Studijska Knjižnica V CELJU
Czda]« »Zasavski tednik, v Trbovljah - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar. - Naslov uredništva in uprave:	»Zasavski tednik.
Trbovlje 1 Trg revolucije 2» - Telefon 60-191	- Račun pn Komunalni banki
Trbovlje 600-714-1-14« - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v aolportaf 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo
Štev. 32
TRBOVLJE, 12. avgusta 1959
Cena 10 din Lete *!•
DOGODEK TEDNA
V nedeljo, 16. avgusta, bo v Ljubnem v SavinjsH^r*'	15-letnice osvo-
boditoe ;	vkKj-ke doline. Tudi iz re-
virjev ?..♦** do udeležili te slovesnosti v velikem šte :u. — Občina Vidsm-Krškc praznuje že četrtič občinski praznik, združen s številnimi proslavami. Med drugim bo glavna slovesnost v Tovarni celuloze in rolo papirja »Djuro Salaj«, ki praznuje v nedeljo, 16. t. m. 20-letnieo svojega delovanja. Ob tej priliki bodo s posebnim slavjem odkrili spomenik narodnemu heroju Djuni Salaju, po katerem nosi tovarna svoje ime. V okviru praznovanja občinskega praznika občine Videm-Krško pa bodo poskrbeli tudi zd ljubitelje moto športa ter pripravili za nedeljo, 16. avgusta, velike speedway dirke na stadionu Matije Gubca.
Občinski praznik Zagorja — 9. avgust
ZAGORJANI SO ZBOROVALI
2E V PETEK ZVEČER JE ZAČELO ZAGORJE PROSLAVLJATI LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK — KRAJ JE V ZELENJU IN ZASTAVAH — MNOŽICA LJUDI PRI OTVORITVI NOVE PEKARNE, JAVNE PRALNICE — GOVOR ČLANA CK ZKS IN SEKRETARJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZK ZAGORJE, TOVARIŠA RUDIJA BREGARJA — NOVO RUDARSKO ŠOLO JE OTVORIL PREDSEDNIK 0L0 LJUBLJANA DR. MARIJAN DERMASTIA — ZAGORJANI SO SI OGLEDALI NOVO ŠOLO IN RAZSTAVO »40 LET KPJ«
V petek zvečer je Zagorje je našla malone vsepovsod vse karna ima veliko zmogljivost jene rudarske šole in objek-
vzorno urejeno.	saj lahko v eni uri speče 500
V soboto popoldne, malo kilogramov kruha. Posebno Partijskih zastav že dolgo ni pred 17. uro, se je zbrala pred so si občani ogledovali na-Viselo po vsem kraju in na- novozgrajeno pekarno v Dole- pravo za čiščenje moke, ki iz-■	■ nji vasi množica občanov, ce- loči do potankosti vse. Tudi
nova peč je vzbujala vsesplošno občudovanje, ker je naj-
ter v zelenju Zagorje že dolgo zacij in društev. Slovesnost je bolj sodobna.
dobilo slavnostno podobo. Toliko državnih, slovenskih in
Sanjalo slovesen začetek le-
tošnjega občinskega praznova- loten občinski ljudski odbor, n ja. Tako olepšano in čisto predstavniki mnogih organi-
tov, ki jih bo občina skupno z vsemi občani zgradila v prihodnjem obdobju. Dalj časa se je pomudil pM ocenjevanju politične situacije v Zagorju in poudaril, da občani z zaupanjem gledajo v prihodnost, vsi tisti pa, ki se spotikajo
* bilo kotUte dni. Videti je začel predsednik sveta za bla- ^ ^ SQ v6i ^ odri-	SJg*
bilo, da so skoro vsi občani govm promet _pn ^črnskem J^Zago^ W«so pri^	žfrSS na^go,^
skušali doprinesti svoje k le- ljudskem odboru,
ssrs sts sss	ST	u ■»«-'■» <#* -d.
Pomembno saj	je bilo v okvi-	glasil, da se z	izročitvijo	tega	Četudi ostali prostori, poleg	Po slavnostnem govoru je
ru praznovanj	40-letnice KPJ.	o-biekta	konča	enkrat za	vse-	pralnice niso urejeni, bo pral-	predsednik OLO Ljubljana,
Lej skrb zagorskih občanov, niča začela z delom takoj v tov. dr. Dermastia Izročil šolo
ponedeljek. Prva naročila za svojemu namenu, gostje in piranje so tu, in kaže, da pral-	občani pa »o si začeli ogledo
rišča pred svojimi stanovanji,	izročili	pekarno svojemu	na-	ni stroj ne bo nikdar brez	novo šoto in razstavo 40
""	■	menu, prisotni pa so si ogle- opravka.	let KPJ, ki je v dveh n-ad-
dali strojne in druge napra-	etropjih nove Sole _ Razstava
ve in se seznanili s postop-	ZBOROVANJE PRED	bo odprta deset dni, Ker Je
kom pri peki kruha. Nova pe-	RUDARSKO SOLO	veliko zammanjte zanjo med
vsemi Zagorjani, si jo bo ogle-Kmalu po pol osmi so se dalo več tisoč ljudu
Vse skrbi, ki so jih imeli občani pred praznikom, kako zlasti gospodinj, kako priti bodo kar najlepše uredili dvo- vsak dan do kruha. Nato so
očistili poti in vse drago, so bile poplačane. Posebna • komisija turističnega društva, ki Je ocenjevala lokale in ulice,
. !'ii :s
Zborovanje ob otvoritvi industrijsko-rudarske šole v Zagorju
20 let tovorne reto papirja v Vidmu-Krškem
Odkritje spomenika
Djuru Salaju
začele zgrinjati na zborno Letošnje občinsko prazno-mesto, pred novozgrajeno Ru- vanje je bilo v znamenju qo-darsko šolo, množice Zagor- ^ pridobitev Zagorja. Za
V nedeljo bo Tovarna cela- Kr«ko. Spričo tega Jubileja bo nja začela iz leta v leto naloge i„ rato papirja -Djuro to slovesnost še posebno po- raščati. ZgradUi so nove ob-Salaj- v Vldmu-Krškem sto- membna- zlastl še, ker bodo jekte za izdelavo roto papir-janov. Na častno tribuno so t^njo prihodnost še obetajo vila 20-JetnSeo svojega delo- ob teJ priliki v tovarni od- ja In danes je ta tovarna ve-prihajali prvi gostje, med nji- Zag0,rju nekateri drugi ob- vanja slavje bodo obhajali v krUi spomenik narodnemu he- lik, moderen kombinat z let-mi okrajni predsednik OLO jekti življenjskega in družbe- . .'	vf občin- r°Ju DJURU SALAJU, po ka- no kapaciteto 32 tisoč ton pa-
^aŽii^na'k ^sSr^tor ^ZK nega standarda, ki bodo služili ^ praenika občine Videm- tcrem nosi tovarna svoje ime. pirja, 20.000 ton celuloze, 3 ti-
Doprsni kip D jura Salaja soč 1°my6 pap*rJa ter 30
Ljubljana, tov. Janez Vipotnik, zastopniki oblasti in gostje iz vseh rudarskih šol Slovenije in nekaterih dragih večjih jugoslovanskih rudnikov.
Govoril'je član CK ZKS in sekretar občinskega komiteja Z K tov. Rudi Bregar, ki je potem, ko je omenil nekatere zunanjepolitične probleme, spregovoril o rasti Zagorja, perspektivi kraja in zlasti poudaril velik pomen novozgra-
Seja sveta za kmetijstvo obftine Hrastnik
NALOGE V ZVEZI 8 KOOPERACIJO
Svet za kmetijstvo Pri obči- V potankosti so proučili na- vjjo ajiamenom, da se v obli Hrastnik je prejšnji teden črt in ga razdelili na posame- črni zboljša stanje z živmore-®°rtrobno razpravljal o kme- zna področja. Temeljito bodo jo. Prav tako bodo 614 »» na_ tijskih problemih v hrastniškl seznanili vse kmetovalce s tečaj za izvršitev agromeliora-občini Posebno skrb so v sve- prednostmi kooperacije in se cije v Gorah na površini 60 tu posvetili letošnjemu načrtu Šele nato lotili sklepanja po- hektarov. Tudi s tem najdbi se ^tooperaeijc s kmetovalci.
Opozorilo
V zvezi z govoricami, ki Jih razširjajo nekateri kroti v Trbovljah glede ko-avtorstva v polemiki Čibej ®Ontra Rak, sva prisiljena Naviti sledeče: vse takšne ti>vorice so popolnoma izmišljene, zato jih smatra-va kot grobo klevetanje hajlne novinarske časti. .Opozarjava omenjene, da b°d0 posledice tega neodpornega ravnanja padle ključno na njihove rame.
Jano Koprivc, novinar ZT Borut Plav Sak
godb.
Načrt obsega skupno 447 ha vseh površin za kooperacijo. Italijanska pšenica 20 ha, domača pšenica 75 ha, ječmen 24.5 ha, oves 13 ha, detelja 50 hektarov, travniki 209 ha, koruza 8 ha, krompir 43 ha, ostale krmske kulture 15 ha. — postavljeni sta dve komisiji, ki bosta natanko pregledali, s kakšno kulture naj bi šli v kooperacijo, da se ne bo zgodilo tako, kot je že bilo, da se je forsirala setev italijanske pšenice v krajih, kjer ta sploh ne uspeva. Pomemben sklep Jc bilo sprejetje naloge, da gre KZ Dol pri Hrastniku na zvezni natečaj za nakup «0 glav plemenske živine. Nekaj je bo šlo v 8lrje, kjer obratuje KZ Dol, nekaj na posestvo VPD v Radečah in še drugam. Ti koraki se napra-
zboljšala živinoreja v hrast-niški občini.
KONOAN JB VI. PULJSKI FILMSKI FESTIVAL
NAGRADE ZA NAJBOLJŠE
V četrtek, 6. avgusta t. I, je utihnilo vrvenje v puljski Areni, končali so VI. festival jugoslovanskega filma in hkrati podelili zaslužene nagrade.
Naša slovenska filmska proizvodnja Je dosegla to pot lep uspeh. Za tri najboljše filme so bili letos proglašeni fibul: VLAK BREZ VOZNEGA REDA Veljka Bulajlča, TRI ČETRTINE SONCA Jožeta Babiča in PET MINUT RAJA Igorja Pretnarja. — Nagrada za najboljšo režijo Je bila podeljen* Jožetu Babiču (Tri četrtine sonca), nagrado za najbojli scenarij so prejeli Veljko Bulajič, Ivo Braut in Stjepm Perovič za film »Vlak brez voznega reda«.
__ Nagrado za najboljšo filmsko glasbo je dobil Marijan
Lipovšek (Stari dobri planino), za najboljšo scenografijo Vojislav Popovič (Miss Stone), za najboljšo fotografijo Milan Nedič (Sam). Nagrado za najboljšo moško vlogo so podelili Petru Prtičke za vlogo -Mandane v filmu »Miss Stone«, za najboljšo žensko vlogo pa Olgi Splridonovlč v istem filmu. Nagrado za najboljšo epizodno vlogo sta dobila Milan Miloševič (Vlak brez voznega reda) In Dara Cblenič (Gospa ministrica).
Žirija je podelila nagrade tudi za najboljše kratko-metrašne fihw».
bo stal pred vhodom v sindikalno dvorano In je delo akademskega kiparja Borisa Kalina.
Slovesnost se bo pričeto s slavnostno sejo delavskega sveta ob 9. uri dopoldne. Na njej bodo med drugim podelili najzaslužnejšim članom delovnega kolektiva prizna-
tisoč ton lesovine.
Sedaj stopa tovarna v tretje desetletje svojega obstoja. Njen cilj je doseči še večjo proizvodnjo in montirati nov papirni stroj, s katerim bi se proizvodnja roto papirja povečala za nadaljnjih 36 tisoč ton letno. /
V perspektivnem planu kolektiva tovarne je predvide-
nja in pohvale. Ob pol 10. uri na ge vrsta naprav, s katerimi pa bodo pred tovarniškim po- se bo proizvodnja Tovarne celuloze in roto papirja v Vid-mu-Krškem znatno povečala
slopJem odkrili spomenik.
Zgodovina razvoja te tovarne je kaj pisana. Pred dvajsetimi leti, ko je tovarna celuloze v Vidmu pričeto obratovati, je proizvedla največ 6 tisoč ton celuloze, kljub temu da je bila zgrajena za 9 tisoč ton. Tudi med vojno je bila proizvodnja majhna. Takoj po osvoboditvi pa je prolzvod-
in z njo doprinesla znaten prispevek v zakladnico naše skupnosti.
Ob 20-letnici velike tovarne v našem Zasavju se pridružujeta čestitkam k njenemu prazniku tudi UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« v Trbovljah.
