40. StevllKo.
Današnja Številka stane Din 2
V Uomiunl, v ncteljo 17. ftfrnnrja mi.
Leto lun.
Ixba|a raak daa popoldae, izrianši aedai.e ia praznike, fnsnratl: do 30 petit vrst a 2 O, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prekiid beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebei. Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži znamka za odgovor
0>*avnistvo „S1ot. Ifaroda' ta »Narodna tiskarna*1
ulica si S, pritlično. — Talafia it. 304.
Ina flora
Uredaietvo
Slav.  Narod?** iCaaflovs ulica AL S, I« nadstropja Tel a on ste*. 34.
Dopisa sprejo-nt la oodilsans la žalostno frank ovan o. Rokopisov so na  vrača. '
v iuioslavMi od 4—6 str. po O. 1*50, 8 In vel 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vel po 3 O. PoStnifia olatana v gotovi«*!.
„Slovenski Narod"	velja:	* L	U u .i-i.     | po		no ;u	v	Ine it •■ itf
12 mesecev    .   . .			240 —	Dni	2 50 —	Din	3t>f>—
6      •          .   . .		■	120-—	■	120 —	■	180--
		■	60- —		60 —	•	90- —
1     1       .          .   . .	i   • •		20 —	•	20- —	•	30-—
Novi
Ha
Pri morebitnem povišanju se imi daljša naročnina doplačati, naročniki  naj   poSIfejo v prvič naročnino vedno    ^^«J£    po nakaznd. ^mo pismena naroČila brez nos'atve Menara sr ne moremo ozirati.
Zakiilisje notranje politike.
Nočemo P l ati o zakulisnih borbah, k! se biiejo za ustanovitev opozicijo-ralnega bloka. Kdor sodi samo po časopisnih vesteh, mora misliti, da je blok že perfekten. Po teh vesteh imata dr. Korošec ali Ljuba Davidovih v rokah že paragrafirane odstavke velike političr»e pogodbe, ki bo zrušila sedanji kabinet in pripravila oop»:lnoma novo politično situacijo v naši državi. Časopisne vesti blokaških in drugih listov pa so v resnici še samo malo prikriti poskusi z nedokončanimi govori inpre-sijonirati nasprotnike ter varati javnost o dalekosežnosti pripravljajočega se soglaša.
Zato treba o opozicijonalnem bloku izpregovoriti iasno in odkrito. V novem parlamentarnem snovanju moramo aj-ti tiste točke, ki utegnejo razmotati sedamo situacijo in približati našo državo boljši bodočnosti. Z grenkimi čustvi si pa moramo priznati, da je zašla jugo-slovenska notranja politika na polzka pota ravno v trenotku, ko so se začele gospodarske in finančne prilike konsolidirati. Danes izkazuje naš državni proračun efektivno ravnovesje, trgovinska bilanca je aktivna in na mednarodnem tržišču se dinar prav močno dviga. Na notranjem tržišču pa bodo vsak hip nastopile reakcije. Državnemu urad-ništvu se odpira;o pozitivni in zdravi gmotni izhodi. V tej gospodarsko aktivni dobi torej moramo konstatirati, da se re notranja politika polastila gesel in poti, ki so opasne in ki še danes ne kažejo prave smeri.
Nikdar ne smemo pozabiti, da federalistom in avtonomistom ni do tre-notnega ozdravljenja države. Njim gre samo za ustavni ideal in njemu na ljubo pripravljajo kombinacijo opoziciio-ralnega bloka. Kaj jim mar, da se vlada izbolša, da se uprava specijalizira in izpopolni in da se predvsem oživotvori vidovdanska samouprava. Dr. Korošec, dr. Spaho in Radič hočejo volitve! In sicer volitve pod vlado, ki (1.) garantira v preč noskih krajih volilno svobodo in ki se (2.) v teh kraHi več ali mani des?nteres!ra. Tem politikom gre za plebiscitarni učinek novih volitev in za moralni uspeh, ki bi ga imela složna in enotna deklaracija prečanskih krajev v korist federalizirane ali avto-nomizirane Jugoslavije na Srbe in na inozemstvo. Tudi mi smo mnenja, da bi toke volitve pomenila definitivni konec enotne in centralizirane Jugoslavije.
Take bližnje volitve so dr. Korošcu, dr. Spahu in Radiću tudi zaradi tega na srcu. ker postajajo mase sila nestrpne in se že deloma odvračajo od
brezuspešne in negativne politike gospodov revizijonistov.
Povsem druge vrste je nezadovoljnost oziroma smernost demokratske stranke. Po pravici se pri-tožu e. da jo radikalna stranka odriva od državne uprave in da se mora v narodni skupščini omejiti na parlamentarno kritiko, dočim bi lahko pozitivno sodelovala na državni upravi ter zlasti pomagala razvozljati številne upravne težkoče. ki se pojavljajo pri sedanjem sprovaja- . nju vidovdanske usčave in pri ustanav- I Ijanju prečanskih oblastnih samouprav. Kritika demokratske stranke ie v parlamentu sem in tja ostra, vendar vslk-dar stvarna in strokovna, tako da je vladi ob marsikateri priliki lahko žal, da se je spustila na težko zakonodajno pore popolnoma osamljena in brez demokratskega sodelovanja. Demokratski stranki je torej po Pravici do tega. da se ustvari nova situacija tako v parlamentu kakor tudi v notranii politiki, njeno približevanje federaMstičnemu bloku pa je dosleT ostalo taktično in notranjepolitično in se v nobenem oziru ni eksponiralo za kak«? revizijonistične ali *e dalekosežnejše cilje gg. dr. Korošca ali Fadiča.
Dr. Korošec, Radič in Davidovič so uvideli, da s pasivnostjo ne pride k) daleč. In sicer vsi trije so to resnico uvideli z ozirom ia njihove separirane cilje in namene. Da se torej predngaei situacija, da se omogoči nova koalicija pol. strank in torej enkratna ali dvo-kratna skupščinska per'joda mirnega samoupravnega življenja, alt pa da se približamo toli že'ienim plebiscitarnim volitvam, je potrebno, da se izpremeni skupščinska situacija m da se ustvarijo normalni pogoji novih vladnih grupa-cii, to ie, redni padec sedanje vlade. Vsi trije, vsak po svoje in za svoje posebne namene, so uvideli, da radikalna stranka ne izpremeni svojega vladnega pravca dotle?, dokler v parlamentu ne najde izpremenjene aH nove situacije. Zato je logičen sklep vseh treh. da se približujejo in da iščejo platforme, na kateri bi mogli nastopiti v narodni skupščini proti radikalni vladi.
S tega vidika ie zadeva opoziciio-nalncga bloka sila enostavna. Toda gg. dr. Korošec in Radič se nečesa boiita. Bojita se eventualnosti, ki jima lahko prepreči bližnje volitve, to je začetek konca vse njihove sedanje politike. Zaradi tega hočejo od demokratske stranke dalekosežne m ustavne in revi. zijonistične obljube in pakte. Odtod zavlačevanja, ki onemogočajo, da se ustvari opoz'c:jonalni blok kot enostavna takt7čna in parlamentarna zaiedmca.
Ta situacija ostane ncizpremenjena dotlej, dokler obdržita radikalna in demokratska stranka državno edinstvo in vidovdansko ustavo kot noli me tan-gere. Poslednjo vsaj za neko prehodno dobo. V tem slučaju ostane ideja opo-zicjonalnega b'oka to, kar je danes in kar tvori njegovo pametno jedro, namreč taktična parlamentarna zajednica s parlamentarnimi cilji. Pri enih s ciljem izboljšanja državne uprave, pri
drugih z namenom bližnjih volitev. Cim pa ti dve stranki zapustita gornie načelno stališče in se okleneta izključno strankarskih interesov, potem ni daleč doba, ko dvigne glavo federalizem in postane med obema državotvornima strankama Kcitator državnega in narodnega edinstva.
Tako ie idejno zakulisje sedanje notranje politike.
M. S-č:
Naš dinar gre kvišku.
Ko smo včeraj zaključili svoj list, je bil tečaj dinarja javljen iz Curiha s 7.10. Proti večeru so prišla včeraj že nova poročila, ki so javljala novo krepko dviganje dinarja. Javljen je bil tečaj 7.40 cts za 100 dinarjev ali za 100 jK 185 cts. To je bil veliki dogodek včerajšnjega večera, živahno komentiran v razgovorih. Veliko radosti in obetov pri večini, pa tudi nevernosti, slabe volje in strahu pri drugih. Razpoloženi je pa glasom poročil na vnanjih trgih, osobito v Italiji in na Dunaju tako,   da je ugodno   za   nadaljnje dviganje dinarja. Na jezik sili vprašanje, ali bo to trajno?   Razumljiva je nezaupnost prebivalstva spričo mnogih razočaranj v preteklih letih. Prevrat na bcđjše se spremlja naravno z nezaupnost;o. potem ko je vrednost denarja devet let šla stalno rakovo pot. Dolgo dobo je bil denar zaničevan in roba blagrovana. Preobrat na boljše, če je trajen, mora seveda izzvati velike gospodarske izpremembe. Vsepovsod so imeli svoje krize za čas gospodarske lečitve. Ogniti se jim tudi pri nas ne bo. Težki so sedaj časi za produkcijo   in   trgovino,   ki   ima svoj zastoj   itak   že   dali   časa.     To m ono   bi    moglo    zapasti gospodarski smrti.   Gospodarski   poberovci težko ubeže   svoji   usodi.     Izp^drsne tudi temu    in    onemu    spekulantu. Kar pa »e zdravega, in to ''e v Sloveniji hvala Bogu, v močni veČini, bo ostalo, čeprav bo tuintam malo škripalo. Mi nismo vročekrvni optimisti. V gospodarstvu je prorokovanje opasno in nehvaležno. Mislimo pa, da smemo reči, če celoten položaj v državi vpoštevamo takole:   Celo lansko leto. zlasti drugo polovico smo v konsolidaciji napredovali počasi in trajno. Finančni minister ie modro krmaril in ni gledal na popularnost. Naše prilike so se v gospodarstvu izboljšale odločno. Promet se je popravil. Letina je bila vobče d^bra. štedljivost jako napreduje. Ob padajoči gospodarski koniunkturi je padel uvoz. to tembolj, ker ie glavno delo za obnovitev že opravljeno.   Obrt, industrija, kmetijstvo je že popustilo v svojih inve-sticiiah.   Fksport.   dobro idraJkultrsm
koncem avgusta 1923 v Beogradu, se je dvignit   Naša vnania trgovina posfa:a aktivna Prišel je sedaj še odločilni korak,  velikanske  vrednosti za n a s v mednarodnem prometu — sporazum z Italijo. Toksini so nehali. Vse je za ugodno prognozo, T*vo glas »Trgovinskega l;sta«   v   Zagrebu   o tem vprašanju. »Dvig dinarja je popolnoma upravičen.    Naše    prilike se očividno urejajo. Budžet je uravnotežen, naša trgovska bilanca je nehala biti pasivna. Celo trditi smemo, da je njena jaka aktivnost samo vprašanje kratkega časa, ker pada uvoz, a raste izvoz. To so pozitivni razlogi, ki ženejo dinar kvišku. Ako Še bodoča letina uspe, smemo v svoji mednarodni trgovini že to leto računati z jakim plusom. S temi okolno-stmi se mora že danes računati. To so pozitivne činjenice,   ki morajo dajati pravec vsakemu gospodarskemu delit. Orijentacija   našega   gospodarstva se rnora v temelu izpremeniti napram oni pred letom dnij. Dočim je še nedavno naše gospodarstvo računalo s stalnim padom našega denarja, se mora že danes računati s stalnim dvigom. Vse kupčije treba voditi na računu dviga dinarja,   to mora postati aksiom gospodarskega dela. Padi verujemo, da pridejo v težke neprilike, ki so vršHi svoje delo na nasprotni bazi. Vsi oni. ki so zadolženi v dinarjih preko svojih sil. bodo   komaj   preboleli to »krizo ozdravljenja«. Manj zadeti bodo oni, ki ima;o večje obveze v tu i valuti, ker bo polagoma z dvigom dinarja padala njih zadolženost ter ostane kot breme samo preobilna roba. ki danes ni več garancija za očuvanje imovine.  Danes  je še težko govoriti o ukrepih, ki so potrebni ob času dviganja dinarja. Vsekakor je v tem primeru glavno pravilo, rešiti se čimprej predrago nabavljene robe. ker je danes potreben ravno obraten postopek napram onemu ob času, ko je padal dinar. Vsekakor treba opreznosti. Vsak oprezen   trgovec   posveti posebno pozornost novonastalim činienicam in se ne bo dal omamiti od samih žeba, ker življenje ni odvisno od želia, marveč
prosna. Pinar raste in s tem se menia način 10 letnega poslovanja, ko je bila roba vse. a denar nič — sedaj ie denar vse in to več nego vse, ker ne ra^te samo po vrednosti, ampak cen cio nedostaje za najnujnejše poslovanje, V znamenju dviga dinarja treba delo podvojiti in biti dvakrat oprezen.
Tudi mi smo menja, da treba opreznosti. pa tudi hladne krvnosti Prcnaglenie ni nikier dobro. Tudi na blagovnem trgu ne smemo biti nestrpni: cene imajo svoj tempo. Računati treba sedaj spričo hitrega dviga tudi še z precejšnjimi vibracijami. Zakaj poleg normalnega naraščanja vrednosti dinarja, ki ga povzročajo splošni in posebni razlogi, trenutno vplivajo na hitre skoke vsekakor rudi m< ^o;ne ponudbe tujih valut, ki prihalajo na trg sedaj potem, ko so se prej dolgo zadrževale tz različnih razlogov. Za državo samo, ki ima velike obveznosti v tujini in za nie-no gospodarstvo je dvig d>aria naravno znamenite važnosti. Gotovo ie, da stojimo pred velikimi problemi v gospodarstvu in politiki. Pa bi nam bila sreča mila in vodniki dobri!
Franca?ko - nemški e^osaji.
Novi   nemški  poslanik   v  Parizu. — Rcpaeacijskn   vprašanje.   — »Tempu« proti nemškim ponudbam. — Kaj do* biva Francija iz Porurja.
r.—   Pariz, 11. februarja.
Novi nemški poslanik von Hoesch je nastopil svoje mesto in je danes popoldne posetil Poincareja. Ob tej priliki mu je podal nekatera protidoka* žila v odejovor na francosko noto od 11. januarja t. L, tičočo se položaja v Porenju in mu izročil tozadevno spo* menico nemške vlade. Poincare in von Hoesch sta nato razpravljala o vpra* šanju reparacij.
Agencija Havas meni, da so bile izjave von I loescha elecle reparacij ze=> lo splošne narave. Nemški poslanik ni podal nikakršnih novih, točnih pred« logov in se je omejil le na omembo izjave, ki jo je dan prej podal nemški državni kance'ar Mane delegatu Šved« skega Rdečega križa. Poincarć ni nika* kor izključil možnosti nadalievanja razprave o tem vprašanju med Fran* cijo in Nemčijo in je prosil von f Joe* scha, da mu predloži primernim poto'n in z vsemi podrobnostmi prcdloqe. ki jih namerava Nemčija staviti Franciji, da jih bo francoska vlada mogla iz* črpno proučiti.
Nocojšnji »Tcmps« se obširno bavi / izjavo nemškega kancelarja delegatu švedskega Rdečega  križa  in meni. da
ta izjava dobesedno vsebuje pred'oge, od dejstev, ki so danes čvrsta in neiz- I ki jih namerava staviti Nemčija Fran*
Sven Elvestad:
2)ama v borbi z dvema.
Sicer pa je bilo čudno, da je bilo v sobi tako malo obleke in peri'a. Ob steni je visel žaket, ki je bil popolnoma nov, nekaj košulj, ovratnikov in par spodnjih hlač. To je bilo vse. Na drugi strani pa je bilo presenetljivo, da je bilo pred malim zrcalom razpostavljenih toliko toaletnih predmetov. Tu so bile razvrščene najraznovrstnejše stekleničice in doze, kakršne se najdejo samo v garderobah domišljavih igralcev. In na ogledalu je Krag opazil, da se je stanovalec na vse načine trudil, da bi zrcalo očistil Pred ogledalom je stala mala miza s stolom.
»Halo,« je naenkrat zaklica! policijski poročnik iz kuhinje, kjer je na svojo pest raziskoval, »nekaj sem našel«.
Ko je prišel v sobo, je imel v rokah več svetHIi blešcečih predmetov. Bili so tu dragulji.
Županu se je zdela stvar presenetljiva, zato je
vzkliknil:
»Ta Hšp je vreden celo imetje. Stanovalec H10-ra biti ali zelo bogat, aH pa je tat «
»Mnenja sem,« je pripomnil Krag, »da se ne motim, ako trdim, da je tat.«
Hotel si je ogledati dragulje in policijski poročnik je lišp položil v njegove roke Bilo je več
39 prstanov, biserni kolje, zapestnica in diadem. Krag ie vse skrbno preiskal in nato odložil komad za komadom.
Z napeto pozornostjo sta ga opazovala poročnik in župan.
»Kako visoko cenite,« je vprašal župan, »te dragulje?«
Krag se je smehljal.
»Koliko je lišp vreden?« je vprašal Asbjom. vJe brez vsake vrednosti. Dragulji so ponarejeni. -Pomenljivo je pogledal policijskega poročnika, ki je bil popolnoma zmeden.
»Ali se še spominjate na pismo,« je vprašal, »ki sem Vam ga danes prečital?«
»Na pismo o ponarejenih draguljih in zastavljenih pristnih? Seveda se spominjam!« Krag je pokazal na dragu'je, »Ali si morete to tolmačiti?« »Stvar si morem samo tako razlagati, da je zločinec ne samo morilec, marveč tudi tat.«
»Potem je pri prvem svojem podjetju vsekakor imel veČ uspeha, kakor pri zadnjem,« je pripomnil Krag.
Mahoma je povzročilo pozornost vseh treh nekaj čisto drugega. Skozi odprta vrata so čuli čudovite glasove. Zdelo se je, kakor da bi se nekdo plazil skozi gozd Nekaj je za šumelo ob gozdnih tleh. Zde'o se je, kakor da bi se došlec previdno plazil po zemlji
»Pripravite orožje.« je Šepnil Krag.
Sum je prihajal bližje in bližje. Sedaj je bil pri-šlec že ob hišni steni.
»Stojte.« je zaklica! Krag, »stojte, sicer stre-Tim!« Neznanec pa se očividno za grožnjo ni čisto nič brigal. Prihajal je bližje in bližje.
XXV. POGLAVJE. Ovratnik.
Ko so možje slišali šušjanje listja in zapazili jrno senco, so vsi trije imeli določeno čustvo, da jim grozi nevarnost.
Krag je z gromkim glasom izdal povelje:
»Revolverje! Takoj streljati, ako ne obstane!«
In v francoskem jeziku je zaklical v temo:
»Pozor! Nobenega koraka naprej!«
Znova so slišali, kako se nekdo p'azi bližje in bližje in v širokem zublju Kragove sveti'jke so zazrli čuden pojav, fantastično postavo. Skoro se je zdelo, kakor bi se bližal človek, ki se plazi po vseh štirih. Nepričakovano je skočilo to bitje skozi otvorjena vrata v sobo,
V tistem hipu je počil strel, istočasno pa bilo slišati Asbjom Kragov glas;
»Ne streljajte!«
Toda bilo je prekasno. Sovražnik, ki je prodrl v sobo. je ležal na tleh in se vil v zadnjih krčevitih trzljajih. Ni bil to človek, marveč Črn, velik pes.
Vsi trije so se v veliki zadregi sklonili nad žival
Zupan je pošteno zaklel. »Lahko bi ustrelil tudi kaj bolfšega.« je dejal.
Asbjom Krag se je vlege! poleg psa ha tla in mu dvignil glavo. Glava je omahnila na tla, žival je bila že mrtva.
»Ali poznate tega psa?« je vprašal detektiv. Zanik ujoče je župan zmagal z glavo.
»Poznam vse pse na kmetijah daleč na okrog.« je dekal, »tega psa pa še nisem videl nikdar. To je tuj pes. nosi pa ovratnik, poglejmo, kaj je na njem napisano.«
In Krag je zasukal ovratnik. Bil je usnat in obložen s srebrnimi ploščicami. Na eni izmed srebrnih plošč je bilo vrezano ime. Krag je glasno čital: »Pierre«. Na ovratniku nj bilo napisano ničesar drugega, ne naslov, ne lastnikovo ime. Francoska oblika Petrovega imena pa je vzbudila Kragovo pozornost. Vzel je nož iz žepa in prerezal usnat ovratnik. Ob svitu svoje svetilke ga je skrbno preiskal.
Našel je takoj napis, ki ga je pokazal nolic:j-skemu poročniku. Bil je to pečat velike pariške trgovske tvrdke »Printcmps«. dokaz, da ie bil ovratnik tamkaj kupljen. V drrsrič so že naleteli na ime te francoske trgovske tvrdke.
»Ovratnik je francoskega izvora«, je zamišljeno deial in se okrenil k poročniku. »In tudi ime mrtvega psa je francosko. Pes Čudno .ie. da najdemo to v tako zapuščeni vasi sredi Švedske. Ker župan psa ne pozna, si Janko mislimo vse mogoče, t
•SLOVrNSItt   NAROPt,   điie 17 februarja 1«*24
čiji. Kancelar je dejal, da morajo nem*
ake oblasti začeti v zasedenem ozemlju pobirati davke, carino in druge državne dohodke, kar bi po mnenju »Tempsa« značilo toliko, kot odvzeti Franciji in Belgiji možnost pomračil- njenih izdat« kov za zasedeno ozemlje. Nadalje bi kancelar hotel, da se odpravi notranja carina med zasedenim in nezasedenim ozemljem, kar bi pomenjalo. da se od* Tzame Franciji in Belgiji najboljše sredstvo, ki ga imate, da prisilite ž njim nemško industrijo, da izroča svo* je proizvode in plačuje. Potem se zahteva, da naj bi industrija ▼ zase« denem ozemlju ne bila prisiljena delati po pogojih, ki jo vodijo v pogubo. To je po francoskem mnenju le pretveza. Glede dveletnega ali triletnega mora« torija, ki ga je rodi omenjal državni kancelar, pravi »Temps«, da bi bil to moratorij brez jamstev. Vobče pa se a temi predlogi Nemčija vrača k po* nudbam bivšega nemškega kancelarja Cuna, podanim v spomenici od 5. ju* nija 1923.. ki so nudPe letno plačilo od 1. julija 1927. dalje, ki naj bi se izplačevalo iz dohodkov železnic, in letno plačilo od istega roka dalje, ki bi se izplačevalo iz dohodkov neke državne nepremičnine in dohodkov ca* rine na luksuzne predmete, učitnine ter davka r.a tobak. pivo. vino, sladkor in alkoholnega monopola. »Temps« ne 1
▼idi ▼ kancelarjevi izjavi ne zastavnega
ne kontrolnega jamstva in pravi da Marxov program ne dodaja nikakega jamstva Cu novemu programu. Tako ostajamo pravi list, ravno na isti točki, kakor leta 1923.. namreč na ničli.
Opozicijonalni tisk seveda uporablja to priliko, da silovito napada vlado, očitajoč ji velikansko škodo, ki da jo ima država vsled zasedbe Po« rurja in Porenja. Z vladi prijazne stra« ni pa se ugovarja, da je sicer Francija res žrtvovala tzpočetka lepe milijone, da pa se ji sedaj ti izdatki bogato vra* čajo. Tako se navaja, da bo nesla fran« cosko*belgijska železniška režija v za« sedenem ozemlju vk! tub znatno nižjim tarifom od nemških v enem letu nad 400 milijonov in se bodo dohodki brez dvoma se znatno zvišalit Ne vpofttc« vaje 420 tisoč ton kuriva, ki ga gre vsak mesec v Italijo, 400 tisoč ton za Be'gijo in 200 tisoč za Luksenburg. dobiva Francija vsak mesec 700 tisoč ton premoga iz Porurja. Premogovni davek nosi vsak dan redno en milijon. Razni drugi davki in pristojbine nosiio nad 300 milijonov letno in neposredni carinski in r*zni drugi dohodki prina* šajo okoli 400 mili ionov. S tem vsem so začetni izdatki Francije in Belgije v zasedenem ozemlju daleč nndokna« deni in je zasedba s tega vidika več kot opravičena.
Penled po svetovni politiki.
Razoroževanfe.
Kje? Na kopnem, na morju, v zraku? Ali se je res v glavah vodilnih državnikov irkorenimla misel razoroževa-nja? Vse države so oborožene in zastopniki sovjetske Rusiie pogostoma omenjajo, da morajo imeti močno vojsko v varnost zemlje. V Washingtonu se je govorilo o razoroževanju, sedaj v Rimu. Že k otvoritvi mednarodne konference na pobudo Društva narodov se je cul pesimističen glas, kako naj se v Rimu razrešijo oni problemi, ki so razburjali washingtonski sestanek, tako na
no organizacijo ludstva za sTrčai vojne! Kda: se rodi oni. ki iztrebi bojno voljo iz ljudje duše?
Venizelos.
