DPCdlflluuv m BnfHHWfinSUW pOHH| i
Poštnina plačana v gotovini
/rezzo - Cena Ur 0.5u
i; Ljubljani, v ponedeljek, 20. julija 1942-XX,
Leto VII
Izkl}o6na pooblaSčenka m Oglaševanje italijanskega in tnjega | llredntitvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria escloslvn per la pnbBlicflS 31 provenlenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Miiano.	I	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	5	ed	estera:	Unione	PubblicitA	italiana	S.	A«	Milano.
II bollettino n. 782
Scontri locali nella zona di El Alamein
H Quartiere Generale delle Forze Annate eomunira:
Scontri di carattere Ioralo nella zona di El Alamein; nei combattimenti degli ultimi giorni trenta carri armati nemici risultano disfrutti. In audaci azioni a volo rasente noslri reparti1 aerei, alcune diecine di aulomezzi sono state colpite ed inutilizzate; la caceia italiana ha abbaftuto nel corso df vittoriosi dueli qnatro velivoli britannici m?ntre un »Hurricane« su-biva eguale sorfe ad opera di aviatori tedeschi.
Bombardieri delPAsse hanno ripetutamente attaccaio gli obiettiivi bellici di Malta:	tre
»Spitfire« preeipitavano in fiamme a srguifo del pronto intervento della scorte germanica.
Uspešni krajevni spopadi pri El Alameinu
Vojno poročilo št. 702 — 30 oklepnih voz uničenih — Nemški list o odločujočem deležu Italije
pri uspehih v Afriki
Spopadi krajevnega značaja pri El Alameinu.
V	bojih zadnjih dni kaže, da je bilo uničenih 30 sovražnikovih oklepnih voz.
Naši letalski oddelki so med drznimi nastopi v nizkem letu zadeli nekaj desetin avtomobilskih vozil ter jih onesposobili za uporabo. Italijanski lovci so med zmagovitimi dvoboji zbili štiri angleška letala, en Hurrican pa je bil deležen enake usode po zaslugi nemških letalcev.
Osni bombniki so večkrat napadi! vojne cilje na Malti. Trije Spitiireji so treščili v plamenih na tla zaradi takojšnjega posega nemških spremljevalnih letal.
Berlin, 20. julija, s. Pod naslovom »Italija in vojna v Afriki« prinaša list »DAZ« članek, v katerem zlasti pravi, da je nadzorstvena pot, ki jo je
Novo nezadržno napredovanji italijanskih oddelkov
v Rusiji
v Vzhodno bojišče, 20 julija, s. Posebni poročevalec agencije Stefani piše: Po zavzetju področja J, po oboroženem nastopu, ki je posvetil novo najsijajnejšo stran slave naših čet, so bersaljeri in črne srajce italijanske vojske, ki nastopa na vzhodnem bojišču, že spet v napadu. Itallijainske čete, ki so se premaknile s starih črt, katere so predstavljale nezlomljiv branik pred sovražnikovimi sunki v dobi zimskega vojskovanja in ki so prodrle v globino 11 ad 80 km daleč na sovražnikovo ozemlje, so Prispefle z zasedbo močnega poljedelsko industrijskega središča J dlje, kakor pa je računalo poveljstvo samo.
To je dalo čeiaim diruge bojne črte čas, da se spet zbrale. Dalo je še večje možnosti za Izvedbo nelahkega premika na tem področju, ki je naravnost posejano z ovirami, in sicer kljub slabemu vremenu, ki je vladalo v zadnjih dveh dnevih in so se vrstili nalivi ter so Postale že taiko in talko težavne poti popolno-^ neuporabne; poti, po katerih se je nujno moral »razviti velik promet za dobavljanje potrebnih stvari, včasih z zeflo oddaljenih oporišč.
Preden se čete mogle zbrati, so morale očistiti ozemlje. Pri tem so nabrale ujetniike, vojaške potrebščine, orožje in strelivo. Treba je bilo odbiti	napade	partizanov,	ki so bili na
tem področju	številni,	čeprav	so	se pojaviljali
le zdaj tu, zdaj tam; treba pa je bilo tudi očistiti ozemlje min. Premagane so bile vse težave in v določenem trenutku je bila izvedena nova razporeditev čet. Italijanski oddelki zdaj znova prodira jo ob hrbtenici, ki so jo zaupali junaštvu italijanske vojske, hrbtenici, ki predstavlja ovladujočo točko v široko zasnovanem 'Vojaškem načrtu, ki se zdaj izvaja.
Odsek je	skrajno	kočljiv	in	njegovo važnost dokazu' je	tudi' dejstvo, da	je	vprav na tej
hrbtenici sovražnik sklenil nuditi najhujši od-P?r- Vprav na teh postojankah se je bdllsovraž-jP®* zelo močno n trdil in te utrdbe niso bile tako na hitrico zgrajene pred bliskovitim italijanskim napadom, pač pa predstavljajo Najširši in organični okvir obrambnih posto-J*nk, ki so si ga pripravili in zgradili že prej. {'■adatljnje prodiranje na sovjetsko ozemlje se J® sprožilo z višinskih postojank pred področ-J®® J, a v istem trenutku so ob bokih nekega Našega oddelka, ki je zabil klin, krenile dalje ttruge znatne sile naše vojske. Boj, ki mu daje ?načilnost zalet naših hrabrih in neutrudljivih Percev, kateri so v boju na nož in z ročnimi “Jmba.mi izvojevali številna sovražnikova gne-zda, je bil zlasti silovit na industrijskih pod-?°čj'ih, kjer so bile tovarniške delavnice, v •Katerih so boljševiki našli varno zavetje, po-^rišče ponosnih dogodkov o junaštvu naših ^°jakov, junaštvu, ki mu je v malih kmečkih T^s^h mogla biti kos besna sovražnikova odurnost samo zaradi čudovitega preziranja ne-,®rnosti in zaradi pobude majhnih oddelkov, ..1. °d slučaja do slučaja rešujejo vprašanja, ki •Ph je bila imefla v vidu ruska obramba. Na y®em področju, kjer so se odigravali boji, je Se_dalje lilo kaikor iz škafa. Vendar pa naši Profilirajo dalje po fiačrtu. Prodirajo, kerje navzlic vsem ovi ram treba doseči cilj, ki ga je zastavilo poveljstvo.
jI’ ia.. T°jaiki italijanske armade, je cel vnxh dogodkov, ki jih je v tesnem
Voditelj srbskih partizanov o jalovosti boja proti Nemcem, Italijanom in Hrvatom
tš rrti-
pdpor njegove skupine brezupen ^ t	-0
Rjavil: Zaplotniško vojskovanje srbskih komunistov je brez upa na zmaga Boj proli oddelkom ee ne da vec nadaljevati niti v gorskih predelih, kajti revno gorsko prebivalstvo ne more nuditi pomoči zaradi pomanjkanja, v katerem zivi. Naša sredstva za nadaljevanje boja so bila nezadostna, ker letala in oklepna vozila, ki jih je bila obljubila Anglija, še sedaj niso prispela. Nato je Mihael Bojac je zaključil z besedami; Italijanske, nemške in hrvatske čete prodirajo v gozdove in so tako pretrgale zveze z različnimi točkami, odkoder smo dobivali ojačen ja. Gverilska vojna, kakor smo si jo zamišljali, se ne more več nadaljevati v takšnih okoliščinah.
prijateljskem sodelovanju z novimi velikimi oddelki, ki 6o prispeli na to bojišče, treba posvetiti z novo zmago.
naredil te dni maršal Cavallero, pokazala življenjsko zanimanje Italije za boj na tem prevažnem področju. Tudi ta bitka se vključuje v veliko bitko za osvobojenje afriške celine izpod angleško-bogata-ške oblasti.
To je bitka, ki jo Mussolinijevi in Hitlerjevi vojaki bijejo z bokom ob boku v družbi tovarišev iz zavezniških narodov. List obnavlja potem zgodovino te bitke vse do najnovejših zmag, do razdobja, v katerem se je italijanskim in nemškim četam posrečilo pregnati Angleže iz Libije ter se pririniti skoraj do vrat Aleksandrije. V tem boju so Italijani imeli in še imajo odločujoč delež pri uspehih, ki se zdi, da so sposobni vedno večjega razvoja.
List govori potem o italijanskih vojskovodjih ter zlasti poudarja postavo vrhovnega poveljnika generala Bastica. Poveličuje junaštvo generala Bal-dassareja in Piacenzo, ki sta padla na egiptovskih tleh. Spominja se tudi poslednjih branilcev Sollu-ma in Džarabuba, generala De Giorgisa in podpolkovnika Castagna. Podčrtava junaška dejanja italijanskih divizij, kakor so »Ariete«, »Savona«, »Trento«, »Trieste« in pa nič manj slovitih planinskih in bersaljerskih polkov. Besede živega občudovanja izreka tudi za čudovito organizacijo preskrbe, kateri je treba pripisati dobršen del uspehov, ki so se nasmejali orožju osi.
Nemško vojno poročilo
Preganjanje nasprotnika na južnem ruskem bojišču — Sovjetski napadi na vseh predelih odbiti — Angleški in ruski motilni poleti nad Nemčijo
Hitlerjev glavni stan. 20. julija, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske daje naslednje uradno vojno poročilo:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča se preganjanje potolčenega sovražnika nadaljuje navzlic delni neuporabiiivosti cest.
Letalstvo je uspešno napadalo sovjetske sile, potolčene pri Voronežu, ki se zdaj umikajo. Vrh tega je na področju pri Rostovu povzročilo zelo huda uničenja na železniških zvezah in pri vlakih, ki so se zaradi zasatenega prometa nagnetli po progah.
Vzhodno od Mariopola so romunske čete odbile poskus ne posebno znatnih sovražnikovih oddelkov za izkrcanje. Madžarski oddelki so zavrnili čez reko skupino nasprotnikovih sil, ki so se še upirale na zahodnem bregu Dona.
Pri teh nastopih je bilo uničenih ali zajetih 25 sovjetskih tankov.
Napadi, ki jih je sprožil sovražnik severno od	Voroneža, so	bili odbiti.
...	Letalstvo je	ob gornjem teku Dona	uni-
čilo sovražnikove vrste in oddelke, ki so se pripravi jali na napad. Rdeči so imeli hude in krvave izgube.
• «	^UROy.zhodno	od limonskega jezera	so	Sovjeti	nadaljevali s	svojimi nekoristnimi	napadi.
•	, ,vu Kola so letala znova bombardirala pristaniske naprave pri Rosti.
V	Egiptu so bili različni angleški krajevni napadi odbiti s hudimi izgubami za nasprotnika.
Posamezna angleška letala so včeraj podnevi metala bombe na zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube zlasti v Duisburgu. Dve angleški letali sta bili uničeni.
Preteklo noč je sovjetsko letalstvo z neznatnimi silami izvedlo nekoristne nadlegovalne napade na nekaj krajev v vzhodni Prusiji.
Berlin, 20. jul. s. Nemška bombniška letala so predvčerajšnjim večkrat bombardirala sovjetsko zaledje na področju pri Moskvi. Velike bombe so zažgale razne tovorne vlake in pretrgale proge na več krajih, enako pa tudi prometne žile, po katerih dovažajo blago in hrano v sovjetsko prestolnico. Postaje in železniške naprave v več središčih so utrpele veliko škodo. Na nekem tiru je bilo zadetih več voz, ki so bili natovorjeni z gorivom in so zleteli v zrak. Ponoči so se pomnožili nemški napadi na železnice in postaje na tem odseku. Eksplozije so dokazovale, da so bili cilji večkrat zadeti in sovjetske oskrbovalne zveze pretrgane. Več vlakov, ki so zaradi pretrganih prog obtičali na progah, je letalstvo še z večjo silovitostjo bombardiralo. V prvih včerajšnjih jutranjih urah pa so lovska in bombniška letala naredila veliko škodo po delavnicah in zavetiščih.