SPREHOD PO SVETU
Večer izseljencev
®h>venska izseljenska matica, ^”rUžnlca Trbovlje, je v to--4‘ ayKu*ta t. 1», pripravila g	za izseljence v domu
H v Zg. Trbovljah. K iThrnu so ,* zbrali predstav-u* občine Trbovlje ln Izseliti »'Nemčije In Avstrije, ki l*a.oa “'tisku v Trbovljah. Za en°® 'z Franclje In Ilolan Pa bo »prejem 18. avgusta. lj "'cer met v domu Svobode sprejemu rojakov prr 1^..* torek so sodelovati pevci zbora »Zarje, Svobo fe*^,!"ter In Veseli godil
je v svojen nagovoru izrekel dobrodošlico rojakom in poklical tovariša Cebina, da sprejme v spomin 3 izvode knjige »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika In Dola«. Tovariš Čebin organizira v suito leto prihod naših rojakov v domovino ter sc je zahvalil v imenu vseh izseljencev za lep sprejem In za davilo, prav tako želi podružnici Izseljenske matice obilo uspeha v njenem delu In prizadevanju Večer so preživeli naši rojaki ob pesmih pevcev »Zarje«, ki so peli domače narodne pesmi,
Hroščev pojde v ZDA
Veliki dogodek preteklega tedna je bjlo obvestilo, da Je Elsenhovver povabil Hruščeva na obisk v ZDA. Lahko se reče, da Je s tem trenutkom nastopilo v svetu neko olajšanje. Gotovo ne bi bilo umestno misliti, da pomeni sestanek med prvima predstavnikoma dveh največjih sil v svetu že zagotovitev, da se bodo vsa vprašanja, ki teže svet, v hipu rešila. Tega tudi ne mislita El-senhower in Hruščev. Prvi je celo Izrecno poudaril, da v razgovorih s svojim sovjetskim sobesednikom ne bo predstavljal svojih zahodnih zaveznikov, temveč da se bosta s Hru-ščevlm pogovarjala samo o ameri-ško-sovjetskih zadevah.
Toda že samo dejstvo, da se Je končno Eisenhower odločil za povabilo Hruščeva, lahko pomeni neki prelom, in upati smemo, da prelom na boljše. Težko si je misliti, da bi F.lsenhotver na sestanek pristal, če ne bi bilo nikake perspektive za vsaj minimalno zadovoljivi razgovor, zlasti še, ker je rečeno, da ima razgovor tudi določeni namen: pripravo za vrhunski sestanek.
Nekaj nenaravnega se sicer zdi. da je lahko usoda sveta odvisna o<l volje dveh ljudi, zlasti še, če upoštevamo, da Imamo Organizacijo
združenih narodov s toliko sveti in komisijami in da obstaja nadalje toliko manjših združenj držav z več ati manj miroljubnimi ali pa »obrambnimi« nameni. Vendar bi pomenilo vtikati glavo v pesek, če kdo ne bi hotel videti stvari v njihovi realnosti, kakršne so, In plaval bi proti toku. kdor bi mislil, da bo v tem trenutku te stvari predrugačil.
Izkazalo se Je, da je v Evropi med SZ in ZDA nastala ogromna praznina, da je vsa Evropa le še toliko pomembna, kolikor predstavlja do neke črte ameriško in od tam naprej sovjetsko področje. Da je temu tako, je dokazal že sam sklep, da F.iscnhower povabi Hruščeva v ZDA. Za ta sestanek, kakor tudi za nadaljnji vrhunski sestanek ni kazal nlkakega navdušenja na primer Adenauer z Bron lanom; bil mu je celo vseskozi nasproten. Tudi v Italijanskih vladnih krogih so mislili, da do tega sestanka ne bo prišlo, če mu ho italijanska vlada nasprotovala. In končno se jc še de Gaul-
stvar vsaj toliko drugačna, da so še kar dovolj realistični in ne nasprotujejo temu, do česar je moralo priti. Nasprotno je celo v dobri meri tudi MacMillanova zasluga, če je Elsenhovver pristal na vabilo Hruščeva. V takem smislu je Hruščev sam pohvalil angleškega premiera, ko je omenjal njegov obisk v Moskvi. In kolikor računajo z realnostjo, toliko so tudi Angleži pri obeh »največjih« bolj upoštevani od drugih.
' Pred sestankom s Hruščevlm bo Einsenhovver prišel še na kratek obisk v Pariz in London. Potem ko je predsednik ZDA sam poudaril, da se s Hruščevlm ne bo pogovarjal v imenu svojih zaveznikov, je težko misliti, da bi hotel- Eisenho-wer dosti spraševati za svet. Vsekakor pa je v London povabil še Adenauerja, v Pariz pa Segnija in Pello.
V Ameriki se pripravljajo, da priredijo spored obiska tako, da bo Hruščevu ‘samemu kar najbolj prav. »ploh ga vsa mesta vabijo na obisk
.ovaia. m končno se jc sc ne Lam- :n (Uju župan Detroita, ki ni hotel le. ki je sploh užaljen, da danes kol 'prejet, ne MiUojana in nč Kozlo predstavnik Francije ni več u pošte	va je že s[JOročil, da je voljan spre-
van tako. kot bi se njemu zdelo, da jey Hruščeva. Vedeti je treba, da bi moral biti. Pri Angležih je vsa so bili tudi guvernerji devetih dr-
žav severnoameriške unije, ki . so na prav uraden način predsedniku Eisenhowerju svetovali, naj Hrašče-va povabi. In ko se je to zgodilo takoj po Nixonovem obisku v Sovjetski zvezi, je treba videti v tem tudi spretno in gotovo učinkovito potezo republikanske stranke, ki bo prihodnje leto po vsej verjetnosti postavila Nixona za predsedniškega kandidata. Naj je razna propaganda še tako delovala proti direktnim stikom med ZDA in SZ, je vendar postalo očitno, da je ameriško javno mnenje v vseh slojih bilo takim stikom naklonjeno.
Kolikor je bila pobuda za tak sestanek na strani Hruščeva, ki se je zanj zavzemal že toliko časa, toliko se lahko šteje Eisenhovverjevo vabilo za uspeh Hruščeva, čeprav je jasno, da do vabila ni prišlo kar čez noč in da tildi Eisenhower ni držal rok križem: preden je na vabilo pristal, je vse stvari dolgo časa pretresal; njegova odločitev je torej rezultat njegovega vsestranskega proučevanja. Ve se tudi, da je bila možnost zadevnega povabila tudi predmet razgovorov zunanjih ministrov v Ženevi: ne sicer uradnih razgovorov, pri katerih ni o tej možnosti prišlo nikoli nič na dan.
-iNtoean ik Izseljenske matice In ob zvokih Veselih godcev.
Intervju s predsednikom trboveljske občine
Krepko bo treba poprijeti
Predsednika trboveljske občine Martina Gosaka sem dobil v njegovi pisarni med kupam raznih prošenj in druigih aktov. Zanimala so me razna vprašanja trboveljske občine in kmalu je stekel pogovor. KAJ JE Z GRADNJO ZASAVSKE CESTE?
— To je zelo važen problem, ki je nujno potreben rešitve glede na rastoči razvoj industrije v revirjih in potrebe po hitri zvezi z okrajnim središčem. Pred kratkim smo imeli sestanek predsednikov zainteresiranih občin ter se pogovorili o vsem potrebnem. Izdelana je dokumentacija, ki
zagovarja potrebo po čimprej- sednjk je zlasti poudaril delo
S slavnostne seje občinskega ljudskega odbora Zagorje
Odlok o postavitvi spomenika Revolucije v Zagorju
Po slovesni otvoritvi nove pekarne v Dolenji vasi in otvoritvi nove javne pralnice (o čemer poročamo na drugem mestu) in koncertu rudarske godbe na pihala je o,-la prejšnjo soboto zvečer prva javna seja občinskega ljudskega odbora v počastitev občinskega praznika — 9. avgusta. Seja, ki so se je udeležili številni gostje, zastopniki delovnih kolektivov, političnih in množičnih organizacij ter drugi občani, je bila v lepo okrašeni dvorani TVD Partizana. Na seji 'je govoril predsednik Rado Taufer o dosedanjem in bodočem razvoju Zagorja in orisal perspektivo kraja v prihodnjih letih. Pred-
šnji gradnji zasavske ceste. Vse kaže, da bo le prišlo do pričetka teh del.
To je želja Trboveljčanov, Hrastničanov, Zagorjanov, Li-tijčanov in vseh, ki so življenjsko zainteresirani, da ta cesta steče, ki je že davna želja prebivalcev teh krajev.
KAKO JE! Z UREDITVIJO ŽELEZNIŠKEGA VOZLIŠČA?
— Tudi trboveljska železniška postaja je vprašanje, ki terja nujno rešitev, zato. smo tudi imeli širši sestanek o tej stvari. Rešitev tega' problema je nujno važna za Rudnik, Cementarno, Strojno tovarno in tudi ostala podjetja v kraju. Začelo se je z deli na pokrivanju Trboveljščice na postaji Trbovlje. Načrti za to so zgo-tovUjeni. Delo se je pričelo, vendar nagaja vreme. Sicer Pa bo to delo zahtevalo več let in tudi obilo denarja.
IN KAJ JE Z REKONSTRUKCIJO CEMENTARNE?
— Trboveljska Cementarna je prišla v poštev pri delitvi investicijskih sredstev. Tako so že pričeli z rekonstrukcijo tovarne, ki bo po dovršitvi vseh začrtanih del močno povečala svojo proizvodnjo in dala več cementa. Vzporedno z rekonstrukcijo tovarne pa se bo reševalo tudi železniško vozlišča na trboveljski postaji. KAKO-POTEKAJO GRADBENA DELA V LETOŠNJI SEZONI?
— Letos bo v občini dograjeno okoli 200 novih stanovanj, vendar so v teku spet nove gradnje. Tako je na primer Rudnik Trbovlje-Hrastnik pričel zidati dve stanovanjski hiši. Na Plevčakovem hribu gradimo novo osemletko za center in spodnji d$l trboveljske doline, urejuje se potok Trbo-veljščica. Zelo važna je nadalje ureditev mostov v našem kraju, samo načrte delajo prepočasi. Primer smrtne nesreče na mostu pri šoli na Vodah naj nam bo opomin, da z ureditvijo teh reči ne smemo Čakati.
IN PROMET?
— Moja želja je, da bi bil trboveljski promet urejen tako, da bo prevoz na železniško postajo in obratno kulturen, da se bodo vsi potniki res udobno vozili, kar velja zlasti za nedelje. Mnenja sem, da bo treba misliti na to, da se podjetje Avtoprevozništvo vključi v Komunalo, saj so to usluge, ki naj se urede najprej v samem kraju, da bodo vsi potniki zadovoljnji, nato šele pridejo na vrsto dolge vožnje na Bled, Pohorje in podobno. Prvo je urediti potniški promet doma, potem šele iskati zaslužek z dolgimi vožnjami drugod. Treba pa bo to vprašanje urediti sporazumno, kajti znano je, da lokalni potniški promet ni rentabilen.	-ar.

občinskega ljudskega odbora, tovariš Rado Taufer prebral odlok o
POSTAVITVI SPOMENIKA REVOLUCIJE
Delovni ljudje občine Zagorje so že večkrat po vojni predlagali oblastvenim in političnim organom, da bi v Zagorju postavili spomenik, ki bi simboliziral velik in dragocen delež Zagorjanov v dolgoletnem boju, ki so ga skupno z vsemi ostalimi delovnimi ljudmi v Jugoslaviji dali za današnjo socialistično ureditev.
Zato odločamo:
1. V Zagorju, kjer se je, kot v mnogih drugih industrijskih središčih, že pred 40 leti zače-
za postavitev spomenika revolucije, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
3.	Sredstva za postavitev spomenika se zagotove iz proračuna občinskega ljudskega odbora in od gospodarskih organizacij občine Zagorje.
4.	Ta odlok velja takoj.
V zvezi z drugo točko sprejetega odloka o postavitvi spomenika revolucije imenujemo:	,
odbor za postavitev Spomenika Revolucije, in sicer:
1. Kladiv ar Jože-Leon, ljudski poslanec republiškega zbora LS LRS za predsednika tega odbora; 2. Taufer Rado, predsednik občinskega ljudskega odbora Zagorje; 3. Bregar Rudi, predsednik občinskega odbora SZDL; 4. Vidic Ivanka, odbornik občinskega ljudskega odbora; 5. Kramar Vinko-Krištof; sekretar rudni-
škega komiteja ZK; 6. Herman Franc, predsednik občinskega odbora ZB NOV; 7. Klukej Franc, član občinskega odbora ZB NOV.
Odbor bo imel glavno nalogo dati osnovno idejo za postavitev spomenika, določil bo lokacijo, ki bo skladna z urbanistično ureditvijo, kraja, da razpiše natečaj za postavitev spomenika, in podobno.
Pr, 'nik tov. Taufer je naglas.., da je postavitev spomenika stvar temeljitega dela, zato je ne bo i..oč realizirati na hitro.
Vsi" prisotni so odlok navdušeno pozdravili, saj bo s tem izpolnjena želja mnogih občanov, predvsem pa nekdanjih borcev za pravice delavskega gibanja in borcev naše ljudske revolucije.
S slavnostne seje so odnesle delegacije tudi vence na skupna grobišča ustreljenih talcev.
Pomen dograditve radarske šole v Zagorju
se temeljitejša vzgoja
OTVORITEV NOVE PEKARNE V ZAGORJU
organov družbenega upravljanja in dejal, da bo treba v bodoče 'še bolj strniti vse sile za napredek Zagorja.