Telesno onemogel živ! Venizelos sredi burne grške sedaniosti. V kritičnih trenotkih ugaša državnik, ki bi edini mogel iz grškega političnega meteža dobiti v doglednem času pot do odstranitve strankarskih razdrapanosti ter urediti vprašanje, viseče med dinastijo in republiko. On ima za to potrebno avtoriteto, ki pa se ne more vec uveljavljati ker ga bolezen trga od po-
primer vprašanje omejitve na zgolj ob- lmčnega dela. Na Kreti se je rodil. Kre-rezno obrambo za podmornike in dru- ta sJov. kot de?ela krvne osvete, častijo, kj se tiče zračnega oboroževanj. hlepnosti, vstaške strasti in revolucijo-Na kongresu v VVashingtonu niso prišli J narne po,ltike Tam je pričei m nieffOV
do nikakega zaključka v teh stvareh, in Francija je zahtevala popolno svobodo «a vsako akcijo v letalskem in podrnor-niŠkem okvirju. Vse to in še drugo raz-©roževanje se prenese na mednarodno konferenco, kakor jo zamišlja Macdonald, ki stremi po širokem odlaganju
krečansk? značaj z vso premetenostjo se je javljal v najrazličnejših slučajih. Doma in zunaj, kjer se odločuje usoda narodov, je znal s sredstvi, trenotku primernimi, in izjavami, prilagođenim! razpoloženju, posegati globoko v razvoj Grčije, tako da stvari zore" po izpre-
— x r~ 7--------- •*—»—* voj urc!:e, raKo aa šivan zore po izpre-
orož.a. Verjetno, da je on za to, toda on   memh\ ustave.   Da hoče republiko, le
le le ena osebnost ki bo večkrat pre Elašena Tačas, ko on tako proroško hiti z mislijo o velikem razoroževanju v svet, vlada med angleško in ameriško mornarico živahna napetost zaradi boj-novažnih fzprememb na vojnih ladjah, po katerih bo Amerika močnejša od Anglije. Gre v glavnem za to. da se položni kot topov na oklopnih stolpih zviša na 30 stopinj, vsJed česar naraste dalekosežnost za nekaj kilometrov. Pomorska bitka pri Skagerrakti je izkazala tako potrebo. Na angleških velikih bojnih ladjah imajo 20 stopinjski kot ln na ameriških je znašal le 15 stopinj. Sedaj ga dvigajo na 30. Tako ima sedaj ameriška mornarica že 5 ladij s takim položnim kotom in dalekosežnostio na 32.000 do 34.000 yardov (po on cmV do-čim strelja drugih trinajst ladij na 22.000 yardov Na velike dalfave tako že presega ameriška mornarica angleško, kar razburja angleške pomorske visoke Častnike, ki zahtevajo, da se nemudoma odredi potrebna pregradba topov na ladjah, pa Če bo Še tako draga. To ni duh razoroževanja ne v VVashingtonu In ne v Londonu! fn tako je med največjima svetovnima silama. Angleški minister za zrakoplovstvo general Thomson je bil povprašan o bodočnosti angleške voine zrakoplovbe. Rekel je, da po njegovem mnenju je obramba v zraku najlepši obrambeni način naše dobe. Vsak Anglež mora potrditi to, da tnu arrozi nevarnost edino v zraku. Na vprašanje, aii misli vlada na razširjenje angleške zrakoplovbe, ie minister Thomson odklonil odgovor. Konferenca Je sklicana v Rim, kjer naravnost gore za oboroževanje v zraku. Spominjamo se. kako ie Mussoiini uprizoril ob obletnici fašistovskega pohoda ponočnl zračni napad na Rim. Jngoslovenska letala prilete in bombardiral mesto, ki lioče biti večno. Misel oboroževanja se bojuje z mislijo razoroževanja. Katera zmaga? Macdonald bo Imel še mnogo truda, da bi izbil ljudstvom iz glave zaljubljenost v zrakoplove. Povsod po svetu se govori o bodoči vojni v zraku. V Rim je prišel na konferenco tudi ruski zastopnik, ali ošabne Zedinjene države so izjavile, da njihov odposlanec ne more sesti za eno mizo z Rusom, zato niso zastopane. Sploh pa naj rimsko zborovanje velja kot predpriprava za Macdonald ovo mednarodno razorožit-veno konferenco. Težka bo njena naloga, ker povojno oboroževanje gre svojo pot dalje. Leta 1913. je bilo v Evropi pod orožjem 3,744.000 mož, letos jih je 3.632.000. Takrat se je poudarjalo, da je Evropa orožno taborišče. Ali je sedaj kaj drugega? Tn francoska vlada je baš te dni predložila zbornici načrt za ifiioi-
poprej boli od daleč s kratkimi besedami, zagonetno ovitimi, napovedoval, sedaj je to jasno izrekel. In ker je za-stremel on po njej, hočejo biti republikanci vsi ln celo opozicija je že spregovorila, da naj se grški državniki vse-dejo za mizo in skupno izpremene ustavo. Usodno je za Grčijo, da odpada njen najbistreiši voditelj v naitežij dobi. Čuti se naraščanje moči, ki bi rada vrgla grško liudstvo znova pod tujčevo pest. Republikanska misel se trdo bori z njo. Pogreša se Venizelosova politična spretnost. Morda pa je vendar dosedanje njegovo delovante vcepilo Ijud-J sivu zadostno moč. da si uredi svojo dr-j žavo po svoji volji in odžene za vedno od sebe tuje vmeševalce. Potem bi bil Venizclosov življenjski trud uspešno dovršen. Njegov zaklučni program se glasi: zdrava in varčna uprava, absolutno izpolnjevanje zakonov, poravnava notranjih sporov, rešitev ustavnega vprašnnia potom svobodne ljudske odločitve, kateri se Ima manjšina podvreči, in obnova prijateljskih odnoŠa»ev z inozemstvom, široko polie. na katerem bo treba inteligentnih in vstramih delavcev. Venizelosov duh naj jih spremlja!
American-Judoslav Societv.
V Newyorku se je snovala American - Jugoslav Society. Ugledni Jugo-sloveni, med nimi profesor Pupin. potem jugoslovenski poslanik in drugi, so njeni člani, predsednik pa je ameriški general Tasker H. Bliss. V društvu je tudi precej Američanov. Na društveni prireditvi je govoril general Bliss, in sicer o evropskih razmerah. On ie bil med ameriškimi mirovnimi delegati v Parizu. V svojem govoru se je dotikal mahh držav; nastalih po preobratu v Evropi, katere zaupajo moči velikih. Odnosaji med malimi in velikimi pa so taki, kakor med hlapci ln gospodarji. Večje države ščitijo male narode, da so ti vsaj po imenu samostojni. Za svojo revno samostojnost pa morajo trpeti velikanske žrtve. Bliss je očividno naperil svoje izvajanje na naslov Male antante. kakor bi jo hotel svariti pred nevarnostjo s strani evropskih velesil, v prvi vrsti seveda Francije, ki si ustvarja prijateljstvo v srednjeevropskih in vzhodnih deželah. Sicer je lepo, ako ima ameriški general skrb ta male evropske narode, toda upošteva naj, da vodi Malo antanto dr. Beneš in to ime naj mu zadošča za prepričanje, da se razmere med Prancro in Malo antanto nikakor ne razvijajo baš tako, da bi se moglo govoriti o hlapcih in gospodarjih.  Da  so mali narodi odvisni in da
kriva tuđ! Amerika, ki Je bila že ton* krat vabljena za pomoč Evropi pa jo je še vedno odklonila, Prav je. da se v »Ameriško - jugoslovenskem društvu« razgovarjajo o evropskih zadevah, želeli bi pa umerjene razprave, sloneče na točnih podatkih, da bodo naši so rojaki onstran morja prav poučeni o naših razmerah. Potem bo delovan e »American - Jugoslav Societvc lahko prav uspeino.
»Swaraj« ▼ Indiji*
Ghandi je poslal, ko je prišel iz zapora, predsedniku Indliskega narodnega sveta. Mohamed Aliju, pismo, v katerem obžaluje, da so ga izpustili samo iz zdravstvenih ozirov. Potem graia spore med Hmdusi in Mohamedanci ter pravi, da treba pred vsem edinosti v vseh udruženjih, ako se hoče govoriti o »swaraiu«, to je o samoodločbi. Priporoča umerjeno nastopanje povsod in proti vsakemu, tako tudi proti Angležem, katerih se ne sme smatrati za sovražnike »Boj proti sistemu, ki ga zastopa angleška vlada, ni naperjen proti posameznim Angležem, ki vzdr/uie'o ta sistem.c Kdor se ne ravna po tem. škoduje indijski stvari V parlamentu v Delhfh se je stvorila naciionalMična stranka, ki ima s svojimi 72 glasovi absolutno večino v zbornici. Ta stranka bo zahtevala od pndkralievske vlade, da se skliče konferenca, ki bo izdelala načrt za indiisko avtonomijo. Po Tndiii se močno razlega klic »Swara'«, in zbornica se vedno bolj upira vladi. V seii 7. t m. so bile proti vladnemu predlogu s 77 glasovi sprejete represalije proti Južnoafriški Unii. ki oblegalo Špeciielno carino na uvoz premoga od tamkaj. V tem dominijonu sovražiio Indiice. in ti so se sedaj maščevali, obenem pa hočejo s sprejeto naredbo ščititi svojo premogovno industrijo. »Swa-raj«. avtonomiio! Macd^naldn se ieži-*o lasje ob misli na fndiJo in nienega Ohandra ln kaj ga Se čaka? Nizam v Hiderabadu. ki je eden najvplivnejših in najbogatejših indiiskih knezov, zahteva od angleške vlade povrnitev velike province B^rar, ki so to Angleži leta l°02 na zviiačen način priklopili k centralnim provincam. 1-ord Curzon, takratni podkrali. ie njegovega očeta premotil, zapeljal in ustrahoval. Omemeni Nizam se je v vojni na strani Anglie odlikoval in sedai ugiba Macdonald. kaj nai bi storil. Indija mu silno narekuje pacifizem,
Rusija*
V Rusiji mislijo sedaj mnogo na Francijo. Anglija in posebno Italiia je hitela s priznanjem de iure. Italijo je gnala do tega življenjska potreba, da dobi iz Rusije žito in odda v njo, kolikor mogoče, svojega podjetništva in delavstva. Ako se bo sporazum le deloma izvrševal, bo kar mrgolelo Italijanov po južni Rusiji, kot listja in trave jih bo in po črnomorskem obrežiu bodo vršili službo italiianski brodovi. Žito, premog, nafta, pomorska služba, podietja, kapital, delavstvo. Ruska Ita-lia! Ogromen italiianski dobiček, ki ga napoveduje slovanska zemlia italijanskemu življu. Prijateljstvo z ruskim narodom, istočasno Pa ubijanje južnoza-padnega kosa slovanskega rodu v vzhodni provinci Italije? To da m's?»ti. Za Angliio in Italiio pričaknielo prizna-nia tudi od drugod, in komisarji po-udar a»o, da oni. ki pridejo zadnii. bodo na najslabšem. Cičerin je v poslednjih novinarskih pogovorih rabil prece? ostre Izraze proti Franciji, toda vidi se mu. da pričakuie željno zbiranja z njo. Samo želi da bi ne bilo iz Pariza nikakega pritiska in nikakega poskusa za strahovale Rusije, ka ti Rusi se ne dajo preplašiti, z niimi treba govoriti jezik efektivne koristi. Kar se tiče vprašanja dolgov in lastine, na čemer ie Pranciia najbolj intere«;irana, so že povedali svoje neomajno mnenje. Rusija pa hoče urediti svoje odnošaje z vsem? državami in ta mena politika se udej-stvuje. Komisar Zjurupa je izjavil: »S svobodnimi rokami ponesemo sedaj svoje delo na zapad: vse mu damo, kar potrebuje, in v zameno vzamemo, kar nam -nudi. Mnogo smo se naučili v inozemstvu, pa ga-.tudi lahko v marsičem poučimo. Za Angliio in Italijo pridejo k nam drugi narodi.« 5 slovanske strani je želeti, da bi prišlo skoro do sporazuma s Francijo, kati ruski državni krmilarji skupno s Francijo radi navajajo Malo antanto, in ako kateri med njimi reče, da se pozicija Franci "e slabša, ne pozabi dostaviti, da z njo pada tudi veljava Male antante. Po sporazumu bodo nehali govoriti o padanju. Mnogo težja, nego s Francijo, bo za Ruse sporazumna beseda z Zedinienimi državami. Te pač priznavaio razborni-5ko Mehiko, o Rusiii pa državni tainik Hughes noče še nič slišati. Samo ameriške zahteve pozna in ne pripušča nikakega razgovora. Na Slovane v Ameriki napravlja to najslabši vtis.
Nemški kapital v FranctjL
V teh dneh govoriti o invaziji nemškega kapitala v Francijo, je zelo čudno, ?rancozi praviio, da je to res. Oni, ki prihajalo v Berlin, so presenečeni zaradi razkošnosti po hotelih   in javnih
Ifbre, vidijo, da vlada zlata marka in da je kupna moč njihovega novca manjša nego nemškega. Nemci, ki razpolagajo s kapitali, hite v Francijo. Še nikdar ni bUo toliko Nemcev na francoskih tleh. kakor jih je sedaj, posebno se gibajo okoli trgovskih krogov v Pa-zu in po velikih provinci'alnih mestih kakor v Lyonu. Mar^eillu. Bordeauxu itd. V hotel'h in palačah si najemljeo naielegantne:ša stanovanta. po restavracijah uživaio najizbraneiše jedi in najfinejša vina. Pden izmed naivečjih berlinskih industrijalcev je stopil v upravni svet neke znane francoske družbe za izdelovanje lahkih avtomobilov, Nemci so nakupili v Parizu ve-
liko množino avtomobilov in motorjev, in nemški kapitalisti silijo z uspehom v Čisto francoska pod'etia. Devet desetin potnikov je Nemcev, ka':or se razvidi po obraz h v jediln;cah ln spalnih vozovih. Svoje trgovske in industrijske svrhe razvijajo na Uroka pa ne sa~ mo v Franciji, ampak tudi v Švici. Italiji. Holandski itd. Nemci n pa nc more plačati repamci . Nizko l.p.iJstvo trpi Podjetni Nemci si zna;o povsod pomagati. Angliia je postavila na uvoz nem-šVega blaga 26odstotno davŠČ r.o Nemški izvozniki pa pošilajo blnso lepo na Irsko in od tam gre na A^esVo skoro brez carine. Nemci varajo Francoze in Anv?le?e.
Vprašanje revizije ustave.
Prihod dr.  Korošca  v Zagreb. —. Poročilo o opozicijonalnem bloku,
— Zagreb, 16. febr. Hzv.) Za danes pričakujejo vodiielji Rjdićeve stranke prihoda dr. Korošca iz Beograda, k ima poročati o dosedanjih rezultatih pogaiunj za ustanovitev opazicli inalncga bloka. Sn. čl je bila kratka seja strank, vrdstvo HRSS. na kateri niso bili storjeni nik:tki sklepi, temveč je bila seja zgolj informativnega značaja. Radićevci še vedno zatrjujejo, da je sporazum o reviziji ustave g«»tnvo dejstvo, toda detnokratje nočejo te zadeve takoj objaviti (?) R; d;čevci predvsem zahtevajo, da se Ima popolnoma ustaviti parcelacija Hrvatske. Izdelani načrt sporazuma se v drucšh toČvah strinja z nekafermi Iz Mrrkoveca protokola. Pn zatrd lu Radi-čevih snm:?ljen;kov ie IJeba Davidovič v imenu srbiinnsk h demokratov Izjavil da naj hi se revlz:ja ustave izvedla pnstopno. V Rad ćevib krog h sedal tudi 'tiavljajo, da so na nasvet dr. Korošca in nekaterih drugih polit'kov umaknili svoje poverilni-ce, čenrav so prvotno hoteli, da preprečilo v skun<činf rat fikacijo sporazuma o Reki, kar |im ie bilo odsvetovana V tem vpra^aniu so nastale d ference in vsled tega sta se hrvatska delegata vrnila v Zagreb. Opozic'jonnln' blok Ima orevzeti po padcu radknlne vlade vodstvo državnih poslov in takoj pričeti s pripravami za volitve. Sele po končanih volitvah se ima zopet ucotoviti nadnlinii delovni program opozicifona'nih strank. V glavnem računajo radićevci. da bodo imeli za uresničenje svojega oolitičnega programa bnlpe torišče v oblastnih skupščinah. kamor bodo prenesti vso svojo polttfčno borbo, forum oblastnih skupščin smatralo radčevci za na^nrUadne!*! in za nainrimernejSi, da vdigneio svoj glas proti Beogradu.
INVALIDSKI ZAKON.
— Beograd,   16. februarja. (Tzv.)
Včeraj je bila po daljšem, osemdnev«
nem odmoru prva seja ministrskega
Sveta  pod  predsedstvom ministrskega
predsednika g. Pašiča. Ministri so po*
ročali O svojih resornih zadevah. Mini*
sTer za socijalno politiko o invalidskem
zakonu.   V  glavnem  gre  za povišanje
dosedanjih invalidnin. Minister za so«
cijalno politiko je dalje poročal, da ie
včeraj dopoldne poročal kralju o urad«
niškem vprašanju. Kralj se je posebno
zanimal za uradniško vprašanje, za raz*
vrstitev uradništva in za njega reduk»
cijo. Obvestil je kralia, da bo narodna
skupščina končno rešila zakon o sod*
nikib in zakonsko uredbo o razvrstitvi
uradništva. Vprašanje prehrane pasiv«
nih krajev v Bosni in Hercegovini je
bilo od'oženo z dnevnega reda.
*
DVIGANJE DINARJA NA CURIŠKI BORZI.
— Beograd, 16. februarja. (Tzv.) V gospodarskih in finančnih krogih komentirajo nepričakovano in raptdno dviganie dinaria na curiški borzi. Vaš dopisnik je imel včeraj priliko se raz-govarsti z dr. Stojadinovićem o tem vprašanju ter ga je zaprosil, da bi mu dal točna po;asnila o vzrokih tega nenavadnega dvigama. Dr. Stojadinovič je kratko izdavil, da za sedai Še ne more podati pojasnil, ker smatra, da pravi vzroki tega dviga Še niso popolnoma do globine Izčrpani. Finančni minister v!d! glavni vzr>k temu dviganm v Špekulaciiah. ki jih vodio gotovi finančniki na inozemskih borzah. Ti špe-kulantie smatrajo v sedanjem finančnem pologu Fvron° dinar za najboljSe Spekulativno sredstvo.
Kljub temu. da na borzah raste tečaj dinarja, je opažati brez vsakega razloga dviganja cen najnujne:šim življenjskim potrebščinam in to brez vsakega razloga. Finančni minister dr. Stojadinovič ie včeraj naslovil na beogradsko občino pismo, v katerem zahteva od občinskega sodišča, da prične najstrožjo kontrolo po trgovinah in da uvede kazensko postopan;e proti vsakemu trgovcu, ki navija cene živilom.
KATASTROFALEN    PADEC MAD-p 2ARSKE KFONE.
— Budimpešta. 15. februarja. (Tzv.) Na včerajšnji borzi so se rapidno dvignile tuje valute in tuje delnice. Madžarska krona je včeraj padla pod avstrijsko. Na produktni borzi so za skoraj 10% procentov poskočile cene različnim poljedelskim produktom. Dolar je včeraj notiral 75 000, pšenica je v ceni poskočila na 270.000 in ri na 200400,
SNEG IN NEVARNOST NOVE POVODNJL
— Heograd,    !f>.   februarja.   (*z^ ) Zadn:a dva dneva je zapad-1 vetllcatiskl sneg. Masfali so v Slave ni ji tndi snežni viharji  Tel Ionske zveze med Beogradom  in  Zagrebom  oziroma Lmblano
so na več mestih radi sne>nih viharjev pretrgane. Vesti iz notranjosti ?rlii;e iavliaio o preteči nevarnost', velikih poplav Donava in Sava ste začeli n:i^lo raraš'ati. Po Donavi plavalo velike mase ledu. ki ogrožajo veliki leseni most pri Novem ?idn. VsVK- tr notok črpajo, da se most ztušl Promet čez njegj je ustavi en.
DEFINITIVNA LIKVIDACIJA POKRA. JINSKE UPRAVE V ZAGREBU.
— Zagreb, 16. fibr. (Tzv.) Včerajšnje »Narodne novine« priobčuejo več odredb in sklepov notramV^a ministra. s katerimi se v srri<Iu zakona o razdelitvi drfave na oblasti dose<9an«a pokrajinska unrava izpreminia in se postavijo velik? župani. Dne 16. t. m., to je danes, prevzame dosedam« nokraln-ski namestnik za Hrvatsko, dr. Cimi£ vodstvo uradnih poslov za zag-chSko oblast Obenem s tem so t"d? v odredbi določena sred;šča za poedine sreze.
VELIKA BREZPOSELNOST NA HRVATSKEM.
— Zagreb, 16. febr. (Izv.) V predsedstvu pokrajinske uprave je bila včeraj dnliša anketa v zadevi pomoči brezposelnim. Zastopnik delavske zhor-nice je opozoril anketo na veliko brezposelnost, ki je nastala v vseh kraiih Hrvatske in Slavoni'e. Celokupno število brezposelnih nameščencev in delavcev znaša 5.3.SOO. Zagrebški župan arh. Heinzl je omenial. da je stavila mestna občina 25 milijonov dinarjev za gradbo novih poslopij, da bi tako odstranila veliko brezposelnost v stavbeni stroki. V nadalinl debati se ie konstatiralo, da je okoli 9095 članov okrajne bolniške hlagaine bolnih in da znaša število brezposelnih samo v Zagrebu nad mnoo.
ITALIJANSKI KRALJ PRIDE NA REKO.
— Rim. 15. februaria. (Izv.) Kakor javlja »Tribuna«, je verietno. da poseti mesto Reko italijanski kralj Viktor Pmanuel takoj, ko bodo izmemane ratifikacije    sklenjenih reških konvencij.
Parlamentarna kriza v ARgliji.
Položaj Macdonaldove^a kabineta. — Spor med delavsko in liberalno stranko.
— London, 15. februarja. (Tzv.) Po* slanska zbornica nadaljuje načelno de» bato o iMacdonaldovi propramatični izjavi. ChamberJain je zelo ironično kritiziral postopanje de'avske vlade. Najprcje je blagohotno želel vladi naj* boljši uspeh, izjavljajoč, da bi rad po* znal detajlne točke vladinega progra* ma. Ne veruje, da bi vlado oviral kratki čas. ko je na krmilu, da nc poda točnih podatkov o svoji politiki. Mini* strski predsednik veruje, da je nastopil v svetovni politiki nov dan v trenotku. ko jc on prevzel vlado in da sc bo »C!o?ob miru« spustil ne samo na Fran* cijo, temveč na vse dežele. Velik je ideaMrem ministrskega predsednika, vendar je treba ugotoviti, da se svet s prevzemom vlade od strani delavske stranke ni čisto nič spremenil in g. mi* nistrski predsednik ni nikak Čarovnik.
Ramsav Macdonald ie nato od» govoril, da bo delavska stranka vpra» sanje državne obrambe rešila na tak način, kakor se do danes še ni zgodTo. Ker večina narodov ieli doseči spora: zum o omejitvi oboroževanja, bo vlada to vprašanje razmotrivala ne z vojaške« ga, temveč s političnega in mednarod* nega vidika. Nien cili je. zmanjkati izdatke za voisko. kljub temu ne bo vlada zanemariafa obrambne zmožno* sti AngJiie. Glede Rusije je izjavil, d« je angleška vlada dobila od r\j«ke v1a# de zagotovilo, da bo Anglija de!e7na enakih koristi, kakor druge driave. ki so priznale sovjetsko Rusijo. — Med Angliio in Rusijo obstoječa sporna vprašania bo vlada rešila v najkrajšem času. Glede brezposelnih podpor za poplarsko predmestje je vlada priprav« Ijena otvoriti v parlamentu javno di* skusijo. Če zbornica itreče vladi nc* zaupnico, ne ostane niti pet minut dalje m tvojem mestu* ^
otev. 40
»SLOVf NSKI    N A R O D €    ine 17. februarja 1924.
Stran 3
— London, 15. februarja. (Tzv.) Li* beralna stranka namerava v spodnji zbornici staviti predlog, s katerim se obsoja stališče Macdonaldove vlade v poplarskem vprašanju. Postopanje vla* de v tej zadevi je smatrati za nezako*
SPORAZUM MED TURSKO IN BOLGARSKO.
— Atene, 15. febr. (Izv.)  Atenski listi
javljajo, da je grška vlada dobila poročilo o bolgarsko-turških pogajanjih za sklenitev sporazuma glede skupnega nastopanja pro-
nito in povišanje brezposelnih podpor | ti GrškL Poročilo veli, da se vrše že delj prebivalstvu tega londonskega pred* mestja je po tem predlogu tolmačiti za razsipanje državnega denarja. V parla* mentarnostehničnem oziru smatrajo ta liberalni predlog kot nezaupnico vladi delavske stranke. Nekateri pričakuje* jo, da pride med liberalci in delavsko stranko do končnega sporazuma in da bodo liberalci ubTažili svoj predlog.
— London, 15. februarja. (Izv.) V poslanski zbornici je včeraj nastala živahna debata o zakonskem predlogu, da imajo občine pokrajine Walles pra/ vico po svoji uvidevnosti podeljevati gostilniške koncesije. — Prišlo je do ostrega konflikta med konservativci in radikalnimi člani delavske stranke. — Llovd Georrfe je predlagal, da se kon* cesije popolnoma odpravijo in da se uvede prepoved alkohola. Tudi članica konservativne stranke Iadv Astor je bila za prepoved alkoholnih pijač.
RATIFIKACIJA REŠKIH KONVENCIJ.
— Trst 15. febr. (Izv.) Italijanski list! priobčujejo Iz Beograda obširna poro- j iet s 353 glasovom proti 201.
čila o d:plomatičnih in parlamentarnopoliti-čnih težkočah. ki so nastale radi ratifikacije reških konvencij. Beogradska vlada ie preko italijanskega poslanika zaprosila rimsko vlado za podaljšanje ratifikacijske-ga roka. Kakor javljajo rimski listi. Je Mns-solinijeva vlada ta predlog odbila in pozvala Beograd, da striktno izpolnjuje do-VxH3a sporazuma.
časa med Sofijo in Angoro živahna pogajanja, kako podpreti akcijo makedonskih ko mitašev, ki se ima izvesti letošnjo spomlad v Makedoniji. Kafandarisova vlada je ukrenila vse protiodredbe, da zavaruje grško mejo proti vpadom makedonskih ko mitašev.
RUSIJA MORA OJACTTI SVOJO POMORSKO SILO.
— Moskva, 15. febr. (Izv.) »Izvestja« pišejo k razorožitveni konferenci, da mora Rusija opustiti svojo nekdanjo razorožitve-
no propagando sedaj, ko bi po trenotni konstelaciji v Društvu naroden.' taka propaganda gotovo samo škodovala. Ob prevladujočem vplivu Anglje v Društvu narodov gre z ruske strani, ker si mora ru^ka državna zveza ojačlfj svofo pomorsko silo, kvečjemu za podpis takih dogovorov, ki zadevajo pomorsko oboroževanje in določitev ugodnih relacij oboroževanja.
FRANCOSKA ZBORNTCA.
— Pariz, 15. febr. (rfavas.) Poslanec Castell, član socialnoradikalne frakoje Je utemeljeval spreminjevalni predlog glede oddaje premoženja. Fin. minister je stavil predlog za zaupnico. Predlog je bil spre-
PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE.
Rusija in stališče malih evropskih držav.
— Praga, 15. februarja. (Tzv.) Če« skoslovaški tiskovni urad objavlja iz Moskve zelo obširno izjavo, ki jo je dal v komisarijatu za zunanje zadeve Litvinov zastopnikom inozemskega ti* ska. Izjava precizira stališče sovjetske vlade v vprašanju njenega priznanja de iure. Po zatrdilu Litvinova je do zadnjega časa prevladovala iluzija, da priznanje   sovjetskih   ruskih republik
SPLOŠNA STAVKA PRISTANIŠKIH PFLAVCEV V ANGLIJI.
London, 16. februarja. (Tzv.) Pre* kinjena so pogajanja med zastopniki lastnikov dokov ter pristaniškimi dc* lavci. Zveza pristaniških delavcev je za danes odredila splošno stavko de* lavcev v vsej Angliji.
— London, 15. februarja. (Tzv.) Udruženje pristaniških delavcev je za* htevalo od lastnikov povišanje mezd, Jn sicer 1 šiling dnevno. Za slučaj ne* povoljnega odgovora je udruženje za* grozilo s splošno stavko pristaniških delavcev v vsej Angliji. Na interven* cijo vlade odrejena pogajanja za spo* razum niso imela nikakega pozitivnega uspeha in so se zastopniki razšli.
VELIKI DP * GfNJSXI NEMIRI V BUDUWl%JiIL
— Bndimpešta.  15.  febr.   (Tzv.) Radi
prinaša koristi samo RusijL To iluzijo | katastrofalnega padca madžarske krone so so sedaj odstranile Anglija, Italija in i cene raznim živilom silovito poskočile. V Mnrvpa-ei  ki      br~7 «W«. vl i a n i * «n\. ! mestn vlada velika draginja. Včeraj popol-
Norveška, ki so brez obotavljanja pri* j znale sovjetsko vlado. Nekatere male
dne so v nekaterih predmestjih nastalo pro-, tidragintske demonstracije. Pr.liciia Je mo-se   vedno   vprašanje, j ra]a rab!ti OTOŽ]e fn |e z najVečiim naporom demonstrante končno razkropila.
NOVI BOJI NA PAT ATINSKEM. — Berl:n, 15. febr. (Tzv.) Po Poročilu Frankenthala   Je  tamošnje prebivalstvo
kakšne kompenzacije imajo dobiti od Rusije, če priznajo sovjetsko vlado. Litvinov je dalje konstatiral, da od dneva do dneva raste mednarodni po* men stališča sovjetskih ruskih republik i po^jgjjj^
in ne more biti s političnega stališča vseeno za male države, ako se obotav* Ijajo priznati sovjetsko Rusijo. Imamo v Evropi nove države, kot so Češkoslo* veška in Jugoslavija, ki so nastale po* zneje, kakor pa sovjetske republike, a nas niso še priznale. Mi smo priprav* ljeni, da jih takoj priznamo. Isto za* htevamo od njih.
K tej izjavi pripominja polofici* jozna »Prager Presse«, ia je bila v mnogih listih razširjena vest, kakor da je češkoslovaška republika že v načelu priznala Rusijo de iure.. Ta vest ne odgovarja dejanskemu položaju, nače* loma je češkoslovaška republika pri* pravljena priznati sovjetsko Rusijo.