Ustanovitev španske zakonodajne zbornice ob šesti obletnici narodne revolucije
Madrid, 19. jul. s. Šesto obletnico španske narodne revolucie, ki je hkratu praznik dela, so slavili v vsej Španiji ob največjem ljudskem navdušenju in z velikim zborvanjem 60.000 delavcev, na katerem je general Franco v navzočnosti vlade in političnega sveta ter zastopnikov vojaških, civilnih in cerkvenih oblasji položil temeljni kamne za postavitev »Vajeniškega mesta« in šole za poklicno izpopolnitev, ki se bo imenovala »Ramiro Levesma«.
Gen. Franca, ki je prišel v spremstvu predsednika političnega sveta Seranna Sunerja in šefov svojega civilnega in vojaškega stana, je množica delavstva z ostalim prebivalstvom, ki je prisostvovalo svečanosti, sprejla z največjim navdušenjem. Takoj po Francovem prihodu je nacionalni zastopnik sindikatov Sanz Orrio v svojem govoru poveličeval delovne sile, ki tvorijo osnovo državne ureditve in jamčijo bodočnost nove Španije. Nato je general Franco med neprekinjenimi ovacijami množice izročil nagrade v obliki diplom in denarnih darov po 1000 pezet odlikovancem najboljših podjetij in najbolj zaslužnim delavcem. Po razdelitvi nagrad je imel general Franco krajši govor, ki ag je množica sprejela z navdušenim vzklikanjem, nakar so vsi zapeli himno.
V	govoru, ki ga je general Franco imel na zborovanju narodnega vseta španske falange, je naznanil zakon, s katerim se ustanavljajo cortesi,
Angleški letalski napadi na zahodno Nemčijo in Vzhodno Prusijo
Berlin, 20, julija, s. V soboto pozno popoldne so posamična britanska letala letela nad kraji, ki leže na robu zahodne Nemčije. Od primera do primera so letala metala bombe iz največje višine. Z vojaškega gledišča bi takšno delovanje imenovali le navadno motenje, kajti edine žrtve teh napadov so bili civilisti. Nemška lovska letala so sovražnika prestregla in ga potem prisilila na povratek. Po prvih poročil h sta bili v soboto zbiti dve napadajoči letali. Ponoči je več britanskih letal izvedlo napade na obrežne kraje vzhodne Prusije. Letala so zmetala nekaj bomb, kl Pa niso povzročile nobene posebne škode.
španska državna zakonodajna zbornica. Zakon ima 18 členov in pravi, da je zbornica najvišja ustnova za sodelovanje ljudstva pri državnem udejstovnju. Poglavitna naloga zbornice je priprava ter izdelava postav, ki jih mora odobriti državni poglavar.
Nov turški poslanik za Nemčijo
Ankara 20. julija, s. Predsednik turške republike je podpisal ukaz, s katerim je bil za novega turškega veleposlanika pri nemški vladi imenovan bivši obrambni minister Safet Arikan. "Ovi poslanik bo v najkrajšem času odpotoval v Rorlin, da bo prevzel ndpe dolžnosti.
Tri smrtne obsodbe nad »narodnimi škodljivci« v Berlinu
Berlin, 20. julija, s. V Berlinu je bila izvršena smrtna kazen nad tremi ljudmi, ki jih je Posebno sodišče v Berlinu obsodilo na smrt, ker so bili »narodni škodljivci«. Neka ženska je bila obsojena na smrt zaradi umora otroka, druga dva pa sta bila obsojena zavoljo več tatvin ob zatemnitvi.
Delo za proglasitev prof. Ludvika Necchia ■blaženim. Kmalu po smrti milanskega profesorja Necchia, ki je bil zgleden svetniški kristjan, so se pojavili ljudje, ki so predlagali, da •>i Jdlo treba uvesti proces in preiskavo o čudežih, ki so se menda dogodili na priprošnjo tega umrlega profesorja. Milanski kardinal Schuster je. sestavil posebno komisijo, ki je pregledovala ves nabrani material in zbirala dokaze na čudeže, ki so se dogodili na priprošnjo Necchia. Sedaj so ves materil združili in ga bodo izročili v pregled in kontrolo vatikanski komisiji.
Angleška generala Ritchie in Aleksander sta se vrnila sedaj v London. Prvi je bil na bojišču v Cirenajki, drugi pa v Birmi.
Zahtevajte povsod naš list!
Vojna v Afriki, končuje članek, ima kakor vojna na vzhodu velik in odločno tvoren cilj: nov in trajen red v svobodni Evropi, svobodni tudi kolikor ta beseda velja za njene meje in za mostove, ki jo družijo z bližnjimi celinami.
Vesti 20. julija
Hitler je letalskega maršala Kesselringa, vrhovnega poveljnika nemškega letalstva na Sredozemskem morju in v Severni Afriki odlikoval z redom železnega križa s hrastovim listjem in meči. Maršal Kesselring je petnajski nemški vojak, ki je dobil to visoko odlikovanje.
Odposlanec glavnega odbora mednarodnega Rdečega križa. Robert Brunel, je dopotoval v Rim, kjer bo imel posvetovanja s predsednikom italijanskega Rdečega križa ter z uradniki zunanjega ministrstva. Brunel bo nato odpotoval v Atene, tudi po službenem poslu.
V finskih pristojnih krogih pravijo, da je Finska zaprla ameriške konzulate na svojem ozemlju zaradi vedno tesnejšega sodelovanja med ameriško in rusko vlado. To je bilo dejanje upravičene samoobrambe, saj finska vlada ve, da so ameriški konzulati po raznih državah le središča vohunstva. Amerika na ta ukrep ni hotela odgovoriti, dokler je mislila, da bo lahko prisilila Finsko na ločen mir s Sovjeti.
Dalmatinski guverner Bastianini je med drugimi velikim obnovitvenimi deli zapovedal elektrifikacijo proge Lozovac-Zara.
Na mesto poprejšnjega angleškega letalskega poveljnika za Sredozemsko morje, Llovda, je bil imenovan letalski podmaršal Keith Rot-nevd Park, ki pravi v svoji nastopni dnevni zapovedi, da je treba smatrati Malto kol letalsko oporišče za izgubljeno. Napadi sovražnikovega letalstva na otok so bili najmočnejši in najgostejši kar jih pozna zgodovina letalskega vojskovanja.
V Washingtonu in okolici že več dni mrzlično iščejo padalce, ki naj bi se bili spustili blizu palače državnega predsednika. Vojaško poveljstvo je moralo izdati posebno poročilo, v katerem opozarja ljudi naj ne nasedajo zlaganim novicam in naj jih tudi ne širijo.
Turška podmornica »Atilaj< se je potopila 14. julija blizu Dardanel iz neznanega vzroka. Podmornica je imela vaje. Ker je morje tam 80 in globoko, so bili zastonj vsi reševalni poskusi ter je posadka 38 mož mrtva.
Izdelava vseh predmetov iz gumija je od 15. avgusta dalje prepovedana v Argentini.
Novo skrčenje mesnih obrokov so morali uvesti v Švici. Odslej bo dovoljeno prodajati meso samo od petka popoldne pa do nedelje polnoči.
Tisoč avstralskih vojaških in civilnih ujetnikov je
izgubilo življenje 1. julija, ko je neka ameriška podmornica torpedirala japonski parnik, ki je vozil ujetnike, poroča agencija Domei.
Turški parnik »Antaras« (3000 ton), ie poto-
Pilla ob sirski obali neznana podmornica, arnik je plul iz Aleksandrije v Haifo.
Silen požar je nastal zaradi nenadnega silovitega viharja v M id 1 and u v Ameriki. Požar je uničil dva parnika, poslopje železniške postaje in okoli stoječe zgiradbe. Škodo ceijijo na pol milijona dolarjev.
Samo čudež lahko reši sovjetskega maršala Timošenka. piše v turškem listu >čumhu-rietc znani turški generali Erkilet.
Nemški maršal Mannstein bo na povabilo maršala Antonesca prebil kratek dopust *v Predealu na Romunskem.
Na Portugalskem bodo meseca oktobra nove volitve za poslansko zbornico.
Japonska armada je poipolnoma pripravljena za povečanje svoje ofenzive in za popolno uničenje sovražnikovih sil, je dejal japonski ministrski predsednik Tojo članom novega japonskega vladnega vojaškega odbora.
Sedmi seznam izgub ameriške vojne mornarice
.pravi, da je izgubilo življenje 2(58 častnikov in mornarjev. i)ozdaj je bilo objavljenih 11 tisoč smrtnih žrtev v ameriški mornarici. Seznam ladij potopljenih v ameriških vodah navaja 369 parnikov.
Včeraj so odpotovali v Nemčijo turški časnikarji in sicer na povabilo nemške vlade. Med časnikarji je tudi voditelj turškega tiska Seli Saper.
V Ukrajini pričakujejo dobro žetev navzlic teža-
vam, ki sta jih povzročili vojna in zelo huda zima. Posrečilo se je doseči zelo zadovoljive uspehe. Pričakujejo, da bo žitna žetev celo večja kakor so pričakovali.
21.000 zasebnih ter 1000 vladnih avtomobilov {e prenehalo voziti včeraj v braziljski prestolnici Riu de Janeiru. Vzrok za ustavitev je štednja z bencinom.
Cenzuro za pisemsko pošto so uvedli v Angliji
za vsa pisma, ki prihajajo ali odhajajo »iz vojaško važnih predelov v Angliji«. Za važne vojaške kraje se smatrajo vse angleške luke in središča vojne industrije.
Vrhovno poveljstvo ameriških čet na takoimeno-vanem evropskem vojnem področju lx> najbrž prevzel M. W. Clark.
Po vseh Združenih državah je policija naredila preiskave v stanovanjih dozdevnih simpatizerjev Osi. Posebno mnogo aretacij je bilo v New Yorku.
Švedska in Bolgarija sta podpisali novo trgovinsko pogodbo za tri leta. Pogodba določa izmenjavo blaga v vrednosti 400 milijonov levov. Istočasno je bil podpisan dogovor med Bolgar) j_ in Finsk, po katerem bo Finska dobavila Bolgariji 7,500.000 škatlic žveplenk v zameno za bolgarski tobak ,
Stran 2.	SLOVENSKI	DOM«,	dno	20.	julija	1042-XX.
Ustvarjalna dela italijanskega naroda
Italijanski narod ustvarja nove vrednote, pod tem naslovom piše svoje s|>omine hrvaški časnikar R. B. in že v uvodu poudarja odkritje stvarnega dela italijanskega naroda, ki mu bodo ostali v neizbrisnem spominu na nepozabne dni z dvanajstdnevnega potovanja po Italiji.
»Preživeti v Italiji 20 dni, to je presmela želja, ne, niti leto ne bi bilo dovolj, ali v 20 dneh smo videli nepopisno tvorbo del velikih umov, velikih sinov naroda, ki Judi danes ni v ničemer zaostal, da stopa dosledno po poti svojih prednikov.
Ali je potrebno govoriti o Benetkah, po katerih smo se sprehajali potem, ko smo zapustili Trieste, polni navdušenja nad deli moči te republike, ki je znala izkoristiti svojo moč, da je pustila človeštvu spomenike večne vrednosti.
Hitimo preko Bologne, ki nas je odkupila s svojim preteklim in sedanjim življenjem, podkrepljenim 7. zares tovariškim pozdravom časnikarskih tovarišev do Firenze, ki nam je odkrila svoja dela in moč ustvarjanja ter obogatila naše spoznanje in znanje. Pozdravljamo Sieno, pozdravljamo grad Perugio, iz daljine gledamo zidove asiške bazilike, Assisi se nam iz daljave predstavlja z baziliko sv. Frančiška Asiškega...
Bližamo se Rimu, ki nas dostojanstveno pričakuje. Mesto, o katerem ni lahko pisati. In, glej, videli smo večno mesto, videli smo ga, toda vse prehitro beži Čas. Naš program nas preganja, da po tretjem dnevu odpočitka že hitimo proti Pontijskim močvirjem, na kraj, kjer je moč fašizma ustvarila življenje, ustvarila to, kar niso mogli ustvariti v preteklosti mnogi rodovi.
Dvatisočletna rimska cesta Via Appia izginja pod kolesi naših avtomobilov. Samo na nekaterih mestih je ta zgodovinska cesta ohranjena v stanju,, kakršna je bila nekoč. Krenili smo proti mostom, naseljem, proti nekdanjim močvirjem, katerih iz-sušenje slavi ravno te dni 10 letnico svojega življenja.