Nato je ljudski odbornik, tovariš Rudi Bregar, obrazložil prisotnim davno željo vseh občanov, da bi imeli spomenik, ki bi bil dostojen spomin na delavsko gibanje v Zagorju, na ljudsko revolucijo in vse njene žrtve in na zmagovito prehojeno pot v tej revoluciji. Zatem je .predsednik
lo napredno delavsko gibanje pod vodstvom Komunistične partije, ki se je kasneje raz-rastlo v neizprosen boj proti kapitalističnemu in protiljud-skemu režimu ter se razplamtelo v NOV še proti okupatorju, se postavi spomenik revolucije, v spomin na to težko prehojeno pot in priborjeno današnjo socialistično stvarnost.
2. Delo v zvezi s postavitvijo spomenika bo vodil odbor
V NEDELJO 16. AVGUSTA VSI V MOZIRJE
Občinski ljudski odbor in občinski odbor Zveze borcev NOV Mozirje vabita na
PROSLAVO 15. OBLETNICE OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE združeno s proslavo občinskega praznika v Ljubnem ob Savinji.
Proslava se prireja v okviru počastitve 40-letnice KPJ in SKOJ. Že v soboto, 15. avgusta bo odkritje spominske plošče v Radmirju, ob 20. uri pa kulturen spored v Prosvetnem domu v Ljubnem.
V nedeljo, 16. avgusta, bo ob štirih zjutraj improviziran napad na Ljubno, ob 9. uri dopoldne bo sprevod in sprejem gostov, ob desetih dopoldne pa razvitje zastave ZB Ljubno. Slavnostni govor bo imel ALEŠ BEBLER. V kulturnem delu slavnostnega sporeda bodo nastopili združeni pevski zbori s sodelovanjem godbe na pihala Svobode-Center iz Trbovelj. Sledi nastop Partizana in strelsko tekmovanje.
Na svidenje v nedeljo, 16. avgusta v prijazni Savinjski dolini!
New York—San Francisco v 5 urah in 45 minutah
Ameriška letalska družba TWA (Trans Wcxrld Airlines) je uvedla na progi New York — San Francisco neprekinjene polete z letali Boeing 707, ki potrebujejo za polet na tej progi proti zahodu 5 ur in 45 minut, v smeri proti vzhodu pa 4 ure in 40 minut. Do sedaj je trajal polet na tej progi 10 uir. V letalih je prostora za 111 potnikov, In sicer za 46 v prvem in za 65 v turističnem razredu.
Iz Hamburga v Tokio čez Severni tečaj
Francoska letalska družba Air France je 15. maja odprla progo Hamburg — Tokio čez severni tečaj. Dvakrat tedensko v obe smeri bodo na tej progi, kt je dolga 13.600 km, vozila letala »Super Starlinere, a med poletom pristajala tudi na Aljaski na letališču Ancho-rade. Polet bo trajal 28 ur in 20 minut, pri povratku pa 25 ur in 40 minut.
V nedeljo so v Zagorju odprli novo Industrijsko rudarsko šolo. Ob tem dokaj pomembnem dogodku, Je treba povedati nekaj več kot samo to, da so jo Izročili svojemu namenu, ob navzočnosti mnogih Zagorjanov In gostov.
Predvsem Je treba reči tole: minili so časi, ko za rudarje ni bilo pravega razumevanja, ko so premnogi starši v Zagorju rekli svojim sinovom: v jamo boš šel, če se ne maraš učiiti! Za nami so tudi leta, bolje reeano obdobje, ko sta bila alfa to omega rudarskega poklica kramp to lopata, kot se Je preživelo načele, da za rudarski naraščaj ni treba nobene vzgoje, kajti najboljša vzgoja Je delo v Jami, brez slehernega poduka. Četudi je naša skupnost po vojni temeljito spremenila pogoje rudarskega poklica s tem, da je uvedla rudarske čele, kj so pomenile v svojem začetku prve zamotite organiziranega pouka mladih rudarjev, Je treba priznati, da so te šole delovale pod sMa slabimi in neugodnimi pogoji. To je razumljivo, kajti takoj po vojni ni bilo primernih učnih prostorov za redno šolanje otrok. — Vendar Je skupnost kmalu spoznala, oziroma ugotovila, da vajenske šole, med njimi strokovne, ne bodo mogle vzgajati vsestransko razgledanega ln strokovno vzgojenega naraščaja, če ne bo potrebnih pogojev za njihovo temeljito vzgojo, še posebno v zadnjem času, ko smo se lotevali reforme šolstva, smo dali zelo, zelo pomembno mesto strokovnim šo. lam ln pravzaprav priznali, da bodo strokovne šole druga stopnja za vzgojo srednjih ln celo visoko kvalificiranih kadrov, katerim bo odprta pot na višje in celo visoke šole.
Zadnja leta smo ugotavljali, da za rudarski poklic ni več tolikšnega zanimanja kot prva leta po vojni, ali denimo, pred vojno. Razumljivo: ljudska oblast je dala vsakemu državljanu,	vsak tenu
mlademu človeku modnost za vsestransko Izobraževanje. Rekrute-vanje rudarskega naraščaja se je moglo nujno razširiti navzven, kar Je edino pravilno, kajti saj končno res ne morejo dajati rudarskega kadra zgolj rudniki. In rudarske šole so mladi ljudje neradi poeečatl, tudi zaradi pogojev, ki smo Jim Jih nudili. V Zagorju, recimo. se Je začela vzgoja rudarskega naraščaja po vojni v sila slabih razmerah. Tiste učilnice v
KUPUJTE IN NAROCAJTt
»ZASAVSKI
TEDNIK"
Iz Litije in okolice
SLADKE
LETOS
Dež, neurja, strele . . .
Karakteristika letošnjega poletja je zelo negativna. Domala vsak dan dežuje In v popoldanskih urah Imamo tudi nevihte s strelami.
Te dni so Imeli hud0 noč na Spodnjem Logu pri Litiji, nasproti železniške postaje Sava.1 Med nevihto je »trela udarila v kozolec posestnika Berdajsa, po domače Pavlača. Posestnik Pavlač je imel v skednju seno, Pa tudi žito, ki ga je pripravil, da 8a bo naslednji dan omlatil. Zaradi obilnega pridelka v skednju je bilo vse hipoma v ognju. Na pomoč so najprej prihiteli gasilci s Save pri Litiji. Ker pa je grozila nevarnost, da se požar razširi še na druge, sosedne kozolce, so zaprosili za pomoč še gasilce iz Litije In Srna rt na.
Naš dopisnik je bil ob času, ko je litijska sirena klicala alarm, pri litijskem gasilskem domu. Opazoval Je reševalne priprave in ugotovil vestno strokovno znanje in dobro organizacijo.
Priprave za odvoz na kraj požara so potekale kar najhitreje. Čeprav je med alarmom strašno deževalo in so udarjale strele — bilo je okrog pol enajstih ponoči in so bili že mnogi gasilci pri počitku — jih je klic sirene vzdramil in so ••
nekdanji, zdaj adaptirani stavbi, kjer je bila Steklarna, to bili vse prej kot učni prostori. V eni učilnici Je bilo tudi po 40 učencev, še slabše možnosti pa so imeli pri praktičnem pouku, mislim tistem, ki se mora dejansko opraviti v laboratorijih oziroma učilnicah tehnične vzgoje.
Z novozgrajeno rudarsko šolo se začenja nova doba vzgoje rudarskega naraščaja. Njihovo življenje bo odslej vse bolj kulturno ln sodobno. V mnogih učilnicah, ki so dograjene po vseh sodobnih načelih, ne bo nobene stiske. Na razpolago bodo imeli tudi učilnice za tehnični pouk. — Skratka: za rudarski naraščaj se začenja novo obdobje, obdobje le. temeljitejše vzgoje ln tudi uspehi bodo temu primerni. In ko bo dograjen še internat, kjer bo preskrbljeno za lizvenšol-sko življenje mladih rudarjev, bo storjeno prav vse, kar je bilo še pred nekaj leti samo zamisel.
X'
Kategorizacija stanovanj
V	dosedanjih razpravah o finansiranju stanovanjskih gradenj in o višini novih stanarin se je izkristaliziralo mnenje, da je treba višino stanarine določiti na osnovi vrednosti (cene) stanovanja in pogojih bivanja v njih. Ta princip je vzet kot merilo za kategorizacijo stanovanj, ki v podrobnostih precizira vrsto stanovanj. Predlagali so, da se ob določanju novih stanarin jemljejo v obzir 3 razredi stanovanj — A, B in C.
V	razred A se štejejo najkvalitetnejša stanovanja. To so stanovanja v dobro ohranjenih ali novih zgradbah, skratka izredno udobna in zelo higienična stanovanja. Ta imajo običajno dovoij prostora glede na število ležišč in odličen razpored prostorov. Površina prostorov teh vrst stanovanj presega določene normative
Za razred B je kriterij nekoliko manjši. To so na primer stanovanja, ki ustrezajo določenim normativom in ki zagotavljajo normalni standard stanovanja. Vendar je nemogoče, da ne bi delali razlike med tovrstnimi stanovanji. Zamrači tega so za razred B predlagane 4 kategorije stanovanj. Med stanovanja prve kategorije se štejejo tista, ki so v solidnih zgradbah. To morajo biti zelo udobna in higienska stanovanja s kakršnim koli številom prostorov, njihova površina in ureditev pa morajo zagotavljati višji standard od stanovanj ostalih kategorij. V prvo kategorijo se lahko uvrste tudi stanovanja A, če jim manjkajo kakšni bitni elementi. V drugo kategorijo se uvrščajo stanovanja v stavbah, zgrajenih iz čvrstega materiala. To sp zgradbe, ki zagotavljajo osnovne pogoje termične in zvočne izolacije. Stanovanja te kategorije
Teme
•so udobna in higienična. Velikost in razpored prostorov sta racionalna, obdelava in ureditev zadovoljiva. V to kategorijo se lahko uvrste posamezna stanovanja prve kategorije, če nimajo kakšnih bitnih elementov. Stanovanja tretje kategorije nudijo zadovoljive pogoje udobnosti in higiene in razpolagajo z najpotrebnejšo sanitarno ureditvijo. Njihova oprema in obdelava je skromna. V četrti kategoriji pa so stanovanja v zgradbah iz slabega materiala in sploh v slabo vzdrževanih stavbah. V to kategorijo se lahko uvrste stanovanja iz kakšne nove zgradbe, ki nimajo zadovoljivih pogojev za udobno stanovanje, izvzemši higienski minimum. V teh stanovanjih zaostaja število prostorov, oprava in obdelava za . tandardom stanovanj, uvrščenih v drugo kategorijo.
V	stanovanja C pa se razdele slaba stanovanja, stanovanja zaradi nujne potrebe, nadalje stanovanja v dosluženih zgradbah in prostori, ki jih pod silo prilik uporabljamo v ta namen.
Zamišljeno je, da kategorizacijo stanovanj izvedejo občinski ljudski odbori, in sicer tako, da hišni sveti in lastniki stanovanj imajo pravico, da o tem izrečejo svoje mišljenje.
Kategorizacija stanovanj se bo opravljala s sistemom točkovanja. Zato bo vsakemu najemniku na osnovi že opisanega stanovanja in zgradbe omogočeno, da kontrolira in zasleduje sistem točkovanja. Na primer večje število točk bodo dobila stanovanja v stavbah, sezidanih iz čvrstega materiala (beton, opeka), a manj tista, ki so zgrajena iz slabega materiala, kakor na primer zbita zemlja, slama in podobno. Posebno se pri eni kot drugi vrsti zgradb vzame v poštev tudi njihova starost.
Osnovno merilo za kategorizacijo stanovanj bodo gradbeni stroški stanovanj odštevši vrednost amortizacije. Ti bodo znašali 60 odstotkov vseh točk. Vse, kar vpliva na uporabnost stanovanja, (na primer, na kakšnem kraju zgradbe leži stanovanje, kako je razsvetljeno, ali je izpostavljeno hrupu),

: , f.
m -
Z. '

,
: v -». t !
VIDEM-KRSICO PRAZNUJE ŽE ČETRTIČ OBČINSKI PRAZNIK. ZDRUŽEN S PROSLAVO 20-LET-NTCE OBSTOJA TOVARNE CELULOZE IN ROTO PAPIRJA IN ODKRITJEM SPOMENIKA NARODNEMU HEROJU DJURU SALAJU. POPOLDNE V NEDELJO, 16. AVGUSTA, PA BODO NA STADIONU MATIJE GUBCA VELIKE SFEEDWAY DIRKE. POGLED NA VIDEM-KRSKO, S TOVARNO CELULOZE IN ROTO PAPIRJA »DJURO SALAJ«
takoj oglasili M človekoljuben poklic.
V nekaj njimi tah je bilo moštvo litijske gasilske čete pri gasilskem domu, in že je reševalna ekipa odhitela z gasilskim avtom proti Spodnjemu Logu. Zbor in prevoz je trajal le deset minut, in že so bili litijski gasilci na kraju požara.
Reševanje od strele zažganega Pavlačevega kozolca ni bilo več mogoče, ker je hil hipoma ves v ognju. Gasilci pa so s požrtvovalnim delom rešili bližnje kozolce,1 ki so jih iskre že nekajkrat napadle l-n grozilet da se b0 ogenj razširil.