— Pariz, 15. rebru ar j a. (Izv.) »Echo de Pariš« poroča, da se je z velikim trudom končno skušala otvoriti pot za pogajanja med pariško in moskovsko vlado. Vse prizade-anje pa je bilo za* man radi nepovoljnega r rpoloženja sedanje sovjetske vlade napram Fran* ciji. —
AVSTRIJA PRIZNAVA RUSIJO-
— Dunaj, 15. februarja. (Izv.) Pogajanja med avstrijsko vlado in zastopniki ruskih sovjetskih republik v zadevi priznanja sovjetske vlade »de iure« so končana in je ratifikacija dotične pogodbe bila snoči izvršena.
zasesti uradna poslopja, kjer se j nahajajo separatisti. Francoske čete so na-! padalce pregnale. Več oseb je bilo aretiranih.
PniHinne vesli.
Osamosvojili smo sef »Slovenska Mi* sel«, revija, ki so jo že zdavna napo* vedovali, je končno izšla. V razpravi »Za pravo ureditev Jugoslavije« čitamo tesle stavke: »O narodnem jedinstvu govore tam, kjer ga ni. Ker pojmujejo ujedinjenje po načinu »srbskih ilircev«, govore na podlagi take ideologije o »osvoboditvi« Hrvatov in Slovencev tako, kakor o osvoboditvi Stare Srbije in Makedonije. Hrvatje in Slovenci pa so se osamosvojili sami in kot dva svo* bodna naroda stopili v državno zvezo
s Srbi«.___»Slovenska Misel« torej poje
isto pesem, ki jo je začel lani žvižgati v mariborski »Straži« klerika1™ modri* jan Vesenjak, z vso resnostjo zatrju* joč, da smo se Slovenci ne samo iz lastne moči osvobodili, marveč da smo celo odločilno pripomogli s svojim na* stopom k zmagi na Piavi in na Marni. Ker je med izdajatelji revije tudi go* spod Prepeluh (Abditus), ki baje plava v zadnjem času v radičevskih vodah, je smatrati »Slovensko Misel« kot podjet* je, ki naj med slovensko inteligenco zaseje seme Radićeve mirotvorne in
človečanske  republike.  Ali  pojde to VOJAŠKA  KONTROLA NAD I seme v klasje? Dvomimo, ker naša in* NEMČIJO- j teligenca je vendar prebnhtna, da bi
se dala voditi od radičevskih fraz.
— Pariz, 15. febr. (Izv.) V medzavez-niski vojaški kontrolni komsijii je prišlo včeraj do ostrega konflikta. Maršal Foch je zahteval od predsednika komisije generala Noulleta, da mora poostriti vojaško kontrolo nad Nemčijo. Predsednik Je odogovrfl, da so ga pri kontroli popolnoma zapustili oficirji Anglije in Italije. Poincare je nato i odposlal v London Macdonaldu noto, v kateri pojasnjuje utemeljenost vojaške kontrole nam Nemčijo. Macdonald še ni odgovoril. V slučaju negativnega odgovora namerava Poincare generala Naulleta odpoklican* in proti Nemčiji vporabiti nove sankale.
RUSIJA PROTI JAPONSKL
— Moskva, 15. februarja. (Izv.) Ja* ponskemu konzulu v Vladivostoku je bila izročena nota sovjetske vlade, ki izjavlja, da po strmoglavi j en ju ponov* nega prizadevanja za vzpostavitev nor* malnih odnošajev z Japonsko ne srna* tra za potrebno, da se še dalje nahajajo japonske oficijelne osebnosti na lju zveze soc sov j. republik« ^
= »Kufrurnobojno jron.io« imenuje današnji »Slovenec« nepristransko sodbo o farizejstvu, dvojni morali, hinav-ščini, egoizmu in koristolovstvu sodobnega katolicizma, ki bi se rad skrival za svetlim in idejnim ščitom prvotnega krščanstva- Klerikalci besne kakor ranjena zver, kadar se dotaknemo tiste točke, kjer so najbolj občutljivi Pravijo, da imajo monopol na verske stvari, da samo oni Čutijo in razumejo, koliko etično in moralno vrednoto predstavlja krščanstvo, pa so menda pozabili Kristov izrek — če te tvoj sovražnik udari po desnem licu... in rabijo v svojo obrambo takšne izraze, da bi se jih sramoval divjak iz Senegala, ki o krščanskih čednostih niti pojma nima. Tudi to spada v poglavje o dvojni morali, kaine gospodje? Tn »stokrat ovr-žene laži«? Kaj je z njimi? Ali ste sploh eno našo trditev stvarno in logično iz-podbili? Citirajte nam vsaj en odsta-1 vek iz sv, pisma* vsaj en krščanski
prebivalstva še dolgo niso istovetne z govorniškimi tiradami klerikalnih poslancev doma in v Beogradu, Volje naroda, ki io je ustvarila separatistična demagogija klerikalnih in radičevih listov, res ne moremo priznati kot istinito! Zato vztrajamo tudi iz demokratičnega stališča na tem, da se začasno ustava preizkuša, da se oživotvori vi-dovdanska samouprava, ki se je tako sijajno obnesla v predvojni Srbiji in omogočila tedanjo visoko politično stopinjo srbskega seljaka, ter da se šele po tej Široki preizkušnji vidira na ustavi, kar je napačnega in faktičnim potrebam ter resnični volji naroda nasprotnega1 O srbstvu. slovenstvu in hrvatstvu pa smo mi bili tisti, ki smo trdili da so to duševne stvari, ki nimajo r.obenesra stika s političnimi in javnimi in da duševna in lokalno inspirirana gibanja prav lahko obstojajo poleg ideje enotne države in nacije v političnem smislu besede!
= Usoda naših reparacij. Pred 14 dnevi je naša vlada odposlala v Berlin posebno komisijo, da uredi na licu mesta z nemško vlado vprašanje izostalih reparacij. Sedaj se je komisija vrnila v Beograd m sporočila vladi, da je bilo njeno prizadevanje zaman. Nemška vlada se je postavila na stališče, da spadajo naše reparacije v splošne reparacije in da se naše vprašanje reši zajedno z onim splošnih reparacij. Nemška vlada je odbila naše predloge, klub temu. da so se sami nemški industrijalci zavzeli zanje in je posredoval tudi odstopivši nemški poslanik v Beogradu von Keller. Znano je, da je večina re-paraci;skega blaga za Jugoslavijo že plačana in izdelana in da leži pripravljena za prevoz v Jugoslavijo. Med temi predmeti se nahajajo tudi aparati za brezžične postaje, od teh je ena določena za Ljubljano oziroma Domžale.
= Albanca ponuja prestol italijanskemu vojvodu. Rimska agentura javlja, da je albanska konstittianta z večino glasov ponudila prestol ital vojvodi D'Aosta-
evangelij, po katerem bi se dosledno ravnah* tisti, ki ga tako navdušeno oznanjajo! Na dan z dokazi, da so Kristovi namestniki na zemlji res dosledni in tudi v praktičnem življenju zvesti svojemu velikemu učitelju!   S frazami in ogabnimi   psovkami   lahko preslepite vaške   mamice,   mi jih v tem slučaju hvaležno odklanjamo kot prispevek k nepobitnemu dejstvu, da ste moralno daleč pod nivojem takozvane svobodomiselne inteligence. Dokažite, da smo se kdaj dotaknili čistega verskega čuta, ki ga   srečavamo povsod drugod, samo med vami ne! Poznamo zmisel farizejske fraze, s katero skuša duhovščina upravičiti svoje življenje, ki je v direktnem nasprotju s Kršč. načeli. Poslušajte nas, ne glejte nas. Kako pa je učil Krist in njegovi apostoli? Ali tudi njega niso smeli gledati? Učil je, da so besede   brez   dejanj   mrtve in s svojim vzornim življenjem je neštetokrat dokazal, kako je treba živeti po navodilih tistega krščanstva, s katerim ste se vi samo okrasili, kakor srake s pavovim perjem, da skrijete svojo nagoto Tako je in nič drugače, pa lahko še tako besnite in kričite o svojem krščanskem svetovnem naziranju. Če smo pisali o prenapolnjenih žepih, smo storili to z edinim namenom, da podčrtamo razliko med vašo demagoŠko teorijo in izrazito egoističnim ude_;stvovanjem. Priznajte, da ste ljudje z vsemi človeškimi slabostmi, da imate tudi vi nagnenje k bogastvu in komodnemu življenju, da je vam  ljubezen  do  bližnjega v resnici brezpomembna fraza, pa vam nihče ne bo očital neiskrenosti. Če so res katoliški   škofje,   ki   nimajo toliko, kakor »Narodov« raznaŠalec. potem smo pripravljeni nemudoma umakniti vse svoje trditve. Toda z imeni na dan, da bo tudi širša javnost poznala te fenomene. Sicer pravite, da so samo nekateri, ampak v kolikor smo informiram, ne bo niti enega. Take trditve niso samo fraza, marveč gola demagoška laž. Res, rudi med duhovščino je proletarijat, toda so alj dosledni nositelji krščanskega svetovnega naziranja, ali pa zaslepljeni siromaki, ki se puste izkoriščati. Pa bi rudi take lahko sešteli na prste. Končno naj še omenimo, da ste nas z da- j našnjo vizitko zelo presenetili.   Če je i vse to, kar pišemo ne proti verstvu in j cerkvi kot taki,   nego proti metodam katolicizma in klerikalizma res abotno in brez duha. če smo res »žurnalistično budalo«, čemu tedaj pozivate svoje ovčice, naj vržejo iz »krščanskih hiš za-strupbcvalca verskega miru«? Resnica oči kolje, kajne? Ker pa se nobene stvari ne bojite tako, kakor resnice, je razumljivo, da bi radi uničili vse antikle-rikalno časopisje.
= Seja vodstva Radićeve stranke. Plenarna seja Radićeve stranke se vrši danes, v soboto. Na tej seji se bo raz* pravljala celokupna politična situacija, predvsem pa vprašanje strankine takti* ke. Seja bo v toliko zanimiva, ker se bo na njej razpravljalo o vzrokih, ki so napotili Radića, da je spremenil svo« jo dosedanjo politiko. Po poročilih iz Zagreba je malo verjetno, da bi se ra* dičevski poslanci napotili v Beograd, preje nego bo sprejet državni prora* čun. Tudi klerikalci in muslimani za* stopajo stališče, da bi bil takojšen pri* hod radičevskih poslancev v parlament neoportun. V demokratskih krogih so mnenja, da bi opozicija lahko strmo* glavila vlado na reškem vprašanju. Tu« di to bi ne bilo oportuno, ker bi opo* zicija, čim bi prevzela vlado, vendarle tudi morala sprejeti konvencije glede Reke. Ako ne bo v ponedeljek na dnev* nem redu v skupščini ratifikacija spo* razuma z Italijo, odpotuje dr. Korošec najpreje v Zagreb na konferenco z ra* dičevci, iz Zagreba pa se napoti v Ljub* Ijano, da poroča o situaciji na seji vodstva klerikalne stranke, ki bo pri* hodnji ponedeljek.
= Naša teza! Pod tem naslovom priobčuje današnji »Slovenec« zopet uvodnik, ki se peča z načelnim stališčem SLS. Že včeraj smo rekli, da vejejo v klerikalnih vrstah južni vetrovi.
Danes pa je zabučala po klerikalni av- temi: Cerkev v luči prava ln etike. Pre tonomiji naravnost pomladna burja ln ! dava univ- Prof      R- K u š e i- °dbor va~
— Medvladje. S:»cial;:n roman. Spisal J. Pahor Založila »Socialna Matica.. 1 i-skaJa tiskarna »Edinost« v Trsta. 1923, — Strani 234. Cena 30 D. Večji del tega romana je že razprodan, vendar ca pr; nas skoro ne poznamo. Delo je prvo sv je vrste v naši literaturi Zasnovan o je ob$ rno in krepko zgrajeno. Pisano }e realistih zdravo, pa ima vzlic temu polno lep h poetičnih mest Dejanje romana se vrši večinoma v Gorici in na Vipavskem v najbolj   razburkanih   časih,   od   s; U 19IS.
do spomladi 1919.: zato so davne »sebe tem bolj izrazite. Pred nami se ne ra/v le življenje uradnika, djl.ivca in kmeta v oni dobi. prka^ejo se nam vsi problemi, ki jih je obrodila vojna pokažejo se r: m nasprotja, k: so razklala družbo in poglobila socialne prepade. Na vel kem knltur-no-historičnem ozadju sc odigrava usoda modernega zakona Grudnove, konvenc o-nelne la*i :n ljubezenska zgodba lahkoživega Rojnika ter nepokvarjenega dekleta Stane, hčere upornika, k: je neprestano zasledovan fn ki je tem nespravljlvej">i. Jim bolj ga preganjajo. Roman je orsvo zrcalo današnjega razritega časa in njegovega preirkušane^ra človeka. Poedine osebe bi lahko vzeli alegorično, krt predstavnike družabnih razredov in duhovnih tokov v družbi.  Zato ima   remrm   sni vredn *st
ter bo stalna priča velike krize, ki lo |e izzvala svetovna volna Obenem pa 'e tudi umetniško delo, kj združuje z orisom velikih družabnih konfliktov tudi psihološko pouloMjenje brez katerega rom ma n:. S posebnim zanimanjem bodo delo br:-! ti<t;. ki so zaoust:li solnčno Goriško SIcer le pJsan roman tako, ra tc"Ts.' »V \-\ I '->r ga vzame v roko. Vzrok: večma doRodk iv je vzeta  Iz re«?m'čnecra življenja.
Zdaj prišla roka je na vrsto, zamorca drgnili so čVrsro. In glejte! Desna roka cela, naenkrat je postala bela!
(Nadaljevanje sledi.)
Prnsveta-
REPURTO \R NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 8. uri zvečer.
Sobota \f  febr : Bneški trgovec Red D. Nedelja 17. febr.: ob 4. pop.: Danes bomo tič» Tzven
Nedelja f7 feb^.: ob 8. zvečer: Tri maske. Smerne Precijoze, Priljudni komisar. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. zvečer.
Sobota lb. febr.: Faust. Izven. Nedelja 17. febr.: Madame Butterflv. Izv. *   ★ *
— V. umetniška razstava »Kluba Mladih« se otvori v nedeljo dne 17. t. m. cb 11. dopoldne v paviljonu pod Tivoli jem. — Udeležuje se je M umetnikov z 97 deli.
— Lludsfca visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dr*e 17. *m. ob 10. dop. v zbornični dvorani univerze javno, vsakomur dostopno predavanje   o naslednji
pomedla s tistimi nesramnimi lažmi o ^slovenstvu«, ki so v ustah slovenskega klerikalca bile vsikdar psovke in k> so v zadnjih petih letih tako brezvestno ščuvale široke sloje našega naroda proti enotni in močni državi, proti Srbom in narodnemu edinstvu. Danes piše »Slovenec« pod zaglavjem »naša teza« nastopno: »Nam je samo zato, da se revidira ustava po faktičnih različnih potrebah in volji prebivalstva, formula »edinstvenega« ali »needinstvenega« narod« na sebi pa nas pušča čisto hlad« ne«. Lepo je od klerikalcev, da so končno ie priznali, da so bfla hrvatska in slovenska politična gesla navaden hum-bug, da je bil ves federalistični pokret »nepraktičen«(!) ter posledica rovarenja nezadovoljnih strankarjev in bolestno ambicijoznih politikov. Kdo ie tisti, ki je trdil, ponavljal bi učil klerikalne zagrizence, da opuste nepraktično stališče, da se rajši poprimejo praktične, pozitivne, aktivne politike m da svo) program bazirajo na de'anjske potrebe in voljo slovenskega naroda? Seveda faktične potrebe in volja slovenskega
bi vse one, ki se zanimajo za pereča vprašanja sodobne družbe
— Nedelja v narodnem gledališča. V operi gostujejo Margareta in Max Fro-rr.an z nekaterimi člani baleta zagrebškega narodnega gledališča ter prirede svoj •plesni večer, s sodelovanjem opernega orkestra po*! vodstvom kapelnika M a tačica. Začetek ročno ob osmi url — Drama vpri-zori popoldne ob treh veseloigro »Danes bomo tiči«, zvečer pa tri enodejanke, ki so dosegle pri vseh sedanjih vprizorrrvah največji uspeh. Vse tri predstave se vršijo Izven.
— Gostovanje znamenitega. Fromano-vega baleta, ki je zadnjič v na5- operi tako sijajno uspelo, se ponovi v nedeljo zvečer. Spored je sestavljen Iz najlepših točk zadnjega gostovanja in nekaterih novih. Začetek je točno ob osmi uri hi ne ob pol osmi, na kar občinstvo posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic za to gostovanje pri dnevni blagajni v opernem gleda-Hča.
Danes« ▼ soboto, n
Š8nt???ifn^rfa nask&rada
s v Narodnem domnJ s
— ITT. simfonični koncert godbe Dr. div. oblasti je določen na 17. marca t. 1. Prvi del koncerta obsega skladbe B. Smetane, da se s tem počasti spomin rojstne stoletnice Smetanove; v drugem delu se izvaja sploh prvič ».ln m>-'uvensKn :-'mJo-nija«, ki jo je spi-1! Mllenko Paun o vi 6 Ta koncert bo zadnii simfonični koncert godbe   Dravske divizije.
— Za Smetan«n spomenik. Prezident Češkoslovaške republike dr. Masarvk »e darova' povodom 100 letnice rojstva skladatelja Sir-.*-ta ne 1OA0O0 V: •svoj prispevek za spomenik velikemu Cešksnni glasbeniku.
_ Matneia    shifoničneca. orkestra
' »Zveze godbenikov za  Slovenijo«  ima nn . svojem sporedu osem Dvofakovra slovau-skih  plesov.  Slavni    Ceh   Anton Dvofak, komponiral je v začetku svojcea glasbenega de'ovanja na povnbilo tvrJke S;mrok v Berlimi S'ovanske plese ter je istih Izdal 4  skupine,  izmed  katerih  vsaka šteje 4 plese. Na nedeljski rmvine.u se igrata pr-i v! dve  skupini,  med  njuni  kot zaključna točka znani Slovanski ples št. 8. ki se odlikuje po s\ojem izrazito slovanskem ritmu.    Matinejo  dirigira  kapeln'k Balatka, j vstopnina je dovoljena na podlarri progra-I mov, ki se dobivajo v Matični kniigarnl.
_ Ogromen   uspeh   Smetanove »Pro-
I dane neveste« v Barceloni. Poročali smo. i da se nahaj češki operni ensamhle v Bar-\ celoni ln da vprizori »Prodano nevesto« In ! (potem 5e neko drugo opero. Sedaj na/na-• njajo češki listi iz Barcelone, da se je prf-! čakovala prva predstava »Prodane  n veste« z ve'iko napetostjo. Ko pa so 13 d.in premuere odzvenell poslednji akordi over-ture nesmrtnega Smetanovega deia, je zavladala v gledališča  za  trenutek skrtv 1 nostna tišina, kateri je sledilo spontano in -: frenetično ploskanje.   Vso opero je po'no I g'edaliisje spremlfeto z nrjvečHm Imv njem in navd"ven;a ni b:lo ne konca ne kraja po vsa k m aktu.   Tako se je češka opera dvrr-mi!a v Bnrce'm! mJ vse pr?d-stave  drugfh   inozemski  opernih ensam-blov.
— Zathevicv ittbilci. D-nes v soboto zvečer se proslavi v operi dvajsetletnica opernega pe\ca g. Hugona Zatheyja in se vprizori pri tej pri'iki opera »Faust« Pri tej -predstav' poje slavljenec vlogo Mcfi-sta. Na to predstavo v.ibimo vse štev:'ne obo/;evate'ie in prijatelje umetnika. Isti večr se igra v drnmi Shakespearjev »Beneški trgovec« in sicer za red D.
Sestra za sestro!
Splošno žensko društvo v Litibl'nnl ima na svojem programu dela tekoče leto rudi pomoč ljubljanski ženski holmci. Saj rja se zatekajo nase žene iz mesta in z dežele v najtežim 'rcnotkih v času. ko je v nevnrnosti nj>h življenje. In marsikatera, k: je sama ležala v bolnici ali je posetila ondi svoj serodnico. prijateljico ali znanko, je videla, da nedostaie tej bolnišnic! mnogo neobhodno potrebnega. Rjuh, odej, prevlek, blazin, posodja. vsega je le za največjo silo. Perilo je treba prav! vefino na bitrico. ker ga ie povsem premalo. Zasebna pomoč >e tu nu;no potrebna.
Zato žene vseh slojev, vseh poklicev In političnih prepričanj, pomagajte, da pripravimo nekaj opreme zadn:emu svojemu pribežališču v najhujši opasnosti — nNLi žensk: bolnišnici.  Sestra, pomagaj sestri!
V hnerpj našega društva Vas prosimo. Razmišljaj vsaka izmed Vas, kaVSno velikopotezno akcijo bi začele, da pomoremo naši  ženski  bolnici. Porazgovoritc    se s svojimi  znanknmi!   Napišite   svoje predloge in poSlute jih našemu društvu, da osvoji najboljšega izmed njih in ga izvede s pomočjo vsega sočutnega moštva ter plemenitega Ženstva. Pomagati morajo, de'atl in agitirati vsa ženska društva, pc tudi vse neorganizirane žene. V  začetku mnrca se vrši tozadevni posvetovalni   sestnnek, ki bo objavljen v slovenskih dnevnfkth In ki naj bi se ga udeležilo čim največ ženstva, — Tajnica,
stran. 4
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 17 februarja 1924
Stev 40
Sokolstvo.
KAKO DVIGNITI GRADBENI SKLAD ZA SOKOLSKI DOM NA TABORU.
Presojevalna komisija je preJc4a n te fazpis 74 odgovorov. Prva nagrada za najboljši odgovor je bila priznana br. Ko-stajnšičn iz Beograda, druga br. Upogla-▼n, člani bivšega Goriškega Sokola in tretja br. Jana Miklavciču, članu Sokola I. — Presojevalna komisija je izrekla priznanje in zahvalo za ugodne nasvete naslednjim bratom: J. Orrvec. Ormož, A. Uderman Novome^to, I. Samsa, II. Bistrica, Staut Vilko, Ljubljana, R. Puc. Ruj. Marjan Obersnu, Gornji Grad. dr. Pran Prislan. Ribnica, I. Rihtaršič, Zagorica pri Bledu, Anka Rekar, Maribor, Iv. Kušar, Radovlji-ea, R. V. Zagorje. Marija Garibakli. Ho-tedršica, P. Javorntk, Ljubljana, J. Gregorčič. Ljubljana.
Odgovor s prvo nagrado brez navajanja predloga v številkah se glasi:
Vprašanje trga Tabora I gradbe So-fcofskega doma se mora smatrati kot široko javna in narodna zadeva kot jo proglasa poslanica starešinstva Jugosloven-skega Sokol s t va od septembra. Dnevi vse-sokol. zleta so nam jasno predočili števi-bcno In moralno silo, ki je obsežena v dela Sokolske organizacije. Vsesokf>lskf dnevi so nam rudi pokazaH velike koristi, k' rastejo fz sokol, delovanja za narod fn drŽavo po strani ljudskega zdravja in v smeri nravne ljudske vzgoje (volja, vztrajnost, deloljubnost. demokratični med-»tanovskf duh, značajnost Itd >, na prednosti in Individualne duševne svobode. Sokol StVO plodi in namaka vedno nove zarodke moralne sile za žrvtjenie m razvo< v vseh panogah javnega in zasebnega življenja, za vse potrebe stanovsko poklica-u:b zahtev.   Iz tega vidika je skrb za
Rjrradbo prvega narveCtega Sokolskega dr m« v Juf?oslavfjf zadeva sp?o*no narodna. Ker leži ta dom v kulturnem središču Slovenije, leži v kraju, ki je obenem sede; osrednjega SokolsekgA vodstva bo do-r brez dvoibe v bodočnosti ne samo delavnica enega d m 5 rva, temveč vseh drustrv ki bodo H Ljubljane črpa!? vzpodbudo \r «elo in idemo vedno širšf In globokejši Obseg sokolskega  poslanstva  v narodu.
Blagoslova   novega  Sokolskega Domr 92 bodo neposredno deležna Ljubliana In njegova široka okolica. Tako fe treba gle dar! na vprašanje Tabora, Naravna posle dfca temu Je.   da narod od splošne vaznr ustanove ne sme zahtevati samo koristi ampak da mora ljudsko v najširših slo-jm. kf se priznava k naprednosti, nacionalni In državni mtsl?  bltJ rado pripravljeno na pomoč pri gradbl
Iz teh ozfrov je nearavno m zbog vl-nokfh gradbenih stroškov potrebno, da sodelujejo PTi finančni akciji 1) javne obla ari. 2) vsa napredna javnost,   3) društvo Sokol L
Javne ©Mast! (država) na* pomaga s eerenlm kreditom aH brez obrestnim po-aofflom, da se olajša amorrlzacHa gTadbe-nfn stroškov glede letnih odplačil In glede števila let (20—.30 let). Do-'* no s t rrrlnrstar-erva poljeorrvTede je, da porrn ra z dovoljenem večje loterije m tombol v prid Klrradbl na Taboru. Mlm'sterstvn je treba poja sr; M, da Izda dovoljenje v Izmeri, k? relativno odgovarja višini gradbenih stroškov.
Kako na} pomaga napredna javnost.
T« mlslfm na sokolska, napredna pevska, obrambena nacionalna, športna Itd. društva pol na pred. in nacionalne organizacije — denarni zavodi, industrijska tn trgovska podjetja in posamezniki. Pomoč je v materijalu, denarju — po okoltfo-a« rudi v posojilih in jamstvu. Akcija bodi organizlrara, toda gibčno zasnovana. Pi-nančni odbor imej širok pregled naših gospodarskih podjetij — postopaj individualno, pogosto bodo dobro izbrani posredniki več dosegli kot direktne intervencije od društva aH pismene prošnje. Javnost mora biti o vsem prizadevanju Sokola I. poučena, zato je naklonjenost m s delovanje dnevnega časopisja poglavitni pogoj. Individualno je treba postopati pri darovalcih, od katerih je pričakovati večjih naklon ev v materijalu (opeke, les, ?»p-ao, cement Itd.) napredna društva bodo pa seveda Iz svojega nagiba razbremenila društvo da mu ni treba s podrobnim nabiralnim delom posegati v naša mesta in trge. Dobro vodena društva s pravimi odbori ki se zavedajo svojih društvenih in splošno narodnih nalog, bodo v sedežu svojega društva vzbudila primemo zml-manje za Tabor in izvedla dobro pripravljeno nabiranje v ta namen.
Sokolska društva, ki imajo svoj gradbeni sklad in ki ne nameravajo graditi v najbližji bodočnosti, bodo gotovo pripravljeni dati na razpolago svojo gradbeno .glavnico kot Posojilo Sokolu I. Društvena zbirka In posojila bodo najlepši dokaz bratstva In zavesti, da je Sokolstvo ena organizacija, ki deluje za Iste in skupne cilje.