S to cesto niso povezana le stoletja, ne samo stoletja življenja, ne samo preteklost in sedanjost. Ne, tu je povezana cela vrsta ustvarjanj, življenjske borbe in uspehov italijanskega naroda v ustvarjanju dobrin.
V	čem je veličina izsušenja Pontijskih močvirij? .lasno bo, če navedemo le ta dva podatka: dvatisočletna močvirja so danes rodovitno polje, nekdaj pa so bila legla malarije, ki je ubijala življenja. Danes je izsušenih preko 54.000 ha rodne zemlje, kjer raste zdravo in močno življenje. Pet mest, 14 naselij, 3000 hiš in nad 30.000 pre-
Lepa slovesnost v stolnici in cerkvi Srca Jezusovega
Ljubljana, dne 20. julija.
V	dveh ljubljanskih cerkvah so bile včeraj lepe slovesnosti. V stolnici sta bffla včeraj ob
11	dopoldne umeščena novoimenovana kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja, g. župnik Ivan Gogaila in spi ritual Franc Koretič. Umestitev je izvršil škof dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci. Ob tej priliki je bila tudi priložnostna slavnostna pridiga. V cerkvi je bilo polno občinstva.
Druga nič manj prisrčna pobožnost pa je bMa v cerkvi Srca Jezusovega. Misijonska druž-ba lazaristov in hčera krščanske ljubezni^ je praznovala praznik svojega ustanovitelja *sv. Vincencija Pavelskega. Ob tej priliki je bil že v soboto zvečer slovesni blagoslov. Cerkvene slovesnosti pa so se nadaljevale še ves vče-rajšnji dan. Zgodaj zjutraj je bila sv. maša z ljudskim petjem. Ob pol osmih pa je bila izredna slovesnost: zlato mašo je imel g. misijonar Mihael Klančnik. Pridigoval mu je misijonar zlatomašnik g. Tva-n Zdravljic. Ob priliki zlatomašniške slovesnosti je bilo v cerkvi svečano razpoloženje. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Popoldne ob petih je bila slavnostna pridiga, ki jo je imel stolni župnik g. kanonik dr. Tomaž Klinar. Celodnevno če-ščenje se je za''jučilo s petimi litanijami ter z zahvalno pesmijo in blagoslovom.
bivalcev. Njihovo delo daje letno državi okrog pol milijona stotov življenjskih potrebščin.
Hiteli smo dalje. Littoria, Sabaudia in Pon-tinia, to so imena največjih mest na nekdanjem močvirnatem ozemlju.
Na levi in desni strani — zapustili smo Rim
—	nas pozdravljajo spomeniki stare slave: grobnice slavnih Rimljanov. Tam so znamenite stavbe rimskega vodovoda, a vse to izginja v prostranih vinogradih, dvorcih, vilah, livadah in naseljih, mimo katerih hitimo dalje. V ozadju se nam približujejo Albanske gore, peljemo se po krasni moderni cesti in za trenutek se ustavimo na vzvišeni obali Nemikraterskega jezera.
Nihče, ki potuje iz Rima v Napoli, ne bi smel opustiti prilike, da ne bi prekinil vožnje pri Napoliju, da pojde proti Littorii in drugim mestom, ki so zgrajena na nekdanjih močvirjih, kajti vse ono, kar hoče videti potnik, je toliko vredno in pomembno, da mu je trud stokrat poplačan.
Po krasni asfaltni cesti, ki je zgrajena tam, kjer je bila nekdaj voda, blato, smrad in reke luž, kjer je bilo polno komarjev, hitimo sedaj mimo lepo urejenih naselij, rodovitnih njiv in polj.
Približamo se Littorii, mestu, zgrajenemu
prav na mestu največjih nekdanjih močvirij.
Littoria — glavno mesto nove pokrajine. Poslopja so v glavnem zgrajena tako, da tvorijo dva velika trga. Iz nič ustvarjeno mesto, zidano na popolnoma na novo zgrajenih temeljih. Tu stoji Littoria. Zemlja je usposobljena za proizvodnjo in na tisoče kmetov je prišlo semkaj, ki sedaj obdelujejo to zemljo z najmodernejšimi sredstvi. Površine zemlje, ki so bile mrtve, so danes izvor narodnega ustvarjanja. Ustvarjeno čudo!
Pa tu ni samo pusto polje ali nedogledne njive. Nič niso pozabili. Zasadili so gozdove, kjer najdemo dobro in zdravo vodo! Da, čudno, da je zdrava voda tam, kjer ni prej smel nihče uživati te vode.«
Nato nadaljuje časnikar z opisom mesta samega in razgovorom s predstavniki oblasti, potem je že v Sabaudiji:
»Mesto z največjim naravnim perivojem, a ima vse, kar je za življenje potrebno:	jezero,
morje, zdravo vodo, plodne njive in pašnike, a leži 90 km oddaljeno od Rima, s katerim je zvezan po prekrasni cesti ko Littoria.«
Naši avtomobili so nas popeljali nazaj v Rim. In spet smo hiteli po dvatisočletni rimski cesti, ki spaja danes daljno preteklost z najnovejšo povestjo življenja, dela in ustvarjanja italijanskega naroda.
Štev. 'M.
f Župnik Drvodel Alojzij
V	nedeljo. 19. julija, popoldne je umrl v Liuhljani pri šolskih sestrah na Celovški cesti 98 Alojzij Drvodel, župnik iz Črneč pri Dravogradu. Pokojni ie že dlje časa bolehal in ga je smrt rešila trpljenja. Rodil se je dne 22. junija 1899 v Črni, v mašnika pa je bil posvečen dne 28, junija 1925.
Slovesna maša zadušnica za pokojnika bo jutri, v torek, ob 8. ziutrai v tukajšnji stolnici, pogreb pa bo jutra, v torek, popoldne z Žal.
Naj v miru počiva!
Nova šolska knjiga
Ljubljana, 20. julija.
Pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani, Slomškova ulica 12. je izšla »Kratka zgodovina kraljevine Italije«. Knjiga je namenjena za pouk v ljudskih šolah in jo bodo neobhodno potrebovali za sprejemni izpit tudi vsi učenci, ki nameravajo jeseni stopiti v srednjo šolo. Izdalo jo je Ministrstvo za narodno vzgojo, posebni urad za šolstvo priključenih ozemelj, natisnila pa tiskarna Merkur v Ljubljani.
Knjiga v kratkem obravnava rimsko zgodovino tam od ustanovitve Rima do ustanovitve fašističnega Imperia, in daje zelo pregledno sliko časov rimskih kraljev in cesarjev ter prvih borb za veličino rimskega imperija. Prav pregledno^ podaja knjiga tudi čase vojne z Veji, Fabijci, Galci, Samničani, s Tarentom in Pirom ter odnose med Kartagino in Rimom, o punskih vojnah ter za rimsko zgodovino najsvetlej-ših časov Julija Cezarja in Avgusta. Pregledni odstavki iz srednjega in novega veka nam podajajo zgodovino, polotoka, ki ie bil razdrobljen na veliko število malih državic. Knjiga vsebuje posebno poglavje o četrti vojni za italijansko neodvisnost ter navaja nekatere slavne podobe iz te borbe, ki se je pričela za Italijo v pretekli svetovni vojni in prva leta po končani vojni. V kratkih odstavkih nam nato podaja knjiga najpomembnejšo zgodovino novega Imperija, ko je dobila Italija Etiopijo in Albanijo.
V	knjigi so tudi kratki odstavki iz najnovejše italijanske zgodovine, o vojski in o zakonih fašistične revolucije.
Drugi del knjige ie posvečen zemljepisu Kraljevine Italije, ki prav tako podaja pregledno sliko posebnosti te zemlje in njeno gospodarsko moč. Obravnava tudi geološki in gospodarski poinen posameznih pokrajin, med temi tudi Ljubljansko pokrajino. — Knjiga se dobi v vseh knjigarnah po 10 lir.
Nemčija : Bolgarija 3:0
Včeraj je bila odigrana pred 25.000 gledalci v Sofiji meddržavna tekma Nemčija : Bolgarija, ki so jo Nemci odločili z gornjim rezultatom v svojo korist. Dva gola za nemške barve je zabili Dunajčan Decker, enega pa Arld. Ta tekma je bila tudi 6tota, ki jo je nemška državna reprezentanca odigrala pod novim Hitlerjevim režimom. V prvem polčasu je bil že postavljen rezultat. V drugem delu igre so nudili pomlajeni Bolgari trši odpor in so bili vsi igralci na svojih mestih. Tekma je bila lepa in polna napetih trenutkov. Kaj več
o	tekmi pa morda še med tednom.
V Rogaški Slatini je umrl znani kopališki mojster Anion Gobec. V kopališču je služboval od leta 1903.
V mladinski športni šoli na Pohorju so v gosteh ranjenci z vzhodnega bojišča. Pred kratkim je skupina 20 ranjencev prišla v goste tudi v Slovensko Bistrico, kjer 60 jih najlepše sprejeli.
Z ledenega bojišča bodo prispele te dni v Gradec skupine 38. delovnega Gaua, ki so bili 14 mesecev na delu. Prebivalstvo eraškega mesta bo imelo priliko, da jih pozdravi Čas slovesnega sprejema bo pravočasno objavljen.
Z Gorenjskega
V Kranju je dobila železniška postaja novega postaj enačelnika v osebi železniškega inšpektorja Franca Sch\vaba. Dosedanji postajenačelnik je prevzel mesto na neki postaji na Koroškem.
V Komendi so sklicali poljedelce zaradi razgovora o oddaji mleka. Kmetom so pojasnili, da morajo oddati vse odvišno mleko in kar ga ostane od najnujnejše uporabe, v mlekarno, ker je le na ta način možna oskrba prebivalstva z maslom. Kdor se bo pregrešil proti blagru splošnosti, bo kaznovan.
V Radovljici je pozval na posebnem zborovanju okrožni načelnik dr. Hochsteiner vse uslužbence k sodelovanju pri delu za nemško državo. To delo mora biti zanje osnova za ustvaritev srečnega in pomirjenega Gorenjskega.
O dr. Juliju Kugyju, piscu knjige »Iz življenja hribolazca«, piše obširnejši članek celjski urednik mariborskega lista Helfried Patz v zadnji številki gorenjskega tednika v slovenskem jeziku. Kugy je posvetil vso svojo ljubezen in češčenje alpskim vrhovom. Člankar navaja romantične besede tega velikega ljubitelja planin in hodi z njim po poteh, ki so mu odkrili tajnosti Triglava in njegovih sedmerih jezer. Zanj ves živi: »Visoko in daleč so od mene. Pot do njih ni več tako preprosta kot nekoč. Tudi jaz sem postal tako star. Bojim 6e, da jih ne bi nikdar več videl. Toda v svojih sanjah pobitim k njim tja gori. V zgodnji jutranji uri prilezem na vrh Komarče, prehodim strmine pod belimi pečinami. Potem ležim na samotnih jezerskih obrežjih in poslušam čudežno lepo tišino, ki vlada nad pokrajino. Ta tišina vpliva tako zelo, da večkrat mislim, da vsak čas začne bučati in grmeti. Poslušam negotov in v strahu. Toda to je samo bitje in pretakanje lastne krvi.« Vedno je Kugy sredi alpskega življenja. Ve, da ni odveč. Ima svojo nalogo in jo izpolnjuje. V tem vidi Ku-gy najodličnejši cilj starega hribolazca. Zna svetovati in pomagati, 6aj pravi sam: »To vam povem, gore postajajo vedno lepše. Kako dobre namene imajo z nami. Vedno nam še kaj podarijo. Niso še izčrpale svoje dobrote in nikdar jim ne bomo hvaležni. Po poteh trosijo čar in svoj nebeški sijaj. Kdo more misliti na slovo. Z razpetimi rokami se obračaim proti njim, gledam lepoto njihovo in veličastnost. Ne zapustim jih, saj me blagoslavljajo.« Nato nadaljuje H. Patz:	»Ko je
dr. Kugy leta 1&38. izdal knjigo »Pet stoletij Triglava«, ni mogel misliti, da bo po treh letih mogočna im elaivna gora v mejah velike nemške države.«
V Prevalju bodo v kratkem zgradili veliko športno igrišče. Gorenjski tednik pravi, da imajo pri tem delu največ zaslug krajevni vodja Glanč-nik in njegovi sodelavci.