Posestnik Pavlač trpi občutno Škodo. Gasilcem s Save, Litije ln Šmartno, ki so prihiteli na kraj nesreče sredi noči ln ob največjem neurju, gre zahvala, da so z operativnim posegom obvarovali prebivalce Spodnjega Loga še hujše nesre. če. V teku zadnjih tet Je ta požar na Spodnjem Logu že drugi.
Letošnje leto neurij sili kmetovalce ln druge gospodarje, d<. zavarujejo svoje imetje današnji vrednosti primerno. Za tore se obrnite na najbližjega za stopnika DOZ (Drž. zavaroval nega zavoda) S primerno zava rovalnlno si boste prihrani oziroma zmanjšali škodo, ki l< napravi požar.
J. Z.

Senovski turizem
(Nadaljevanje In konec)
Cepraj Industrijski kraj, je na oko lep ter ne ustvarja videza, da se v njegovem jedru koplje črno zlato- Slikovito izrezan Armešk! hrib »a.pira kraj v posebno hudourniško dolinico, ki se potem razteza v razne smeri.
SENOVO kot kraj ima pogoje za turistični razvoj. Predvsem velja tu omeniti BO-HORSKE PLANINE, ki se vzdigujejo v prelepem gozdnatogorskem pasu dobri dve uri hoda iz centra. Kraj in okolica sta zdrava, Izletnik najde tu svež zrak, z višav lep razgled, v gozdovih prijeten mir in oddih. Izleti s Senovega so v različne smeri: najbolj priljubljen je vsekakor ostal Bohor s svojo novo planinsko kočo, ki jo bodo že 23, avgusta 1.1. slovesno odprli. To bodo združili z veliko proslavo, saj bo takrat dogotovltev elektrlfikacijskih del na Bohorju.
Odslej bo koča na Bohorju oskrbovana, nudila bo dovolj udobnosti In ležišč, ter bo v turističnem pogledu znatno pripomogla k napredku. Ostali bohorski vrhovi, poleg JAVORNIKA (1023 m) Iznad koče, bodo prav tako nudili izletnikom obilo razredrila in oddiha. Vsi izleti so mogoči iz doline ali pa iz koče.
Bazen za kopanje, ki ga gradijo na Senovem, bo prav tako pripomogel k razvoju tu. rizma, saj bo izletnikom nudil poleg planinarjenja tudi kopanje ln sončenje v lepem DOVSKEM, tik Mzkulturnegg igrišča-
I.epi, za krajše izlete zanimivi so kraji .ESTAN.T. Sedem, partizanske t.OSCF.. tALI in VELIKI KAMEN i. dr. To so pri-ojnl, s sadnim drevjem in vinogradi obdani ,:raji, kjer Je zlasti lepo v jesenskem času,
. ico človek mimo pri rodne lepote uživa tudi ';!> letini, če je ta dobra.
Gostinska mreža tudi v Senovem že ob najmanjšem turističnem naletu ne bi zadostila potrebam. Tistih nekaj prenočišč, ki jih lahko na prste preštejemo, za turizem ne predstavljajo ničesar. Koča na Bohorju Je sicer v celotnem merilu nekoliko popravila to stanje, ali v centru, na Senovem, če pride večja skupina ljudi, nima kje prenočevati. Na to bi bilo treba prvenstveno misliti, če bi hoteli privabiti turiste in tujce. Zatem pride seveda kulturna, sodobna ureditev gostišč. V tej smeri je zadnje čase več storjeno kot prej celo vrsto let, ali še vedno malo. Vsak čas različne tople in hladne jedi ter pijače, ob postrežbi, ki bo že sama del propagande — vse to so stvari, ki bodo nujne za razmišljanje gostincem in ljudem, ki jim je pri srcu razvoj turizma • In s tem dotok novih dohodkov.
Tudi na KOPRIVNICO, zdrav In v turističnem pogledu omembe vreden kraj, ne smemo pozabiti. Tudi tu je vsega dovolj, kar bi tujca privabilo. Lega, zrak, okolje, mir ln prijetni Izleti, manjka le prostorov za tujce. Gostišč ni, privatnih sob sc ne da dobiti, in kar žal je človeku, da v kraju kljub želji n® more ostati več kot v prehodu. Z dovršitvijo asfaltirane ceste bo Senovo pridobilo, tudi zveza na Mali Kamen — Veliki Kamen ln Koprivnico bo boljša. Seveda bi bilo nujno, da se v turističnem pogladil misli tudi na Koprivnico, kateri bi tujski promet nedvomno koristil.
V senovski občini so perspektive za tu-rlstični razvoj, treba bo' le o tem zelo smotrno razmisliti V gospn<lar«kem načrtu občine so el"mcnll ki narekujejo pot k temu raervoju. Za širši razu:-.h pn bo treba tudi široke iniciative vseh zainteresiranih.
-ii-
bo točkovano s 30 do 40 točk. V splošnem bodo točkovala tudi gradbeno-mizarska dela v stanovanju (vrata, okna itd.), zatem kakovost električne opreme in oprema za ogrevanje stanovanja, oprava kuhinje, uporaba lifta, velikost kleti in drugo. Kaže pa, da se ob točkovanju ne upošteval vrednost opreme in del, ki jih je na svoje stroške napravil najemnik stanovanja.
Posebno se bo točkavala »ugodnost« stanovanja. Tu je ■mišljen položaj stanovanja glede na drevje, kje je stanovanje "T ®1' je v pritličju ali vn adstropju, ali je stanovanje »neza-jtovoljivo«, »zadovoljivo« ali »zelo zadovoljivo« razsvetljeno. Ce dobi standvanje ob točkovanju manj ko 40 točk, se to stanovanje uvrsti v poslednji razred. Stanovanja razreda A bi nobila 120 in več točk, Taka stanovanja bodo seveda naj-Oražja. Tako se na primer v razredu B za četrto kategorijo j®edlaga 41 do 60 točk, za tretjo 61 do 80 točk, za drugo 81 do *00 točk in za prvo kategorijo 101 do 120 točk.
(Sedma sila)
Se poslednjič zame:
COWBOYSKEPESMI
Visoko počaščenega sem se počutil, da sem bil prvič v ‘ivljenju, v enem samem članku menda 24-krat imensko naveden, kar je za vrstičkarje zelo pomembno (škoda le, da ‘team t*ko kratek priimek).
tedna
Pri svojem poslednjem .odgovoru — kajti tako polemizi-tenje se mi zdi že otročjese bom držal na kratko dveh načel, in to: kdor na več mestih žali in smeši in nima osnovna spoštovanja pred kritikom, nima pravice zahtevati, da v tem članku omenjam njegovo ime, ki ga v ostalem vsakdo Pozna, in tega načela se bom dosledno držal.
Drugo pa je, da se ne mislim na dolgo in široko razpisati, tekšno, kakršno je bilo razpisovanje v poslednjem članku (Slej Zas. tednik z dne 28. julija), ki je govorilo o vseh mo-Eočih stvareh, samo ne o tistih, zaradi katerih se je začela Polemika, ki naj bi bila konstruktivna, izrodila pa se je v Osebnosti, žalitve in smešenja. Prav! Ponižno prosim, da me *vtar uvrsti v »lepanaša domovinarje«, kjer se še vedno bolje Počutim, kot se on med »ypi, ypi je«.
Tak način kritike imenujem jaz izmikanje. S tem Sferno od stvarne polemike, še več: javnost namerno odvajamo 0fl osnovnega vprašanja. Vsi tisti, ki so sestavljali dolgočasni članek, bi morali vedeti, da je »lakonični odgovor« dvakratni odgovor. Sicer izzveni taka dolgoveznost v opravičevanje. In ”k vtis sem jaz dobil!
Pa pustimo to! Ne gane me ironizacija pravega pisca članka, ne ganejo me tudi dolgovezne meditacije o naši uspeli te neuspeli zborovski glasbi (ali ne leži krivda na plačanih Povcih?), niti različni peyskl staži. Smešenja in žavljivke 13vračam, kot sem že uvodoma navedel, kajti kdor ne zna odgovoriti, prične žaliti.
Povrnimo se k stvari, ki jo članek taji »kot kača noge«, Pamreč uvajanje cowboyskih pesmi v naše pionirske zbore, "tem, in ne samo vem, trdim, da se bodo starši otrok, ki so Pfisiljeni prepevati vsiljene »cowboyske pesmi«, povzdignili ®v°j glas, v obrambo naše narodne pesmi in proti uvoženi Kulturi. V ostalem pa, ali bomo naše pionirske zbore pričeli Jte ljubo nekaterih ' učiti namesto slovenščine, ki so jo Krvavo potrebni, nekako »prvovrstno« angleščino, s katero naj bi »osvežili sedanje programe« naših koncertov?
Seveda! Postaviti se v pevskem pogledu na linijo najmanjšega odpora, na hitro »osvežiti program« s kavbojkami — saj jezika tako nihče ne razume — pa imamo koncert tu, je nedvomno laže, kot piliti slovensko narodno pesem, ki zahteva poglobitev in nešteto vaj, da jo prikažemo v obliki, kakor jo zasluži, čeprav je bila že »sto in stokrat prepeta«.
Bolj kot navajanje vseh mogočih Kodalyjev, Bartokov in Hindemithov me zanima, koliko naših aventičnih pesmi so zapeli doslej toliko opevani cowboyci. Pa, ali ne bi bilo priporočljivo, da bi sam avtor zagrabil s svojimi sposobnostmi v trboveljskem glasbenem svetu za delo in odpravil napake, ki so jih zagrešili brezplačni pevci od »čitalniških« časov do danes. Da ne pozabim! Čudim se, od kod je vzel avtor čitalniške čase, ki jih niti najstarejši ljudje pri nas ne poznajo in ne morejo pojasniti docela, kakšni so bili.
Ni se dotaknil tega, da sem ga hotel izzvati, da bi izrazil svoje mnenje o petju »cowboyskih pesmi« z otroškim zborom, in to v angleškem jeziku, ki ga ne pozna niti eden izmed otrok — izvajalcev pesmi.
Vrh tega je članek izzvenel, da upravičeno privzemamo tuje pesmi. Nič nimam proti temu! Prosim, z vso korajžo! Ampak tuje, ne pa neke določene pesmi, ki naj bi bile po mnenju avtorja edino pravilna smer, da se bo »osvežila« slovenska in morda celo jugoslovanska pesem.
Vprašam, ali je bila izrečena ena sama beseda proti tujim pesmim v mojem članku? Avtorju naj povem, da sem pred dobrim četrtstoletjem sam sodeloval kot jazzovski pevec, nastopal na koncertih, vsaj 14-dnevno tudi v ljubljanskem Radiu, vendar zato nisem tej glasbi pripisoval nobene prednosti. Toliko glasbeno razgledan sem še vedno, da znam vrednotiti posamezne glasbene zvrsti.
Nikakor pa ne morem razumeti, da nekdo tuji pesmi (pri kateri ni važno, kot kaže, ali jo vsebinsko razumeš ali ne, še posebej izpeta iz pionirskih- grl) izreka tolikšno prednost pred našo pesmijo.
Člankar pravi: »V Virginiji (ZDA) obstaja HamptorVs Institut, ki ima načaj našega Etnografskega inštituta in ki se ukvarja izključno samo z zbiranjem teh biserov ameriške folklore«. — Ali ni čudno, da avtor ne navaja dejstva, da je našemu znanemu skladatelju Ivu Matetiču uspelo ustanoviti odbor za popularizacijo in očuvanje jugoslovanske glasbe v naši državi, ki se bo ukvarjal izključno samo z zbiranjem biserov naše folklore? Beseda »izključno« menda ne pomeni, da bo ta odbor pričel posegati v »avtentične« cow-boyske pesmi.
Da še o moralni kritiki! Avtor zadnjega članka pravi: »Ce se nekdo spušča v javno kritiko, mora imeti dobršno mero doslednosti in široko poznavanje obravnavane snovi. Kritik, ki hoče izražati mnenje ,neke’ skupine ljudi, mora povedati, kdo so ti ljudje...« Nebogljena obramba! Moj 40-letni staž proti 10-letnemu — o katerem imam drugačne pojme, kot ga ima avtor, mi daje to pravico — avtor sam pa tudi ni povedal, kdo se vnema za njegovo mnenje. Bistvena kritika pa sploh ne dojema.
In končno, če že mislite in menite, da mi starejši nimamo zdravih pojmov o dobri glasbi, skromno povzdigujem svoj »olimpijski« glas in trdim še sedaj, da po tej poti, o kateri trdi avtor, da je edino pravilna in s katero je treba »pomumno rušiti okorele tradicije«, ne bomo dosegli pri poslušalcih ponovne popularizacije našega vokalnega glasbenega poustvarjanja, pač pa to, da naši ljudje,« predvsem pa mladina, ne bodo poznali biserov naše floklore, naše domače pesmi, ki je spremljala naš mali narod skozi vesele in tudi najbolj žalostne dni naše zgodovine.
Ce pa je avtor prepričan, da je to edino pravilna pot, naj zbere somišljenike in »pogumno poruši okorele tradicije«. Želim jim obilo uspeha, vprašujem se le, koliko bo doprinesel k temu uspehu sam s svojim delom.