Glavno breme dela m skrbi pa mor* prevzeti Sokol 1. sam. Pokazati mora neumorne vztrajnost v linančni akciji ki bodi zasnovana po gotovem načrtu. Ta bodi tako sestavljen, da obsega zvišane redn< dohodke, kredit in izredne dohodke. Kredit bodi dolgoleten, da je pri vračanhi dolgov udeležena tudi generacija po 15 letih Članom društva naj bo dana prilika, da peka Žeto svojo požrtvovalnost s tem. da se Mm naloži poseben porez za zgradbo Mladina In mlajši člani, ki imajo poznani? s s*areiš!mi In socialno bolje slhibranimi osebami, naj zbiram manise prispevke (bloki, neabfralne knjižice), uradno Izdane nabiralne pole) Prisrpevki bodo mali, ampak to delo med mladino za društvo velike moralne vrednosti. StaretSI člani naf dobijo mesečna navodfia od finančnega odda ae pobira nastavno In premišljeno
s posebnimi anbhruJnfant pol sad zn
zneske (kamne kdJ Znatnih dohodkov lahko pričakujete od brezobrestnih se~ doižnic od nabiralnikov po lavnih prostorih od slučajnih daril zbranih družb, prireditev v večjem obsega, od pismenih vlog z osebno Intervencijo na denarne zavode* večja industrijska ia trgovska podjetja. Društveni prijatelji naj osnujejo posebna omizja »za Tabor«, ki se redno spominjajo Vaših potreb. Zbiranje se mora vršiti trajno in zdržema kot nabirajo Cehi za svoje nacionalne namene. Ce tudi so prispevki manjši, toda v ljudstvu mora ostati ved* no živahna misel da Tabor ni rešen, dokler neiso dolgovi poplačani. Posebna gradbena zadruga za Tabor, ki bi prevzela večje Jamstvo, bi dala celemu podjetju krepkeišo osnovo. Velika loterija bi Vam lahko znatno olajšala skrbi. Clmpr-je založite razglednice z načrti m fasado bo-dočga doma. To služI za finančno propagando v širokih krogih, ki se zsaJnajo za Tabor.
Bratje prepričan sem, da se Vam pri
Vaši pridnosti vse posreči. 3ra«-:tc os na vsak način stavbo, ki bo za dolgo vrste let zadoščala širokim nalogam, ki jih javnost stavi do Tabora. Največla pogrešks pri dosedanjih načrtih za društvene domove Je v tem, da se gradi pod vtisom kratkovidnega pogleda komaj za 5—10 let natprej. Ne klonite, pomagali bomo vsi! ★   ★ ★
—   Sokolsko   okmfle   LfnhOana I.
f. redni občni zbor Sokolskega okrožia Ljubljana I. se je vršit v nedeljo dne 27. Jan. 1924 v prostorih Sokola I na Taboru Zastopan so bila vsa v okrožju včlanjena društva (Sokol 1.. Moste, stepama vas. Polje. Litija-Šmartno) ter odseka (Jezica in Vače). V pozdravnem nagovoru omenja podstarosta br. Kuhar splošno organizacijo okrožja, ki se je kljub pozni ustanovitvi že dobro organiziralo, ter se zahva-li na-
6e!rrlk-u  br.  RvSkf  za   n?ejrr»-vo  vztrajno «o-
delovanle. ker odpotuje v kratkem v tvojo domvino na Češko In pozdravi ftrMen delegata br. Kocjana. Tajnik brat Pegar poda Izčrpno »e podrobno poročilo o delovanju okrožja v preteklem letu. Na usta* rovnem občnem zboru izvoljeni brat starosta je takoj pri prvi redni seji odstopi1 in je vodil okrožje celo leto. podstarosta br Kuhar. V okrožju so bila včlanjena 4 društva, ter 1 odsek. S sklepom zndnie župne odbor ove seje se Je pa prIklJuČHo okrožju še društvo Litfia-Šmartne. ter odsek na Vačah. Načelnik br. Rvška poda obširno poročilo. Iz katerega le razv'dno delovanje okrožia na telovadnem polju. Na kratko poroča o vseh društvenih iav-nlh nastopih, obširno pa poroča o okrožnem nastopu v Stepeni! vasi. V splošnem je stanje po telovadnicah zadovoljivo, pri nekaterih društvih se samo opaža premalo zanimanja za vzgojo naraščanja m dece, ter apelira na navzoče delgate. da posvečajo temu večjo pozornost. Podrobno poročilo o telovadbi Članic v preteklem letu poda načelnica s. Debellakova. Rla.gainl-ško poročilo pa poda br. Harrman. nakar izreče občni zbor staremu okro/nemu vodstvu absolutorij. Preide se k volitvam okrožnega vodstva za poalovno leto 1924. Izvoljeni so bili soglasno z vzklikom: starosta br. Miroslav Urba« (Soko' f). podstarosta br. Ivan Bezeljak (Litlla-Smnrt-nn), načelnik br. Peter Capuder (Sokol T), načelnica sr. H'lda Novakova (Polie). tajnik br. Stane Flegar (Sokol 1.) blagajnik br. Fran Hartman (Sokol T) Izobraževalec br Jo?e Kregar (JeŽia) nadzornik br Bojan Dren* (Sokol 1). V okrožno vodsrvo so se kooptirani: br. Jože Gorjanc (Sokol I), br. Ivan Remžgar (Moste), br. Ivan Bnmčfč (Stepama vas), ter br. Poide Nrv velli (Jezica). K slučainostim sklene občni zbor, da se vršita v tem poslovnem letu dva okrožna nastopa in sicer v Mostah za naraščaj in deco, na Jezici pa za članstvo, čas pa določi okrožno vodstvo. Ker je bfi dnevni red Izčrpan zaključi br. podstarosta v odsotnosti izvoljenega br. s*a^ roste 1. redni občni zbor rn vzpodb'"* vse navzoče na vztrajno delo sa napredek sokolske misli.
Julijska krajina.
— Sček nosilec skupne liste?? V Gorici se je vršilo zborovanje goriškega političnega društva, na katerem se je razpletla velika agitacija za to, da naj bo bivši poslanec Šček nosilec skupne jugo^lovenske liste. Naročilo se je celo društvenemu odboru, da naj vodi s tržaškim političnim društvom pogaa-nja do končnega sporazuma in naložilo se mu je, da odločno brani kandidaturo
I poni. £čcka kot nosilca skupne liste. Pod vsemi pogoji mora braniti tudi stališče, da mora biti nosilec liste Gorl-čan? Ali je šček Goričan? Naročilo za kandidaturo posl Sčeka je tako, da pomeni že sklep goriških novostrujar-jev, da ne popuste od te kandidature na noben način in da se Ima Trst brezpogojno pokoriti Gorici 1 Po tej poti bo težko priti do edinosti glede na držav-nozborske volitve. Zbor zaupnikov Je sklican na dan 18. t m.
— Z Goriškega. V Gorici k živahno, ker bodo v nedeljo volitve v občinski svet Fašisti lazijo okoli volilcev po vsem mestu in vabijo in prete* da morajo vsi volilci na volišče za njihovo listo. Slovenci so sklenili, da so volitev ne udeleže, ker se hočejo pripraviti toliko boli na državnozborske volitve in ob sedanjih razmerah v mestu ne kaže. da bi se družili s kako stranko. — Odvetnik dr. Fran Marani ne kandidira za Župana v goriškem mestu, prišel pa je na,listo za državnozborske volitve. Tako bo zastopal foriško mesto v rimskem parlamentu, kakor nekoč na Dunaju, onorevole Marani vča-
leta mladosten fašist — Kopališko življenje v Gradežu je bilo lansko leto zopet živahno. Zelo mnogo gostov je bilo iz Češkoslovaške. Letos se obeta še večji obisk in naročila za stanovanja In za nabrežne šoto rje se pridno prihajajo kopališki upravi.
« Volna na banjski planotL Strašno |a bilo na banjski planoti v času vojne. Bojni vinar je divjal tam okoli in nabavljal slovenskemu ljudstvu neznosno škodo. Sedaj je mir na planoti in priden slovenski kmet obnavlja, kar so mu razdejali topovi Te dni pa je bil zopet vrišč in nemir med Banjska rji in vse je govorilo ob nervozni napetostt o izbruhu nove vrvne, to pot proti Jugoslaviji. Kako pa ;e prišlo do tega? V Ccpovami je nameščen orožn:ški brigadir, ki je zelo brlhten gospod. Dobila je orožniška postaja mobilizacijske listine, katere je treba seveda lepo spraviti v pisarni in jih držati tamo. Ali brigadir menda ni prav razumel pošiljatve. kajti dal je nabiti v Cepovanu In po drugih vaseh mobilizacijski poziv. Strogo se je dr/al gospod brigadir, ljudje pa so se vznem rili in žene so pričele jokati. Po vseh selih je naraščalo razburjenje, ki pa se ie kmalu poleglo, ko je prišlo na poprnševanje pojasnilo, da se je gospod brigadir v Cen>o-vanu «zmonI»?
— No% odvetnik. V Buzetu je otvori tvojo odvetniško pisarno vpokoieni sodn svetnik g. Gjuro Corazza. Istrski Hrvat.
— Ples pod Italijansko in lugoslovensko zastavo. Na Opčln2h pri Trstu so priredili IO. tm. fašist ples v proslavo mtro-slovensko-ttatiianskeKa sporazuma. Ples se je vršil pod ItaliiansUo-HJgoslovenskr zastavo. Godci znajo iraliiansko h:mno ir $o jo zato svirali, jugoslovanske pa ne znaj'o. zato so st pomagali z našo »Po ie-zeru«. Pravijo, da »ma ta p'es tudi r nen za b!f*n»e državnozborske vo'ftve.
d od Belgtle do Coma m nazaj. Cehi pa so morali nositi čolne na ramah.
Kot no\ kandidat stopa oa površje jugoslovenska zveza. V svojth dopisih po-sammm zve>»m se pritožuje, da je že lani Prosila tajništvo »P I. S. A.« za sprejem v mednarodno zvezo, da pa ni dobila nika-kega odgovora. Tajnik *FISA« pa trdi, da je prejel dotični dopis šele po kongresu v Comu. V mednarodni veslarskl zvezi jc včlanienih- Be'gija 19 klubov. Francija 13 Italija 8o. §vfca 30, Holnndska 38. Španska 6, ČSR 25. Madžarska 23 in Portugalska 9 klubov Nemška zveza šteje 400 klubov, Avstrijska pa 26.
— LlfiMjanskl športni kbih« krta svoj letošnji občni zbor v rerek 29 febr. v gostilni »pri Mraku«. Začetek ob H9. zvečer.
— S. K. Slovan. Redni občni zbor se vrši v nedeljo 17. t m. oh 10 uri dopoldne v salonu restavracije »Pri roži« z običajnim dnevnim redom. Podrobnosti na klubovi deski.
šth m najljubkejših predmistnlh priedHev naših agilnih šemjAkoluftnov.
— Kriz*  v Šentpcterskib podružnica*
naše obrambne »Družbe sv. Cirila in Metoda« jc po soglasnih odbnrovih zaupnicah tako moške, kikor ženske podružnice srečno odstranjena ter sta demisiji preklicani. V proslavo tega veseiega dogodka so zložili PTliatelil In prijateljice teh dosedaj najbolj delavnih In na glavnih skupščinah pohvaljenih podružnic za žensko oolruž-nico 2340 Pm in za moško 1510 Din. skupa 3850 Din. Živeli delavni ^enipeicrski podružnici in nju marljiva odbora!
Turistika in sport.
MEDNARODNO VESLANJE.
Letošnja veslarska sezona obeta toli ko zanimivi* novosti, sportno-poHtičnfh pioblemov in tehničnih izpopolnitev, da bo gotovo ustreženo ne samo ljubiteljem veslanja, negr tudi ostalim športnim krogom ako v naslednjem podamo kratko slike mednarodnega veslarskega sporta.
Na prvem mestu ie tekma med moštvom ozfordske in cambridgske univerze, ki se VTŠ* 5 aprila. Za to tekmo vlada \ angleški javnosti Že sedaj ve'iko zani- ; manje. Glavno vprašanje se suče okrog Izbire moštva lanskega zmagova!ca-oxford-ske univerze, ki se ima zahvalit* za usoeh zlasti dvem- faktorjema: veslovodjl Amerikancu Millenu. ki se letos zopet udeleži tekme In pa novi konstrukciji čolnov, ki je vzbud;la v mednarodnem športnem svetr veliko presenečenje. Ta novi tip je Izumil gentleman-trainer oxfordskga moštva dr. Bum. Razlikuie se od navadnega tipa v tem, da je najširši spredaj, zadaj pa se zožuje tako, da mora krmar sedeti na krovu, kajti zadnji konec je tako ozek, da v čolnu sploh nima mesta. Globoč-na čolna Je od najtršega dela proti obema koncema vedno manjša. Poleg tega so nov: čelni preskrbi'eni še z električnim zvoncem ki služi krmarju mesto glasu, karti če je močan veter, veslači navadno ne čuiejr njegovih povelj. Druga točka mednarodnega veslarskega sporeda je regata v r1enl«y, ki se vrši 2—5 julija. Od 13.—17. julija se vrše olimp iske veslarske tekme v Argentenil pri Parizu. Tekmovalna pot zraša % ravni črti 2000 m. Tribune za 400* gledalcev so zgraiene na cil'u. Važna je dalje tekm-i za prvenstvo Evrope, ki jo priredi mednarodna veslarska federacija »FISA« 30 in 31. avgusta v Curibu Priprave in vodstvo teh tekem ie poverila švicarske zveza curiškemu klubu »Ziiri-cber Regatta-Verein«, tj. švicarskim Nemcem. Politična situaciia, ki je bila lansko leto precej neugodna, ker nemški veslat-ski klubi niso hoteli sodelovati s Francozi in Belgijci, se je letos nekoliko zboljšala. Zato je curlški klub na^rosA predsedstvo »FISA«. naj mu dovoli prirediti ob prilik? curiških tekem za prvenstvo Evrope izredno konkurenco na katero bi bili povabljeni Skandinavci, Poljaki. Nemci, Avstrijci In Jugosioveni. Predsedstvo »F. 1. S. A.« podpira ta predlog in zato bo bržkone sprejet. Na kongresu v Comu je bil izvo Ijen nov ekseknrvm' orean »FISA«. čfzar predsednik je Švicar Bauda, tainhk pa Manuel. Sedež tega odbora je Lausanne.
Tudi švicarska veslarska zveza je spremenHa svoje predsedstvo. Sprejet ie bil predlog, da se menia vodstvo vsake dve leti in sicer enkrat je nemško, potem pa francosko. Zadnji dve leti ie zastopal predsedstvo veslarski klub »Reus&e« v Lucernu, letos pa je poverjena ta vJoga» »Soctete Naut1que« v Ženevi Predsednik je L. Chwlsy. 44. kongres švicarske veslarske zveze je določil, da mora bit? pri mednarodni* tekmah postavljen na eflju kinematografski aparat, da se tako Izogne aporotn o prvenstvu. Holnndska veslarska tveia jf uspešno dovršila organizacijsko delo ia sedaj se marljivo pripravlja na ONvnpiiakf tekma, dasi je vlada odklonila finančno podporo. Predsedstvo tvorijo dr. Dvoru. dr. M a res Hi Cob'vn.
Zale nepovoljne so razmere * francoski »veet, ki preživlja težko notranjo kr* gp. Belgijska zveza itopa v novo sezono s prejšnjim predsedstvom, ki *a tvorijo znani športniki dr. Drvenpondt. Duchnteau in Spreuz. Madžarska zveza namerava podari letos na evropske tekme a Kanov. Italijanska zve»a le predmet napadov s strani rnnngfk klubov, ki to *e udeltžm tekme ta prvtnetvo v Cotnu. Osobite Francozi. Spanci. Holandcl in Svtrari! se nezadovoljni r Ittrtijnnskirnl tovnrill. ker jm niso preveč goetoln^bno sprejeli. Zanimivo le. da e morala belgUska zveza plačati za prevos čolnov s kolodvora v Comu
šq reke več, kako? aa arevos po 4cie**a-
15., IS., 17.   februarja i£24 Čudo snežnih poljan Alaskel
„KAZAN"
Pretresljiva drama v šestih dejanjih. BINO .MATICA*
Društvene vesli.
— Československa   Ohec   ▼ Uiihliant.
Dne 26 januarja 1924 se je vršil VII. občni zbor re?a društva v restavracijskih prostorih NarodneRa doma. Potek iboro-vnnja je pokft/al, da veže članstvo, katero sicer ni družabno sorodno, češko-demo-kratska narodna zavest in Iskrena ljubezen do bratskega naroda HiKoslovenskeea. Tiskano poročilo za leto 1923. je bilo članstvu  in  tudi  sirSim prijateljskim krogom
razdeljeno,   »z   njega   je   razvidno usp^Sno delovanje druStva pod svetnim vodstvom požrrvovalr.ega  ravnatelia    Fr. Chvafala. PorocTa   posamnih  drušrvemh odbornikov so podala jasno sliko splrsnesa napredka v  proslem letu v  narodnem, prosvetnem In družabnem ozlru.   CeSka Obec je primerno proslavljala vse slovanske narodne pra7nfke. bodisi v svolem območju. aH pa se   je   korporarivno  udeleževala pomembnih  jujroslovenskih  prireditev. Društevna knjižnica  ie bHa  tekom -proS'eea  leta Izdatno pomnožena ter je dostopna ne samo članom  društva, marveč    tudi vsem članom   Jtigoslovenske-Ceskoslovaške liee. Velepnmembnn  *e tudi ustnnpvitev Češko-slovenske nndnUeva'ne So'e v Mladiki, ra katero je češkoslovaška  vlada namestila potrt bno učitelisko mnč. Z-i češkoslovaško mladino ie darovala CCR nvnistrsrvo pro-svete ČeSki   Obe'  v  upornbo komp'etno mariioretno jj!edn'!5?e, na katerem prireja članstvo  s  hvalevredno požrtvovalnostjo redno nedeJ^ke predsfave. Družabno žtv-lienie se vrdrfuie z redn'ml sestanki ob sobotah v pomanikaniu druSfvenlh prostorov v resravraciii Narodnega doma. Zdrava zabava sc goji tudi ob četrtkih, ko deluje e<r£kos!ov3?ki kegljaškl   klub v Na« rodrem domu na kejrli^Ju. Sporedno s sočasnim dru?abn'm stremljeniem so se mla- j di in stare^i člani ndeležvnll vaj modemih plesov v dvornni A. D. »Jadran«. Odločno I Izlavo tč. zaslužnega predsednika g. Chva- i tala. da  ne  more nadalie spreleti  pred- • sedsrva, ie članstvo z iskrenem ob^alova-njem vrelo na   znanle.  Volitve odbora  so j se  vrSHe z vzklikom.    Izvoženi so bili in sfcer za Predsednika: Jan Ružlčka. za podpredsednika   Avgust  L u d v i g. odborniki Josef B a r a n. Jaroslav C h v n j k a, I Jnroslav K 1 a p a I e k. mg. Jan M 0 11 e r, ! Rudolf Repka, Vaclav SkruSnv; namestniki: Jun Brablec, FramJJek I 1 i c h, ; Viliem Seauart in preglednik? računov: i ing. dr. Miroslav Kasa l  Jan V a n č a t a.
V ta odbor so bil' nadalie Izvoljeni za 1. I 1924 koop*lran? člani: dr. Ot»okar Beneg Frr.mttek B u d i 1 o v s k v, dr. Vaclav B n- j rian. Rlchard F r i e s.   Ladislav   ? p 1 u d e k, Ivan Vavpotič ter Fduard S k o-pek.   Članstvo  Ceškoslovenske    Obce v I.mblinnl tvori žrvo vez jugoslovensko-če-škos'ovenske vzniemnosti ter ima v tem razumevanji trdno volio za  podrobno požrtvovalno delo v prid vseslovansVe vzajemnosti. S tem ape'om vab?mo vso iugo- ! s!oven«:ko javnost, naj se ude'ef.uje eeške-slovensVern družabnega, narodnega In pro- t svetnega delovanja z cVivhn, da Cehoslo* : vak? ne bodo v tem pogledu zaostaialf ia niimi. PrPnte'i*ko družabno in osebno spo- | znavanie tu stfki zbuiajo in ntrm'eio brat-sko slovansko liubezen in ubiažuieio neso- ? glas'e. Na?e geslo bodočnosti bodi po osvo- i bojen'u — niedmten'e!
— T*red^van?e ▼ d^iS^vn »Soča« ▼ t.fnV ' Ijanl. Pretekli teden naznanjeno predavanje g. dr. Matija Ambrež.lča. Sefa zavoda za socijalno - bgijen^ko zaščito dece, in sicer o temi: »Na čem pri nas otroci umi r a 1 o«, se vr*l danes v soboto dne 16.
t m. v salonu pri Levu. Po prednvanlu na-Stopijo pevci ZJŽ. z novimi točkami. Zače- i tek ob pol 9. zvečer. Vstop prost
_ Podporno droitvo JelernKkm nsf«f-
beneev skHeale za v nedelio. dne 54. febr. 19M ob 8. url ziutrai v prostorih dru$r/a »Slavec« v Narodnem domu v Ljuhllenl občni zbor z dnevnim redom: 1.) poročMo odbora: 2) določitev podpore in članarine: 3.) volhev novega odbora; 4.) razno* terostL
— Ceikrtsfo venski   ohec v ljubil a ni
V sobotu 16. večlrek na razJoijčenou naRIch m>lych členu Čvančarv a škurka. V nedelj 17. loutkove divadlo, KaAparek a Hastrman.
Na Šentjakobsko maskemdn v soboto la. fehr. v gornjih prostorih Narodnega doma oporartamo le enkrat. Dekoracije so izvršene izredno okusno, nastop vseh mask pod vodstvom originalne »kupine Igralcev in igralk ftentiakobskegn gledališkega odra le točno ob pol 9. Vstopnma le 10 Din. Sodeluje lasten lenMnVobsk! orkester. Obeta ae aam ena aajprisrCaej-
za pote soci-
Strešne številke.
Včeraj smo priobčili kratke statistične podatke o količni in vrednosti opojnih p* jač, ki tih popije vsako leto nas narod. 2t tz ugotovitve, da znaša vrednost letno izpitega alkohola približno toliko, kakor na* državni proračun, rasno sledi, da b! hI) že skrajni čas,- spraviti pri nas vprašanje prohbicl* na dnevni red. Alkohol Se ear naihuiših sociialnih sib s kafero pobita narod svoje zdravje, napreaek in materialno blagostanje. To je zlo, iz karerega hi vira nebroi drugih nesreč. Kakor Daiel: sedi ta mameči strup na svoji široko razpreden- n.reii in lovi vedno nove žrtve Zdaj omahne pod megovmv rleivtml oru-žJnski oče zda» Izgubi telesno alf duševno zdravie mladenič nailtp<ih let Prepiri pretepi, uboii. tatvine, bolezni, razdeana domača ognji«ča. prezRodn*e smrtL Poln« umnor>nlnice jernisn^ce in prs-lne deiavrri-ce. vse to J> večinoma posledica BfeobHe« ga užfvanta «lkr>Ho'« Mordl -\' p 5vcra drueeca zla   ki b? rmelo m cloveftrvo tako
Sfraine posledice in go»ovo ni večteea sovražnika IjtKlskega zdravja in biazosta-n?a   kakor alkohol.
Povsod drugod se je začela sistematična borba • p iančev^ntem Ah^tinenčno gfbante je zavzelo v mnogih državah odlično  meso   v   druž.nhnem   žlviiemu.   V A-merfki In Turčin se ie rače'a zanimati ta prob'em državna ob'ast. kf rzdaia sebne zakone, namentene omejitvi Jalne ePidetrUe  Sovietska Rusija Je danes morda ed?na država k'er ie to zlo malone že  izkorenimeno.  Do  revolucbe  je vžival ruski  narod   glede   pijančevania svetovni sloves. Žear'e fn špirit sta  b!a monopoli zlrana In država  ie prodaiala ljudski strur v ogromntt* koričtnah   Zato pa W bilo tud; Število nepismenih v Rusiji narvečie. Bol| sevfki so napravili kratek  proces Uničili %o vse zaloge opojnih piiač tn prepovedali n*h prodajo in užlvanie pod smrtno kazn^ lo. Nekaj ljudi, ki so jih zasačil? v pfiano-stJ, so brez obsodbe eksemoiarično ustrelil? In mahoma je zadobila Rusfia drugačno ob'lčie. Pijanci so izsrin'lj obenem pri so Izginile tudi vse posledice alkoholizma. Narod sam se ie zavedel, da je pijančevanje v n»egovo ?kodo In mase so začele samr propagirat« idcio treznosti  Danes ni videti v Rustif nobenega P'*anca. Opnine nflnče so sicer dovoljene,  toda le v minimalni kolf čine, strogo pa  je prepovedano prodala ti jih toliko, dn bi se kdo opManll   Kogar pa bi oblasti zalotile v piianosri »ga zadene stroga kazen večmesečne Ječe.
Tako pobijajo alkoholizem drugod. Pr nas smo tudi v 'em oziru malomarni in in-i diferentni.    Imamo  sicer   neka.) karttattv-! nih društev, ki se bore v znamenju trez-i nosti, toda kaj je to neznatno delo v pri-i meri s strašnimi iteviikajni. ki jiu izk^m-I je pijančevanje. In kaj naj doseže Se takt. i agilno in požrtvovalno društvu, ko pa gre J za zmaja,    ki bi ga mogla ukrotiti »arnc železna   pest   smo trene   zakonodaje? Ce I pomislimo, koliko bede,    nesreč  in težkH. udarcev prizadene alkohol vsako leto našemu narodu, se ne moremo načuditi, da , do danes še ni sproženo to vprašnje tam. : kjer bi btla mogoča vsaj   delna reiltev i Tudi ml bi se lahko že zganili in napovedali boi čezmernemu uživanju alkohola. To • je eno najvažnejših vprašanj, ki ga je treba čim t>rei prenesti iz okvira društvenega i delovanja na polje   i rše  javnosti   in po ' možnosti v področje naše zakonodaje.
Domač? plonna veeellea se erai danes e soboto
f re&vićciji in tavam! .TratniK*
KWT    od pol 9. do 4. zjutraj
Maske dot-rod--Sle. Vst^p prost
„Edinost" o Radiću.
— Trst, 16. februarja. (Tzv.) Današnja »Edirost« piše o Radiću in o poli« tičnih dogodkih v Jugoslaviji ter izreka o Radiću to*le sodbo: »Glavna karak* terna poteza Radićeve politike je bila od nekdaj njena nepreračunljivost. Pri Radiču se ne more nikdar vedeti, kaj v resnici hoče. Kar je danes belo, je jutri črno. Edino, kar je stalno v nje« govi politiki, je nestalnost. Ta zgodo« vina Radićeve neprcraćunljivosti se po» navija tudi sedaj, ko se voditelji opo* zicijonalnih skupin trudijo za ustvaritev skupnega bloka t radicevci. Mnogo go« vori, mnogo piše, pri tem pa nikdo ne ve, kaj bo v resnici botel jutri, ali pa morda hoče že sedaj . .. Nikako čudo torej nI. če voditelji opoziciionalnib skupin postajajo nezaupljivi glede Ra» dicevih namer. Vesti Iz Beograda jav* Ijajo celo, da se vzbuja sum. da boče Radič nadaljevati s politiko abstinence zato. da zagotovi večino za italijansko« jugostovenski sporazum. Pri Radićevi neprcračunljivosti ni izključeno tudi to... Tudi Davidovič, Spaho In dr. Ko« roSec imajo svoje skrbi s svojim za* veznikom Radi čem In ?ašič si lahko mane roke t zadovoljstvu-«
.___
____
^giA rV' Vf*l Trnmn"   rine fr rpnmara
Dnevne vesti.
V Ltubitani. dn* i 6. februar ta 1924. Književni jezik ali narečje?