S štajerskega
V mariborskem gledališču so uprizorili preteklo gledališko sezono 333 predstav. Po poročilu mariborskega dnevnika je obiskalo gledališče 120 tisoč ljudi. Poslednji ravnatelj nemškega gledališča v Mariboru leta 1918. je bil Gustav Sieges. Mariborski dnevnik pravi, da je postal lanski
14.	maj, ko so Nemci spet osvojili Spodnje Štajersko, mejnik novega časa, ko je za večno odločeno, da se v tem gledališču ne bo več glasila tuja beseda. Za vodjo mariborskega gledališča je bil ime--novan graški operni pevec Robert Falzari. Nato razpravlja dnevnik o velikih uspehih nastopajočih in zaključuje, da so lahko Mariborčani in Spodnje-štajerci ponosni na svoje obmejno nemško gledališče.
O navglu na avtobuse in zlasti o nedostojnem prerivanju mladine, ki pozablja, da je treba starost spoštovati, se pritožuje mariborski dnevnik, ko poziva mladino, da naj se dostojneje vede na avtobusih.
Na Spodnje Štajersko je prišlo zadnje dni večje število dunajskih deklet, ki bodo pomagale pri delu na kmetih. Prve dni so nekatere skupine preživele v gradu Studenice pri Poljčanah, druge pa pri Ptuju in Ljutomeru. V jesenskih mesecih in prihodnje leto pa pride na vrsto Hitlerjeva mladina.
V mariborski bolnišnici je umrl 72 letni mizarski mojster Gašper Namestnik.
O	posebnem jubileju celjskega reševalca Mirnika Ivana pri nemškem Rdečem križu poroča mariborski dnevnik. Mirnik je izvršil že tisoč voženj.
V Rimskih Toplicah je umrla 67 letna posestnica Neža Pušnik. V Brestovici so pokopali 79 letno Elizabeto Mikša.
V Slovenski Bistrici so se poročili: Schifft Ivan in Julijana Ernste! ter Bartolomej Kos in Kati Gorjanc. — V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Slovenske Bistrice 38 letnega Franca Turka, ki si je ponesreči pri popravljanju puške sam prestrelil pljuča.
Po Spodnjem Štajerskem spet doni nemška pesem. Pod tem naslovom piše o pomenu nemške narodne pesmi Norbert Jeglič, ki pravi, da morajo nemško narodno pesem nele povzdigniti, ampak da mora nemška pesem zajeti sleherno hišo na Spodnjem Štajerskem.
V Vojniku pri Celju je praznovala stoletnico rojstva Ana Preložnik. Jubilantko poznajo daleč naokoli. Je kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava. Prav rada pripoveduje o dogodkih svoje davne preteklosti, pri čemer se razvname iz vse duše, da jo je prijetno poslušati.
Šlezijski Nemci so prišli pred dnevi na Spodnje Štajersko. Pomudili se bodo pri svojih kočevskih in besarabskih rojakih, ki so tod naseljeni.
Po dolgem trpljenju nam je v soboto opoldne mirno pripravljen nenadoma umrl naš ljubi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Nagode
kasacijski sodnik v pokoju itd.
Iz kapelice sv. Andreja na Zalah ga bomo spremili k Sv. Križu v ponedeljek, 20. julija, ob treh popoldne.
Namesto, da bi dali cvetja na grob, prosimo po želji blagopokojnega, da tiho olajšate kak drobec splošnega gorja v njegov spomin. Maša zadušnica se bo darovala v torek, 21. julija, ob osmih zjutraj v domači župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 18. julija 1942.
Rodbini Nagode-Derč, Kolb.
I
Pogreb
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Franc Tabaj
železničar v pokoju
Ljubljana, Beograd, dne 18. julija 1942.
• Globoko žalujoči: Ivana, soproga; Leopold, sin
in sorodstvo.
EL VVallace
ROMAN
RDEČI KROG
Inšpektorjevo stanovanje jo bilo v prvem nadstropju. Sam jo šel prvi po stopnicah navzgor, odprl vrata in za trenutek postal med podboji.
»No! Mati!« jo poklical. »Privedel sem gospoda Jacka Beard-tnorea, da vam ga predstavim.«
Jack je zaslišal začuden vzklik.
»Kar vstopite, gospod Beardmore, in spoznajte mater!«
Jack je stopil v sobo in	obstal kot	pribit.	Njemu nasproti je
stalo smejoče	se	dekle, ki jo	bilo nekoliko bledo in videti nekam
utrujeno. Ni sanjal in tudi privida ni imel: bila je Talija Drum-
mondova.
Talija je stisnila njegovo iztegnjeno roko med svoje in ga peljala k mizi, kjer je bil pripravljen obed za tri.
»Očka! Hekli ste mi, da boste privedli upravnika na večerjo,« je dejala očitnjoče.
»Očka,« je zajecljal Jack, »saj ste mi vendar rekli, da je vaša stara mati.«
lalija ga	je	pobožala po	roki.
>0čka se	je	zadnje čase	prelevil v	nekam	nerodnega šaljivca.
Doma me vedno kliče: mati, to pa zaradi tega, ker mu gospodinjim že od tedaj, ko mi jo umrla moja draga mati. Kar pa zadeva one druge zgodbe o njegovi stari materi, pa je vse skupaj beda rija. Toda morate mu oprostiti.«
»Torej jo to vaš oče?« je dejal Jack.
Talija je prikimala.
»Talija Drummondova-Parr je moje pravo ime. Hvala Bogu, da niste dedektiv, ker bi drugače začeli kakšne preiskave in odkrili mojo strašno tajnost. Zdaj pa večerjajte, gospod Beardmore. Veste, skuhala sem sama.«
Toda Jack ni mogel niti	jesti niti piti, dokler	ni zvedel o	tej
stvari kaj več. Talija mu je	začela pripovedovati:
»Ko je Rdeči krog zagrešil prvi zločin in je bila mojemu očetu poverjena naloga, da odkrije zločinca, sem takoj uvidela, da stoji pred zelo težko nalogo. Prav malo je bilo upanja, da bi nalogo ugodno rešil. Veste, očka ima na glavnem stanu veliko noprijate-ljev in upravnik mu je pred časom celo svetoval, na ne prevzame te nalogo, ker je tudi sam spoznal, kako zamotana jo vsa stvar. Vedeti tudi morate, da je upravnik moj boter,« je dodala smeje, »in da je potem tudi čisto naravno, da se zanima tudi za naše zasebne zadevo. Toda očka je vztrajal, čeprav vem, da mu je bilo žal še v istem trenutku, ko je nalogo prevzel. Vedno sein so zanimala za policijsko delovanje. In komaj je očka prišel na sled organizaciji Rdečega kroga in izvedel za metode, katerih se poslužuje Rdeči krog, da »i pridobi novince, sem se odločila, da začnem s kriminalno' kariero.
Vaš oče je dobil prvo grožnjo tri mesece prej, preden je bila izvršena. Dva ali tri dni pozneje sem vstopila kot tajnica v službo pri IIarweyu Frojantu. Edini vzrok, da sem sprejela to službo, je bil ta, da jo njegovo posestvo mejilo na vašega.	Froyant	je	bil
prijatelj vašega očeta in to	mi jo dnlo možnost,	da sem	lahko
oprezovala. Tudi pri vašem očetu sem poskusila, da dobim službo. Morda tega še niti ne veste,« je dejala mirno, »toda to mi je spodletelo. Kar je še bolj strašno, je pa to, da sem bila tedaj v gozdu, ko je bil vaš oče umorjen.«
S sočutjem mu je stisnila roko.
»Nisem videla, kdo je sprožil strel, toda stekla sem na kraj, kjer je obležal vaš ooče. Takoj sem pa spoznala, da ni bilo zanj nobene pomoči več. In ko sem vas tedaj med drevesi videla, kako ste hiteli čez travnike proti gozdičku, sem si rekla, da je boljše, če grem odtod. To tem bolj, ker sem imela takrat revolver v roki. Orožje sem imela pri sebi zaradi tega, ker sem videla nekega moža, ki se je plazil po gozdu.«
Ko vam je umrl oče, ni bilo več potrebno, da bi ostala še naprej v službi pri gospodu Froyantul Hotela pa sem sc na vsak način približati Rdečemu krogu. Zavedala sem se, da bom morala hodili po zločinski življenjski poti, če bom hotela vzbuditi pozornost pri možu, ki je vodil to tolpo. Ni bilo zgolj naključje, da sto šli mimo zastavljalnice prav tedatj, ko sem jaz prišla iz nje, potem ko sem zastavila Froyantov zlati kipec.	Moj oče si	je vse	to izmislil
in ko me je opisal kot	latico	ter zaveznico tatov,	je to storil gamo
zaradi tega, da bi vzbudila pozornost pri Derricku Valu ali pri Ferdinandu VValterju Lightmanu, če že hočete, da da imenujem z njegovim pravim imenom. Da bi me vtaknili v ječo, se mi ni bilo treba bati. Sodnik je ravnal z menoj zelo dobrotno in je upošteval okolnost, da sein prvikrat prekršila postave. Izgubila pa sem ugled in čast. Kmalu po moji prvi kraji sem dobila poziv Rdečega kroga, naj pridem na prvi sestanek. To povabilo sem že pričakovala iz dneva v dan.
Sestala	sva	se nekega večera na Steyne	Squaru. Mislim,	da mi
je moj oče	ves	čas sledil in	mo varoval, dokler sc nisem	vrnila
domov. Moj očka ni bil	nikoli	daleč od	mene. Kaj	ne, da	ne, očka?«
»Sumo na Barnotu	me ni	bilo,« jo	odvrnil inšpektor	ter zmajal
z glavo, »a	bil	sem v skrboh	zate.«
»Moja prva	naloga ki sein	jo dobila kot	članica Rdečega	kroga,
je bila ta, da sem šla k Brubnzonu. Vedeti morate, da je imel Vale navado, pošiljati svoje člane, ki naj bi vohunili drug za drugim
Gremo v Trnovo - na trg!
‘t rnovska fara je zadnje dni še prav posebno »prelepa«
Ljubljana, v juliju 1942. Zadnje dni je'Ljubljana dobila še drug, čisto domač trg. Prav za prav ga je imela že lepo vrsto let prej, pa ga ni dosti obiskovala, vsaj v tako velikem številu ne, kot ga zdaj.
V	prejšnjih letih je namreč ta, Ljubljani najbližji domači trg — spričo današnjih dni bi mu m-orda lahko rekli »zasilni trg« ali .pa celo »zlata rezerva« — kar sam prihajal k njej in ji ponujal svojo robo. In ta trg, ki je vprav zadnje dni tako zelo in tako nenavadno oživel, je trnovsko predmestje.