Milko Rak

OD SREDE'DO SREDE
ROJSTVA
.BREŽICE: vera Dvoršak, Buko-t?* 5? - sina; Barbara Bkofljanec, ?t$ka vas M — hčerko; Cvetka f^nik, Črneča vas iz - hčerko; i\at°nija Kutarčlč, Ključ *1	-
j*erko; Antonija Martek. Čatež ~ sina; Justina Koprivc, Vrh_ Pn Sevnici — hčerko; Daniela KladJe 13	— sina; Ivana
jjfkonja. Sobenja vas, 8 — sina; ^“labeta Umek, sp. stari grad 37 , hčerko; Uršula Kotar, Dol. Pl-- sina; Alojzija Balaš, Pohanca 12 — sina; Antonija V, Gorica 7 — hčerko; Neta ,*rlec, Sevnica — hčerko; Ruta b *r’ Laduč 8 — sina. v®EVnicA: V mesecu juliju so 11 rojeni 3 dečki (doma).
„ SMRTI
>, BEZlCE; Marijan Dujak, Srna-- ’ GR Hrvatska, progovni dela-
I, stara 62 let; Leopold Lipovšek, upokojenec, Glavni trg 8. Sevnica. star 76 let.
POROKE
8*
let (povoten od vla-
lennNlCA: Agata Jazbec, upoko-Drotanje 8, stara 73 let; *Podi«. MaCek' rojena Stlgl, go-*ot«» *' Orehovo S, stara 37 let; Trupej, poljedelka, Gretje
S Naročniki zasavskega J tednika imajo pri J«alih oglasih,
J osmrtnicah in zahva-* lah so-odstotni popust
BREŽICE: Porok ni bilo. SEVNICA:	Stanislav Pavlin,
upokojenec lz Šentruperta ln Kristina Demjač, upokojenka iz Prelesja 2S; Rajmund Pleterski, ključavničarski pomočnik Iz Ljubljane ln Zofija Fakin, uslužbenka la Sevnice, Kldvnlška 17.
MALI OGLASI
OLJNATE SLIKE, vsakovrstne, po predlogi ali po naravi. Povečujem fotografije. Solidno v ceni in izdelavi. — Svagelj, Trbovlje.
OBVESTILO!
Singer tečaj šivanja in krojenja se prične 24. avgusta pri Tratniku, Trbovlje. Vpisovanje v Gospodinjskem centru.
ZAHVALA
Državnemu zavarovalnemu zavodu v Krškem se zahvaljujem za izplačila odškodnine za nezgodo. — Anton Šetinc, Brežina 101, Brežice,
RAZPIS
** vpl, v l. razred rudarskega ta elektro odseka Industrijske^ rudarske šole Trbovlje v šolskem letu 1880-88.
Pogojil
*• Rudarski poseki
a, Sprejetih bo 88 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti JJlhjanj e razredov osemletke. V koledarskem letu 1988 mora do-u,telil is. leto starosti ln sme bttl star največ 17 let. Mora biti u„te*no ln duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi ra«M šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica.
enem o za elektro
ti- ELEKTRO ODSEKI
I _ ^Prejetih bo 2» kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti iJ^rredov osemletke ali 4 razrede nižje- gimnazije. Biti mora te-^no In duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik.
Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan (?’»• bodo sprejeti tleti, ki bodo uspešno opravili sprejemni Izpit •'»venskega Jezika In računstva s geometrijo.
Uv?.ol,lnJe v obeh odsekih traja 1 leta. Po uspešno opravljs Izpitu te ab»olveritl rudarskega odseka uspoeoblj Pa , teirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi el« za obratne električarje.
I 3„MJadlncl. ki se tele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti kolkovano proinjo ln Ji prlloMtl naslednje dokumente:
*adnje šolsko spričevalo,
*• Izpisek lz mitične knjige rojenih (rojstni list), tim« "•fino, ki prikazuje potek In nap eh šolanja v osnovni šoli oz.
™“'az'JI (Izda šola, kjer se Je kandidat šolal), lou' .hihenje šole o sposobnosti ta nagnjenjih kandidata (Izpolni ’ *ter se Je kandidat šolal),
■ Potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1989, l*v.(L P»trdllo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo " Trbovelj),
• Potrdilo o višini otrožkega dodatka.
»trdil* od 3—7 so kolkovlne prosta. tovN«ko|kovanlh prošenj In prošenj bre* zgoraj naštetih dokumen-”» bom,, upoštevali.
i-7||U“*nc| prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.708 do • p-”!”. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni le »nimi mesečnimi nagradami, katerih vlllna Je odvisna od
**» uspeha.
»bl^teKoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno te liu^človno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete »Janje praktičnega pouka In lolske potrebščine, ttehoil,,*,°ll je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to Je tep»ni **• prehrano, pranje osebnega perila In delovne obleke.
j, J® Perila ter pomoč pri učenju.
*te l9S*nJ* le vložiti na ravuateljstvo lole najpozneje do 28. avgustovo«
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.85, 7.0«, 8.08, 18.0«, 13.00, 15.00, 17 00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob torkih, četrtkih ln sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 In 14.15. oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 12. avgusta
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krilsst Srečni otoki v zavetrju; 8.35 Mladi pevci ln godci v preteklem letu; 18.lt Romunska zborovska glasba; 11.40 Znani pevci — znane popevke; 12.45 »Kako ozke so stezice« (venček narodnih ob spremljavi harmonike); 13.50 Domače poskočnice; 14.35 Zabavni zvoki; 16.00 Naši popotniki na tujem — Dušan ZeUeznov: 72 ur v vzhodni Afriki; 18.20 Panorama zabavnih melodij; 18.00 Zdravnik Vam svetuje; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.80 Igra zabavni orkester Rafaele.
Četrtek, is. avgusta
8.08 Oddaja za cicibane; 9.38 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta; 19.10 Igrata kvintet Jožeta Kamplča ln trio Mote Alltson; ll.SO Za dom In žene; 12.00 18 minut z Vaškim kvintetom; 13.30 Igra Mariborski Instrumentalni ansambel; 14.10 Štirje fantje igrajo; 15.30 Popevke se vrstijo; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Za vsakogar nekaj Iz zabavne glasbe; 18.00 Reportaža; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov.
PETEK, 14. avgusta
8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krttss: Srečni otoki v zavetrju; 0.20 Z znanimi plesnimi orkestri; 10.10 Izbrali smo za Vas ... 11.00 Havajski zvoki; 12.00 Otroci pozdrav-
KINO
KINO »DELAVSKI DOM« TRBOVLJE; 12. In 15. avgusta franc, film »SPLETKAR«; 14.-17. ameriški barvni klnoskop. film »BODIMO SREČNI«; 18. do 20. avgusta jugoslovanski film »GOSPA MINISTRICA«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II; 14. m 17. avgusta ameriški barvni klnoskop. film »NEPOZNANI JE PRIŠEL«; 22. do 24. avgusta mehiški film »UPOR OBEŠENIH«.
KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH; 15. do 17. avgusta ameriški barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«; 22. do 24. avgusta ameriški barvni klnoskop. film »PRINC IGRALCEV«.
KINO »SVOBODA« KISOVEC V ZAGORJU; 12. In 13. avgusta francoski kriminalni film »INŠPEKTOR LJUBI GNEČO«; 14. In 18. avgusta ameriški barvni klnoskop. film »BELO PERO«; 18. do 20. avgusta ruski barvni kriminalni film »DELO RUMJANCE-VA«.
« Umila 1988.
Ravnateljstvo lole.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 8«. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga priobčili v 30. številki našega tednika, se glasi (vodoravno ln navpično); 1. OKO, 2. KIS, 3. OSA,
Žreb Je prisodil nagrado za rešitev magičnega kvadrata Alenki Cirar, učenki 4. razreda osnovne šole, Podkraj 7, pošta Zagorje ob Savi. Knjižno darilo JI bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Razporeditev v spodnjem magičnem kvadratu navedene črke tako, da boste dobili v 1. vrsti vodoravno ln navpično gozdno ptico, v 2. vrsti tuje moško Ime, v 8. vreti pa veliko posodo.
D K O OOO 8	8 T
Rešitev magičnega kvadrata nam pošljite na uredništvo našega lista do nedelje, 23. avgusta opoldne. Kot nagrado za rešitev te uganke Imamo pripravljeno 1 lepo mladinsko knjltgo, ki Jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena In priimka le razred šole, ki ste ga obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave!
UREDNIŠTVO
ljajo; 12.25 Venček narodnih; 13.30 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 14.10 Slotenske narodne v priredbah za klavir; 14.35 Od valčka do calyipsa; 16.45 Ciganski napevi; 17.05 Razgovori z volivci; 18.15 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.OS Lepe melodije; 20.18 Tedenski zunanje-pollttčni pregled.
SOBOTA, 15. avgusta
8.20 Pionirski tednik; 1.00 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 1L00 Melodije a la carte; 11.30 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 12.45 Četrt ure s triom Bardorfer; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 16.0« S knjižnega trga; 16.40 Zbori »Svobod« pojo; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Okno v svet; 21.ee Melodije za prijeten konec tedna.
NOVICE U MLINŠ IN OKOLICE
Vreme nagaja letos kot od sile, kar otežkoča tudi dela na poljih. Žetev v Mlinšah je že davno zaključena in so sl ljudje pomagali drug drugemu. Tako so se na primer zbrali v vasi Zvarulje pri zadružniku Vozlju in mu pomagali, ker Je gospodinja bolna, pri hiši pa primanjkuje delovnih moči. — Letošnji žitni pridelek Je slabši od lanskega, čemur pa Je vzrok tudi vreme, kajti žito Je bilo letos precej poležano. Vendar ne povsod. Tam, kjer so sejali Italijansko pšenlcq, je bil položaj boljši. Tudi hibridna koruza kaže lepo tam, kjer so Jo pravilno posejali. V Mlinšah imajo že nekaj mesecev traktor. Sprva ljudje niso bili navdušeni nad to novotarijo, sedaj pa ni dneva, da stroj ne bi bil v akciji; enkrat škropi sadno drevje, drugič orje, brana, vozi les v Zagorje, nazaj pa pesek, premog ln podobno. Ne bo dolgo, ko tudi v Mlinšah brez traktorja ne bo več šlo. Stroj pa je mogoče tudi drugače praktično uporabiti. Bilo je .n. pr. v nedeljo, pred kratkim, ko Je na Ravnah gorelo. Ravne so eno uro oddaljena vas pod Sv. goro. Kdo bo tam prvi z brizgalno? Traktor! Gasilci so ga s potrebnim orodjem posedli in bili na mestu požara v četrt ure. Traktor je torej v vsakem pogledu praktična Iznajdba in njemu bo sledila še vrsta drugih, prepotrebnih reči za našega kmeta.	,
AVSENIKI V MLINŠAH	•
Ni še dolgo tega. odkar so Mllnše obiskali Avseniki s svojim kvintetom, pa Veseli gorenjski fantje in igralska družina v Vač. Na vseh prireditvah je bilo razpoloženje razgibano in tudi obisk je bil dober.
AVTOBUSNA ZVEZA Z LJUBLJANO
V	Mlinšah so ljudje zelo zadovoljni, ko imajo sedaj redno zvezo z Ljubljano. Slabio zvezo pa Imajo s središčem občine, z Zagorjem. Iz Milni, Kandrš ln okolice hodi dnevno precej ljudi na delo na Izlake, pa tudi v Zagorje, v Zagorju Je sedež občine, zdravnik, trgovine za vse večje nakupe, nadalje osemletka, kamor se vozijo otroci m ostali občani lz Mllnš ln okolice tudi po 15 km daleč. Zelja, ki Jo prinašamo, naj ne bi naletela na gluha ušesa pri pristojnih člnlteljth. Primerna avto zveza z Zagorjem Je nujna.
PIONIRJI TEKMUJEJO
Mlinški pionirji tekmujejo v II. velikem republiškem tekmovanju mladih tabornikov. Dosegli so že kar lepe uspehe. Ob koncu šolskega leta so razstavili v krožku Izdelane tehnične izdelke v domači šoli. Več o njih drugič.	ar
TA SULEC BO PA DRAG
V	PREMISLEK IN SVARILO STAR6EM IN
ZASAVSKI MLADINI
Znano Je, da sodi sulec med najboljle ln največje ribe, kar jih premorejo slovenske vode. Največ sulcev Je v reki Savi, vse od Zaloga navzdol ln v zasavski soteski. Tu Ima sulec dovolj miru, čiste vode, pa tudi hrane za svoj razplod. Savska struga nad Litijo Je prav zaradi gojitvenih načrtov zaščitena In Je v upravi posebne ribolovne ustanove.
Čeprav deluje v zasavski soteski več ribiških družin, se dogodi, da zapelje ribolovna strast tudi koga, ki nima pravice do ribarjenja, ker ni član ribiškega društva. Včasih pa kak član lovske družine alt kak tatinski ribič lovi posamezne vrste rib. ko je njihov odlov prepovedan. Sfcveda pa se dogodi, da si privošči ribolov tudi mladina, ki se spozabi do kraje v času kopanja v poletnih mesecih. Talko se govori zdaj med zasavskimi ribiči o odlovu sulca, ki so ga zagrešili mladinci neke zasavske vasi. Bili so zbrani pri kopanju, pa so ugledali v tolmunu ob bregu sulca. Ribiška strast Jim ni dala miru ln namesto, da bi starejši posvarili mlajše, so še tl priskočili na pomoč. Sulca so dobili v »klešče« in ga pobili a kamenjem.