•Debelo pq gorjansko /o xurobi...m
Prešeren. Gospod urednik! Vas pogum zasluži posebne pohvaJe! V torkovi Številki ste daii prostor dopisu »uglednega kulturnega delavca«, ki je govoril meni iz srca. pa je gotovo tudi globoko ranii marsikako korifeio na našem jezik -oslovnem polju. VaS dopisnik je dejal:
•Gledišče je povsodi forum, kjer se goji najčistejši književni jezik... Kdor pa poseča naše dramske predstave, je že zdavna z bolestjo in obžalovanjem opazil, da na gledaliških deskah ne gospoduje več divna na*a knjižna slovenščina, marveč neka rov« t a r s k a govorica . • .«
Kako žalostna ;e to resnica! Ko sem  prihaial v Ljubi <ano. sem vedno čutil neko srčno potrebo, da sem šel v gledišče.    Ali zastavljam Častno svojo besedo, da sem nekoč ozlovoljen odšel Iz   gledišča   pred   koncem predstave! Kaj. to bodi naša lepa slovenščina na odru?   Torej — rovtarstvo je postalo vzor za književni jezik,   za gledišče! Cesar ni v rovtarstvu. to ni več — narodno, tako naš narod ne govori, tega ne smemo čuti več niti z odra kjer so drugod imeli in imaio še vse drugačnih pravic, — kjer imajo svo'o »Bnhnenspracbe«.   ker   bi rovtarstvo profaniralo   Taliiin hram!   Pri nas pa so   posamični   zakupniki naše lepe in čiste slovenščine   dali   rovtarstvo na oltar. Češ: to je narodova govorica! Pa narodova!   Ko sem se (ni dolgo temu!) uprl neki takšni razlagi in dejal: No, pa bodite dosledni in začnite govoriti tudi z odra:   »debeua. guaua. čebu-ua«, — mi je odgovoril:   da bi bilo   tako   najbolj    pravi In o! Njemu je bilo tako Izgovarjanje — uzor narodove govorice.   Da, sai je bil svoie dni tudi »Figovee« (sicer vsa čast mu!) Še nedavno vzor liublianske udobnosti!   Ali da bi se niti gledališče ne moglo povspeti   nad   take narodove svoiine in rovtarske govorice in flgov-Čevega miljeja, tega bi ne bil nikdar pričakoval.
Spominiam se svojfb đnasTcib let v — tujem mestu. Idealni mladiči smo hoteli pokazati drugorodcem, da je naš jezik lep. čist blagoglasen in lahek za tuica. »Izgovarjal točno tako, kakor je zapisano! Pri nas ni nikakrh pravil za izgovarjanje!« In ponosni smo bili na toliko vrednost svoiega jezika! Zato smo tudi vsi izgovarjali oni nesrečni »1« čisto, neprisilieno. nepretirano. in zdelo se nam je to tako naravno, da si niti misliti nismo mogli: da to nI več narodova govorica in da bo treba pokorno ubogati Prešernovega pisarja: »Debelo po goriansko io zarobi!« — torej: de-betta. gnana, čehn-na, — čoon, poon. sm prišla. aH ceH: sm pršrt. prav po uzorcu kaneta z Tblane! Gotovim gospodom je bil ta »I« nakrat le nekako frakarskoO) pretiravan-e, ki je smešno fn nenarodno —! Da ga Čisto izgovarjajo vsi čakavcl In kaikavci. tudi ponekod štajerski Slovenci in tudi nekateri BeloUranici. Gradiščanski Hrvatje, da da ga izgovarja io vsi Čehi in po svoje tndi PoNaki in T?usi. to naših rovtariev nič ne moti NUhova prva in zadnia priča je: »Tam, kjer po stari s>gi še drekajo. kjer ne zmajčjo dost' al' nič jezika f# — —
Sprva so se začeli IzpodtlVatl le proti končnici »1«. v prvi osebi moškega spola, torei: sem prišett ali prišuf!). pisau ali pteu(!). ka«t| v drugih osebah so že milostno pozab'li na — tudi narodovo govorico: sem biua. sem »na. in dovolil? so: sem bila. sem Šla. Toda čedalie bolj so se zagrizli v take narodne lepote in čuli smo že »pounodo-neče rine čotm — poon«. Kai pa dalje: poune^a čouna. pounemn čounu?!
»Ugledni kulturni delavec« trdi popolnoma pravilno: »Povsod ie pravil?*, da mora biti gledališki jezik visoko nad vsemi dialekti. ..« Narodi so nstvariali celo gledališki jezik... Zato pravim tudi laz: Ako ie bezničar-stvo še tako močno, da ne moremo izgovarjati v navadnem vsakdanjem živ-Ijen u tega čNtega in lepega »I«, na bodi še po niihovo. toda v gledališču in ob vseh slavnostnih prilikah, govorih In predavanjih in — v šolah Izsrovar-rauno »1« tako. kakor ga izgovaria velik del našega jugoslov. naroda, kakor ga izgovariaio dosledno in povsod tudi Čeh?! S tem čisto priprostim pravilom se izogrtemo mnogim neprili^am. Sat n| prav nikakega vzroka, da edino v prvi moški osebi zaratimo organični »l« m ga preminemo v čudne glasove, »eu, au. on. u«. v ta na molj neblag^gtasen samoglasnik. Hrvat/e in Srhi so ga srečneiše zamenjali za »o«, ki je blagoglasen posebno v petiu. Dokler pa ga ne moremo tndi in bolie zameniati. ako fe to mora biti. ostanimo pri svojem »I«, ki se nam ga ni treba prav nič sramovati In če ga že moramo odpraviti, zakai ga ne zameniamo z blagoglasnej-šim »o« in se s tem za velik korak približamo Hrvatom in Srbom?!
— Zlobna agitacija proti naši državi. V Chicagi izhaja glasilo svobod«*-miselnih   ameriških   Slovencev »Glas Svobode«, ki je v št. U. z dne 25. ja-nuarja priobčilo   to-le gorostasnost: »Po celi Hrvatski, ki je bila v nekakem obsednem stanju od   premirja (?) na-prej, so o ačene močne srbske garnizi-je.   Republikanske voditelje mečejo v ječe ali pa jih pobijajo. Oddaljene republikanske vasi požigajo.   Vsi republikanski listi so ustavljeni (!). svoboda govora je prekinjena (!). Skratka, začela se je prava strahovlada. Republikansko in separatistično gibanje na hrvatskem, kjer se je izkazala tiranija Beograda strašnejša kot nekdaj tiranija Dunaja (!). se je silno ojačilo. odkar je bil pregnan Radič Iz dežele.   Sedaj je ogromna večina prebivalstva republikanska. 750 tisoč vojakov ima jugoslo-venska vlada pod orožjem, da bi mogla uspešno krotiti  republikansko Hrvut-sko. Vsled natančne cenzure prihajajo edina poročila o srbski ofenzivi (?) proti Hrvatom diplomatičnim potom   in pa po potnikih.« — List dostavlja,   da je prejel to fenomenalno poročilo od poročevalca   »Chicago   Tribune«  iz Aten. Menda ni težko uganiti, odkod izvira ta skrajno zlobna agitacija proii naši državi. Dobro bi bilo. da bi se naše oblasti nekoliko potrudile in našle krivce, ki tako brezvestno lažejo o naših razmerah in s tem kompromitujejo Jugoslavijo pred zunanjim svetom.
— Občinske volitve na Jesenicah. Občinske volitve na Jesenicah se vrše jutri, v nedeljo. Ker je vlada v zadnjem momentu razveljavila listo, ki so jo pod imenom   »delovnega   ljudstva« vložili socijalisti in komunisti in ker so radi* kali vložili dve kandidatski listi, je to* liko kakor gotovo, da prodre klerikalna kandidatska lista. Nes'oga v protik'e* rikalnih vrstah bo zopet povzročila, da ostane  ta  velika  in  važna  občina na Gorenjskem   še   nadalje v klerikalnih rokah. Edina resna stranka, ki prihaja v poštev v borbi proti klerikalcem na Jesenicah, je demokratska stranka. — Nosilec demokratske kandidatske liste ie dr. Fran Kogoj, ondotni zdravnik. Ako bi bili socijalisti pristopni trezne* mu prevdarku. ako bi jim bilo leteče na tem. da napravijo konec kVrikal* nemu  gospodarstvu  na  Jesenicah, bi morali kot en mož g'asovati za demo* kratsko listo že v znak protesta, da ie vlada razveljavila njihovo kandidatsko listo, ustrezajoč s tem želji klerikalne stranke. Nadejamo se. da bodo socija* listi z ozirom na -tališče, ki ga je proti njim zavzela vlada, pač na željo kleri* kaleev, izvajala konsekvence.
-~ Kal vse le pri nas mogoče! Za včeraj je bila napovedana v drami tragikomedija »Niu« z go. Setinsko v naslovni vlogi. Gledališka uprava na si te dovolila Z občinstvom neumestno šalo. aH pa je zakrivila malomarnost, kakršne ji ne moremo oprostiti. Predstava ?>e namreč ni vršila, dasi o tem nihče ni b\ obveščen. Ljudje so prihaiali. stali in Čakali pred zaDrtim in nerazsvet-Ijcnsm gledališkim posloven«, strmeli in povpraševali doig drugega, kai to pomen' in ker ni mogel nihče pojasniti te k"jri;ozne zadeve, so mnogi mislili, da so se zmotili. Morda danes ni petek, morda naše ure ne kaže»o prav al: pa smo sploh zgrešiti cilj in se :m!ia aric nekle drugje, ne pa pred gledališčem. Takt- so mrmrali med seboi. končno se :e posrečilo izvabiti u kleti dva z\* danska uslužbenca, ki sta jo* edala začudenemu občinstvu, da predstava iz-osta. e Baje sta tudi iz<avila. da ie uprava poslala našemu uredništvu zadevno pf.t'co. Ugotavljamo, da nismo pie>li točenega obvestila, da se predstava ne vrši. No in tako je končala ta predpust-P3 komedija pri zaprtih vratih. Občinstvo je ogorčeno in oziovolje.io odšlo. Ce b: bil včeraj prvi a p nI il vsaj deloma razumeli ta ljubljanski fenomen. V bodoče bi svetovali gledališki upravi, naj se v sličnih sluča ih vsaj toliko potrt.ci. da bo gorela nad glavnim vhodom luč. Tudi košček papirja bi lahko našla v svojem arhivu, da Izobesi na vratih objavo ter vsaj navede razi >ge. zaka je predstava izostala. Toliko obzirnosti bi že lahko imela do iboinstva.
— Znižane prts olblne za potne liste v Italijo. Italiiansko poslaništvo v Beogradu je dobilo obvestilo iz Rima, da so znižane konzularne takse za potne liste naših državi a nov na I ''1 dinare v in za legalizacijo ca 340 dinarjev.
— Smrt našega  rojaka  ▼  Pragi. Iz
Prage smo dobili to-le pismo* -»Sporočamo vam mžno vest, da je dne 12. tm. v Pragi umrl vaš rojak f. Emil Peče, bivši maior v jugoslovenskl vojaki, član izvrsevalnega odbora »Ceikoslov •jugnefov. narodnogospodarskega udruženja ai Sef propagandnega oddelka »Praškega veleseima«. Naše druitvo Je izgubilo v pokorniku iskrenega prijatelja hi neumornega aotrudnika, ki je odpočetka skoraj tri leta vodil uredništvo in opravo lista »Jugoslovenski Trgovae«, ki ta Izdaja naše društvo. Zasluga pokoj, nikova ie. da je znal s skromnimi sredstvi dvigniti Ust na d«n«snjo vf$?m> Pokojnik
krematoriju. Kom. svet. Rudolf Bar ta predsednik dr. I*r. Ztžka. p »slov ud ja.« Pokojnik je bil iz znane notraniske narodne rodbne Pečetove. Bil je eden tistih na-iih redkih častnikov, ki so tudi pod Avstrijo neustrašeno kazali svoje slovensko aVSljenje. Ob prevratu se je poroči' na Češkem ter ostal tamkaj. Kakoi doma. tako si ie znal tudi tamkaj pridobiti mnogo simpatij. Vest o njegovi nepričakovani smrti bo bridko zadela njegove številne prijatelje in znance v Sloveniji. Bodi mu ohranjen prtinzen spomin!
— Profesorski izpit iz francoščine, nemščine in filozofije je napravila na ljubljanskem vseučilišču gdč. Mafcnka Barto-lova. hčerka pfsateM;~^ se. Marite Nad liše k Bartclove.
— Errata i 'V dne 15. februarja ti. objavljenem nku o tožbi na upravno sodišče so v zadnjem stolpcu v 2 stl po besedi »zaradi« -zastale besede »formalnih nednstatkev tožbe ali ^e tofbi ugodi zaradi . ..«
— Ifpnkoffve. Ministe.- orosvete ie na nrh prošnjo stalno upokojil nu-srni učiteljici Cmn Raunacher in darilo Sere v Ljubljani. Za stalno npr .Volitev je prosil mestni učitcl; Fran CJ o r a z d.
— Juro^Io venska 5okofsf;a Mat'ca. — Redni občni zbor Jugosloven-ke Sokolske Matice se vrši v soboto dne 17. t. m. ob 18. zvečer v prostorih .ISS  Narodni dom.
— Izlet v Češkoslovaško republiko. Snoč! ob 2*. ie Priredil pisatelj dr. Ivan I.ah pod okri,;em Jueoslovenske-čeSkoslo-vn*ke l i*re v Mes'nem domu zanimivo pre-davanie o temi «lzlet na Češkoslovaško«. Prcdavanie te bilo zelo dobro obiskano. Uvodoma predavania, ki ie bilo spoieno s prikazovan;em krssn'h skioptlčnfli sl?k. se je na p'atnu pokazala slika predsednika C?R M^.sarvka. Pr. Lah ie na kratko razložil delo in zasluee ve'ikee:a moža-eenija za osvoboienie češkoslovaškega naroda !n slovansk'h narodov sploh. Nmo nas ie predavatelj vede' v krasno, bratsko nam Češkoslovaško Optsal nam ;e sHkovite kraie in mesta, pokazal zlato Praro in njene znamenitosti ter orisal pomen vel!k:h sokolskih prireditev, kakršne so mogoče samo v Pragi. Predavanje so nazorno ilustrirale števlne prekrasne slike, ki so med občinstvom v^bttiale želio, da si na lastne oči og'edr te lepe, kulturno tako visoko stoječe slovanske debele.
— RrerhHfcnosf vrstile obč*n-Ve »prave. Pi5elo nr»m: Pod polo?nim žiman'm dr Ivan Tavčar!?m so se stari zglai^ni kamnin bod*v*k' fnlošče) vs?*o leto pred zimo skl^sali. da se le nI h zgl-len^s* odstranila in preprečile nezgode. To delo je bilo potrebno zlasti po Sv Petra cesti, Pollanab Pred Škoflin in S4arem trgu ter Plorff nrrsVi ultei. Sed^ni' čm^rd^či mogotci na mngj«tratu se pa kajpak za take stvari ne bncraio. ker i'm gre le to po clavi, knko bi mestno obfino in nieno pr^mo^^ple v svoie strankarske nadene izrrbliali do-kl°r lm»io seveda še oblast v rokah Čudno «e nam zdi, da policija v tem oziru nič ne ukrene.
— Casn'frnrslfe  man're    v t.t»f*nan!. »Slovpnec« si ie danes 7opet priv\šxn p^. šiča. fn sicer na ta način, da ponatisktre b? Padičevega   »Siobodnega  doma« neumno fantazmo o neki talni pogodbi med Pa-š'čem in MnssornHem. po kateri si le Tta-liia   v  slnčaiu  ampjifaciie  znsigurala pravico vpada  v hrvatske kraie. Tej abotni vesti pos'avlia  »Slovenec«  naslov »Paš?č trguie s Hrvatsko in Slovenijo«. Na koncu sicer   pristavita,  da   mu   nI   zn^no.   alt In koliko le na tel vesti kaf resnee. Tako torej v prvem stavku Pnsič kategorično tr» guje s Hrvatsko in SlovenMo v zndnicm pa »Slovenec« že ne ve. ali je kai resnice na  tem! Taka  je splošna  klerikalna   fin- j nalistika. Zadostuje k'eveta, o njen? resničnost? naj govorijo drugi!    Vsak političen otrok pa lahko takoj ugane. ~da si je gor- \ njo vest o tajni pogodbi g. Radić krarko-malo izmislil. Resnica ie ta, da so v zadnjih letih Slovenci in Hrvati, namreč federalisti in avfonomistf. storil; vse. da oma-jejo   edinstvo   in   moč   Jugoslavije,   da je Radič, t3 nesramni in laži denunetjator ne- i štetokrat prodajal Slovence Italiji in da so I Radič in    Korošec s svojo    protidržavno ; kamparjo v zadmih letih   res   omogočili , amputacijo in v tem slučaju neizbežno za- j sedbo slovenskih premogovnikov ter delov j hrvatskega Primorja  po ital. vojski. Svo-je nesebičnost pa so Srbi itak doveJi dokazali  pri   pogaja ntih  za   Reko.  ko  je  beo- j gra*ska    d'plomaciia    odklonila   ponudbo ; Skadra za Reko samo iz motiva, da ne bi Slovenci in Hrvati rekli, da se favorizira- I io srbski kraii.  Kedaj pa bi gg. Radič alr Korošec pokazala    tako    širokogrudnost? , Fej tako časnikarstvo!
— Popravek. Uredništvo »Nove Evrope« v Zagrebu nas prosi ugotoviti, da Je j članek dr. Drag. Novakovića o »Kred tni 0^1'iki Narodne banke«, ki smo ga pr občili v našem listu, prvotno Izšel v »Novi Evropi« in sicer že 21. decembra 1923. in $ele k:isn ie v »Novem % volu« in nato tUdI v »Trgovinskem glasniku«.
— Okraden klerikalni poslanec. Te dni I se ie vozil klerfkalni poslanec Zebot ;z Beograda v Maribor. Pri Virovitici ie o?ta- ! vil svoj kupe in odšel v restavracijski voz. I Predno ie odšel je še naprosil svojega v istem  kupeju  se  nahajočega  rovariša  — i klerikalnega poslanca, naj pazi na • jtgo-vo prtliago. zlasti pa na zimsko suktlo, V Virovitici se je ustavil vlak m clifči f po- I slanec-čuvar Žebotnve  DrtlMge  *e z«  tre- | notek odšel rz kupeia. Ko se je vrnil, je opazil, da ie 'zgini'a Zebotova «ukr«a. O tam nI nobengb sledu. Poaldnec Žebot ie moral nadaljevati svojo pet bres zimske suknje.
— Potrlobfev gf»v«M» Ue^fiaft«e-*e »tr»-ge. PiHefn nam: Letos bi se imela pričeti ta dela. ker le župan lansko leto povodom svoje Intervencile pri ministru financ In ministrskem predsedniku po povratku 1« Beograda v občinskem svetu poročni, da mu le minister ohlhibil. da pride tozadevna postavka v proračun In sle-r kof prv« obrok 10 ifTliionov. Ker nt o kak*** n*k»*l«
prav radovedni, kaj je na tej obljub I leni podpori resnice.
— Pozor na pse, ki prihajajo z dežele v naše mesto! Dognana stvar |e, da prihaja največ steklih psov z dežele. W k tržni in sejemski dan se priklatijo v Ljubljano s kmetov sestradani psi. Županstva in okrajna glavarstva naj bi v svojih okrajih da a zanikrnim lastnikom psov strog opom n, naj ne jemljejo psov v Ljubljano, marveč jih pr:ve2ejo doma io pred vsem zad_»stno hranijo*
— Olas Iz občinstva. P.šejo nam: Kako težko je sedaj hoditi po hodnikih, to ve samo tisti, ki Ima vel ko potov na dan. Hodniki so slabo očiščeni in sp-.lski ceste pa s vse polne snegn kakor v zadnji gor-s!;j vas; Na vcvk.h deset korakov pa sre-čuiemo ljudi, ki vodvio svo'»e pse na vrvici. k?kr>r le predpisal slavni magistrat Ali nr?«*ob*niki ne zadostujejo več? Ali grzejo psi tud' z nagohčnk? To ie spet ena fz-m^d abd.ritskh odredb, s Vatenmi se je ze tolkokrat proslavil na< slavni mae'straL Nai magistrat pos^rhi. da bodo hrvdnk' v takem staniti. da b^d° lii'die lahko hodili po njih. in da se lastrvkov psov ne šikanira nn nepotrebnem
.r«nui pva'o* l--.:o" 7 - uTi-u! ,Slavce«« naaskarada' /. marca L I.
J       — Cclj>ke  vesti. Seja celjskega občinskega sveta se je visila dne II. febr. Učitcljstvu se je priznala za ia* od j 1. julija 1922 do I. marca 1923 odškodnina . za stanarino. Zaenkrat se je odklon'lo vsako  povišanje  rrezd   m stnim u^lu^rKnc^m. j Občinski svet je soglasno protestiral proti ; odloku  ministrstva  za  soc.  politiko,  ki ie j odklonilo  legalno    izvoljeno stanovanjsko j oblast za mesto Celje in postavilo vladnega  poverjenika.  Trem  korporacfjam so se podelile   različne  podpore.  SMenilo  se le ustanoviti mestno zastavljalnico po vzorcu Ljubljane  in   Maribora.   V   evidenci   se bo i obdržalo   podržavljenje   ceste   Celje—Zidani most. Proda se 80 kubičnih metrov lesa j iz mestnega  gozda  po cent   ISO Din. Na-I iemna pogodba za uporabo prostorov okr. j sod'*ča  se  podali^a  Izicm^mn   za  I. 1925. ; Športni klub se opozori na prostor na Sp. , Lanovžu, ki bi bil za trening in tekme pri-, preven.  Iz Glazije se napravi  šetal'šče in j otroško igrišče. Sledi poročilo o delovnem redu za elektrarno, ki se bo v kratem oblavil. Za nove transformatorje se postavijo   tri  hišice.    —    Seja celjskega mestnega    Šolskega    sveta  se |e vršila 14. t. m. — Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek IR t. m. predava adm kapetan v p. g. Maks Kovač »o eksploziji In razvoiu eksplozivne tehnike.« — Poro-t a. I. porotno zasedanje okroz". sodišča v Celiti   radi  pomanjkanja  porofnih s'učajev odpade. — Srezkj zbor zaupnikov Demokratske   stranke    za srez Celje - Vransko se vrši v nod-lio ob pol 9. dopoldne v Nar   domu. — Mestno gledališče. V nrdrllo 17   t. m. zvečer se vprizori za B abonement ^Revček An-dreiček.«   V   torek  gostujejo  igralci ljubljanskega  narodnega   glcdnlt^ča    z »Os-no ženo.«  TzvenabonemenL  V  glavnih vlogah nastopita ga   Nablocka In g Putiata.
— Mariborske vesti Vrnitev velikega "upa na 'z Pari7a se ie zrkasn^-lo, pričakujejo pa dr. Ploja že prihodnje dni. Po povratku ostarie sralno na svojem mestu. Med tem se izpopolnjujejo posamnt oddelki sarros»oine oblastne uprave. Oddelek za kmetiistvo Je ?e prevzel bivši poslanec Rajer. Da pa bo tolikanj hvai^na samostojnost v upravni oblasti v glavnem namreč pri kreditu zelo omejena, se bo takoj občutilo, ko bo trrba za vsako stvar, čije vrednost znaša 5 000 D. šele na dolgo pot v Beograd po dovoljenje. — Razstava gradbenih načrtov. Da se omogoči udeležba razstave tudi vnanjih zastop-nrkov ie kreditna In stavbna zadruga »Moj-mir« kot prirediteljica v smislu zadnje seje prvotni rok podaljšala In določila 9. marec kot dan otvoritve. Priiave se sprejemalo do 25 t. m. na naslov zadruge »Moj-mir«. prijavljeni načrti pa se sprejemajo od I. marca dalje. Posebno dobrodošli so načrti za cenene malosfnnovaniske stavbe. Razstave se lahko udeleže tudi oni ki niso d< b:!i posebnega vabila zadostuje, da se pravočasno priiavijo. Z gradbeno razstavo ie združena tud razstava nivega umetniškega prdictia d u/be »Ažbe«. kar valiva že sedai na splošno zanimanje za razs»avo. Z otvoritvijo vred se vrši tudi pr\ ? občni zbor zrdruge" »Mojmlr«. Proj.ktirana |e za otvoritev tudi nrva ankefa VSe h stavbnih zadrug iz cele Slovenije, da Se omogoč pri centralni vbdi skupen nastop za povzdigo gradnje v kraiih. ki posebno trpe radi stanovanjske bede. Tak korak Je skrajno potreben. _        Češkoslovaško  ondje t-
Je Kybal. Češkoslovaško podjetje O. Kvbal. livarna za svinčene cevi. si le z velikimi žrtvami in trudom ustanovio v Mariboru svoi tovarno. R^di težkoč pa W Hh ie delala centralna vlada že od vsega početka temu podjetju se ie lastništvo odločilo za ukinlmle. Te dH |e amdb-no podietie Nass'nb-nl že pričelo z demontiranjem strojev, ki H" le Imn'ln an«l-*ko rudniško p^dietje v Mežici. Kakor čujemo, le celo podietje z zemli»*eem (4.0o0 m*) pod ugodnimi pogo|| na pmdal. — Narodno gledališče. V četrtek 14 febr, se Je namesto onere »Pri treh mladenkah« vprlzorila reprlra VomedJie »Mer'<?dt« z vsestransko zadovo'l'vim usn^hom. V soboto dne In" lebr premiera drame pisatelja Mj1£in«kega .Mogočni prstan«. Za to premije^o le vel'V^ zan»rr»r»n|#».
— M-atn voll've v flo'lcl bodo Jutri 17 t. m. Slovenci so izdali parolo, da se te volitve ne udeleže
— Odstranitev barak K mesta, Pišejo nam: Zaplankani in z barakami zabarikadirani del mesta izgublja počasi »v- je «as>e drkoraciie: po prcdmesHih so za'cli podirati barake in tudi planke. Ob Cesti r.a Jtižno teleznico so začeii. p «ča<i pride Dunajska ers*a In drugi   e*ci»i «>kvJrii na vr.
I planke.     Proč ž njimi! KJ- Je tisti »lavni
j »Olepševalni odsek. .>b\:.sk.?g, sveta kJ figurira na papirlu. da bi zdaj za spomlad malo  v praksi   moderni'.rai   Lm:i:lan .?
— OhJa%a Izseljeniikega kom sardata r Zagrebu. Konzulat repub ike Clule v Zagrebu javlja. Potniki, ki potujejo v republiko ChšSe. morajo vidirati svoj potni list sumo pri omenjenem konzulatu, torej za našo kraljevino v Zagrebu in ne kakor se
i dogaja, da ga puste vidirati v inozemstvu, j kar se često dolnja. S tem si pomik« pri-! hranijo event. nepriiike pri prihodu v Clule Zabvaja.   Orn.   natakar, c v   itd. si
šteje  v  do^žnosč.  se   leni  Colom nailskrU"
neiše zahvalirt vsem, ki so s svotim pose-' tom a'i z denarnimi prispevki na zadnjem I nat plesu pripomogli do tako v sch ozirib j karsnem  uspehu.  Posebno  te zahvflljuje-
mo z Kr&pežJ in pokrovltejvtvu Kav-| čičeve  »n t   Ristu r.a  vsestranski  p, uioči
in nak.ontcnosti. — Odbor org. nat. Itd.
— San.o.nor v Zagrebu. V Zagrebu se , Je obesi* trgovec z delikatesumi Marcetl&
Zapusti! je pismo v katerem navaja, da je šel v smrt. ker njegova trgovina ne prev spetira. Haje z nesrečno spekulacijo izgu-j bii m milijone kron.
— V.-emcn-ka napoved. Dunaj. 15. febr Uradna vremenska napoved za 16. t. m.: Splošno oblačno, mimogrede jasno.
I Prenehanje Padavin, zmeren mraz. »cvero-| zapadni vetrovi.
DIVJI LOVEC USTRELIL KOŠUTO.