Morda se je zdaj maščevala tista značilna nezaupljivost v domače blago in se nagajivo, če ne hudobno poigrala z Ljubljančani. Kdaj si prej videl takšne trume, kar cele procesije, kakršne se vijejo zdaj vsaik dan, zlasti v poznih popoldanskih urah proti »prelepi trnovski fari«? Ljubljana je bila včasih res kar malo preveč zaspana, da bi bi'a zmožna, razgibati se tako močno tudi v to smer. Pa ji tega tudi ni bilo treba. Vse so ji ljudje sami prišli ponudit, če so hoteli kaj prodati, vse so jim radi prinesli celo na dom in so bili veseli svojih odjemalcev, čeprav jih meščani niso imeli tako zelo radi, kot jih imajo danes. Blago, to se pravi prvovrstna zelenjava, sočivje in še mnogo drugega, v čemer so pridni in podjetni Trnovčani naravnost mojstri, vse to je samo prihajalo na ljubljanski živilski trg, ta:korekoč kar na roko gospodinjam, da so si vsega tega lahko hitro nakupile in jim ni bilo treba izgubljati dragocenega časa, pač pa so ga lahko porabile za tisoč drugih stvari, ne tako vsakdanjih, kot je vsakdanji na primer obisk na živilskem trgu. In če se jim je še prav' posebno mudilo kam drugam, so lahko kar naročile in postrezi jive Trnovčanke so j trn, celo na dom prinesle vsega. Niti niso zamerile, če jih je ta ali ona preveč izbirčna gospa alli celo gospodinjska pomočnica — služkinje niso več v modi — oštela, če so na svojo vabljivo »ajse-rico« ali na »zlatega Janeza« pribile še kakšno paro nad navadno ceno. Včasih se je seveda tudi to moralo zgoditi, saj vsak ve. da zemlja da toliko, kolikor človek da njej in kolikor ji posveti svoje vneme in pridnosti. No, pa naj je že bilo tako ali drugače, dejstvo je, da so bili drug z drugim zadovoljni in morda celo dirug drugemu hvaležni, čeprav ni bilo tega na obeh straneh ravno v enaki meri. Kupovalkam ni bilo treba nikdar biti v skrbeh, ali bodo dobile to ali ono, s čemer bi lahko spravile Pri kosilu v dobro razpoloženje sitne možičke, ko »vsi živčni« pridejo iz službe, prodajalkam Pa je bilo tudi prav, če so vsak dan lahko pri-
-	Maknile na pošteno prisluženi kupček nekaj novih beličev, iz katerih naj bi jim kdaj pozneje zrasla sredi lepo urejenih in skrbno negovanih gredic, čeprav še tako majhna, pa vendar njihova lastna hišica, kakršnih res že yidimo danes vse polno. Nekaj posebnega, res, j® ta trnovski svet brez dvoma po zaslugi Trnovčanov saimih — da na njem iz solate rastejo, oziroma so vsaj prej hitro rasle hise 'n hišice. Toda, vse to le mimogrede, recimo ** spomin.	.
Danes namesto visoko naloženih vozičkov virst, pa naj jih kdo imenuje dvokolmce, ('ize ali kako drugače, namesto teh vozil, ki so se včasih vsako jutro že na vse zgodaj naglo pomikala s trnovskega predmestja na _ ljubljanski trg (čeprav še ni bili tako mično in gosposko urejen kot je zdaj) — da, danes namesto te »motorizirane pehote« srečujemo po trnovskih cestah trume Ljubljančanov — ne samo skrbnih gospodinj ali služkinj, pardon, gospodinjskih pomočnic, pač pa tudi moških vseh vrst, starosti in poklicev — ki hite v Trnovo, da si na njegovih vrtovih nakupijo vsega, s čemer bi si radi za nekaj ur privezali vsaj želodec, če se jiun je že duša odvezala: solate, fižola, graha, kolerabic, karfijole, korenčka, peteršiljčka, pese in za kakšen god morda tudi še šop nageljnov, gladiol, latirusa ali kaj drugega iz vrtnarske latinščine
Vse prej	bi lahko	rekli kot	to,	da je pot
za Trnovo navdušenih	Ljubljančanov brez ha-
ska. O tem te lahko prepričajo tisti, ki že hite, srečni in zadovoljni spet nazaj mimo trnovske cerkve domov v mesto. Dobro so obloženi in na nikomer, čeprav ga obleka izdaja, da ni bil rojen za gospodinjo ali gospodinjsko Pomočnico, ni videti, da bi ga bilo sram svojega ^e'enega »zaklada«. Danes so ti obrazi morda ®e celo bolj	zadovoljni, kot pa	so	bili nekoč,
ko še -ni bilo	tako zelo	nujno, da	bi	sami hodili
trnovske vrtove kupovat. Zdaj se je zasu-*alo, pravijo Trnovčani, in takih misli so tudi ruffi. Ne išče zdaj več prodajalec kupca, pač ^ kupec prodajalca. Zavedajo pa 6e tega, če-T? različnimi občutki, o Hoji.
‘udi Trnovčani se dobro zavedajo današnjih asov ^ vedo že po svojem krepko privzgoje-ali podedovanem socialnem čutu, da bi
1	j11 velik greh, izkoriščati stisko dirugih. Verni vJlJdje v Trnovem doma (samo poglejte malo cerkev, pa boste videli, da ni6o prav nič po-di na vero svojih očetov) in vedo ter čutijo
z vsem srcem, da današnji časi niso primerni za maščevanje nad tistimi, ki so jih nekoč prezirali, oziroma ki so nekoč raje kupovali kje bližje, saj vendar tega niso delali iz zlobe. Ne, pošteni Trnovčani v teh dneh, ko jih Ljubljana naravnost oblega s prošnjami, ne mislijo na maščevanje. Če bi bilo tako, potem bi vse tiste trume, ki prihajajo iz mesta kupovat k Trnovčanom na dom, odhajale praznih rok ali vsaj z grenkim občutkom, da niso poceni kupili svojega »zelenega zaklada«. Gostoljubno in naravnost s pravo krščansko ljubeznijo ti razkažejo svoje vrtove in uslišijo vsako tvojo željo, če le morejo. In ko si si vsega nabral, kar si si želel, da se ti morda zgodi, da ti prodajalka reče vsaj približno taiko, kakor je zadnjič pri neki priliki rekla nekemu gospodu, po vsem videzu uradniku:
»Tudi če ne bi bila vaša gospa že včasih kupovala pri meni na trgu, bi vam vseeno zdaj
dala ta fižolček še pod maksimalno ceno._ Še tako vem, da je drag za vas, čeprav ne iščem dobička. Danes moramo vendar biti drug z drugim. Gotovo je tako prav.«
In tudi vsi tisti, ki najdejo zdaj med Trnovčani odprte roke ifi odprto srce, tega ne hodo pozabili nikdar, tudi takrat ne, ko bodo po cestah iz Trnovega proti mestu spet zapele svojo nekdanjo pesem visoko naložene z vsemi mogočimi in nadvse skrbno pripravljenimi dobrotami obložene' — cize.
Včeraj je izbrano nogometno moštvo najboljših zagrebških igralcev nastopilo proti enaj-storici Konkordije. Tekma ie končala 1:0 za Konkordijo.
26. t. m. bodo na Dunaju velike kolesarske krožne dirke na katerih se bodo pomerili domačini, Madžari, Slovaki, Hrvati in Švicarji. Nemški športni vodja je za to dirko dal dragoceno darilo. Nemčija ie za to važno dirko že postavila svoje moštvo. Ostali tuji tekmovalci še niso znani.
Ljubljana
Pogojna sodba in prestopki navijanja cen
Obsojen zaradi karbida — Slepar z živili
Ljubljana. 20. julija.
Zakonca Tone in Marija Š. iz trnovskega okraja sta bila pred kazenskim sodnikom-po-edincem obsojena vsak na 7 dni zapora, 100 lir denarne kazni in na plačilo 100 lir povprečnine, to zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah od 12. marca 1941, ker sta letos 10. januarja na živilskem trgu prodajala motovilec, ki ga je bilo takrat po maksimalnih cenah prav redko dobiti, po 12.50 lir kg, ko je bila določena maksimalna cena na 10 lir kg.
Sodba je bila izrečena pogojno za 1 leto in utemeljevala pogojno kazen kratko, da je zlasti z ozirom na neznatnost dejanja pričakovati, da se bosta obtoženca tudi brez izvršitve kazni vzdrževala izvrševanja kaznivih dejanj in zato je primerna odložitev kazni za dobo
1	leta.
Državni tožilec je proti pogojni sodbi napravil priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, poudarjajoč, da pogojna sodba ni na mestu, ker gre za tipičen prestopek, s katerim se kršijo kazenske določbe, ki urejajo pravično preskrbo prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami.
Apelacijsko sodišče je te dni izdalo končno sodbo. Kazenski senat apelacije je bistveno razsodil: »Prizivu državnega tožilca se ugodi in sp prva sodba v odločbi o kazni tako predrugači, da se izvršitev kazni ne odloži.«
Prvotno izrečena pogojna sodba ie sedaj spremenjena v nepogojno. Obsojena zakonca bosta morala kazen prestati.
Apelaciisko sodišče ie svoi izrek prav kratko in tudi za javnost zanimivo utemeljilo. Naglasilo je:	.
Šport
Italija :
Hrvaška 5:0
V	obilici včerajšnjih športnih nastopov, ki so bili po evropskih plavališčih, nogometnih in teniških igriščih ter tekališčih, bi bilo omeniti tudi nastop italijanskih teniških igralk, ki so bile na gostovanju v'Zagrebu in kjer so nastopile proti izbranim prvaškim teniškim igralkam. Nastopile so najboljše na obeh straneh, in tisti, ki se razumejo na kvaliteto obeh reprezentanc so že v naprej dajali vso prednost Italijankam. -— Tekmovanje se je začelo že v soboto in se je nadaljevalo vse včerajšnji dan. Vse igre so dobile Italijanke. Tako se ie tekmovanje končalo z zmago 5:0 za Italijo.
Na mednarodni kolesarski dirki v Zagrebu je zmagal Bolgar Georgijev
Za veliko kolesarsko dirko, ki ie bila včeraj dopoldne v Zagrebu je bilo ne le na Hrvaškem, ampak tudi med tujimi dirkači veliko zanimanje. Proga je bila dolga le 47 km in ie vodila po Deželičevi ulici, po Ljubljanski cesti, Klaičevi in Meduličevi cesti, torej samem mestu. Na dirko se ie prijavilo veliko domačih tekmovalcev, lepa pa je bila udeležba inozemskih vozačev. Posebno močno zastopstvo so poslali na progo Nemci in Bolgari. Dirka je končala na splošno presenečenje, saj ni prišel na čili niti najboljši Nemec, niti najboljši domačin, pač pa Bolgar Georgijev. ki ie odlično vozil. Geor-giiev ie bolgarski državni prvak v kolesarieniu. Šele na drugo mesto je prišel Nemec Kuhn z Dunaja. Kako so bila razdeljena ostala mesta in kakšni časi so bili doseženi pa jutri. — v splošni oceni moštev je Nemčija zasedla prvo mesto.
»Za pogojno sodbo ni podlage. Pri obsodbah zaradi prestopkov po uredbi o cenah je na mestu velika strogost, da se tet. za sedanje razmere velevažni uredbi pripomore do potrebnega vpoštevanja. Z ozirom na to je sodišče moralo ugoditi prizivu državnega tožilca.
*
Zaradi karbida, ki je po mnogih podeželskih krajih, posebno v daljnih naseljih prav iskano in zelo zaželjeno gorivo, ie imel ljubljanski trgovec Nace L. razne sitnosti, naposled je prišel pred kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodnšču. Lani 28. oktobra je v svoji trgovini na drobno prodajal karbid po 5 lir kg, ko ie bila naivišja cena takrat 3 lire za kg, toliko ie namreč znašala cena karbidu pred
15.	marcem 1941, ko ie bila blokirana z uredbo
o	cenah. Sedaj je bil trgovec Nace L. obtožen prestopka po členu 7 omenjene uredbe.
Obtoženi trgovec je priznal, da je karbid prodajal po 5 lir kg. zagovarjujoč se, da niso bile cene karbida pod kontrolo, da ie karbid sam plačal po 4 lire kg, bila ie cena 5 lir primerna, ker bi drugače imel izgubo.
Trgovec Nace L. ie bil obsojen zaradi prekoračenja maksimalnih ccn na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni.
*
Tapetnik Slavko M. se ni hotel v svojem 36. letu starosti vbadati z veliko tapetniško šivanko, posvetil se ie raje verižen ju z živili. Seznanil se je z gospo Julko, ki se ji ze predstavil kot »trgovec iz Zagreba«. Sklenila sta trgovski posel, da ii bo Slavko preskrbel in dobavil razna živila in ga. Julka mu je izročila čedno vsoto 2500 lir. Živil pa od nikoder ni bilo. Zato ga je Julka ovadila državnemu tožilstvu zaradi prestopka prevare po §-u 334 kaz. zak. In Slavko ie te dni prišel pred kazenskega sodnika-poedinca. V objektivnem pogledu ie Slavko priznal, da je od Julke prejel 2500 lir za živila, zanikal pa ie krivdo in namen prevare, ker je bil sam prevarjen in nasedel človeku. Neki Jože mu ie obljubil, da mu bo preskrbel razna živila. Tega ni storil, a denar je spravil. Sodišče mu ni verjelo in ga obsodilo zaradi prestopka prevare na 6 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni. Taka ie bila afera Slavka, trgovca iz Zagreba.«
Obilen dež je namočil polja
Ljubljana, 20. julija.