Seveda pa ne ostane skrita nobena stvar, ki se zgodi kjer koli in kdaj koli pod soncem. Saj pravi star pregovor, da ni nič na svetu tako skritega, da ne bi bilo kdaj očlto.
Tako se je čez čas zvedelo tudi za letošnje Junaštvo mladih ribičev. Zdaj Je posegla v zadevo oblast. k| Je ugotovila, da so nepremišljeni mladi kopalci ujeli sulca, težkega 8 kg, ta to celo v prepovedanem času. Vse kaže, da jih bo ta nedovoljeni odlov precej veljal, saj računa uprava gojitvenih lovišč za vsak kilogram vlovljene ribe po 1.500 din. Tako bo ta sulec stal starše nepremišljene mladine kar 12.000 din.
Prav Je, da zvedo o tem prestopku mladih kopalcev našj bralci, da bi se taki nepremišljeni primeri ne ponovili več. Lov s kamnom ni časten, zato pa bodo imeli mladi ribiči razen plačila odškodnine za ujetega sulca opravka še s sodnijo.
IZ TRBOVELJ
ZAPORA PROMETA Na trgu v Zg. Trbovljah je prostor,
kjer «0
vedno postajali avtobusi ln druga motorna vozila. Ker pa Je prostor na trgu, ki Je pokrit nad Trbo-veljščlco, že zelo zmajan ln razrahljan, Je treba nekaj storiti. Avtobusi se sedaj obračajo pri poslopju Komunale. Upajmo, da se bodo kmalu lotili potrebnih del, da utrde trg, ped katerim teče Trboveljščlca.
J KEP ZA REŠEVALNO POSTAJO Pred kratkim Je trbovejska reševalna postaja dobila nov Jeep, s katerim Je mogoče priti do bolnikov tudi v najoddaljenejših gorskih In težko dostopnih vaseh. Jeep nameravajo nekoliko preurediti z novo karoserijo, da se bo dal zapreti, ln v njem vgraditi ogrevalne naprave. Nakup tega vozila Je pomembna pridobitev za kraj, zlasti glede na težaven, hribovit teren v bližnji okolici.
KLUBSKI PROSTORI V SVOBODI II V Zg. Trbovljah so v domu Svobode II prvega Junija letos odprli klubske prostore. Prvi mesec Je obiskovalo klubske prostore preko 1000 ljudi, ki to Imeli priliko, da gledajo televizijske sporede, Igrajo šah, prebirajo časopise Itd. V času od 10. julija do 1. septembra pa so klubski prostori DPD
Svobode 11 odprti samo v času predvajanja filmov v kinu. S 1. septembrom bodo klubski prostori spet odprti vsak dan od 17. do 22: ure. Upajmo, da bo do jeseni spet mogoče gledati televizijske sporede.
PRVE POBUDE ZA BODOČE DELO
Pred kratkim je odbor Socialistične zveze tega terena sklical prvi sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev stanovanjske skupnosti, ki so ga loški in kisovški volivci izvolili na nedavnih zborih volivcev. Četudi se niso vsi člani tega organa udeležili razgovora, je bilo med odborom čutiti veliko zanimanja za kopico opravil, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti. V odboru je tudi nekaj žena, ki bodo prav gotovo zainteresirale kisovške in loške ženske za mnogo opravkov, ki jih bodo imele žene pri ustanavljarfju stanovanjskih skupnosti oziroma različnih varstvenih in servisnih ustanovah.
Iniciativni odbor se, kot je videti, zaveda velike važnosti začetnega dela stanovanjske skupnosti na svojem območju. Kisovec je stanj delavsko naselje, ki mu manjka kopica najrazličnejših objektov, počenši od stanovanjskih hiš do trgovin, gostišč, telesnovzgojnih naprav in drugih objektov. Toda Kisovec ima prednost, ki jo nekateri drugi tereni nimajo, namreč, da ima ljudi, ki vselej, kadar je potrebno, primejo skupaj za to ali ono delo. Prav zaradi tega bo imel iniciativni odbor oporo pri ljudeh, če jim bo znal, seve, pravilno ln potanko raztolmačiti, za kaj pravzaprav gre in kaj pričakuje od njihovega sodelovanja.
Trenutna najvažnejša naloga tega organa 'je izdelava minimalnega programa dela bodoče stanovanjske skupnosti. Odbor je sklenil postaviti nekatere komisije, kot: komisijo za pregled delovanja hišnih svetov, za gradnjo otroškega igrišča, za ustanovitev potrebnih servisnih delavnic in komisijo za prosvetno delo. Vse te komisije bodo vsaka zase pregledale krajevne prilike, napravile svoje zaključke, ki bodo služili za izdelavo minimalnega programa dela bodoče stanovanjske skupnosti. Iniciativni odbor je sklenil predlagati volivcem še ustanovitev poravnalnega sveta, ki bo v tem kraju reševal vse tiste drobne in tudi večje spore med ljudmi.
Kot kaže, ima iniciativni odbor veliko dolžnost: izdelava minimalnega programa za delo v bodoči stanovanjski skupnosti, kot je Kisovec—Loke, resnično ni majhna stvar. Odbor je sklenil uvrstiti v program samo tisto, kar bo moč storiti. Da se bodo ljudje tega kraja prepričali, da gre za stvar, ki jim bo pomagala pri urejevanju vsakodnevnega življenja. Iniciativni odbor bo moral zategadelj temeljito seznaniti ljudi, kaj in kako so si njegovi člani zamislili. In pri čemer računa na njihovo pomoč in sodelovanje, pa tudi razumevanje. Osnovna organizacija Socialistične zveze tega terena bo iniciativnemu odboru pomagala in mu svetovala, kako naj se loti tega ali onega opravila. Torej: s skupnimi močmi in prizadevanji bo moč marsikaj storiti v dobro celega kraja.
IZ HRASTNIKA IN RADEČ
30 LET GASILSTVA V STEKLARNI
Poetovoljno gasilsko društvo pri Steklarni v Hrastniku bo praznovalo v nedeljo, 16. avgusta, 30-letnlco svojega delovanja. Na dopoldanski proslav* tega jubileja bodo podelili priznanja najz^-služneJSlm članom gasilskega društva.	S
MUZEJ NOV V HRASTNIKU
V	okviru slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku v Hrastniku so odprli tudi Muzej NOV. V toku enega meseca je bil obisk muzeja dokajšen, saj se v kraju zanimajo za ta muzej. Uprava muzeja oc. občinski odbor ZB NOV Hrastnik je sklenil, da bo v bodoče muzej NOV odprt vsako nedeljo ta ob državnih praznikih od o. do 11. ure dopoldne.
V RADEČAH SE PRIPRAVLJAJO
Viako leto praznujejo Radečanl krajevni praznik 8. september v spomin na povratek Izgnancev v drugi svetovni vojni v domovino. Doslej so ga obhajali kot občinski praznik, letos pa ga bodo praznovali kot krajevni praznik Radeč. Imenovali so poseben odbor, ki bo poskrbel, da bo to praznovanje 9. septembra t. 1. čim bolj pisano.
POTROŠNIŠKI CENTER V HRASTNIKU
Krediti za potrošniški center, ki b| ga morali že pričeti graditi, so na razpolago, a komisija za potrjevanje načrtov Je zahtevala nekatere popravke, tako da vsa zadeva stoji na mrtvi točki, v Jeseni se bo pa mudilo. Prav bi bilo, da se zadeva pospeši, da ne bo nepotrebnih zamud.
VSI TARIFNI PRAVILNIKI POTRJENI
V	hrasta Iški občini so sedaj potrjeni vsi tarifni pravilniki, med zadnjimi Je bil pravilnik Papirnice Radeče. V večini gospodarskih podjetij so tudi že izvršili Izplačila po novem tarifnem pravilniku. Glede teh je bUo vloženo nekaj pritožb, ki se pa sproti rešujejo. Pravilniki so na splošno bolj# kot prejšnji, kljub temu pa vsebujejo še vrsto slabosti. Ze premišljujejo, da bi bilo treba preiti na nagrajevanje po enoti proizvoda. Ponekod v Zasavju so ta sistem že uvedli in kaže dobre uspehe.
javna zahvala
Prisrčna hvala zdravniku dr. Kržišniku ln dr. Germu za njihov požrtvovalni trud, ki sta mi rešila življenje ob moji hudi poškodbi. Obenem se zahvaljujem tudi strežnemu osebju bolnišnice. — Ivan Narberger, Trbovlje.
VELIKA TOMBOLA RUDARJA
Športno društvo »Rudar« Trbovlje, obvešča občinstvo, la prireja tradicionalno tombolo tudi v letošnjem letu In ileer, dne 6. septembra.
Pohitite s nakupom tombolsklb kart, ker jih bo r prodaji samo 10-060.
TOMBOLSK1 ODBOR
Po sklepu delavskega »veta ln v smislu določil M. 91 Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij
PRODA
Rudnik rjavega premoga TRBOVLJE - HRASTNIK
naslednja osnovna ln sredstva skupne porabe:
1.	POSLOPJE IMPREG MENICE V HRASTNIKU (stara kurilnica);
2.	OPUŠČENA TRANSFORMATORSKA POSTAJA V HRASTNIKU;
3.	STANOVANJSKA ZGRADBA V TRBOVLJAH (stara Glažuta).
Nakupa se lahko udeleže samo gospodarske organizacije in družbeno pravne osebe. Interesenti dobe potrebne informacije na upravi rudnika v Trbovljah. Pismene ponudbe sprejema uprava rudnika do 31. avgusta 1959.
Rudnik rjavega premogu TRB0VUE-HRASTN1K
/phana Uran
S sekiro ubil medveda
V Novem selu v okraju Prilep se jp pred kratkim pripetil dogodi* ki je vzdignil celo vas. V itični bitki za življenje in je 36-letni Dančo Kočovski s sekiro velikega medveda, ;a preko 250 kg. Kočevski je spopadu z medvedom hudo l, sedaj pa s® zdravi v pri-bolnišnici.
Izpuščen zaradi
smrčanja
;ts Zelis iz Clnčinatija je lil joje-n na 90 dni zapora zaradi 6raje. Toda lz zapora so ga kaj Hitro izpustili. Ostali zaporniki in ravaji so se pritožili, da ponoči ae morejo spati zaradi preglasnega. smrčanja Travisa.
Tudi to se zgodi
Neka gospodinja Iz Sacramenta (ZDA) je po sodnijski poti zahtevala odškodnino 50.060 dolarjev, ker ji je dr. John Farell ob pregledu kože vtetoviral na hrbtu svoje iniciale.
Hotel za ptice
Devetdesetletni angleški baron 4e Bendern je uredil pri svojem dvorcu ob genovskem jezeru ho-
tel za ptice. Ptičjim gostom je dal na razpolago celo prvo nadstropje. Hotel je bojda poln gostov, vrata in okna pa so stalno odprta.
Hiša s 137 ptičjimi gnezdi
V Makarski se pred restavracijo »Obala« ustavljajo ljudje, ki prihajajo, in tamkaj z zanimanjem ogledujejo krajevno zanimivost: na treh straneh hiše v dolžini 25 metrov so lastovke napravile 137 gnezd. Domačini pravijo, da jih je še več. — Pravijo, da lastovke prinesejo hiši srečo,
Orel med kokošmi
Pred tremi leti je Jušte Maka-rtč iz Makarske vlovll mladega orla. Uspelo mu je doseči, da se je orel navadil živeti skupno s kokošmi in ostalimi domačimi živalmi. Ta orel se ne boji ljudi ter leta koder hoče, a vedno se vrne nazaj k svojemu gospodarju.
žena toži svojega 100-Ietnega moža
Lulza Karizalesa iz Des Molnesa v Ajovi, ki je omožena in je rodila 6 otrok je pred nedavnim tožila svojega moža pri sodišču, ker Jo je zapustil ln živi ločeno
'J f
§■% '
A'
n. .$■ s
r 'j'
V 1
'H f«.
PRIZOR IZ SLOVENSKEGA FILMA »TRI ČETRTINE SONCA«
od nje. Njen mož Ima sedaj 100 let, ona pa Je stara $5 let. Ta mož je posta! poznan po celi Ameriki leta 1945, ko Je bil star M let in dobil prvega otroka, žena pa Je imela tedaj 21 let. Takrat je ta mož dejal vsakemu: »Želim vsakemu reči, da leta niso ovira za ljubezen.«
Oceanska ladja brez dimnikov
Holandsko-ameriška linija bo Januarja 1960 odprla novo potniško službo med Rotterdamom in Kanado. Na tej progi bo vozila 38 000-tonska ladja »Rotterdam«, ki je ena izmed največjih ladij na svetu. Ladja je razkošno urejena in nima dimnika. Dim odvajajo po posebnih kanalih v morje,
Zmanjšanje potniškega prometa na Atlantiku
V potniškem prometu čez Atlantik je bilo v letu 1956 950.325 potnikov nasproti 1.036.923 v letu 1957, kar pomeni zmanjšanje za okoli 4 odstotke.