Okrog 25.  ianunna  se  Je pojavtla na> j !rub'j»"skem Hnrju stara koiuta. ki je teh-i tala nad 140 *g in kHiero so pozneje *rro-I kovniaki  cenili  na  4W  dinarjev.   K- suto j so najpreie opazili kmetje tu deiavc", ki so sekali drva v Mestnem logu. ozir DoOrov-I skem  logu blizu  Brezovice, kier  Ima svoj j levsk: revir   bivSi veliki župan dr Lukin. Košuta  ie prišla  tudi v bllžfno gonpodaf«-skth poslopij V času med ,^1  lan. in 2 ffbr. j pa je košuta izginila in kakor se je pozneje ; ugotovilo, so jo d«vri iovci ustrelili v lov-I smem   revirju   biv4e«;a   velikega   župana v j občini Dobrova.  Na   In'hl'^nskem fiarju ie ! bilo že od meseca oktobra opnzovan zelo I dobro organizirano drufbo  divtili lovcev, j katero ie marljivo zasledovalo okoličnnsko I orožn:srvo. a tarnskim    lovcem ni m-^g'o P'itj na sted   Dne 9  februnria ti. stn or.^Z-n?$ka narednfka  Justin fn Oruden nt*, postaji Ko7ar;e napravila  hišno preiskavo pri posestniku Cesnovarju vu^o pri »Jurč-ku«   v  Srna trnem  pod  Smreko  ter  sta v greznici oz.  kupu  gnoia  po dolgem iska-nru   n:\> .i   koSutine   odpadke     tako dr^b, dlako, izredno dolgo spodnjo čeliust. usrsa In parklie. Na  pr^dlagi  feh doknzov  Je Ml na  to posestnik Ce^novar are'iran ter ročen sodišču   Preiskava Je bila zelo dolgotrajna In je kočno dovedia do uspena. Orožniki so nn*pre»e preiskali tudi mesto, k»er >e bila košuta ustreltena in so tam našli   mno^o   d'ake.   Kakor   zatruiicjo.   «e je ko?tjfs   nnibr?e  zatekla   v  goren«;  revir rz raVtnisklh ali tourseljsklh gozdov, kjer te nahaja stalno neka) leleniadl. Dlvi^ lovec ie ustrelil košuto s Sibrarrri. V snegu se Je tnd:  spoznnlo. da  Je bila  nsfrebena žrval oćpel\RTiQ na ročnih saneh in da je sled vodila   v  smeri  proti  Dobrovi Preiskava Še trnja.
Kakor nam poročajo fz lovskfh krogov. | so prebivalci In lovci zadnie dneve v bo-kaiSkih w dobrovskfh    gozdovih opnziH velikega ielena. V četrtek so jelena opazili Pn* boka'<V| *agf.
— Boleč ne? V obrazu? V ndTh? Poskusite prav: Pei'erlev Clznfluid! VI se bo-dete čudiM' Dobrodelen pri drgnjenja celeča te'esa In kot kosmetlkum za kofp, zobe in negovanie ust! Veliko močneiil la bo!i§ knVor irancosko *ganje ter čez 25 let prfliuhlien! S pakovaniem in poštnino 3 dvoinate ali I Specialna steklenica 24 D'» 3b dvoinatih a'l 12 Specijalnih steklenic 214 dinariev < |fi% doplatka razposilic: leknr« nnr FIJOrTN V. FfTIJ.rTR, STUDICA DONJA, Elsatrg 2W Hrvatsko.
— Najcenejše in najnovejše obleke «e dobijo s a m o v ^elenburgovj uhca st. 3 pri Gričar <t Vrtal
— Res'avracf;a »TVrT/O^«. Vsako nedeljo in praznik zajutrkovalnt koncert
Borzna poročila.
Z4GRf:BSK4 BORZA. Dne lf». lebr. Pro-H promet.
Devize: Curik 1 1.475 Pariz 3 TO, London Dunaj 0.1095.    Praca  2 28.
Trst 3.40. Newvork 7n —. Rtd mpcita 0.26, INOZCMSKC BORZE.
—. Curih. 16. febr. (izv.) Dannšnja borza: Beograd 7.40. IBerlin 1.26. Amsterdam —.— Ncwyork 5.75. London 24.67, Pari2 2.s23 Milan 24.95. Praga 16.70, Bik karesta 2 96. Sofiia 4..10, Dunaj 0.0086
_ Trst  16. febr. Beograd 29 60—29 80 Dunaj   0.0^22—0.0.^25.   Praga   66 po—67 20. Pariz   10! 25-101 75.   London 9^.75-08.90. Newyork  22 95-2.1 "5. Curih 399--'00.
— Dun»}. 15. febr Devize: Beograd «06-900 London 301 snn—.105.500. M lan 30^0-3101 Newyork 70 0.15-71 1«5. Pariz 3i72-31r8. Praga 2053 2063 Curfh 12.315 — !2 1«5. Valute: dolar 70«60-71 2'A lira 10«5—3105, dinar 889—895, češka krona 2050—2060.
Po?7vpffhe.
»to. Na P»Mr«nskem nasiPU l».a mestna oble bil upcpeUea la. tm. ob 14. v araikita 1 ta lasa denarja Se ae duha me »luna, sojo % eioa aamesto moderne ograje sure ožgane
— IzguMjena denarnic«. PoSteni na^ ditelj, ki »e naSel črno denarnico s srednjo vsoto denarift. orozn'm listom. r*rnfml le-g!timaci;aml ?n vafn'ml pap'rrl se prost da odda slednjo na naslov Lovro Plčman. klep. mojster. Ljubljana StrellSka ulic« 29. aH pa na polici)!. — Prosi se dotifnfka da vrne v*ai listine proti orlmernl nagradi.
— V četrtek se le na«!* v Sodni u!rel rtov* Ustnica. Dobi se pri Milan Gosttia. Resljeva cesta. 31.
— Rcvrg v*ova le trgn^lla 16. t. m. dopoldne na Vodnikovem trgu Tstnlco s 400 dinarji nrkai drob"*a in več si.k ir d nis-n'co K'fdl'ne bf»nke Po'tenlnk^ se nanrrv. <a. da dreki vrne proti nagradi na naslov ki je na dopisnici
Stran 6.
»SLOVPNSKI   N A R O D«.   dne 17. februarja i
štev 40
Gosoorfarsfvo.
STABILIZACIJA DINARJA, i pri današnji devalvaciji, damo obstoje-V beograjskem »Ekonomistu«, dru- I čim gospodarskim razmeram legalno in štvu za proučavanje gospodar, in fi- j realno obliko. Ce pa vzamemo za pod-nančnih vprašanj, je 13. februarja pre- : lago devalvacije današnjo kupno dinarje vo moč, tedaj mora obveljati relacija 1 : 20. čim reduciramo s tCml relacijami današnji novčaničnl obtok 5790 milij. dinarjev, najdemo, da kroži samo 340 milijonov zlatih dinarjev. Pri obtoku 6 mlijard je lahko voditi deflacijsko politiko. Drugo vprašanje pa je, ali jo je mogoče izvesti s 340 milijoni pri narodu z 12 milijoni prebiva'cev. Sabilizacljo lahko izvedemo na ta način, da ustanovimo relacijo 1 : 17 ali f : 16 m da Izmenjamo današnje papirnate dnarje za zlate dinarje. Te nove novčanice lahko prevzame Narodna banka. Dosedanje novčanice zamenja za nove v relaciji 1 : 17.
daval znani zagrebški gospodarski publicist dr. Ivo Belin o stabilizaciji dnar-ja. Predavanje je vzbudilo veliko pozornost. Radi informacije in važnosti predmeta tudi za naše finančne in trgovske kroge prinašamo daljši izvieček:
Še pred kratkim so bili izgledi za stabilizacijo dinarja nepovoljni. Danes je situacija popolnoma izpremenjena. Državne finance so se uredile Med izdatki in dohodki se je doseglo efektivno ravnovesje. Tudi izvozna izvestja zadnjih mesecev so dokazala, da je naša trgovska bilanca aktivna. Nastopil je torej trenotek, ko mislimo na ureditev dinarskega vprašanja.
DVE STRUJI.
Tu se javljajo dve struji: eni so za stabilizacijo dinarske vrednosti, drugi pa za njegovo pojačanje. Dr. Belin je zagovornik dinarske stabilizacije v naj-radikalnejši obliki. Dinar treba pritisniti v določeno razmerje do zlata. S tem odpravimo kolebanja dinarske vrednosti. Vsako pojačanje dinarske vrednosti pa bi škodilo našemu gospodarstvu, to tembolj, ker so se naše cene že prilagodile današnji polustabilizirani dinarski vrednosti. V letu 1923. smo poboljšali valuto za 10%, cene pa niso padle niti za 1%. Svoj čas je Češkoslovaška pojačala svo jo valuto za 200 % in s tem izzvala ostro gospodar, krizo. Mi ne prenesemo brezposelnosti, kakor jo je Češkoslovaška, ker ne poznamo tozadevnih institucij S'ahtlfzaciia valute pomeni etabli-zac'jo ali ustaljen je tržnih cen. Samo taka stabilizacija omogoča redno gospodarsko življenje in kalkulacijo. Naše žitne cene so padle za 30%, življenske razmere pa so osta'e iste. V interesu oaše-ga delavstva je, da ostare vse zaposleno in da se torej gospodarstvo razvija normalno. Dr. Belin pobija mnenje Izvozne banke, ki je v svojem poročili trdila, da bi od pojačanja dinarske vrednosti trpela samo nekolicina ljudi. Zastopa naspr. mnenje, da bi pojačanje dinarja koristilo samo malemu štev lu državljanov. Dr. Belin navaja Avstrijo, ki se je utrdTa z relacijo med vrednostjo in zlatom svoje gospod, življenje. KHub temu, da velja krona samo 14.400 del predvojne vrednost?, so se razmere v Avstriji prav zadovoljivo stabilizirale. Za stabilizacijo dinarja pa svetujemo dr. eBlin nastopno postopanje.
ZA NOVO IZMENJAVO NOVC ANIC. Dinar je dosegel nnpram dolarju knrz 87 do 88 dinarjev. To se pravi, da velja dinar danes samo 17 del svoje predvojne vrednosti. Z drugimi besedami, en zlat dinar izpred vojne stane da-les 17 papirnatih. Ce ohranimo dinar
DEKLARACIJSKA METODA STABILIZACIJE.
Stabilizacija valute s pomočo takozvane d ekl aratorične metode obstoja v tem, da Nar. banka ali drug institut, ki je s to nalogo poverjen, kupuje zlato ali dolarje v določeni relaciji. Re'acija 1:17 pomeni menjalni kurz 88 dinarjev za dolar. Druga metoda obstoja v tem, da Nar. banka ali drug institut (brez posebne deklaracije) z do" ločeno devizno politiko vzdrzufe dolarski kurz na pari eti 88 dinarjev. S tem postane dinar absohifno stab len.
UREDITEV D^AViVFOA HOLGA PRI NARODNI BANKI.
Skupno z regulacijo in stabiMzictjo našega dinarja se morajo urediti še nekatera druga vprašanja, predvsem vprašanje državnega dolga pri Narodih banki. Država dolenje Narodni banki do 4 milijarde dinarjev. Dr. Belin meni, da ni potrebno, da država ta dolg efektivno vrne. Že va'orizacija določenih postavk v bilanci Narodne banke lahko izravna ta dolg (tu se dr. Belin opira na svoječasno trditev dr. Grerorina, kar bi v predavanju lahko omeniO! Stanje banke je v resnici mnogo povolmejše, kakor pa izkazujejo tedenske bilance. Metalno kritje se navaja v zlatih dinarjih, ostale postavke pa v paoirnatih dinarjih brez valorizacije. Zaklad Narodne banke znaša 68,8 milij. zlatih dinarjev, kar pomeni pap'rnatih 1170 milijonov dinarjev Če s to valorizacijo koristimo snlošnosri, zmanjšamo do*g države pri Narodni banki pod tri mil jarde. V izkazu Narodne banke se nadalje lahko Črta nostavka 350 milijonov dinarjev iz svoječasne provizorične 'zmenjave. Postavka nastooa na pasivni in aktivni strani in torej lahko izostane. Dr. Belin predla ca nato, da se v svrho zmanjšanja državnega dolga določene novčanice deklarirajo kot državne novčanice. S tem se položaj Narodne banke znatno poboljša. Država lahko prevzame lOOdi-
narske novčanice, ki znašajo do 3 m pol
milijarde dinarjev. Pozneje se te novčanice lahko izmenjajo proti niklnaste-mu in srebrnemu drobižu. Dr. Belin smatra, da je vprašanje relacije sekundarnega pomena. Mesto nerodne relacije 1 : 17 lahko vzamemo 1 : 10 ali pa 1 : 20.
DR. BELINOVI PREDLOGI.
Glavno jo, da se določi definitivna relacija med papirnatimi In zlatim] dinarji,
da se valorizira metalna podloga Narodne banke in
da se male novčanice do 100 dinarjev izpremene v državne novčanice.
Na ta način doseže metalna podloga 1500 milijonov dinarjev, cirkulacija pa bi znašala 2 in pol milijardi. S tem bi bilo dano 60% kritje, kar odgovarja predvojnim razmeram.
(K temu predavanju se še povrnemo.)
★ ★ ★
Zunanja trgovina Češkoslovaške za leto 1923.
Glasom podatkov državnega statističnega urada CSR je bilo v letu 1923 izvoženo iz ČSR: 11.309 772.495 kg blajra in razven tejra 4.748 815 komadov v skupni ceni 12..518.613.927 Kč. Od teea pripada na mesec december 1923 1 „248 207.772 ks blaga in 691.499 kosov v ceni 1„718,051.992 Kč.
Po posamnih država škoslivaškega izvoza za Ijcna takole:
le vrednost če-leto 1923 pode-
Avstrija
Nemčija
Vel. Britanija
Madžarska
Zjedinjene države
ffrr.lievina SHS
Švica
Italija
T?om"nija
Poljska
Frnncria
Hofandija
druge države
2.-639 180 999 Kč
2..551.223 616 »
1,.216 447 727 *
713724.0*2 »
55*6*3 029 *
54«?52.902 »
487.430.0^3 »
463 845.832 »
405 214.245 »
358 001.559 »
302 315.^46 »
232 141 441 »
96.2« 1 «09 ■
U941.ft2fl.017 »
skupaj: 12
Najvažnejše vrste blaga, le v skupni Številki izvoza sledeče: sladVor les in premog bombaž,   lan, ter izdelave iz njih
steklo in  stekleno blago volna, voln. preja in blago železo in železno blago žito, slad. tuštenine sadje, zelenjava lan, konoplje. Juta lončeno in  gllnjeno blago
,518 613.927 Kč
katere so bi-zastopane, so
474.660 132 Kč 216,322.492 »
181.415.661 »
129.332.617 »
123 418.324 »
108 070.022 »
87 142.944 »
55 492.111 »
407*0.534 »
33 165.499 »
Ti podatki so predhodno pripravljeni, definitivni natančni podatki se objavijo še naknadno v celoletni publikaciji o zunanji trgovini CSR v L 1923.
*   ★ ★
—C Slvjnski sejen ▼ Maribora. Zadnji svinjski sejem dne 15. febr. je bil radi neugodnega vremena slabo obiskan. Pripeljalo se je samo 51 svinj. Izostali so popolnoma mladi prešici 5—6 tednov stari Tudi kupčija je bila zelo omejena, ker se kupci zanašajo na padanje cen. Cene (v oklepaj h iz prejšnjega sejma): mladi prašiči 3—t mesece stari 650-^675 (650—800); 5—7 mesecev 875—1.000 (1.000—1.125): 8—10 mesecev 1.125—1.300 (1.250—1.325); 1 leto 1.750—2.000 (1.750—1.875); 1 kg žive teže 22.50—24 (22—25); 1 kg mrtve teže 26.25 —30 (isto). — Prva tovarna za glicerin v Mariboru. Prva Mariborska tovarna m^la »Zlatorog« gradi kot prizidek razSirjeio podjetje veliko poslopje, kjer se že letos otvori izdelovalnica za glicerin (nitrogHčerin). Kakor znano, nimamo do sedaj v celi državi slične tvornice, torej bo to podjetje prvo te vrste v naši državi Novo podjetje Je tembolj važno, ker ga nujno rabi tudi država ozir. vojna uprava. Za to je tembolj čudno, ko slišimo, da centralna vlada ni hotela nuditi n< bene podpore, ko je bilo treba za novo podjetje iskati investicijskega kredita. To novo podjetje pa bo velikega gospodarskega pomena tudi za vse druge tovarne mila. ker bodo lahko spravili v denar takozvano pod-lužnico (spodnji lug), ki preostaja pri izdelovanju mila in katerega se dosednj ni moglo vporabiti za kake druge stvari. Za novo podjetje se gradi v tovarni sami veliko betonsko poslooje, katerega zgradbo je prevzela ljubljanska tvrdka mg. dr. Ka-saL Zasluga za to novo podjetje gre pred vsem izbornemu strokovnjaku ravnatelju tovarne inženerju Draču.
—g Naša trgovska mornarica v Južni Ameriki. Kakor poroča »Jadran« z dne 15. jan. t 1.. ki izhaja v Buenos-Airesu. nameravata dve naši veliki tvrdVj B a b u r i z-z a in Božo B a n a c (T.ondon) otvoriti in vzdržavati trgovsko linijo med obalami 1. Atlantika in 1. Pacifika ter Evropo, event. tudj indijo. Promet bi izvrševalo 10 cargo-boat od priblJ"no 10.000 ton. Ta namera se ima še proučiti. Je pa že danes gotovo, da se bo ta ideja dala kar najlepše in hidi zelo uspešno izvesti. In pomenila bi velikanski korak za naše gospodarsko življenje, ker bj se s tem ustvaril prvi temelj za našo trgovsko mornarico., Iti so Jo Ju-go-lovenl Var naiprei moramo ostvariti. Mi smo trdno preprčnni, da se našim drtlma rimskim rojnkom PaŠk-i B a b u r i c i, Mihi Mih a novi ću, Franju Petrinovićn, ki so strokovnjaki »svetovnega ka1:bra«, posreči ustvariti in urediti — tudi to je važno — naš pomorski promet, naše pomorsko gospodarstvo. V tem oziru utegne zlasti naš DubrovTrk poleg svojega zgodovinskega sitoia postati za nis Jugoslovene vrata in izhod v vesoljni svet       D. K. V.
—g fVaši gospodarski krogi za redne odtio§a»e z Rt's'Jo. Po angleškem priznanju Rusije stopa to vprašanie tudi pred ostale evropske države. Tudi naša vlada se približuje Rusiji. Značilno pa je, da so naši gospodarski krogi tisti, ki forsirajo to vprnšnnje in da je v to vprašanje posegla tudi ljubljanska trgovska in nbrtm zbornica. Za zvezo z Rusrjo se največ potegu-jcio naFi brodarii v Dalmaciji k' razpolagajo z obsežno kabotažo in ki že sedaj uspešno konkurirajo z italijanskimi tn angleškim« pr^komorskimj vožn«ami. Rndi tega so si naši brodovi osvojili tudi nekako
prvenstvo v Črnem morju. Ker pa so morali tamkaj za vsako tono plačevati po en šiling, medtem ko so angleški brodovi plačevali samo 1 peni, so začeli naši lastniki posojati svoje brodove anerleš ;m tvrdkam, tako da plovejo sedaj naše bdje pod angleškimi zastavami po Črnem morju. Poleg brodarjev zahtevajo tudj slovensk- industrijalci, da se vzpostavijo redni odno-šaji z Rusijo, ker bi radi izvažali svoje produkte v Rusijo, kakor so to delali pred vojno. Tudi lanskoletna trgovina s sli vami ne bi se bila tako slabo odrezala, da je mogla Izvažati v Rusijo. Končno se tudi naša lesna Industrija zanima za Rusijo. Sami pa bi lahk iz Rusije uvažali nafto, sol in druge surovine, ki jih <='-d.n knpulemri v drugih deželah zapadne Evrope in Amerike.
—g Kongres središn*oe ureda za osiguranje radtrfka v Zngrehu se vrši mtri. nedeljo. Rnzmotriviti se imak) vsa važna vprašania in sk'eoi parftene komisiie služ-bodaiaJcev :n delavcev na konferenci z dne 12. tm.
—g »Rudar*, akciiska drn?ba s sedežem v Beogrndu ki ?e je pred kratk'm ustanovila z osnovnim kapitalom 2 m;!iio-nov dinarjev, TP.zćev,en;m na 2000 akcii vsaka po Din 1000 Ima m men, da pomnga raz'skovalcem rud v naših deželah in sp'oh podpre m poživi raz^kovanie naše zemlie. kar ie bilo dosedai zelo težnven in riskan-ten pose' za posamezne podjetne, a denarno nepreskrbljene preiskovalce. Društvo »Rudar« namerava pni.?c: lastn;h podjetij prevzemat* z gotovimi pogoji pre'^ko-va'na dela svonh komitentov, pre^kben za njihov rnč:*n vse rudarske potrebe na materialu, stro'ih itd. Pečati se hoče tudi z eksperi^znml, analizami, inspekci<nmi posamnfh podjetij itd. Predsedn'k druš va je Ignat B a j 1 o n i, direktor rud. inž. Mil. O Stolić. Nnmen tega prepotrebne-ga društva ie velevažen za celo našo državo. Prav posebno pa opozanamo n^n'e tiste naše kroge, ki se že od nekdaj m nimajo za podzemska prd'etn in bogastva In se pogani^*) rn trudijo za razne, — prazne — »prostosTede« itd. do sedaj rudi po večin; brez »globokeišega« uspeha.
Zahfevrjte nov^od nošo domačo
KOLINSKO CIKORIJO ::   izvrstni pridatek za kavo. ::
Gosoorlično,
veščo praktičnega knjigovodstva in tozadevnih poslov — išče podjetje na de/rli za čimprejšnji nastop. — Ponudbe pod »Resna pomoč/1266« na upravo »Slov. Naroda«.
Podpisani Mihael Omahen, posestnik in treovec v Višnji gori, opozarjam, da bom proti vsakomur, kdor bo trosil in razširjal o moji tvrdkt izmišljene in neresnične vesti, ki so samo iz-rodek umazane in škodoželjne konkurence, ter mi s tem izpodkopaval zauoa-nje — sodno postopal.
BM Mn - Hft flora.
6. F. urasek
Ljubljana Wolftm ai. 12 Oglašujem ter  no tsvHara
glasovir je in harmoniie, speci leino strokovno in cenol
vsake dobre gospodinje je močno In lepo perilo, kar pa }e edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STERMECKI v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito olike cene   Lastna manipulacija in
import. Trgovci engros cene.
MT CENIK ZASTONJ.
Uziamstvo popravljeni
L0K0M0BILI
Lanz-Woli  Gradj. god. 1914—22
HP
-15 15—20 ao—25 25-30
ari—*o
40—50 50—60
HP	HP
75—85	200 300
80—100	'00—400
90 120	400 500
100-130	500— 60
120—170	Novi
130—190	
»50—200	26— 42
170 230	30— Si
Novi
40     65 HP
50— 80 .
70—100 .
100  140 .
120—170 .
130   100 .
170-210 .
Zahvala.
Za tolažilno sočutje, izraženo nama o priliki prerane smrti preljubega soproga oziroma očeta, gospoda
Viktorja Moroia
za poslane mu krasne cvetne pozdrave in za častno spremstvo dragega pokojnrka k zadnjemu počitku se vsem najsrčnejše zahvaljujeva.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1924.
Krlatioa Mor* in d*. Viktor Moro.
;i papir
priporoča
Narodna knjigarna.
mm
sprejmemo takoj. — Ogiasiti se je v trgovini Sax v Mariboru.
Prvorazredno gen crnino poprav Ijcni. Iskušani. Jednopodlnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža. Pogleda i te naše stalno skladište
inu m
BEilZIH MOTORI
PS od 5 do 50 TransmisHc    Potoutta montaža
IUC1 FiSCHER i L UM
Pantovčak 5
^6 k Z/
m*
m*
KREM MILO LAK
SAMPON PUDER
Oosne ffoaaodlčae.
Parfnnteiila OJAl Paris-Neally 5/5 Rne Angel.
Da bi Vas prepričali o libomem delovanju O J JI kozmetik, U so znane po celem svetu kot odlične in popolnoma neškodljive za negovanje In lepoto, poijljamo z
vračunano poštnino:
So Din tO"—
o
j
A
OJA frraai za lice in roke, OJA talio terol za roke, OJA tampon za negovanje laa, OJA atffi za sijaj nohtov. OJA itfft za ustnice, barvast OJA atttt za ustnice brez '
vračunano poštnino:
O
J
A
Ali so Din 120'—
prvih 6 kozmetik z dodatkom: OJA avli«, velika doza, OJA foiolloga za nohte
•JlilMl 1*0"—
gornjih a kozmetik z dodatkom:
OJA-OJA za negovanje las, OJA kolonjska voda O J AMO OB puder za lice, barva po želji Pošiljka se lahko kombinira na želja
Dopise pošiljati na: PArfamorifa OJA - A. D. BoograA.
Iščejo se razprodajalci za vsa mesta Jugoslavije.
Jugosl. Importno in eksportno poletje
ING. RUDOLF PECLIN.
Strofi za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedeljsk« stroji in orodje; lokomobile in motorji: vseh vst stiskalnice;  veletrgovina železa za  stavbeno in kons'mkcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC iz deluie vse predmete iz litega mmm  *e'eza v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo
^IH Tot. fntor. 82.    MARIBOR« Trubarjeva ul. 4-.
Tel. inter, 82.
QGOO^ai3QI3Qr^^
n~ _ _     _       _ _ _T)
aia a. i.
%   0»« Mn: Di« 6fl.0fl0.flB0"-. s  Rezerva: Bii 32.515.000*—.
iS
5
Bled, Cflofafl«
Dctoruoiilk, Erce^nooi.
Podrnfnlcc
Jesenice« RorCnta. Rotor. Rranf,
Mnbllann, maribor.
Prena''et Sara?eoov
Sibsnllc« Zagreb.
Hmerihanski odio.
MJuloo za brufaoi: JHDRRnSKH.
Rfillirani zauosli:
: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Ink: Cortland Street 82, New-York City.
: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
a
Lj 13
j j j j j j j j j j j j j j j j j j jgf j j j j j j j j
afev 40
•?LOVrN5fCI   NAROD«,   dne 17 ferboar^a 1924.
S^rnn 7.
Ijovort uprav« it sa p rilo ii
IH H LIOGLHSI
Učenka
8a trgovino v Sp. Siski — se takoj »prejme. — Na* slov pove uprava »Slov. Narod««. 1178
Potnik
me sprejme proti provi« xij\ — Ponudbe na upr«= vo »Stov. Naroda« pod »Agilen/1258«.
Prodajalka,
pridna In poStcna. ISČe mesta v trgovini z mesa« nim hladom v Linhijant ali okolici. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 1235
Knjigovodkfnjo.
veščo strojepisja ter slo* venske in italijanske ko* responrl-nee   — sprejme
lesna H*n£ha v Sloveniji Lastnoročno pisane
pnnndHe t navedoo refe» renče   pod   »Lesna« na:
Aloms Companyv Lrb* Ijana. 1136
Računarica,
Spretna, vešča tudi knjl« govodstva. z najboljšim spričevalom, išče mesta v kaki pisarni pri kakr« Snem koli   podjetju. —
Ponndhc pod »Marljiva 1184«    na   upnvo »Slov.
Naroda«.
Gospodična,
»octena in pridna, čedna In snažna, ki zna kuhati in malo šivati, in hi opravljala tudi druga hiš« na dela. dobi mesto pri mali    družini   « trgovski
Mi Plača dobra — Po* ivdbe pod »Dobra sltiz« ha 12Vv»   na  upravo »SI.