Letošnje poletje, ki se je koledarsko pričelo 21. junija, ne moremo po dosedanjih vremenskih pojavih prištevati med popolnoma suha in hudo vroča poletja. Mnogi ljudje so sicer tarnali in jadikovali, da je nevarnost suše blizu in da polja trpe na pomanjkanju zadostne moče. Lahko, trdimo, da sc je doslej to poletje izkazalo kot precej deževno, saj so se že vrstili dnevi s primerno močnimi nalivi, k sreči se niso pojavljale kake nevihte s točo, ki bi delala povsod neprecenljivo škodo. V tem poletju je vremenska kronika zaznamovala prvi hujši naliv 26. junija, ko je padlo do 21.3 mm dežja, drugi naliv je sledil nekoliko močnejši 3. julija s 23 mm dežja, tretji ie bil 14. t. m., toda nekoliko slabejši. ko je padlo do 8 mm dežja.
V	soboto zjutraj je vse kazalo, da se bo vreme kmalu prevrglo in da bo nastopila deževna doba. Barometer ie bil nizek. Megle na Barju so izginile in kmalu popoldne se ie začelo močno oblačiti. Okoli 16. se je nad mestom vlila ploha, ki ie trajala le nekoliko minut, nato je začelo lahno deževati. Nalivi so se vrstili z malimi presledki ponoči vse do nedelje zjutraj. In v nedeljo ie padal dež, posebno značilen, ker je bil gost in enakomeren, ki je najboljši za travnike in niive. Tak dež pronica uloboko v zemljo in je zato najprimernejši za
Koledar
Danes, ponedeljek,, 20. julija: Marjeta, d. n.
Torek, 21. julija: Prakseda.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr, Trnkoczy ded. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelnburgova ul. 7.	<
Poletni lezikovni tečaji italijanščine, nemščine ra začetnike in spretnejše, tudi za odrasle, v Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, gredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7 in od 7—8. Ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov. Pripo-ročljivo za uradnikel-ice), pomočnike(-ce). P°ijs" nila in prijavljanje dnevno od 9—11: Trgovski ucnl zavod, Kongresni trg 2. Tudi od 9—12, Gregorčičeva 27, pritličje.	_
Sprejemni izpiti za 1. razred gimnazije. Tečaj za pripravo predmetov: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, prirodopis — se prične 27. t. m. Prijavljanje vsak dan od 9 do
12	v Trgovskem domu, Gregorčičeva ujica 27, pritličje. Ukovina zmerna, pouk temeljit.
Knjiga o prevzemu in oddaji blaga, torej rumene in zelene knjige, morajo trgovci na drobno in zadruge v ponedeljek 20. t. m. zanesljivo oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu v sobi št 5 v Mestnem domu. Gostilniški obrati pa morajo oddati rumene knjige isti dan v sobi 9. Knjige bodo ostale v mestnem preskrbovalnem uradu ter jih bodo vsi dobili nazaj v sredo 27. t. m. Peki naj oddajo knjige pekovski zadrugi. V ponedeljek in torek 20. in 21. t. m. pa mestni preskrbovalni urad ne bo nakazoval nobenih živil. Vsi tisti trgovci, ki bi prišli v ponedeljek in torek na vrsto za nakazila blaga, naj se torej zglase v sredo 22. t m. za nakazila.
PAPRIKA MARICH
^UHIJUIH n	MIIUHBK
Peperosso italiano.	Italijanska paprika.
Garentito puro. In vendita	Zajamčeno čista. Dobi
prešo negozianti di Generi	se v vseh trgovinah z
AlimentarieCommestibili	živili.
DITTA M. MARICH
TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
Po nakazila za milo naj pridejo trgovci v meslui preskrbovalni urad v sobo št. 8 v sredo 22. t. m., ker je milo že prispelo.
Vse v slaščičarnah, pekarijah, špecerijskih trgovinah ter s prodajo povrtnine in sadja zaposlene opozarjamo,, naj s cepljenjem zoper tifus začno že v ponedeljek 20. t. m., da končajo že v četrtek. Začetek cepljenja v Mestnem domu je vsak dan že ob 7, da večina obveznikov lahko že opravi z uživanjem zaščitnih tablet, predno se odpro trgovine. Cepljenje namreč traja samo do 9, saj zauživanje tablet gre zelo naglo ter ni zamude časa, čeprav je veliko število obveznikov. S seboj naj vsakdo prinese kozarec za vodo. Če kak mesarski ali gostilniški uslužbenec ni ta teden mogel opraviti cepljenja, lahko izjemoma pride tudi še sedaj ta teden k cepljenju, ker po opravljenem cepljenju vsakdo dobi potrdilo, ki bo potrebno pri reviziji.
Ljubljansko gledališč**
Drama.
Ponedeljek, 20. julija: zaprto
Opera:
Ponedeljek, 20. julija: zaprto.
Torek, 21. julija: zaprto.
Sreda, 22. julija: zaprto.
Četrtek, 28. julija ob 17: »Trubadur«. Prva letošnja uprizoritev. Red Premierski.
Petek, 24. julija ob 17: »Krišpia in njegova botra«. Red četrtek.
Red Premierski bo imel v četrtek, 23. t. m. zadnjo predstavo v letošnji sezoni, uprizoritev Verdijeve opere v štirih dejanjih:	»Trubadur«,
ki sta jo nanovo naštudirala kapelnik 'A. Neffat, režiser Ciril Debevec in zborovodja Rado Simoniti. Peli bodo: Luno — Janko, Leonoro -- Hey-balova, Azuceno — Golobova, Manrica FrancJ, Ferranda — Tone Petrovčič k. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiza — Kristančič.
vse rastlinje. V nedeljo je cel dan deževalo, deževalo je ponoči. Bili so tu in tam kratki presledki. Davi zgodaj se je nekoliko ziasnilo na jugovzhodni strani, toda kmalu so zopet horizont zagrnili deževni oblaki. Se Pred dežjem je na zapadli začelo vollo grmeti. Zanimivo je bilo deževje od sobote do ponedeljka zjutraj* da ni bilo ves čas sliSati nevarnega freskama, niti se ni bliskalo. Po jutranjem dežju se ie okoli 8. začelo jasniti.
Ta dež ie dobro in obilno namočil vsa polja. Mnogo dežja je padlo po Notranjskem in v polhovgraiških hribih. Ljubljanica se ie močno porumenila in je začela precej naraščati. Ponekod na Barju je dosegla zvrhane bregove.
V. HEISER
48
Zdravnik gre ^ križem svet
je
‘ , ^S^itelji ponavadi niso bili posebno izbirčni: običajno so vzeli otroke, ka-
•	-iim “ili dani po naravi. Toda 7	Jutra je prišla k meni ženska
z detetom na rokah.
užalSmPgaiaZnmaram,< je dejala *
vzSk'f«ne? Saj ie teko 'iubck! Kaj
»Mislim, da je japonske krvi jaz pa Japoncev ne maram.«
»Dobro, ga pa bomo vzeli nazaj.« Položil sem ga na poilico, snel drueeo-a in ji ga ponudil.
»Kako vam pa je tale všeč?«
»O, ta je pa lep!« je rekla in kmalu z njim odšla.
Ni pa bilo dolgo, ko se je oglasila vdrugič. Malo me je razjezilo.
»Mi ne moremo biti tu in zamenja-yati otroke vsakih pet minut. Kaj pa j® spet?«
»Kupila sem celo ofroško opremo
9neSale japonskega otroka, tule tu Pa je mnogo debelejši in nobena stvar 11111 ni prav.«
Stopil sem k policam in si obroke ogledal. Po-tem pa sem ji pokazal
»Ali bo temule iprav?« sem jo vprašal. —
»Da,« je brž odgovorila in ga odnesla.
V	celoti je moja zamisel imela krasen uspeh, vendar pa je predstavljala sredstvo, ki ga ni bilo moči stalno uporabljati.
Otroke, ki so se poslej rodili v Cu-lionu, so za časa llarrisonove vlade pustili kar v naselbini, tako da je mnogo izmed njih pozneje zbolelo za gobavostjo. Ko pa je kasneje prevzeli poveljstvo general Wood, je bilo treba najti končno rešitev iz te težave. Po dolgem tehtanju so se odločili tako, da so smeli otroci ostati pri materah do šestega meseca, potem pa so jih morale za dobo dveh 'let oddati v otroško zavetišče, ki je bilo zunaj ozemlja gobavcev. Tiste otroke, ki so med tem časom kazali znake gobavosti, so ro-teljem vrnili; druge pa so s privoljenjem staršev poslalli v Welfareville blizu Manile. Le majhen odstotek teh otrok je zbolel za gobavostjo.
*
Ko sem prišel na Filipine, se še ni dosti vedelo o zdiravaljenju gobavosti. Zato so bili vsi upi glede uspešnega
boja nroti tej hudi bolezni prazni. Poskušali so že s stotinami vrst raznih zdravil, a brez najmanjšega uspeha. Sem pa tja je kdo poročal o kakem ugodnem primeru; a tu so lahko bili po sredi različni vzroki: zmota v bolezenski razpoznavi, bolezen je lahko tudi sama popustila, ali pa poročilu včasih ni bilo verjeti. Izkušnja, ki smo jo imeli pri tisočih gobavcev na otočju, me je poučila, da so nekateri bolniki včasih malo okrevali, pa se jim je pozneje spet toliko bolj poslabšalo; v času pa, ko je bolezen malo popustila, nisi mogel gobavosti dokazati niti z mikroskopskim pregledom.
Kakor pri jetiki, tako so tudi pri tej bolezni bili v rabi razni zdravilni načini, ki se je zdelo, da bolnikom pomagajo. Vrh tega se je često pripetilo, da se je bolezen ustavila, ker se je zboljšalo zdravstveno okolje, ali ker so se bolniki zdravili v bolnišnici, ali pa tudi iz drugih neznanih vzrokov. V nekaterih primerih pa je bolnik navidezno okrevali, ne da bi se siploh kaj zdravil.
Ljudstva na otokih so rabila razna domača zdravila: Filipinci so po navad; na gobave rane polagal; neke liste, ki so gnojne rane žgali. Morosi — ki so bolezen imenovali »Epul« — so bolezni uirekali. Bolnika so prenesli na samoten kraj, najrajši med gnmičje a!li med dve vzpetini, ter ga golega položili v trebušno votlino mladega bika, ki so mu prej odvzeli drobovje, in ga tako
pustili ležati kakih 24 ur. Medtem pa so neprenehoma tolkli po svojih bobnih in tako spremljali skrivnostne obrede zdiravnikov-čarovniškov.
Menili so, da vse nečistosti človeškega telesa preidejo na živalsko truplo. Da bi take čarovnije bile uspešne, je pač dvomljivo, da pa ima toplota blagodejen vpliv, so pri zdravljenju gobavosti že večkrat opazili. Na Japonskem je veljava toplih vrelcev znana že stoletja in stoletja.
Prav bi bilo, da bi pri slehernem sodobnem načinu zdravljenja upoštevali zlasti tudi vroče kopelii. Podobno sta se še protein in mrzlica, ki ga povzroča cepljenje, izkazala resnično ugodna. Nekaj časa so sodili, da nudijo mnogo nade X-žarki. če jih rabimo v taki meri, da lahko žgejo, a da ne morejo prizadejati pravih trajnih poškodb. V dveh primerih je lahno oži-ganje kože prineslo navidezno ozdravitev, a način je bil preveč krut, da bi ga posplošili.
Zdravstveni urad je venomer natančno preizkuševal sleherni lek, o katerem je bilo upati, da bo mogel bolnikom nuditi kako lajšanje. Imeli smo še nekaj primerov navideznega ozdravljenja, a, žal, so taki bolniki pozneje zopet zboleli ali pa pomrli za drugimi boleznimi. Pri nekaterih se je okužba le za nekaj časa potuhnila in umirila, da ie kasneje pod vplivom ugodnejših okornosti znova spet izbruhnila.