Največji parkirni prostor v Evropi
P red kratkim so v cen tiru Bruslja slovesno odprli nov, velik podzemeljski prostor. Površina znaša 32.000 m’, parkira pa lahko najmanj tisoč avtomobilov. Moderne naprave za ventilacijo omogočajo stalno izmenjavo zraka. Sicer pa nadaljujejo akcijo za gradnjo novih podzemeljskih parkirnih prostorov, da bi z njimi kar moč razbremenili mestne Ulice.
Z letališča v hotel s helikopterji
Potniki, ki potujejo na varšavsko letališče, se lahko odvažajo v Grand hotel v središču mesta kar s helikopterji. Na strehi omenjenega enajst-nadstropnega hotela je prista-
jališče za letala, tako da (kit niki lahko po pristanku že v štirih minutah dosežejo hotelski krov.
Rekordna hitrost francoskega ekspresnega vlaka
Na progi Pariš — Lyon je nedavno dosegel ekspresni vlak"»Mistral« povprečno hitrost 139 km na uro. Vlak z električno lokomotivo in 16 vagoni je na 512 km dolgi progi izravnal 19 minut zamude, čeprav lahko vozi z največjo hitrostjo 140 km na uro.
V 87 urah okoli sveta
Britanska letalska družba BOAC je odprla progo okoli sveta »Round the warld«. Na progi proti vzhodu letajo letala »Čemet 4« do Honkonga in Tokia, proti zahodu čez Atlantik. ozemlje ZDA in čez Pacifik v Tokio in Honkong pa reaktivna letala »Bristol Brita-nia 312«. Tako je možno prepotovati pot okrog sveta natanko v treh dneh, 14 urah m 50 minutah.
»Berolina« — ekspresni vlak Berlin—Moskva
Letošnje poletje je pričel voziti na progi Vzhodni Berlin -Moskva ekspresni vlak, ki bo skrajšal potovanje na tej progi za 8 ur. Vlak se bo imenoval »Berolina«.
I .USI
Kakšni filmi bodo na sporedu v novi sezoni
Novo filmsko leto 1959-1960
Še trije tedni nas ločijo od novega filmskega leta. Podjetja za razdeljevanje filmov so pripravila za novo sezono vrsto dobrih filmov. Kaj nam med njimi nudi podjetje Vesna film?
Dolgo smo morali v Jugoslaviji čakati na ameriški fijm po Hemingwayevem romanu KOMU ZVONI. Sedem let smo čakali nanj, videli pa ga bomo v Trbovljah na Novo leto 1960 v kinu Svobode II. Drugi film, ki bo tudi na sporedu v tem kinu, bo francoski film MOJ STRIC. Plesnih oziroma baletnih filmov je pri nas malo. Prav gotovo bo za vse prijatelje filmov dobrodošel film POVABILO NA PLES. Odlični plesalci Tamara Toumanova, Igor Juskevič in Gene Kely so res doživetje za gledalca.
Francoski film NJENO ŽIVLJENJE je posnet po romanu Guya de Maupassanta, ki ga domala vsi poznajo. Režiser Aleksander je to povest mojstrsko ponazoril s > igralcev: Marija Schell, Cristlan ndom, Pascal Petit in Ivan Desny, o filmu svojo vrednost, iba znane pisateljice Agathe Chri-upodobljena v filmu OBREMENIL-ICA. Glavni igralci Charles Laugh-arlene Dietrlch ter pokojni Tyron dajejo poroštvo za dober film. — filmsko ustvarjalnost bo zastopal
film LIKVIDACIJA. — Najpomembnejše ■ umetniško delo v obdobju 1959/60 bo prav gotovo ameriški film DVANAJST JEZNIH MOŽ.
V načrtu pa so še filmi, ki jih je kupilo podjetje Vesna film Ljubljana, tako na primer težko pričakovani angleški film MOST NA REKI KWAI. — Nedavno je bil nadalje izbran za odkup ameriški film po Hemingwayevem romanu STAREC IN MORJE. — Znani filmski ustvarjalec Walt Disneybo zastopan z filmom VOZOVI NA ZAHOD. - Italijanski film bo zastopalo delo SLAMNATI MOŽ režiserja Pietra Germija, znanega iz filma »Železničar«.
Angleški film KLJUČ pripoveduje o trpljenju ljudi v zadnji vojni. V filmu nastopajo znani igralci Sophia Loren, Wil-liam Holden in Trevor Hovvard. — Za smeh in dobro voljo bosta v letu 1960 na programu filma NEKATERI SO ZA VROČE in JAZ IN POLKOVNIK. V prvem filmu nastopata Marilyn Monroe in Tomy Curtis, v drugem pa znani komik Danny Kaye in Curd Jurgens. - Tudi za prijatelje western filmov je poskrbljeno z filmom KAVBOJ. — od domačih filmov pa bo Vesna film posredoval filme: TRI ČETRTINE SONCA, OSMA VRATA in SAM.
FILMSKI FESTIVAL V
PULJU V ŠTEVILKAH
Sedma umetnost Je v Pulju zelo prajubUena. Številke oziroma majhna statistika nam povedo marsikaj. Od prvega festivala v Pulju leta 1954 pa do danes je bilo v Pulju prlkaeanlh, 67 Jugoslovanskih celovečernih Igranih filmov, 161 kratkih filmov, 12 koprodukcijskih celovečernih filmov in dva kratkome-tratna filma. Vse te filme sl je ogledalo 470 tisoč ljudi. Filmska publika v puljski Areni je presedela, gledajoč prikazane fHmp, 1,880.000 ur. Ce bi vsi ti gledalci ta čas opravljali vsakodnevno dele (pri čemer ne računamo Izdatke za vstopnino), bi lahko vMtii na hranilno knjižico 154 milijonov dinarjev, kar predstavlja vrednost 250.666 kilogramov belega kruha.
MEllNAlitUliiUi- *8f4A6t
PK RUDAR : PK VfASSERFRF.UNDE 81:77 TRBOVLJE, 6. avgusta. — Danes Je bila tu prva mednarodna plavalna tekma med PK Rudarjem In tVasserfreunde Iz Wuppertala (Zah. Nemčija).
Ekipa Wassertreunde sodi med najboljša moštva nemške druge lige In je pred leti nastopala celo v I. ligi. V' svojih vrstah Ima nekaj tekmovalcev, ki sodijo v nemško elito (Roos, VViegend). Med njimi je tudi nekaj starih »asov«, kot na primer Korte, kt je bil v času nadvlade Herberta Kleina (bivši svetovni rekorder) »večno drugi« na nemških prvenstvenih tekmah, na 200 m metuljček.
Zmaga proti takemu moštvu je' torej vse hvale vredna in M lahko bila z malo več sreče še močneje Izražena.
Mislim, da so domači waterpollsti pripravili številnemu občinstvu (1206 ljudi) prijetno presenečenje s prvo letošnjo zmago 3:2 (2:1). Zmaga je rezultat dobre Igre vsega moštva, posebno še ožje obrambe. Ce ne bi bilo hudih napak pri podajanju, ki ga je zakrivila za vaterpolo neprimerna razsvetljava, bi bila zmaga najbrž še večja. Ta Je bila zlasti pomembna zato, ker je bil rezultat plavalnih disciplin 71:71 ln je o končnem rezultatu odločala vaterpolo tekma.
Menim, da so gledalci docela prišli na račun, saj so bile borbe v vseh disciplinah ostre. Zlasti lep je bil dvoboj ženskih štafet. Sicer pa — vsa čast našemu občinstvu za tako številen obisk in vneto navijanje!
Rezultati:
ZENSKE:	200 m prsno:	1. Wiegend (W)
3:14,8, 2. Butkovec (R) 3:22,4. — 200 m cravl: 1. Koritnik (R) 2:55,3; 2. Podlesnik (R) 2:57,3. — 100 m hrbtno: 1. Wiegend (W) 1:22,9; 2. Kočar (R) 1:29,1. — 100 m metuljček; 1. Wlegend (W) 1:31,4; 2. Butkovec (R) 1:38,1. — 100 m cravl:
1.	Podlesnik (R) 1:16,6; 2. Koritnik (R) 1:20,5. — 8X50 m mešano: 1. Rudar 5:30,5; 2. Wasser-freunde 5:31,2.
MOŠKI:	100 m cravl:	1. Trautmann (W)
1:04,0; 2. Burja (R) 1:054- — 20» m prsno: 1. Roos (W) 2:57,8; 2. Amon (R) 3:87,2. — 100 m hrbtno: 1. von Schilllng (VV) 1:19,3; 2. Krommes (V) 1:21,8. — 100 m metuljček: 1. Korte (W);
2.	Čibej (R) 1719,1. — 400 m cravl: 1. Burja (R) 5:18,3; 2. Irt (R) 5:22,2. — 8 X 50 m cravl: 1. Wasserfreunde 4:14,8; 2. Rudar 4:16,0. C. M.
NOGOMET
Z METALCEM — NEODLOČENO
RUDAR : METALAC 3:3 (1:2)
V	svojih pripravah za Jesenski start Je nogometna ekipa Rudarja v nedeljo že drugič v tej sezoni nastopila proti članu II. zvezne lige. Tudi ta nasprotnik je bil iz Zagreba, in rezultat pa tudi razplet dogodkov je enak prvemu. Sicer je bila druga tekma lepša, predvsem zaradi ugodnih vremenskih razmer. Bila pa je tudi hitrejša, kar Je očitno vplivalo ob koncu na kondicijo ln razpoloženje domačih Igralcev.
Rudar je nastopil v pomlajeni, spremenjeni postavi ter je v prvem polčasu o hitrosti in tehniki prekašal svojega nasprotnika. Tudi menjave igralcev v drugem delu niso vplivale na razvoj igre. Ob koncu pa se zlasti v obrambi precej popustili ln gostom Je uspele, da »o rezultat 3:1 popravili na 3:3. Je pač tako, da je uspeh v veliki meri odvisen tudi od taktike, in tu domači res niso pokazali zadosti.
KLADIVAR 1 RUDAR 0:1
V	nedeljo so Igrali mladinci Rudarja prijateljsko nogometno tekmo s Kladtvarjem v Ce-
u. Rudar je igral v precej pomlajeni P ostati; ker so mladinci, ki so igrali na slovenskem prvenstvu, skoraj vsi prestari. V začetku te« me so povzeli pobudo Trboveljčani. Vrstilo »• je precej napadov in eden od teh je rodi uspeh v 12. minuti, ko je Irt dobil lepo P°" dano žogo ter je z lepim strelom ukanil vra tarja. Kasneje so Rudarjevcl zapravili še tn Idealne priložnosti za gol. Pa tudi domačini » imeli možnost zmanjšati rezultat.
Moštvo Rudarja je nastopilo v naslednji stavi: Krajšek, Hodak, Kostanjevec, Florjančič, Deželak. Zlbert, Goljuf, Kolander, Irt, Pajen Pišek (Hribar).	v
»MALA LIGA« ZAKLJUČENA
Kot je poznano, so zadnje čase na stadioni Rudarja v ligaškem tekmovanju nastopili P1”' nlrji. Tekmovanje je bilo precej zanimivo, saj smo med neznanimi talenti večkrat lahko op žili tudi precej nadarjene ln požrtvovalne Igralce. Upamo, da bo ta posrečena ideja » Izvedba Rudarju precej v korist, saj bo velik" mladih pionirjev, ki so tokrat pokazali smis« In veselje do nogometa, vključil v pionirsB* enajsterice.
Organizacija tega tekmovanja je bila dob* Lestvica nastopajočih pa je naslednja:
1.	Trg revolucije	9 točk
2.	Terezija	6 točk
Slede: Nasipi, Žabjek, Novi dom in Polaj.
REPUBLIŠKO »PRVENSTVO V PLAVANJU
DRUGO MESTO ZA PLAVALCE RUDARJA
Letošnje republiško prvenstvo v plavanju J* bilo v dneh 8. In 9. avgusta v Ljubljani »* kopališču na Koleziji. Udeležilo ,se ga je 7» plavalcev in plavalk Iz 9 klubov. »Nastopili s®; Triglav Kranj, Rudar Trbovlje, Celuloza »» dem-Krško, »Ljubljana«, Ilirija, Neptun Četi’ Prešeren Radovljica, »Domžale« in Fužina Ravne.
Velik uspeh so dosegli plavalci in plavanj Rudarja, saj so osvojili drugo mesto, kar J brez dvoma do sedaj največji uspeh trboveti slcih plavalcev. In kar je tudi še važno: dan so vse možnosti, da se uspeh še zboljša. Naj boliš! tekmovalci prvenstva so bili: brata novca. Kocmur, Podlesnikova in Breskvarjeva;
Na 100 m prosto je bil Burja (Rudar) ses > na 400 m prosto je bil Burja peti; na 1500 n prosto je bil Burja četrti in Irt (Rudar) Pe“* na 4X100 m mešano moški je štafeta Rudarj dosegla 4. mesto.
< Plavalke Rudarja pa so dale levji delež doseženemu drugemu mestu.