JNaroda*
Potrebujemo dve
snretni šivilji
ara ženske slamnike, ena bi bila po možnosti oh* enem štafirerka. ki bi imela stalen posel. Na« stop   takoj. — Pismene
Sonudbe na: Jovanović, plit, Bao Jclačićcvs uli« ca 9. 1150
Izvežban knjigovodja -bila ncis i,
obenem  korespondent, z
znan jem   več   jezikov ter
x daljšo organizatorično prakso — želi premenfti svoje dosedanje mesto. Nastop 1. marca. — Po» nndhe pod »Perfekten 1244« na upravo »Sloven« skesa Naroda«. 1244
Mesto knjigovodje
korespondenta alt slično sprejme takoj pri indu« atrijskem ali trgovskem podjetju vpokojen mlad uradnik. Večleten bta* gajnik, vešč slovenščine, srhohr .'.čine ia nemšči* ne. Rcfercce. — Ponudbe pod »Upokojenec« na
Aloma Compinv, Ljub« liana.__1116
G« FIux,
Ljubljana, Gosposka utb ca 411, levo. — Posredo« valniea boljših služb — pri poroča  in  išče osohje
vsake vrste, za privatno.
gostilne, hotele, kavarne in trgovine — Ozira se samo na dobra izpriče* vala ali pridne začetnice. — Za odgovor priložite znamke. 1225
Deklica«
že odrasla, solidna, po« sebno redoljubna, ki zna samostojno dobro kuhati in tudi boljše sobe čisto
in lično pospravljati, ki nadalje razume opravljati
vss hišna dela in je slu« žita v boljši hiši ter ima dobra izpričevala se išče za majhno rodbino, mati in ain. — Ponudbe z za« htevo p'aće na Josip Bali, Karlovac. 1243
I    Prodam |
Pletilni stroj št. 8
ceno prodam. — Zatiska ulica 1/1, desno, Ljubljana._1261
Štiri sedežni avto
znamke Lamin & K le* ment, v najboljšem sta* nju, se ceno proda. — Josip Puh, Ljubljana, Gradaška ulica 22 1016
Novo spalnico
iz trdega lesa — prodam radi izselitve po jako nizki ceni. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 1236
Bencin-m o tor,
(amerikanski) na vozu, popolnoma   dobro ohra*
njen. s kompletno k rož« no žago, naprodaj Po«
leg tega še ena kompleta na  krožna  žaga.  — Na«
slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1209
Cepljene trte,
ukoreninjene    d i v.
jake. sadna d r e v e« 11 — prodaji po nizki ceni Alojzij G raba r. po* sestnik in trtnar, Z a gor* ci, p. JurŠinci pri Ptuju. — Za pojaan*la prosim znamke. 1208
Pisalno mizo
(amerikanski rouleatnr), masivno, ia hrastovega lesa. novo. nerabljeno, poceni prodam. — Po« nudb pod »Roulcaux« na Drago Bcscljak, Ljubita« na. Sodna ulica. 1149
Nov stroj
za izdelovanje dvorezne cementne strešne opeke
(Doppclfalz, Svstem Ga« sparv) z rezervnim gor« njim in dolnjim dolom in 600 jeklenih modelov — prodam po z.ncrni ceni. — Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 1212
Nanrodaj ima
16. Artiljerijski polk v vojašnici Kralja A*eksan« dra. Dunajska cesta, do 15 000 kg krompirja in 3000 kg čebule lastnega pridelka. — Proda ia se bo vršila licitacijskim po«
tom, na dan 26. februarja t. 1. v polkovnl p-»«;a «-nt, to'no rb 11   uri 1240
Oddam stanovanje
s hrano dvema gospodo« mi ali gospod i čn ima. — Naslov pove uprava »SI. NarodaJT 1236
Stanovanje
v Mariboru zamenjam »a stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe pod »Mari« bor/1154« na upravo »SI. Naroda«. 1154
F
f\>Kr*l^«»lr trt
korenjevo seme
kupimo. — Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica št. tfL _1263
Brinjevo olje
se kupi. —-  Ponudbe z
navedbo cene na: Srečko Potnik. Ljubljana. Me« telkovs ulica. 1037
T-železo
za stekleno sttebo. 6 ko* madov po 6 m dolgih in železna okna 5 X 3 m,
event.  s steklom, kupim.
Ponudbe pod SalonM207 na upravo »Slov. Nar.«.
Prazne sode
strojnega ali p* drugega mineralnega olia kupim vsako množino — Odon Kontov, trgovina z orod* jem in tehničnimi po« trebščinami, Ljuhliana. Aleksandrova cesta 5t 7.
1228
I  Stanovanja I
Meblovana soba
se takoj odda — Naslov pove uprava »SlovensV-e*
ga Naroda«. 1233 Iščem stanovanje
2—3 sob s pritikilnami, na i raje v centru — proti nagradi. — Naslov pove uprava »Slov Nar«. 1255
Cdda se lepo meblovana soba
dvema boljšima gospo« doma. — Poizve se: Ver« hovčeva ulica 11, prit!., desno. 1135
SoreJTne se dijak
ali soliden gospod kot sostanovalec na hrano in stanovanie — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. ll°4
Meblovana soba
S 1. marcem se odHa ena. event. dve meblnvani so* bi   mirnemu, solidnemu
gospodu. — Naslov pove uprava  »5>1.   Nar.«. 1242
Sobo
v neposredni bližin) de« želnega sodišča oddam za pisarno. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda« 1251
Mesečno sobo
s posebnim vhodom v Sp. Sttki — s hrano ali brez — iščem. — Ponud* be pod »Sobica SiSka 11//« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
(krasna kuhb.ja in dve sobi) v Mariboru — za« menjam  z  jednakim ali
večjim v Ljubljani. Po« ravnam prevozne stroške
na železnici. — Ponudbe pod V«la Ma-gerita'l 199 na   upravo   »Slov Nar.«.
Zamenja se
lepo stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo in kopalnico z vsemi pri« tiklinami v lepi hiši «— z enakim, eventualno manj« šim v bližini opere, proti nagradi. — lTgodno za profesorje 11 drž gimna*
zije. — Pismene pon"d» be  pod: Zamenjava/1192
ns upravo »Slov. Nar«. Dve sobi,
ev. eno. elegantno me« blovani in čisti — Uče v lepem delu mests mlajši zakonski par brez otrok
za takoj ali s I marcem, samo pri holji.1 rodbini. Event. s prvovrstno pol* sli celo penzijo Najem* nina nostrans'a stvar. — Ponudbe pod »Dr. iuris 1213« na upravo »Slov. Naroda«.
Prodam* posestvo
(hišo z obstoječo gostil« no, njive, travniki, gozd) pri Ccljj ob g'avoi cesti,
Tremovje 2 — radi selitve. Ccns  110.000 Din
Hotel n Zagrebu.
sa 14 soha i dobro idu« čom restauracijom. 5 go» dišnjim uknjiženim u-jo« vorom, prodaj* se radi smrtnog slučaja — Sve obavjesti daje Gustav Vukič, gostioničar, Za« greh, Antunovac 8 1247
Travnik in gozd
13.000 m9, leži za Rožnikom ob Večni poti, pripraven za vsa'<o stav« bUče. naprodaj Gena 20 dinarjev t.% m*. V po. Štev pridejo samo tisti kupci, ki rcflcktirajo na
cele parcelo. — N« f anč» na pojasnila daje lastnik v Zg Stski 103. 1183
Trgovska hiša
v Mariboru, — na zelo ugodnem prostoru, n a> prodaj. — Pojasnila pri upravitelju A Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stnhr. St. Polten. Schiefc« sta t r promenade Nr 3, Osrcrrcich 835
Bufiet-oavf jon
in košnja trave za leto 1924 na nogometnem pro» stroru S K. Ilirije pred Gorcjskim kolodvorom.
— se daje v naie m.
— Pismene ponudbe z navedbo zneska je vlo» žiti do 8 marca na na« slov:   Fran   Jer»1a, Lih.
Ijanaka kreditna ban1-*.
1239
Zdravilni
slatlnski vrelec
v krasnem gorskem kra« ju z ureieno razpošiljal« nieo slatine, več poslopij z vsem konforfom zs tuj« ce. s priparliiočimi f»o« zdovi, travniki in niiva« ml   takoj   iifndnn   nanro. j
daj.   Ponudbe pod »To« plice/1193«    na   upravo i
»Slov. NTarodfl«
Hiša v Kranju,
l gostilniško koncesijo, obstoječa iz sedmih sob s pritiklinami, gospodar« skim poslopjem in vrtom
— takoj naprodaj. Polrg hlse ie tri orale prvovrstnih njiv. Plačilni pogoj* zelo ugodni. — Po* nudbe do 26. februarja na: Rudolf Rakove, trgo* vec Kranj. 1204
Pozor Amerikanci
Proda ae hi proste roke večje kmet ako posestvo s vsemi gospodarskimi poslopji, z lepim sadnim vrtom, njivami, travniki in gozdovoma. — V h Ki se seda) nahaja tudi go« stilna, in sicer ob ccati Skorja Loka«kolodvor —
Natančnejša poiasnila daje:   M   Kržišnik, Raj« hcnburg. 1048
Proda se nova hiša
Proda se cnodni??n*i s nova MSa, visok opritliO« na,  podobna  v*!!   (A veli*
ke sobe, kuhinja, prod-soba, pralnica), z elek« trično razsvetljavo, vodo« vod<>m in velikim vrtom nOOO m»> Staoovaaje ta. kot na ra/pc.lngo — Pod zrlo ugodnimi pr«^*i. — Porvdbe pod »Trnovo 1250- na upravo »Slov Naroda«.
I
lokali
I
Pozor!
Pozo-!
Rudi preselitve se proda
ali da v naiem specijalni dnhro vnel fani krr>fnški salon, in to v n*i!ep5<»m in nair»romernci*pm l ra* ju v Trbovjjnh. LoVaJ je na tpripravne tši t»'di za vs*^o     dr»'f»o trf*ovs'-*0
podjetje Reftefcrantu se na   željo odkopi taVoj
?t»novsnie, vrf'V vrt in d - - rti    gospodarski nro.
Stori. — Le rc«ni reflek« tanti na i se 7g'as*» oseb«
no pri  p^«tf»stnici /VlofvIH
Lesiak. T--bovlie I it 1^7 (poleg lekarne). 11R8
Kone.   prometna pisarna
L Starec, Maribor
Lekarniika   ulica   št 4 proda
tri*r>\ntkn fcf.fo v MmrThoa rtt t dobro Irvr**«-!i«Vo trgovino in gostilno in prostim stanovanjem;
d\*r>dritžfn*kn vilo a prrw stim modernim petsob« nim   parkctirnn'm sta«
novunlrni, a ctrkt«-iko, vodovodom, plinom in lenim vrtom: mnnlla pnsesfv* v mori* borsl-i nlerstid m dr«-god ter gozdna posesava za sečnjo in veleposcatva.
f s če:
dr»rnhnitce r ahV brez so« delovsnia z veČiimi In man'*tmi zneski ra In« d"<triiska. trnovska in obrtniška podjetja.
Preskrbuje:
nsfvorncfSo in na f nimfo* nosne/io nalniho knph fali i po dogovoru. 1144
I    Posolila I
25.000 Din oosoiila
dam dotičnemu. kateri mi odda stanovanje 1—2 sob s kuhtnio — v mestu sli na periferiji. Obresti za stanovanje. — Ponudbe pod »C/1238« na upravo »Slov. Naroda«.
Veliko skladišče |
s  pisarno  v  sredini  me* i sta se odda   Prostora ra I šcat vagonov. — Pismene ponudim pod »Skladišče« i na:     .Voma Compinv, Ljubljana 1262
Pisarniški orosiori
Oiiri sv.be skupaj, event. tudi dve) v sredini mc» sta, na prometni cesti — se  tatco)    '('•! - io
Len in velik lokal
v srfdinl mesta, na pro* metnem kraju, se taV-o> oiltta. —» Naslov pove uprava »SI. Nar.« 1265
I Dopisovanj* I
Sooznaii se želi
21 letna (?o*pod».'rta. H ^ d-^bro sit!»trana.  r intcli«
gentnim iclrzniškim uratlni1 om   — Ponudbe povi   »Simpatija T ?4o« na upravo    »Slov     V a roda«.
! Hočete zaslužili?
V vsakem trgu dobi sposobna oseha lep za.sluick. — Pišite na: R Cotič, Vrhnika. 1237
Apno !
Imam več vagonov 7ive» ga nega*enega inna xa takoj, tri vagooe no nižji ceni: več po dogovoru. — Natančneje se pojave: Postni predal 7. Kamnik, Jugoslavija. 1198
Nova pošOplcv
ribjega olfii,
zalamčeno pristnera, r?j« boljše norveške SBMrmVe, dospofa — Lekarna P>a« karčič, ICarlovska cesta St 2 — Pircktni irr.por* ir Kristljanije. 12^2
Ooeko,
Zenitev!
flogatl inoremcl  in pre*
možni nemški c*'sT»'"d|e želi to  srečno  ženitev —
Damam, tudi brez pre» možeja. daie dis nemško potasnilo Ausk S»abrev, Berlin N 113, Stolpische Strasse 4S 363
Ženitev !
Bogati inoaemci in pr©» možni nemški gospod ie žele srečne Jenitve Da« mam, b'di hrez premo« ženia. daie diskr nem« potasnila   — Stnbrev.
Borlin N 113. Stolpisrbc Strasse 48. 1230
Ta cementno strr>5no en<w in rlv^rirezno garanH*ano za Z* let. oddaja po brez«
fconl''rcP*nih eennS — tvr«l'<a    Mibael   O m -n,
VCtnia gora S r+od-oh* nimi nonudnami in v»nr» ci   vedno   na rarpoT^no.
11s0
Žcnitna oonndba.
Kateri premo/ni sme«
rikanski Slovenec bi ho« tel poročiti ntnreiZo 50 spodično, trgovsko na* obraženo. poSrenega. do« brega in mirnega znača* ja — Preseli se tudi v Ameriko, sko prilo/nost kaže — Prijarne pon»»d« be je nasloviti na "nr»vo »Slov. Nar« ped »Srečna
bodočnost v Ameriki 124JV
normalno in mo^no >*e» ns poimana kot naifvnljg
's- klVnvoV. *e n^rt? v«.«-Vo    mnn/ino    po dr»*»vnl
Cent — 7aiogt na d»oK< no   Opekarska crsta 1^.
— R ^mjrlo^v-^ki. a'M# tekt in mestni stsvbnlk, posestnik    opekarne na
viču n?*2
ol^os^r^rj vo7*č,ror
in fjvo'-r.!"« — n« iTn.- :« pri wTrihtmam. ^vflrn« pVnt-ofVt in ntrotlrfh un» Tiftmv, f.f'ff^Hana, K*r» lr>wk/t ee»fr> St 4. — Ceniki franko — Snreie* resio se tudi vsa po«'s« vita tr*o3
POZOR* P^KARJIt
D'amalt
tvornf<*e Ha»'«*»f in Sobota ka Hirnai. e,f-n'lw,l r^e^ karski sladni ekstraVt. je najbolise pekarsko ar^ds*vo trt nrrk a 9« v«e os»a'e dosednnie nsdo« mestke — fN'vaite ta sllxnib porvorb. nai Koj pralek ali tekočina1 7a* ht*»vaite samo o»ie|nalnl »Oiamalt«' — (Ttavno ra« • »omfvn    ▼»    tnf*o«'-»«-l (o;
Frtvsrd DuTanee, Sfroaaa »r»«vf*riev« ulica hr tO, Zatfreh t2 0r»f
Klavir za vaje
na razpolago (tudi čet«e* ro ročno V   —   Naslov po«
ve uprava aSlovenalcega Naroda«._1254
Pohištvo«
klnb«f*arntture. jedilnice^ spalnice itd no r n I l a • nt ceni. dokler trata zaloga, nudita Erman čk Arhar, mirarstvo, St. Vid 4 nad Ljubljano — Zahtevajte ceniki 1077
imajo
Polovica trgovske hiše
v sredini Ljubljane, primerna ra zavarovalnice, elektrotehnično ali slično velepodjetje naprodaj. Pojasnila daje .Upravništvo Slovenskega Naroda".
Na i de no je,
kje se dobe najceneje in najboljše pletenine vseh vrst, kot nogavice, Sali. jumperji i. t. d. — Vsi izde'ki so prvovrstni In cene konkurenčne. — Za vsa naročila se priporoča tvrdka
A. POGAČNIK, LJUBLJANA,
Vojvode Mišico eooto 21, II. nodotr.
Potnika
e?efc4rotehn. stroke. Ingoilov.ui8li.lffa drtavllan«.
išče znana elektrotehnična tvrdka«
Ponudbe z živi enjepisom in poboji pod šifro „Verziran potnik za 1421' na  PUBLIOTAS d. d, oglasni zavod Zagreb, Gunduličeva ulica 11.
Svetovna t.rdka ISle za vel okrajev nnesiliveja
potnika
Za zanesljivo moč stalna služba z velikimi dohodki. Istotako se reflektira na še zmožne vpokojence. Ponudba je nasloviti pod dobra in zanesljiva moč ,994- na upravo Slovenskega Naroda.
Lepa masivna
spalna soba
z eno posteljo, z hralenlm oc'e-datom in marmottem, da'ic železna postelja z Zimnico, pet ttoial ra cvet'»cr s ni^f*»v»po so na prodaj na Bteisareisovi cesti 4, I. nada ropja.
Prvorazredni sterefil
urarski pomočnik
samo za najfinejše delo, kakor tudi izvežban repaser se sprejme za najboljio plačo Braća Fnasrnan-i, urarji in ?latarjt, Zagreb. Ilica 31.
Izvršilna dražba
tovarniškega poslopja.
Dne 22 februar ia ob 10. dopoldne ae proda pri sodi-ču v Kamniku posestvo obstoječe !s novosczldaneea ie ne popolnoma dodelanega poslopja za tovarno in stanovanjsko hiSo, gospodar-scefra poslopja ter njive (264 i m*) Zazl lana ploMa javnega pos<op|a znala 300 m«. Posestvo ae nahaja tik ee-te Mengeš— Trzin v neposredni bMzfni Menarta ter je pripravno za vsako obrt
Na manjši pon dek |e kron 475 049-—. Dražbeni pogoji in načrti poalopja ao na vpogled pri sodittu v Kmnlkn.
Pojasnila dajo tudi odvemlftke pisarne dr. Jane*ICa in ar. Iraav pttia w "
l lepi sobi u poslovali
s centralno kurjavo v palaft Pokonin^ke^a zavoda, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, II. nadstr., se oddaafa pod zelo upodnimi poboji.
Ponudbe pod: Ljubljana, poSIni predal 4.
s koncesijo prevzamem v najem. Odkupim ves inventar. Ponudbe pod Amerikanec-1082 na upravo Slovenskega Naroda.
Ceno Češko posteljno perje.
i ke sivega oelskablientga 60 Dio. polbeltga 7i Din. belega 85 Din. boI'Sega 95 Din, finega 115 Din. nolpohastrga 145 Din, veiefinega 175 Din. najti-neise^a 220 Din. Beli pob 370 Din. sneznobeli prsni pub 445 Din. Poštnine in carine prosto po povzetju. Neu?ajajoCe nazal! Vzorci brezplačno. Mnogo priznani in lopetnih naroČil, Razposiljalnica posteljnega peri« Sacbsel & Ga«, W*e« XiV.f Geibelgasse 9 7.
Matek & Schein
LjaUliam DaHatmoia mu 13. poleg hotela SM
Fit|ioroca aafjsaaaaa fn fino perilo aa dame in gospode, vse potrebščine za ročna dela Galanterijsko In motno blago. Sprejemajo te vsakovrstna dela za mehanično vedenje. PredMskarija ročnh del Ce*ki lifoni ia spccJ)alaa platna sa roCna dela vedno v zalogi.
Xnltamie oeajo I Po stre t »a točna I
TT
■ ■ ■ ■
I I I I I M i
^ Zeloon hlfiviriev in oinninov
na botiSth  tovaren  Bfisendorfer, Csaohsi Ehrbar, HOlcI  Sctnveinhofer, Original Sfingi itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica UH ro<. Dolenc, lolil.aoa,
HilSerjeva ulica Utevilka .\.
Pozor*! Plemenita kosat ie najboljša.
Kdor hoče za prfltodap sezljo pravočasno imcM dosre kose ia zalogi, naj ml takoj predpise svo|e na o«*ito Crna za Plemenite 'vose bo brezkonkur* nc^na n se bo tipotovUa po stan'u na*c^a dl-'lana ranram s. Frs dne IS aprila 1924 K'ose b<>m t d lefos dal * kr.rr.Kfjo a popojfm, da %c plača pofovlca na'O^enlh kos rrvi fTte-ec po prejemu tn ostanek pa po končani se?.i|l. Ob končani s« z |i se vr^meio tudi vse nrprodane, ka»or indl nerabne k« se. ako tudi so bile poskiišenr na^aj. ker ia vsako koso .auićiiii Kose začnem razpošilja u začetkom meseca aprila.
Za ob la naročila se priporoča
Mihael Omahen, Vlftnfa goraV.
Prager Presse
za Jaifoslaolfn.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevntl; e Cc?koslova§ki republiki tn v tirini stane za kraljevino 5H5 (radi znižanja po*tne?a tarifa) samo Din 40 —
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Trgovci!
Poki!
Kvas
močnega vzgona in trpe in osti dobavlja izredno
po ceni
Tvornica kvasa ŽIGA WEISS ZAGREB
BBaaaanaBajBB
QQ
33
34
stran 8.
.SLOVENSKI NAROD, dne 17. februarja 19*4
Sfev 40
Josip Peteline
LJubljana. Sv. Petra nasip 7 (ob ?odi)
»Usu Praiarnovega spomenika
se priporoča za najcenejši nakup vseh potrebteln aa krojače, čevljarje, aedlarle, «I vlite, toaletnega blaga, platanlB. pa I a nt ari je, najboljših Slvalatb strojev
■ GRITZMER in ADLER :
pc^mezni^h deiov^oi iwieaa in^vse *^t>Cm^)^*|"i^* f
m
Ali je mogoče ?
C REPE DE CHIME m Oln 10S--v vaah modnih barvah lo pri
A. Sinkovic nasl. K. Soss.
Vzorci braaplačno I
! I Zonanfi saročHa postno-obratno t!
Trboveljski premog
saaaaai  in drva *****
•obavila
Brnika ILIBIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Tolofon 220 272
Klavire
■ftaitit* to
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
re^istrovana zadruga z omejeno zavezo. Plaornai v Ljubljani, Triaika o OS ta fttv/. S. Tahnlako  vodstvo   po   oblastveno av/torlarl-ransm gradbenem inienjer/u.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno In inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne.
ftaf
^4taa fJ soiktpo la tetaa
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovSeflŽ^
DVOKOLESA
-r>re ema v potno popravo, poniklanja, emajliranje 7
ognjem in shrambo preko zime
„Tribuna" F. B. U,
Liubi ana, Karlovska cesta št. 4, tovarna iliokolai b stroških tozlčkov.
Alfonz Breznik
brv§l očftell Glasb. Matice In sodn* izvedenec, flajstareisa in nafjpoiobneisa tvrdka Jugoslavije-
Ljubljana, Mestni trg 3 tfZEE
7ato^a in lzposo?evaln'ca najboljših klavirjev, pianinov in barmoni:ev Steinway Bfisendorffer, FOrater, H61z' Hofman, Original Stinrjl, Ciapka eto. — Prod tja tudi na obroke -Ugodna zamena. — 10-1 tno iamsvo. — Popravila in ugla>evan:a najceneje. — Maitoooatejfca izbira vi?olin, vseh cstalili inštrumentov, muzikalij In afrun engros detail.
Strofe za obdelavo vse ko vrstnega les?
za žage in elektromotorje, kako-tudi za mizarje in tovarne pohištva poslavlja z jugoslovanskega skladišča ro povoljnih plačilnih pogojih in cenah
!M-rr Werke, Wien X.,
Lazemburgerstra^se 12.
lep grad
z  urejen:m  parkom,  brez zemljišča.  —  Cenjene  ponudbe na O to Munder, Zagreb, Jur-koviCeva ulica 12.
Teod. Korn, LJubljana
Pol lanska cesta st. 3«
Krom, stavbni, galanterijski la okrasni klepar, instalacije vodovodov.
ffiprifi sntiottdot. KspaJiike m kltutnt napnu
Izdelovanje posod iz pločevine z* firnež, barvo, lak sn med vsake velikosti kakor tudi pc^od (škatle za konserve.
ynkadont
Naistaretša slovenska
pleskala o licaiska
delavnica
van Pričel , Dana sUa c. iS,
se priporoča Izvršitev točna cene zmerne. 2530
Modni atelje Roža Medved^
ZJTTBLJAJVA, Mestni trg 24. izdeluje kostume* plašče,   toalete  i. t. a\ Istotam se vrši redni pouk t»
krojnem risanju in prikrojevnitju damskih oblek
po najholjM in razumljivi (JTaek) metodi*
NITE1
I I NFS?
Obnovi te
naročnino!
Strešno leoenko Lesni cement
dobavlja v vsaki množini na'cene'c
Jos. R. PUS, Ljubi ana Gradaška ul. 22«    Tel. 513
testa Mirni
In modni salon
TEODOR KUNC
Ljubljana, Mestni trg 14
9931    (pod Tranćo 2)
pasta, astaa voda, aabaJ prdaalu
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. RAHCf Ljubljana.
Uffii« kote in dragi kitolioiiBi mt barva
v neprekosljivi dovrSenosti
tovarna los. Reich
Pollaaakl nasip 4.
Krznar in izdefovatelj čepic
Eligi] Eber
Lftibljana. Kongresni trg št. 7
f zsttr tatn Tsifcnrsfi* kote; ftnts. staska iti. res, ssfe. <nrri*t?it, Modmizina din-ski ilaftt. Prtvieaia fstksfrstst asrtnla
Peter Semfco
L inpraovanska birvarlj«, hranaratvo la atroiarat o
Ljubljana, Križevniška ulica 7.
kupuje po najvišji ceni kožo   divjačino f   lis-c. kun.
dihurjev, v-der, zajcev itd.
Prvovrstno 6000
pili mole
naibobše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinho Rta d č,
valjčni mlin - KRANJ.
Kvu?e tudi vreče.
L.Mikuš
Ijdrijan. Infii fnj 15
paaSjdJi rti ji ahrtt oožni ov In solirfni-kov ter sprehajalnih
alk.
NstiiHi si iivrtsiiif fstss a aHaa.
1
h i
PARTIJA SLAIPWI*OV |SJ OKRASKOV SE ZA VSA'<0 primerno ceno I proda.
K EN D A    Mo«*n' tr« CT
1 I
I
IV JAX in SIN
L-;nbi;anat  Gosposve'*ka 2.
ii^lni stroji
- —        ritorai »imJTrufcrja *   1 bdm>animlfci n tavrii t Lin BftnroT''€!!a '857 lasaji ronEli* brcala*«, Po^itttt tlel'Vfl'es ii FmiTb strojev 10 letna garancila.
Pisalni stroii ..flDLER"
Ceniki zastonj in franko.
kolesa Iz prsih tovarn:
Durkopp. Styria, VVaffenrad.
Začasno znižane cene.
Rabini
•iti S?
I
"^raa In Kl^I^lTlIJn rjrs^t
opot;
K f b 1 p1 * x a T a a J u rihaw^rfsTITI^
VELIKA zaloga vsega
elektrotehn'cneaa materitala
MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN - INSTALACIJE ELEKTH*5TEHW!čnq podjetje
LE0P0L0 TR5.TKIK
LJUBLJANA — SV. petra CESTA 23. sja DEBELO i na drobno i
Itilll II tal lili.
kloba£evine in v vseh modnih barvah.
Velika zaloga islo n^ov In stanaliiOT se đo I ^r
Franc Cercr
družba z o. z.f tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemaj-» se tudi srari kiobuV in  slr.mniki  v popravilo pri Ko-va'evič t Trš^n v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Spre:emao;e v sredo*
Zaloga v Celin.  Gos~o«;i<a  ul. 4.
fctor DBdJetjB
UHU
. inim & it
Jesenice.