Včasih se je zdelo, da je bistrost nevidnih domačinov o bolezni vedela več kakor znanstvena modrost vzhodnega sveta. Vzhodnjaški prostak često na preprost pogled odkrije gobavca, ko ameriški in evropski zdravniki niti po klinični preiskavi ne morejo najti sledu o bolezni. V takih primerih šele bakteriološke preiskave dokažejo, da ima nevedni domačin prav. Nekoč se je dr. Strong vozil po manilskih cestah, ko ga je filipinski služabnik pri zdravstvenem uradu ustavil ter obvestil, da je voznik gobavec. Dr. Strong tega seveda ni hotel verjeti, a pozneje se je izkazalo, da je imel sluga prav.
Indijskim domačinom je bilo že dolgo znano, da žvečenje listov in pecljev z drevesa »čolmugra« (iz razreda hy-drocarpus) zdravilno vpliva na gobavost. Prav stara bajka izpred budističnih časov pripoveduje, da je gobav kralj v Burmi Šel v gozd in da se je pozdravil s tem, da je uživali surova semena tega drevesa. Naposled so Indijci odikrili. da so zdravilne snovi v olju čolmugre, ki ga je obilo v orehu tega drevesa.
L. 190? j'e dr. Izidor Dyer, profesor dermatologije na tulanskem vseučilišču, opozoril znanstveni svet na posebne lastnosti olja čolmugre ter popisal njegovo uspešno rabo v naselbini gobavcev v tbervillu Parishu (Louisiana). Naslednje leto sem se odpravil^ tja na obisk iu odnesel zelo dober vti* o vsem zdravljenju.
Kako in kdaj se je rodila zavedna Evropa
Iz spisov starih grških pisateljev se vidi, da se je Evropa že v davnih
časih začela zavedati same sebe
Zlasti v dobi romantike je bilo mnogo navdušenja za staro grško kulturo, ki je žela v vseh časih toliko občudovanja. Začelo se je znanstveno raziskavanje omike starega sredozemskega sveta, omike, ki jo je podedovala in jo dalje razvijala starodavna Grčija. Danes že dalje vemo, da ima tudi helenska kultura svojo predzgodovino. Vprav medsebojni vplivi med posameznimi omikami, ki so v teku zgodovine nastale na področju Egejskega morja pa kažejo vlogo in zaloge nekdanjih Grkov v pravi luči.
Evropa v svoji sedanji »postavi« gleda svoje prednike v Grkih. Njena zibelka je torej tekla na skrajnem južnem koncu Balkanskega polotoka, v deželi, ki ji dajejo značilnost številni zalivi, svojevrstnost tal, sinje morje, čisti zrak in daljno obzorje.
V prvem tisočletju pred Kr., v komaj dveh ali treh stoletjih, se je zgodilo
»grško čudo«
rodila se je grška kultura. Selitve Grkov od severa proti jugu, stalna naselitev raznih plemen, prva potovanja po morju, vojaški pohodi, boji z maloazijskimi plemeni, kakor jih popisuje Homer — vse to se je zgodilo v nekaj stoletjih. Poleg tega bi bilo treba omeniti še kolonizacijo, veliko civilizatorično delovanje Grkov tja do Gibraltarja, če hočemo dobiti pravilno sliko o dogodku, ki ga lahko imenujemo »rojstvo Evrope«.
Ta zunanji razvoj, ki bi nas zapeljal zelo daleč, če bi ga hoteli vsaj v glavnih obrisih podati, pa je spremljal drug, skrivnosti poln notranji razvoj, ki bi ga lahko označili kot
rojstvo evropske samozavesti
To zavest so predstavljali različni činitelji. Izoblikovala se je spričo skupne usode, ob skupnih pod-vzetjih in skupnih nevarnostih. Področje, na katerem so se naselili Grki, je bilo izredno tesno, saj moramo vendai- celo vso Evropo smatrati le za razmeroma majhen izrastek Azije. Prvi grški kolonisti, ki so prispeli v Malo Azijo, so lahko gledali na ta, razmeroma veliki in nekam vstran pomaknjeni azijski svet z velikim začudenjem. Kmalu so bili z njim tudi v vojni. Pravljična trojanska vojna je bila
prvi vojaški nastop Evrope proti Aziji
oziroma Evropejcev proti Azijcem. To je bil velik dogodek, ki ga popisuje Homer v svoji Ilijadi in ki pomeni prvi zanesljivi dokaz, da se je Evropa začela zavedati same sebe. V tem epu je temeljito poudarjena zavest, da vsi tisti, ki govore grški jezik in vlada nad njimi Zevs, predstavljajo omikan svet, ki je v primeri z azijskim, barbarskim, nekaj posebnega. Potomci Helene, Heleni (kakor so se tedaj Grki imenovali) so se enodušno dvignili in udarili na Trojo, ki jim je ugrabila lepo žensko — tako piše Hesiod, ki tudi že razlikuje oba nasproti si stoječa dela sveta, grški t. j. evropski, ter azijski svet.
Svet na prvih zemljevidih
Evropsko samozavest, ki so ji starodavni pe-Bnlki dali poudarka v svojih delih, pa so učenjaki še izpopolnili in okrepili. Jonski mornarji iz Mileta se niso ukvarjali samo s trgovino, pač pa so izdelovali tudi že posebne zemljevide, na katerih so začrtavali svoje poti po daljnem morju in označevali kraje, do kamor so prišli. Prvi kartograf je bil Anaksimandros iz Mileta. Poznal je dve celini: Evropo in Azijo. Egipt in Libijo je prišteval k Aziji. Sredi njegovega zemljevida je narisano veliko morje, ki je obenem ločilo in družilo razne dežele, Sredozemsko morje, ob njegovih obalah pa sta bila označena oba dela sveta, okrog obeh pa je Anaksimandros narisal veliki »Okeanos«, na katerega sta celini mejili. Logografi, predniki sedanjih narodopiscev in zemljepiscev pa so v takšne prvotne zemljevide »vdihnili« tudi nekaj življenja. Z različnimi barvami so označevali posamezne evropske in azijske dežele in narode. Na podlagi tega lahko evropski človek izpopolnjuje svoje znanje o samem sebi in o svetu, ki ga obdaja.
Že Odisej je imel priliko »videti mesta številnih narodov in se poučiti o njihovem načinu življenja«. Tudi številni grški popotniki so si podrobno zapisali vse, kar so doživeli med raznimi barbarskimi narodi, ter vse to med seboj tudi primerjali.
Zlasti Herodot je imel mnogo priložnosti za potovanja in opazovanja. S ponosom ugotavlja visoko stopnjo grške omike med SkitL med Egipčani občuduje sorodne bogove starejšega kulturnega kroga, pri Babiloncih pa visoko razvito znanost. Vse si je hitro zapisal, kar koli je slišal ali
videl: mitološke pravljice, zemljepisne, narodopisne in zgodovinske podatke.
Tedaj so se začele slovite perzijske vojne, Vojaški pohod perzijskega kralja Dareja in njegovega sina Kserksesa je bil
prvi širokopotezni pohod Azije proti Evropi
Herodot, »oče zgodovinarjev«, je pisal zgodovino tistega rodu, ki je pri Maratonu slavno ustavil perzijsko prodiranje. Bil je prvi, ki je različna narodopisna in zemljepisna poročila uredil po enotnem vidiku in jim tako dal svetovno-zgodovinsko ozadje. Vojna med Grki in Perzijani je bila po njegovem pojmovanju le trčenje Vzhoda z Zahodom, trčenje med Azijo in Evropo, pri čemer je Grčija prišla v skrajno nevarnost. Vprav zaradi teh težkih časov si je v Grkih vzbudila samozavest. Grčija se je začela zavedati svojih težkih preskušenj, ki jih je bila doživela, pa tudi pomembne vloge, ki jo je igrala. Vprav iz te zavesti pa je nastalo Herodotovo delo in z njim se je začela pisati tudi evropska zgodovina.
Kserkses je pregledal — tako piše Herodot — po velikem pohodu nad Evropo svojo milijonsko armado ter dal potem poklicati k sebi špar-tanskega kralja Demaratosa, ki je živel v njegovem taborišču, in ga vprašal, kakšnih uspehov sme po njegovem mnenju pričakovati od svojega pohoda nad Grčijo. Demaratos mu je odgovoril, da so Heleni sicer zaradi naravnega ustroja svoje dežele revni in da je bila revščina njihova stalna spremljevalka, da pa imajo notranje sposobnosti, ki varujejo Helene pred uboštvom in suženjstvom. Nikdar se ne bi sprijaznili s kakršnim koli suženjstvom in bi za ohranitev svobode nastopili vseiej tudi proti še tako močnemu sovražniku.
Razlika med Grki in Azijci
V razgovoru med Kserksom in Damaratosom so spregovorila vsa številna nasprotja med deže-
lami in ljudstvi Evrope in Azije. Grki, sinovi Evrope, so bili revni, njihova tla skopa in njihove življenjske razmere borne. Azijci pa so bili nasprotno razvajeni sinovi blagostanja in bogastva. Grki so bili po svojem junaškem zagonu, po večnem stremljenju in po osebni pobudi gospodarji svoje usode, Azijci pa so bili — brezimenska, enolična, siva množica ljudstev. Grke sta spodbujali k boju proti zrozečemu sovražniku njihov zakon in duh svobode, dočim Perzijcev v njihovi vojni proti Evropi ni navduševala nobena višja pobuda, pač pa so jih morali z biči naganjati v boj.
Ugotovitve tega Jonca, zgodovinarja Herodota, je izpoolnila potem še ojnska znanost. Jonski zdravnik Hipokrates je postavil vprašanje:
Kje je vzrok tako velikih razlik med Evropejci in Azijci
in na to vprašanje odgovarja, da je vzrok teh značilnih, med seboj si tako nasprotujočih potez obeh svetov, v okolju, podnebju, pa tudi v družbenem ustroju. Azijsko podnebje je nespremenljivo, milo in enolično, evropsko podnebje pa je nasprotno ostro, spremenljivo, evropsko ozemlje samo pa močno razjedeno. Večna azijska pomlad, mastna in vlažna tla — vse to je krivo, da so azijska ljudstva lena, zaspana, nemarna, dobrodušna, zato pa nebojevita in nesposobna za kak večji duševni in telesni podvig. Za nerodovitni in trdi zemlji živeče in neprestanim vremenskim spremembam izpostavljene Evropejce pa narava sama sili, da razvijajo svoje sile ter jim daje lastna pobudo, kar se lepo zrcali v evropski znanosti in umetnosti. Učinek podnebja in okolja pa izpopolnjuje še vpliv obstoječega družabnega reda.
Tudi v tem oziru sta Evropa in Azija dva različna svetova: azijski despotizem je naredil celo močnega človeka za nebojevitega, za brezpomembno bitje, dočim so sinovi Evrope, kjer namesto despotizma ljudje sami odločajo nad svojo usodo, sposobni razvijati vsak svoje sposobnosti tudi kljub mačehovskim okoliščinam, s katerimi jih je obdarovala narava.
Besedilo: Jože Tomažič.
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
Železnica iz Tokia v Singapir!
Proga bi bila dolga 7830 km in bi se človek pripeljal iz Tokia v Singapur
v sedmih dneh
Na sestanku zastopnikov japonskih, kitajskih in mandžurskih železnic so se med drugimi perečimi vprašanji železniškega prometa bavili tudi z velikopoteznim načrtom, pa katerem naj bi se vzpostavila železniška zveza med japonskim otočjem in azijsko celino. Bila bi vsekakor ogromne važnosti za promet med Japonsko in azijskimi deželami. V načrtu imajo zgraditev železniške proge, ki bi šla iz Tokia v Singapur, oziroma Šonan, ka-
Predsednik narodne ukrajinske vlade v izgnanstvu — umrl
V Parizu je te dni umrl slavni Ukrajinec prof-Prokopovič, ki je bil po smrti Petliure predsednik ukrajinske narodne vlade v izgnanstvu. S Petliuro je leta 1918 sodeloval najprej kot zunanji minister, potem pa kot ministrski predsednik. Že prej je v vladi Holuboviča zavzemal položaj prosvetnega ministra. Po svojem izgnanstvu se je nastanil s svojo vlado v Parizu, kjer se ni posvetil samo obsežnemu znanstvenemu delu, zaradi katerega si je pridobil velik sloves, pač pa je delal tudi veliko propagando za svojo domovino Ukrajino. To dokazuje tudi spomenica, ki jo je bil svojčas predložil evropskim velesilam in Zvezi narodov. Prof. Prokopovič je bil star 61 let.
kor so to mesto Japonci po zasedbi Malajskega polotoka prekrstili po svoje. Proga bi bila dolga 7830 km in bi potovanje z železnico iz Tokia v Singapur trajalo sedem dni! Proga bi bila speljana mimo Bangkoka, Hanoja, Šangaja, Nankinga, Pekinga in Mukdena, v Mandžukuju pa naj bi se priključila na sedanjo korejsko železnico. Poročilo pripominja, da japonska vlada zdaj podrobno proučuje ta velikopotezni načrt.
nosti o tem in oneem. Nemška beseda »Zeitung«, ki so jo vpeljali v »visoki« nemščini, pomeni isto kot v »nizki« nemščini »Tidung« ali poročilo. Izpeljali so jo iz islandske besede »Tiding«, ki prav tako pomeni »Poročila«. Prvi' evropski časopis v današnjem smislu besede je izšel leta 1505 v zvezi z nekim augsburškim listom. To leto velja torej v najožjem smislu besede za rojstno leto ne samo nemškega, pač pa tudi vsega evropskega časopisja.