Na 100 m prosto je dosegla Podlesnikov« (Rudar) prvo mesto, Koritnikova (Rudar) drugo. Tudi na 400 m prosto sta ti dve plavat* dosegli prvo in drugo mesto. Podlesnikova J bila prva, a Koritnikova druga. — Na 400 prosto sta bili na petem in šestem mestu B kovčeva in Kočarjeva (obe Rudar). — Na 20 prsno je bila Butkovčeva tretja, a Kočarje Manca na šestem mestu. Tudi 100 m hrbtno J dosegla Juška Podlesnik prvo mesto. Pri 100 1 metuljček Je dosegla Butkovčeva tretje mest — v tekmi 4 X 100 m mešano Je Rudar nastop z dvema štafetama. Rudar I je dosegel Pr' mesto, štafeta Rudar I pa peto mesto.
Končno stanje točk: Triglav 25.963 točk, *» dar 21.571 točk, »Ljubljana« 18.825, Celuloz 18.353 točk. To je rezultat ekipnega plasmaje' Pri moških je bil kot ekipa najboljši Tri glav, pri ženskah pa Rudar. Obe ekipi sta 00 bili kot nagrado ličen pokal.
v prihodnji številki bomo prinesli reportaž lz tega prvenstva.
(pcipej ptott ftonetatietn
Vatikanski uslužbenci so bi'1 rel0 veseli prejšnji meneč, kajti od 1. julij# 6o dobili povišl-co pleč, dasi te tudi Prej niso bile slabe. Sekretarji kongregacije bodo imeli sedaj 210.000 lir mesečno, šefi oddelkov 180.000 Ur, uslužbenci 5. grupe 127.060 Mr ln uslužbenci 4. grupe 117.000 lir mesečno. Uslužbenci Vatikana »o mnogo boljše plačani kot ostali uslužbenci italijanske vlade v istem mestu.
Podaniki Svete stolice pa imajo še drugo prednost pred ostalimi. Ne samo to, da imajo boljše plače, temveč tudi poceni stanovanje ln v posebnih vatikanskih trgovinah kupujejo
vse, kar potrebujejo, 50tyo ceneje kot ostali italijanski državljani.
Vatikan ima celo vojsko uslužbencev, Take povišlca plač bi v vsaki drugi državi, uidi v naj bogate) ši, • porušila proračunsko ravnotežje, ne pa v cerkveni državi. Povečanje plač ne bo imel« za posledico povečanje davkov za Gospodove služabnike. Edino, kar se bo zgodilo, bo, da bodo letos povečali propagand#, da verniki celega sveta ne pozabijo vplačati »Petrovega novčiče« za potrebe cerkve. Tisto, kar lahkovemežl celega sveta zberejo, ni težko razdeliti s polno rolko črni birokraciji.
Zadnje povečanje plač vatikanskim uslužbencem pa je bilo tako naglo in veliko, da so se oglasili tudi tisti časopisi, ki niso bilj nikoli naklonjeni papežu in katoliški cerkvi. Začeli so se spraševati, k j® je iskati vzrok za to potezo Vatikana.
Znano je, da imajo Američani najboljše zveze z Vatikanom. Zato ni bil nihče iznenaden, da je prav neki zelo ugledni in prav tako reakcionarni ln ne papeški tednik onstran oceana odkril pravi vzrok. List prikazuje položaj takole; vzporedno s povišanjem plač se je sedaj spremenil v vatikanskih pisarnah tudi delovni čas. Prej so tamkaj delali samo do 2, ure
popoldne, od sedaj naprej'?® bodo delali od 9. ure dopoldni do petih 'popoldne, izvzem3 eno uro, potrebno za kosil®-Namen te novitete je, da orne\ honorarno delo, ki se je v za njih letih zelo razširilo med višjim uradništvom v *•' tikanu.
V KRATKEM NOVI SU' KUNIČA »ROKOVNJAČI«’ NE ZAMUDITE NJENEGA ZAČETKA!^
im V V NADALJEVANJIH |
MED DVEMA 3 ŽENAMA
» preden je Kristina utegnila razmišljati dalje, Je neka roka na .o odprla vrata. Neki spačen obraz se je nepričakovano pojavil pred njo. Peter Bolsen je malo prej zaslišal šum v sosedni sobi in sedaj za-prepaščen gledal dekle, ki je bilo priča njunega razgovora.
»Prekleto!« je siknil in že je stegnil roko proti njej, kakor da jo hoče zadaviti, a Kristina se mu je nehote umaknila.
»Ne, Peter, nikar...« je zajecljala gospa, Norbertova žena. Pograbila je moža za roko in jo čvrsto držala.
»Kaj delate tu?« je nahrulila Kristino.
»To je Meerwaldova,« je zahropel mož.
»Meeirwaldova? Tista, ki je takrat...«
Fanny je z največjo težavo požrla slino. Misli so se ji začele poditi do glavi. Bila je hladnokrvna ženska, toda tokrat se ni čutila dorasla situaciji. To dekle je po nedolžnem sedelo v ječi, sedaj pa je bilo priča rftžgovoru, ki bo spravil njega in njo v zapor...	.	,
Peter Bolsen je zamižal. Bliskovito se je v njem porodila nova misel, tvegana sicer, katera pa more nevarno afero, ki ga lahko spravi v ječo, še -enkrat zasukati v drugo smer.
»Govoriti moram z vami, gospodična Meervvald,« je začel. »Prosim,
3 takoj z nama. Važno je.«	,	,
In tiste... akte tamkaj spravite takoj nazaj v tresor,« je zaukaza o s tresočim glasom in pokazalo na jekleno omaro, katere vrata i na široko odprta.
VIož se je obotavljal. »Ce ne storite tega takoj, bom začela kričati!« irozila Kristina, ki se je čutila tu močnejša.
5 kletvico na ustih je Peter Bolsen pograbil akte na mizi in jih azaj v jekleno omaro, zaprl vrata in jih zaklenil. »Tu imaš ključe. .ny in sedaj pojdi z menoj, pogovoriti sc morava o najinih nadaljnjih
/Pekih.«
Fanny ni slutila, kakšne namere ima, ko je Kristina slekla svojo delovno obleko in se oblačila v svoj plašč.	...
V troje so šli po dolgem hodniku, kjer je na njegovem koncu stal htinik in začudeno gledal nenavadni prizor: čistilko, vodilnega uslužbenca v podjetju in ženo direktorja Brandta!	...	,	, .
Sploh namreč ni vedel, kdaj sta oba prišla semkaj, in se čudil, kaj neki delata tukaj ob tako nenavadni uri.
»Poskrbite za to, da pisarno pospravi kakšna druga ženska,« je Bolsen naročil hišniku.	....	. ,	_	,
Vsi trije so odšli iz poslopja v bližnji park ln sedli tamkaj na neko klop. Ob tej zgodnji uri namreč še ni bila nobena kavarna odprta. Kristina je sedela sredi tega nenavadnega parčka.
Peter je že postal spet miren. Stel se je namreč za dobrega poznavalca ljudi in morda je to tudi res bil. Svojo nadaljnjo usodo je hotel zgraditi na poštenosti Kristine, ki jo je poznal in hotel tudi Izkoristiti.
»VT »te prejle... slišali nekaj, kar ni bilo namenjeno za vaša ušesa,« je začel počasi in mirno govoriti.
»Vi... ste takrat tiste dokumente v laboratoriju ...«
Peter Bolsen je ob tej Kristinini pripombi zapotegnll usta v rahel nasmeh. »Da, bil sem tako nesramen,« je priznal posmehljivo. »Toda... to vam ne bo prav nič koristilo, draga gospodična, ne bo se vam posrečilo o tem prepričati policijo. In razen tega... pri stvari nisem bil udeležen sam. Vam smem predstaviti: gospa Brandt!«
Kristina je obrnila glavo In videla tamkaj mlad, a močno upadel obraz, ki je bil v jutranjem svitu siv in utrujen.
Fannjt ni vedela, kaj mož namerava. Ali je bil že tako daleč, da bi se je sedaj brez predsodkov otresel? Vedela je, da je totalno pokvarjen človek in da ni v njem niti trohice poštenja. Prav nič se ne bi čudila, če bi zdajle pobegnil in j<? prepustil usodi.
Ni vedela, da jo Bolsen še potrebuje.
»Da res je, prav ste slišali! Gospa Brandt je bila tako ljubezniva, da mi je pomagala. Kaj mislite, da se bo zgodilo, če greste zdajle na policijo in stvar začnete obvazlagati? Prvo, kar se bo zgodilo, bo, da bodo gospoda doktorja Brandta takoj vrgli iz tovarne! Mislite morda, da bo kak človek verjel, da o stvari ni ničesar vedel? On je torej svojo iznajdbo dvakrat prodal, tako bodo mislili, - on je tedaj tisti, ki je nemško gospodarstvo ogoljufal! Vrgli ga bodo v ječo. Za pol leta, morda celo za celo leto. Ne vem. In če potem spet pride iz ječe, mislim, da vam m treba pripovedovati, kaj bo potem z njim.«
Ne, to se ne sme zgoditi, nihče ni tega vedel bolje kot prav Kristina, kako ljudje ravnajo s človekom, ki ima na sebi madež, da je sedel v Ječi.
»Gospa Brandt pričakuje otroka... Predstavljajte si, kako... bi bilo dobremu Brandtu pri srcu, če bi zvedel, da mi je njegova žena... pomagala, da je vedela, da ste bili vi nedolžni. Toda... on se sedaj ne more
ločiti Otrok je tu, otrok ženske, ki,..«	.	,
Hotel je reči: otrok ženske, ki je hudodelka. vendar te besede ni
IZ80VKvistina ga je poslušala !n ob tem pripovedovanju lezla vase. Po celem telesu jo je spreletaval mraz.
»V vaših rokah leži torej njegova usoda! Pojdite na policijo, P0^ ste spet... rehabilitirani, vsaj do neke mere. Morda boste spet dot>‘ službo, čeprav o tem dvomim. Vi ste sedeli v ječi in četudi se Potf.j izkaže, da obsodba ni bila pravična, bo madež le ostal na vas. Toda do® Norbert Brandt... se potem lahko obesi.«	. 0
Kristina je poznala moža, o katerem je Bolsen tako zasmehu1’, govoril. Vedela je, kako trdo je moral delati, da je svojo Iznajdbo skonc in dopolnil, vedela pa je tudi, da je bil pošten in da ga je njena navidez"1 nezvestoba silno hudo prizadela.	<
In sedaj... je bilo odvisno od nje, če mu naj uniči življenje, če ” napravi iz njega asocialnega človeka, dasi je bil prav tako nedolz
Preko njene glave je Peter Bolsen mežikal gospe Fanny. Vedel j6>Jj® je svojo igro dobil, dasi mlada gospa še vedno ni verjela, da se b stvari obrnile tako.	.	„
Le s težavo Je privolila, da bo tatvino izvedla, da je dala svoj možu sinoči močno uspavalno sredstvo, in da je potem, ko je Norbert tfd. zaspal, vzela Iz njegovega žepa ključ tresorja, se s Petrom Bolsenom peljala v tovarno, šla z njim v upravno poslopje in...	,e
• Vse bi šlo po sreči, če ne bi nerazumljivo naključje hotelo, da prav Kristina Meenvald delala v sosednji pisarni in vse slišala.
»No, kaj boste zdaj napravili, gospodična Meenvald?«	^
Kristina je strmela predse. Se vedno leži na njej sum, da je b> na tatvini udeležena. Velik madež je ležal na njenem imenu, ki 6a težko nosila, ki ji je življenje tako neizrekljivo zagrenil.
Zdaj ta madež lahko zbriše s sebe.
Da pa zato uniči Norbertu življenje?
Cena jo bila previsoka.	, po
»Koliko zahtevate za vaš molk?« je vprašala Fanny. Brskala ie je svoji ročni torbici, potegnila šop bankovcev iz nje, roka pa, v kateri držala denar, se ji je tresla.	,k0ll
Peter Bolsen je zaničljivo zmajal z glavo. Da ženske nimajo 111 toliko pameti, da bi vedele, koga lahko z denarjem kupiš in koga ne.
Meervvaldova ni bilh kupljiva. Bila je človek, ki je bil v dno s^e„l duše pošten. Tu je bilo treba delati drugače. Ker je slutil, kaj P°!V Norbert Brandt zanjo, je bil dovolj predrzen, da njena čustva izkoris1 • »O celi stvari bom molčala..,« je rekla Kristina s tihim glasorn-Fanny je ob teh besedah zastokala. Bil je vzdih olajšanja. »Vzen denar...« je prosila in porinila bankovce proti Kristini.
Kristina se ni premaknila, ria bi denar sprejela. Za svojo *rte te(fl sprejme plačila. To, kar je bila pripravljena storiti seddj, tega z dena J et ne moreš odkupiti. Ali bi bilo zanjo kaj lepšega, kot da ljudem "pi lahko odkrito in pošteno pogleda v oči? Kaj bi Norbert /rekel, c zvedel, da je bila nedolžna ...	-	pifl
Toda on je tiil poročen ,med njim in njo ni bilo več poti. Ni oženjen, njegova žena bo kmalu dobila otroka, ki bo oba še tesneje (r|y7 zal. In hinjbrž je svojo ženo ljubil, kajti čemu sc je potem tako poročil’	-
(Dalje prihodnji*1