Beli, črni in rdeči riž
Na svetu raste tudi riž, ki je črne barve. 0 tem se lahko prepričate, če stopite malo na trg v sumatranskem mestu Jort de Koette. Zrno tega riža je znotraj prav tako belo kot pri navadnem rižu, kakršnega poznamo mi, obdano pa je s tanko črno plastjo iz snovi, ki se v vodi ne stopi. Ljudje, ki so na svojem potovanju po svetu prišli tudi na Sumatro in jedli črni riž, pripovedujejo, da^ se po okusu prav nič ne razlikuje od belega riža. In še tretje vrste riža imamo na svetu. To je rdeči riž. Namesto črne, kakor pri prejšnjem, ima ta tretje vrste riž rdečo zunanjo plast, v sredi pa je tudi prav tako bel in drugače prav tako okusen kot običajni riž.
Najstarejši časopis na svetu
Poteklo je zdaj natančno 1030 let, odkar so začeli na Kitajskem izdajati prvi časopis, prvi ne samo na Kitajskem, pač pa tudi prvi na vsem svetu. Dali so mu ime »Čing Pao«. Časopis še danes izhaja pod istim naslovom. Lastništvo ima v svojem arhivu prav vse	izvode tega časopisa,
od prvega dne, ko je začel	izhajati do danes. To
je posebne vrste premoženje ki mu ga na svetu tudi ni enakega.
Evropska časopisna tradicija še daleč ni tako stara kot kitajska, vendar pa so njeni znanilci še nekaj stoletij starejši kot pa kitajsko časnikarstvo. Julij Cezar je bil	tisti, ki je s svojimi	.... —	---
rednimi dnevnimi poročili	dal prvo pobudo za I južnega konca južne ameriške celine. Po svojih
razvoj časopisa kot sredstva za obveščanje jav- * rasnih značilnostih so zelo sorodni Eskimcem. Do
Pleme, ki izumira
Dunajski učenjak prof. Gusinde je ugotovil, da je najstarejše indijansko pleme tisto, čigar zastopniki so prebivalci Ognjene zemlje, skrajnega
Pogorska pravljica
Risal Jože Beranek.
V
(—t/—^ ■"'cAj
-^1» i
'*r\ CD o □
Skupaj sta krenila na dvor in prosila stražo, naj ju spusti naprej. Mizarjev sin je šel v dvorano k mrtvi kraljičini, krčmar pa h kralju, kjer je povedal, kar mu je bilo naročeno. Poklicali so mizarjevega sina.
i
s
Ko je prišel, so videli, da je to kraljevi učitelj, ženin in naslednik. Pokleknil je pred prestolom in začel prositi kralja:
»Odpustite mi! Veliko gorja sem zagrešil, da sem odšel ter se šele zdaj vrnil. Oživil jo bom, samo odpustite mi!«
Kralj mu je obljubil, če bo kraljično obudil.
leta 1925. se je število pripadnikov tega najstarejšega indijanskega plemena skrčilo na komaj 800 ljudi. Danes pa jih po ugotovitvah dunajskega učenjaka niti sto ni več. Prof. Gusinde sklepa iz tega, da ni več daleč čas, ko bo to najstarejše pleme indijanskega rodu izumrlo.
Angleški vojni izdatki
že zdaj so dosti večji kot v vseh letih prejšnje svetovne vojne
Po poročilih, ki prihajajo iz Londona in ki jih imamo iz srednjeevropskih virov, so do 31. maja 1942 angleški vojni stroški narasli že na več ko devet milijard šterlingov. V vsej prejšnji svetovni vojni so angleški vojni stroški znašali komaj 8.417 milijard. Dočim je Anglija v prejšnji svetovni vojni imela povprečno vsak dan kakih 5 milijonov šterlingov stroškov, jih ima v sedanji vojni povprečno vsak dan 12.5 milijonov.
SELMA. LAGERLOEF:
r\^\
23
NA RAZPOTJIH SRCA
B0MAN
»Ne, Karlina, če ti jaz rečem, da izročam svojo usodo v božje roke, potem tako tudi v resnici storim. Glede tega ne imej nobenih dvomov.«
Karlina je za trenutek molčala. Spustila je sladkor v kavo, vlila tudi smetano in zdrobila kos prepečenca. Karel Artur je bil mnenja, da hoče s tem pridobiti na času in se pomiriti.
Še zmerom se je Karel Artur čudil temu, da je bila Karlina videti tako zaskrbljena. Spomnil se je tistega, kar mu je bila, povedala gospa Siuidler, ki je bila mišljenja, da je Karlina na vsak način hotela prelom in je do tega tudi vse izpeljala. Toda po vsem videzu sodeč se je njegova nova prijateljica v tem oziru zmotila. Nedvomno Karlina ni mislila na to, da bi se poročila z Schager-stroemom.
»Ti si torej odbrzel ven in zasnubil prvo boljšo, ki ti je prišla nasproti?« je zdaj vprašala Karlina z istim neprisiljenim glasom,
1	kakršnim je bila začela tudi pogovor.
»Da, Karlina, prepustil sem Bogu. da je izbral zame.«
»In seveda je šlo vse narobe!« je vzkliknila naglo.
Karel Artur je znova spoznal staro Karlino po tej nespoštljivi izjavi in zato se ni odrekel užitku, da ji ne bi s primernim odgovorom povrnil dolg:
»No, ja,« je odvrnil, na Boga se zanašati je bilo po tvoje vedno
neumnost, mar ne?«
Njena roka je malce zadrgetala. Zajemalka je trčila ob skodelo. Toda k jeznoritim izbruhom se le ni dala zavesti.
»Ne,« je rekla, »toda nikar ne dopusti, da bi se v pogovoru spustila do istega načina, kakor se je to zgodilo včeraj.«
»Imaš docela prav, Karlina. Tega ravno zdaj nikakor ne bi
hotel, ker se še nikdar v življenju nisem počutil tako srečnega kakor sem danes.«
To je bilo morebiti izrečeno zelo brezobzirno, toda Karel Artur je čutil neizogibno potrebo, da da Karlini na znanje, da se je doda prepustil božji volji in uživa zdaj popoln notranji mir.
»A tako, ti si torej srečen?« je odvrnila Karlina.
Ni bilo preveč lahko uganiti, kaj se je skrivalo za to izjavo. Je	Bila to	trpka bol ali	porogljivo občudovanje?
»Zdaj Vidim svojo	pot jasno pred seboj. Odstranjeno	je	vse,
kar je oviralo mojo pot, da bi	mogel živeti	življenje	v	Jezusovem
imenu. Bog mi je poslal pravo	ženo.«
Karel Artur je svojo sedanjo srečo poudarjal bolj kakor pa bi bilo potrebno. Toda v Karlininem mimodušju je bilo nekaj, kar ga je navdajalo z nemirom. Kazalo je,	da	sploh še	ni	razumela,
kako zares je šlo njemu in da	je bila	vsa	zadevščina	za vse bo-
doče čase odločena.
»Kaže, da ti je šlo veliko bolj po sreči, kakor pa sem si mislila,« je začela Karlina spet s čisto vsakdanjim glasom. »Pa tudi rekla ne bom nič, dokler ne izvem, s kom si zdaj zaročen.«
»Piše se Ana Svaerd,« je dejal. »Ana Svaerd.«
Ni si mogel kaj, da ne bi imena ponovil. Od zvoka tega imena je v njegovem srcu znova zablestel čar poletne noči in oživela mameča sila mlade ljubezni z vsem njenim žarom. Tako je odgnal vse neugodje mučnega trenutka.
»Ana Svaerd!« je ponovila Karlina. Toda glej, kakšna razlika v	glasu!	»Ali je tista,	ki jo jaz poznam?«
»Da,	Karlina, po vsej verjetnosti si jo že	videla.	Doma	je	iz
Dalama.«
Karlinin obraz je kazal še vedno isti nemočni vprašujoči izraz.
»Ubožna, preprosta deklina je, Karlina. Ne smeš misliti na nobeno izmed tvojih odličnih znank.«
»Saj vendar ni mogoče...« Karlina je to izgovorila s takšnim razburjenjem, da je moral Karel Artur pogledati navzgor. Njena bledica je resnično izražala silen preplah.
»... da bi bilo to dekle tisto, ki je bilo včeraj v kuhinji ?
Za božjo voljo, Karel Artur! Zdi se mi, da sem sliSala, da se piše Ana Svaerd!«
Njena presunjenost je bila čisto pristna, o tem Karel Artur ni mogel dvomiti. Toda zaradi tega njemu samemu ni bilo nič prijetnejše. Saj je bilo vendar grdo, da si je Karlina 'lastila takšno varuštvo. In sploh, kako nespametno se je pokazala! Da bi le slišala včeraj zvečer gospo Sundlerl
Urno je vrgel košček prepečenca v kavo, da bi se omehčal. Hitro, kolikor se je dalo, se je moral najesti, da bi se umaknil vsem žalostinkam, ki utegnejo slediti.
Toda zelo značilno; nobenih jadikovanj ni bilo. Karlina se je na stolu zasukala, da ni mogel videti njenega obraza. Čeprav je sedela čisto ravno, mu je njegov notranji glas le rekel, da najbrž joka.
DvignM se je, da bi odšel iz sobe, čeravno se Še ni bil najedel. Tako torej, vso stvar je vzela tako resno, da je bilo skoraj nemogoče vi držati trditev gospe Sundlerjeve, Češ da je bila Karlina tista, ki je hotela na vsak način prelom. Moral je pač verjeti njeni iskreni bolesti nad razdrto zaroko. Ker se mu pa je spričo te bolesti začela oglažati vest, zato rajši ni hotel biti več priča teh muk.
»Ne, nikar odtod!« je vzkliknila Karlina, ko se je Karel Artur obrnil proti vratom. »Nikar ne pojdi! Morava še naprej govoriti o tej stvari! Ko pa je vse tako nenadejano! Ne sme se zgoditi!«
»Žal mi je, da jemlješ vso stvar tako bolestno, Karlina. Toda zagotavljam ti, da nisva bila ustvarjena drug za drugega.«
Pri teh besedah se je Karlina dvignila s svojega stola. Zdaj je stala tik pred njim. Odgovarjala mu je, zraven pa cepetala z nogo in držala glavo pokonci.
»Mar misliš, da se jočem zaradi same sebe?« ga je prezirljivo vprašala, medtem si je z naglim zamahljajem glave stresla solzo iz oči. »Mar misliš, te ponovno vprašam, da bom zaradi tega nesrečna? Ne razumeš 11, da jokam le nad teboj? Ti si ustvarjen za nekaj večjega in vse skupaj bo padlo v vodo, če boš vzel takšno
zeno.t —
Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani* Jože Kramarič - Izdajatelj, Inž. Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne rra&uno - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 13 - Me. sečna naročnin« 11 lir, za Inozemstvo 15 Ifc « Uredništvo, Kopitarjeva ulica 6/1U - Uprava, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - leleloa ««v. «-01 do 4MI - Podružnic«, Novo me*<a