Stavbna vod stva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
izvršute privatne in indu-stri ske stavbe, proračune načre, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
V NRVV YOf*K
la Southamptona — CherbourgS
Leviathan
t. aprile 22- aprila 13. maja
la BREMENA ćea Soothampton m Cherbour? v SJEW TORK
George Washington
22. marca 19. aprila 13. maja
Amerika.....22. februarja 26. marea
Presicfent Rooaevelt 8. marca 2. maja
Preaident Harding S5. marca 11. aprila Republio  ..... 16. maja 18. Junija
Odhod (2 iitrthamptona ca daa po?neje. — Več Iz spodnjih u slona
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, preko puta .Hotel Bristota" - Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zagruga, Mlhanovićeva ulica 2, preko puta kolodvora. — LJubljana, Breda rs t vo Ziedinjenih Ameriških Držav. Dunajska cesta 29. - Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu I Hejcegovinu, Aleksandrova ulica 52   — Saiak. Banka
peci ni prašek n vanilin-sadkor
•ter je nafboliši
in domač izdelek
. liif sil
najnovejše konstrukcMe so neprekosljivi ! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
mm-m 11 mm.
Zaloea mafhniti motor'ev in prvovrstnih   sodobno zanimivih filmov.
We oi mm tttai
modni salon
f
lil
SI*
m 1
Ljubljana« Ziclcvsk? u!ica 3
n
3
Dobro poznate
cneithofferoj:
parne za halam![ene t oz i
i ina gvmeni roba za peroncsvorcšf~crr[:ke, £^
podrumske i tehničke svrhe dobiva se u najboljoj kakvoći kod
Slavnoga zasfursfva i skladišta za S. JC. S.
ŽBraca cfranh i drug
Zagreb, ćFrankopanska z/. 6.
I
VI« dunajski mednarircini smmml
od 9. do 15. marca 1924.
n*!cnorIne?§a njiknpna prHIka za ose straže
Najbogatejša izb'ra. Stalne, konkurenčne cene.
Velik uspeh dun. jesenskega sema 1823. 100.000 kuiovalcet, med njimi 29.000 ino« aemce   Iz 72 driavs ve ga sveta, ki so mnogo na ročni.
Pojasnila daje:
HflEKER ITIESSE, WEEN UU.
ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Tur-
ta'ki tre 4.
3 • -•>: +J&^'^*%^
Prva  slovenska izrfelov^lnlca
_   USNJATB'/l CBLEK ---
O r a g o Schwab
Ljubljana  - Dvorni trg 3
Kupufe se
v deblih ne pod 20 cm na ožji in ne čez 45 cm na širš< strani debla. Dehla ne smejo biti kriva in morajo biti brez src. Ponudbe naj se p^ase: franko vasron postaja Kranj in pošljejo na:
C. POLLAK t t.
L;nl9aiaoa.
Dobavni rok in količina naj se navede.
i,
najboljše, \i\\mmU imn1
Generalno zastopstvo:
'a]
l ju b l j a m s k a' k red i T K a "i a
%J7
mM mm Din 50, Skope mm U Bio 10.000.000"—
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiš)
PODRUŽNICE: *■•>» Cr"*—,i- Oorto«, Im4 M.Hbor, Metković, No«l Sad,
Ptuj, S.paj.vo. Split Trst.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502,503, 504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
===*- ir->r=ii      I -=^^^^^=f b--mzzzi -~-~r^i==._       -jt= 1
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
91
2343
Stev. 40.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 17. februarja 1924.
Srrar. S.
Nemška demokracija.
Nemška republika je preživela peto leto svojega obstoja. Koliko burnih dni i koliko sunkov v notranji in zunanji politiki je preživela v tem času! Dve jasno opredeljeni ideji se borita v Nemčiji z veliko slo. To je mo-narlistična reakcija in demokracija Ozreti se hočemo na drugo silo. ki ima v današnjih razmerah več perspektiv, da zmaga, kakor pa prva, ki živi večinoma v mislih in skrivnih željah aristokracije in deloma bogatih slojev. Kaj predstavlja danes nemška buržuazna demokracija in kakšne so njene ideje?
Razločevati moramo dve struj«: ena Je prežeta s političnim oportunizmom, druga pa predstavlja filozofsko idejo. Bivši kancelar in sedanji zunanji minister Strcsemann je nesilec prve struje. Koncem lanskega leta je izjavil v parlamentu o republikanskem režimu to-h: »Od novemberske akcije (revolucije in detronacije dinastije) do leta 1919. je preživela Nemčija zelo važno notranjo borbo. Šlo je za alternativo: a!i her^n drveli po poti diktature proletarijata, ali pa bomo šc nadalje živeli v zakonitosti In konstituciji. Zmaga konstituci-jonalne ideje je stvorila teme'j. na katerem se je mogla država utrditi. Preostaja nam pozvati nemški narod, naj se pridruži državni ideji in nastopi proti vsem razdiralnim elementom, ki verujejo, da je napočil čas za anarhijo. Pisateljica in znana borileljica za ženske pravice Gertruda Bomcr velja splošno za predstavitelj'co druge, filozofske struje. Njeno Baziranje se bistveno razlikuje od voditeljev prve struje. Zanimiva je sod1:! te mlade ženske o nemškem narodu. Tragična razdvojenost, pravi nekje, med mislijo in delom le tvorila usodo nemškega naroda v zadnji po cvici mimrlesa stoletja. Ta razdvojenost je posledica dejstva, da duševni voditelji niso imeli ustvarjajoče sfe, c.iim pa, ki so posnemali Bismar-ka. je bila tuja nasledstven3 dobrina nemške nacijonalne ideje. Nacionalizem je bil potvorjen in okrnjen. Dobil iz drug znrisel. Morda ne docela dru;;, kajti nadomestil je svoje bistvo s posledicami, ki norijo njegovo vsebino: pretenzija do prestiža na zunaj, ki se je pozneje spremenila v borbo za premoč nad drugimi narodi Ta imperialistična falzifikacija nemškega nacijona-Bzraa ni samo nemška, še manj pa je nemškega izvora. Nemški imperijalizern je nastal iz borbe proti obstoječim In obnavlja jočim se :mper!ja!izmom drugih narodov. Imperialistična manija nacionalizma je na vsak način pojav evropskega značaja. Ta manija je ubila čisti in moralni zmisel modernega, vs(a-Jajočega nacionalizma Kajti, ako je nacionalizem zavest in spoznanje naroda, da eksisUra, da ima pravico do svo-bodnesa obsianka in razvoja, tedaj vodi tak nacionalizem nujno k objektivnemu priznanju istih svetih pravic do obstanka tudi glede vseh drugih narodov. Od tega, v kolikor bomo nacionalizem pojmovali in presojali kot duševni princip in kot narodno silo, ne pa samo kot materiia'ni instinkt v življenja, v vladanju in blagostanju tega alt onega naroda, bo odvisno iucM uveljavljanje te sile napram drugim narodom. Ta sila je lahko pozitivna ali negativna. Nacionalizem lahko mnogo koristi, dokler se giblje v mejah zmernosti in lojalnosti napram drugim narodom, lah-fco Pa ima tudi katastrofalne posledce, vim postane preobjesten in začne negirati drugim pravico do obstanka.
V tem leži fatalna zabloda, ki je privedla Nemčijo do njenega padca. Nacionalizem ni p^evdomin tendence za
nadvlado in premoč slabe j šega naroda nad močnejšim. Ta tendenca je celo sovražna pravemu nacionalizmu. Se več: nacionalizem je princip moralne-ga svetovnega reda, on predstavlja obenem tudi idejo moralne organizacije« ki ustvarja kulturo in edinstvo med narodi. Svetovni red, ustanovljen na ideji nacionalizma, pomeni red, v katerem in s pomočjo katerega lahko narodi razvijajo svoje sile in žive v medsebojni strpnosti. Edino potom nacionalizma v tem smislu je mogoča samoodločba narodov. In zavest, ki temelji na takšnem nacionalizmu, je silno čustvo nedotakljive samoodločbe narodov in priznanja vseh pravic tudi drugim narodom. Narod, ki je vzgojen v tem nacionalizmi', ne bo nikoli blatil tujega nacionalizma, ne bo silil preko meje in ne bo stegoval oborožene pesti po eksistenci drugega, četudi slabejšega naroda.
Taka je šola, ki so jo pohajali duševni voditelji nemškega naroda v času svetovne vojne in to je naziranje, ki se
je rodilo iz strasne katastrofe. Z ozirom na važno vlogo, ki jo jc in jo bo 5e Igral nemški narod v Evropi, so te odkrite besede tudi za nas značilne. Kaj bi bilo, da je večina nemške inteligence razumevala nacionalizem leta 1914. tako, kakor ga pojmuje omenjena pisateljica danes? Koliko nedolžne človeške krvi in kolikor materialna dobrin bi bila prihranila Evropa! Ce je nemška demokracija res na poti, da prekvasi narod in usmeri nacionalizem v takem duhu, potem smo lahko veseli in smemo trditi, da kri ni tekla zaman. Spoznanje je prišlo sicer pozno »toda ne prepozno, kajti evropskim narodom, zlasti pa srednjeevropskim nacionalnim državam, ki so nastale na razvalinah nekdaj ošabnega pangermanizma, ne more biti vseeno, v kateri smeri se giblje duh nemškega naroda. Če je del nemške demokracije res na tej poti, potem je mnogo pridobljenega za idejo miru In konsolidacijo evropskih razmer.
Državni uradnik v vlogi zadovoljnega Kranjca.
0 gospodu, ki je našel uro.
(Spisal Georges Courteline)
Tramvajski voz, v katerem sem sedel, je dospe: do postaje Place Blanche. ko pogledam skozi okno, vidim, da preko trga nervozno stopica moj pr"j.itclj Breloc. Zrl je tako togotno predse, da sem skočil z voza ter ga vprašal:
— Za božjo voljo, kaj se ti je pa zgodilo, Breloc? Držiš se, kakor da prihajaš z vislic!
Odgovoril mi je:
— Z vislic ravno ne; iz luknje pa skoroda.
Misleč, da je zakrivil kak zločin, sem s!cremžil obraz in široko odpri usta, da utešim s primernim krikom čuvstvo strahu, ki se me je polotilo. To je opazil moj prijatelj in me Je prehitel:
— Motiš se, jc dejal. Vtaknili bi me bili skoro v luknjo, ker sem našel ponoči na bulevarju Saint-Michcl uro in sem bil tako prekleto neumen, da sem jo nesel zjutraj na policijski komisarijat. To ni Sala, moj dragi! Se zdaj se tresem jeze in groze. Sicer pa: spremi me par korakov, vse ti povem...
— Hudiča!
— Pos Msaj torej in glej, da ti bo v Prid. — Davi torej, točno ob devetih, sem hitel na policijski komisarijat £ ominozno uro — lepo zlato čcbu'o s Platinastim monogramom — v Žepu. Ko-
»Kred'♦ > denar« si mtsli naš jugoslo-
vens!:i Rošr, In nudi oficirjem denarja, nam civilr.irr uradnikom pa — kredita. Ne mine mesec, da nam ne bi votiral kar po več Sfo arih' »nov dinarjev, seveda samo na papirju, ne v papirju. Prav tako g'nljl-vo skrbi v debri veri za naš kredit lud* Časopisje. Neprenehoma nam že celo leto sem povišuje plače Kadar pa res dobimo kako vboffaime, tedaj *U zvončki tam v čo!!n» zvonro b:m, bam, bom«, da je kar veselje. Jav.iost mora po vsej priliki biti trdno prepričana, da nas hoče država dobesedno zasut; z zlatom. Ni vraga, da bi mi civilni državni uslužbenci ne imeH povsod kredita v izobilju In to je glavno, Ce si oženjen ffi tvoja soproga le nekoliko navihana, lahko preživlja družino vse leto s »pumpom«. 1» mesec jemlje v tej prodajalni na knjižico, prihodnji mesec v drugi itd. Ko je prebrcdla dvanajst »štncun«. pa začne z novim letom lahko zopet pri prvi.
Dela) sem seveda, da mora biti soproga navihana. So pa tudi ženice, ki se bob boje do4g» kot živega vraga. Ce si po nesreč1 poročil tako boječo stvarco, mornš bit pa sam zato tem bolj prefrigan. Ne mislim iega tako. da bt moral ta mesto ?ene letat-' od trgovine do trgovine s tržno torbico Pač pa se moraš znati prilago-d ti danim rarmeram in skušati v vsakem Tnložafu doseči ravnovesje med dohodki in izdatki. S tfsto briljantno doklado 350 dinarjev n. pr , ki mi jo je bil naklonil gospodin ministar flnansija na račun viSie plače, sem iaz prav imenitno izhajal. Naj povem kako.
Svoje ženice ne spravim brez gotovine v prodajalno, če bi imeH vsi pomreti od lakote Seveda kraljuje zato v naši družini vedre »daveča denarna tesnoba«. Refren vsakega dru7ega stavka, ki ga s'Pregovori mojr bo-ljsa polovica z menoj, je- daj, dai it. zopet daj, vzemi kjer hočeš. Meseca decembra je čita'a v novinnh, da dobmo srednj* uradniki vsak po 1500 dinarjev predujma. Nič ni pomagalo, da so kasneje lis*i demcntirali to vest in da sem zatrjeval žer.i da bom dobil kve.iem 350 dirarjev na roko. za mesece oktober, november in december pa sploh nič. Vtepla si je v glavo, da moram prinesti 1500 dinarjev in basta. Pa vam ie šla in napravila cel proračun kaj vse bo nabavMa s tem denarjem za prvo silo:
1) obema fantoma za nedelje in praznike vsnkenvi ene hlače Din 300.—.
Pripomnit* moram, da Imam dva, v znkrmskem braku rojena potomca. Pri fantih pa blnče največ trpe in moja dva jih od sile potrgata. Te. ki iih nosita sedaj, b; služile, zlast- na zadnji plati, lahko za vzorec kaki fururistiem pokrajinski s!:ki. Za krponje je porabila moja varčna soproga malone že v*s črnorumenl sukanec, Id sem ga ji bil znosil po prevratu iz urada domov Sedaj se resno bojiva. da b fanta ne prišla na cesti v konflikt z nacljo-nalizmrm, češ, da izzivata s cesarskimi barvami.
. mlsar je sedel za pisalno mizo in srebal mlečuo kavo. Ne da bi mi voščil dobro jutro ali karsikolibodi, me je pogledal izpod čela ter mi rekel:
— Kaj hočete?
S prijaznim nasmehom Čicvcka, ki je doprinese' dobro delo in pneakuje polivale, sem mu odgovoril:
— Gosi:od policijski komisar, dovolite, da vam izročim uro. fct sem jo našel danes ponoči in ki. .
Preden sem šc končal, vstane ir. reče:
— Uro ste našli?
V predsobi so igrali stražniki karte Kcmisar zakriči nanje:
— He, zaprite vendar oknr# na ulice! Človek ne razume lastne besede!
Stal je in žvečil med zobmi razne kletvice dokler ni bila njegova zapoved izvršena. Potem se je spusrji v svoj naslanjač in mi v navidez mirnem tonu rekel:
— Izročite mi predmet'
— Storil sem, kak"r je želel. Vzel je uro, jo ogledoval »predaj in zadaj, odpiral in zapiral pokr»\ jo navijal in jo nazadnje celo poduhal
— Da, je dejal na to. to jc ura, o tem ni dvoma.
— O, gotovo, sem si dovolil pripomniti.
Nato je odprl predal svoje mize, položil vanj uro in ga zakleni. Jaz sem ga začuden gledal. Potem je dejai:
2) fantoma   dalje   obema   skupaj en
dežnik Ttrn 90. da se jima že prosojna suknjiča ob prvem dežju ne razlezeta:
3) zame nov klobuk Din 100.— ker kaže s»ari ob krajcih 2e bele lise.
4) meni v reprezentacijske svrhe par trdih ovratnikov in manšet ter nekaj nogavic Din 90 —
5) deset metrov Sifona za srajce a 25 dinarjev, skupaj D*n 250.—
6) deset metrov platna za rjuhe a 35 dinarjev, skupaj D::i 350.—
Zadnja postavka. 7) v hznosu D 320.— je bila po mnenju žene takisto neizogibna ter se je nanašala na moj takozv. »neutralni« plašč, ki ga nosim spomladi In jeseni kot površnik, po zimi pa kot suknjo. V jedru je še precej zdrav — predvojno b'ago. kupljeno še za goldinarje — a se je navzel tekom svoje dolge službene dobe te slabosti, da zažari, če smejo nanj solnc-nl Žarki, v vseh mavričnih barvah. Ker taka marogasta oblačila za moške vsaj za enkrat ie niso v modi. se je žena trdno odločila, da bo dala ob prvi priliki plašč obrniti in ga opremiti z novo podlogo.
Kar se tiče zgoraj naveden h cen, pripominjam, da so iste. kakor pravlj« take lepo trgovci, »skrajno kalkulira ne«. Spe-ctielno k točkama 5) In 6) mt je srajc in rjuh samo oziraje se na dolgoletno medsebojno prijateljstvo še nfso ločili. PodaH so pa izjavo ultimativne ga značaja, da bodo šli brezobzirno vsak svojo pot, čim bi jMh kdo skršs! še enkrat spraviti «# stik z vodo in milom
Na lastno osebo požrtvovalna ženka nf nič m-fsIiJa »Saj si za ves ta denar !:aV ne morem ničesar kupiti« je dejala tat se stoično udab v svojo usodo. Zato je pa tem trdovratneiše računala s tistimi nesrečnimi 1500 dinarji.
Slednjič ie napočil težko prfčakovar dan. ko sem preiei predtnem na plačo. Kakor sem doTgo irvfU tn se bai: ne več n manj kot 35o đmnr'ev. S polomlien'm srcem sem ki mahal domov fn snovRl načrte kako bi fen' na orav prizanesljiv na č:n razodel katastrofalno resnico. Lahkr bi se mi revlca na smrt prestr*»?Ma. Pr sem pri kosih' v knhfnfl — tem. Vo je on.' pomi'ovMa — prpfčno tako-Ie začel:
»Revežf smo res. reveži, a so drugI S več*. Ni vse 7»«.to. kar se svet'. V«ai no znaš e^s"*-**« K.  ftste^a bo^af^j^ ^tv-zdnj od ren*c?   PraviV\ da ga  le radr1r> k«n radi predobrega življenja   m  da bo BOS?.
To nrvvfro sem sf sl^er g?-»dko frtr?-sM*. frtta r»*men Dnsv**n'e sredstvo. Oš(-nern od s*r?M s por'eoVm Jen^o. moral <j*t, r** rJ, jpi^* k^ns^a+'rntt. da n! nrrv?-ca na*o k?r r»v! tT^-nVovn^. Nasprotno »zeV       t« r^t**"^^^ In dejala:
»Križana majka, si ti duhovit mo2« Zato, ker *e gospod K. predobro živel m ga je ka? zadela, je pa revež! Bedak je, drugega nič. Oh, ko b' jaz imela toliko denarja, bi žc znala pametno živeti! Raje me ne diaž' ? takimi prismodarijaml!«
•Tegi pa ti le nt vet«, sera zopet o-prezno povzel. Kiti ima bančni ravnatelj A. vsak dan druge babnice. Glej, vsega Imata s leno zadosti, pa taka nesreča pri biši. Ej, res ni vse zlato ne, kar se sveti.« Tedaj bi pa videli leno, kako jo ie prijelo.
»Zastran mene imaš ti lahko deset babnic al! pa dvajset samo, da bi bila že rešena teh težkih skrbi in bi si mogla kupiti pošteno obleko. Le poglej me. v kakih cunjah moram na trg! Kar sram me je. Druge žene si nabavljajo vsak mesec nove toalete. Vzemi si za vzgled g. T., ki je bil navaden »šribar«. Fa je imel tukaj le
— pokaže s prstom na čelo — kaj notri; pusti; je državno službo, začel s kupčijo in danes si kupuje njegova gespa obleke, >kt stanejo kar po 20.000 kron«.
»S takimi bogatini —  prekinem fcn<-
— »bi pa jaz niti rad ne menjal. Pomic samo, koliko davka morajo plačati reveži. Kadar se srečava s T, mi toliko lol o davčnih bremenih, da se mi naravnos* smili«.
Menil sem, da bom s svojim dobro mišljenimi besedami potolažil ženico. pa sem dosegel baš nasproten efekt. Beseda je dala besedo in bi se b!!a skora' spria. Prekinil sem torej svoj diplomarično zasnovani uvod v kočljivo akcijo s trdnim sklepom, da zvečer na drug način pri-pra\im soprogo na neprijetno novico. Mahnem jo proti večeru k tovarišu samcu, o katerem vem, da ima zastonj hrano pri še živečih starših in da mu zato vedno ostane kak bankovec pod palcem. Da bi ml ne bilo treba načeti predujma, sem * napumpa!« tega prijatelja za 20 dinarjev in si kupil zanje tričetrt litra banaškega »terana«, za nekaj dinarjev narezka (uradniški por cjon!) ter par žemljic. S to bogatijo jo mahnem domov. Na ta način pripravljen, stopim pred ženo in začnem s svojim priznano simpatičnim  glasom zostoleti:
»No, ali smo še kaj hudi?«
A že mi Prekine žena nit duhovito zasnovanega ekspozeja in pravi:
»Kaj ti pa h-vJi danes Že ves dan po glavi? Ne bo nič, dragi mož, za kakšne »špase* sem preveč trudna in zbita. Preskrbi ml raje deklo, da nit ne bo treba garati kot črni livini.«
Žalostno sem povesil glavo in segei Po zadnjem pripomočku.
»Francka glej, sestavil sem danes neki stranki prošnjo na magistrat in zaslužil dvajset dinarjev. Mislil sem si, napravi ženi malo veselja in kupi ji kapljo vina.c Nato Izvlečem izza kulis svojega žepa steklenico fn jo s triumfom postavim na mizo. Toda še se soprogi ni otajal leden oklep.
»Lepo veselje si ml napravil, zares. Za večerjo Imamo mlečno kašo. pa naj pijem vino na to. Saj nisi pri zdravi pameti.«
»Kaj pa to-Ie?«, In izvlečem Iz žepa še čedno »avlt zakusek, »ali misliš, da ne vem, da na prazen želodec ne moreš piti? Kar sčdfva In zaužrva v božjem miru, predno prideta otroka od telovadbe domov«.
Sedaj še-le se ie ženki ma!o omehčala duša. Pogledala me je za spoznanje bolj prijazno m začela sva jesti z največjim tekom. Ko so 2ačele okoHščine kazati, da bc božjega žegm le Prekmalu konec, sem uvide!, da ie treba pričeti ofenzivo. Pa sem tudi pričel
»2en?, še nekaj, da ne pozabim. Denar sem tj prinesel, tisti predujm eno pia-Čo. saj veš Kakor sem ti vedno zatrjeval — 350 dinarjev. Drugi so dobili še mani, po dvesto, eni celo samo po sto dinarjev!«
Scprogi je ob tej moj>I novici padla salama Iz rok in je hip na to zavzela položaj Lotove boljše polovice ob pofdedn na gorečo Sodomo in Gomoro. Končno le spregovori.
- »Za božjo voljo, kaj naj napravim « temi soldi? Nesi jih nazaj, kjer so ti jih dali! Več'ih maklatur res ni na svetu, kot ste vi uradniki. Prav vse si dovolijo z vami.«
»Ljuba, odvrnem, saj smo m! »ta nižji« za to. da b' pošteno zaropotali. Kaj pa pomaga, če so »ta višji« preboječi. Le zacrnite vi »ta nižii« — si mislijo. Ta bi bila lepa. Mi bi poklepali vročo prežganko, njim bi pa o s ta'a pečenka. Ne boš, Jaka!«
Bodisi, da je up' . ii oa »"progo «ji revolucionarni govor — gestkuliral sem z rokami kakor Roucet de Lisle. ko je prvič intoniral marseillaiso — bodisi, da ,e že delovalo vincc, ki ga nisva bila ya> na, skratka, žena se je nekoliko umirila. Nato pa sto?! h kredenci, vzame tz predala svoj proračun in mi ga pomoli »r4 nos. Rek!a ni nič. zato so pa njene oči m, .-če trobeniale: >Kje na? vzamem denar za te najpotrebnejše stvari?«
»Janez, sedaj se Izkazi, 2:f sa nikoH« pravim sam pri sebi. prirnim listek in p^l-čnem črtat* postavko za postavko. Ka končam, nagubanem čelo in spregovorim s povdarknm. kakor se ga posVižuje finančni minlsrer, kadar črta prečanskt budžetne- postavke:
»Rad priznam,   da je prva tofka 1) —* važna, vendar menim, da jo laliko | srcem črtava.   Ce   se   ne   m ?:tna, spravljen v uradu Še   prav dobra £a-anjen temnozelen »fernk« od ncVe sta* re omare za knjige, ki smo jo že pred volno škartiraii. Iz tega »fernka« prav lastna narediš vsr< ene hlače Ker hodita fanta šc v ljudske šolo, eden dopoldan,   drugI pa* poldan,    b ^sfa enosravno nosila hMče Izmenoma.   Ce se smeio v politiki sklopiti kompromisi, zakaj bi iih pa državni uslužbenci doma ne srne!?? Naj živijo, fn trajajo — pa čm mani  cveto kompromisne hlače.'<
Tudi drugo postavko smeva brez skrbi črtati, ljuba žena. AH ne moreta fanta imeti mojega deinika? Ce bi le premočno deževalo, grem lahki pozneje v urad aU pa sp'oh ostanem dc,ma. Se bom že kako izgovoril
Tretja poscavka se mi zdi Pa še celo nepotrebna. Tiste bele lise na klobuka Irhko zamažem s črnilom, se ne bo n!fi poznalo. Nič nede, če bo treba lise večkrat pocrniti, saj imam v uradu dovolj črnila.
Da o nujnosti predlani ne nabave nod točko 4) ne morem dvomiti, mi zndosr.tjo po dnevi pogled v zrcalo, zvečer, preden grem spat, pa pogled na slečene noge. Ipak sem mnenja, da moreva prihraniti horend-no svoto 90 dinarjev, ki si jo bila namenila za nakup ovratnikov, manšet in nogavic. Moram ti odkriti, da sem naš.M te dni v uradu zopet en skrit zaklad. Ta moja pisarna je res zlata vredna, prava Knlifor-nij* zame. Kake dragocene stvari m! Je že naklonila: sukanec, usnje za čevlie (ki sem ga potrgal s starih škartiran!h protokolov), lepo temnozeleno blaj;o za hhča in zdaj še skoraj neizčrpno zalogo materijala za — ovratnike In manšete. Zasledil sem namreč v nekem skritem prcdaiu omare celo skladovnico kot sneg b.'? -a predvojnega kartona. Svoj čas ga Jc bil kupil urad za nameravano sestavo kartoteka, ki jo ie pa preprečila vojna. Karton jc prvovrsten, trpežen m si lahko narežem is njega ovratnikov in manšet v poljubni fazoni, da bo veselic. To mi bodo zavidali kolegi! Kar se pa tiče nogavic, bogami, tudi ne bo sile. Ce sem nosil pri vojakih »Šufece«. zakai bi iih pa še zdaj nc? kar tisto-Ie brisačo za štedilnik mi razpolovi Po dnevi bo služita meni kot nadomestilo za nogavice, zvečer pa tebi kot brisača, a čez noč k) bova dala sušit.
Peta in Šesta postavka sta vsekakor važni, česar pa o zadnji, t. J. sedmi nikakor ne morem trditi. Tisti »neutralni« plašč če dava obrnit! ali ne. le vse eno. Kadar bo solncc sijalo, pa enostavno nc grem ven. V Ljubljani je solncc pozimi itak redek gost. Pred osmo uro zjutraj ga sploh ni na spregled, če bi popoldne ob dveh s:jalo. ostanem lepo do mraka ▼ uradu. Kar se tiče spomladi In jeseni, me je pa Spartanska vzgoma metoda fnnnč-nega ministra že tako utrdila, da površnika sploh rabii ne bcm.
Ampak peti in Šesta postavka, sa-pr» di bingulL tema dvema se pa že ne bo mogoče izogniti. Ce mi ta srajca, ki Jo imam na sebi. definitivno razpade, se vendar ne morem namazati po životu s belo oljnato barvo, ki pa na vse zadnje tudi ni zastonj. In skozi te rjuhe, na katerih seda; ležimo, tudi že preveč zbndo žima. Aha, jo že nam! Idejo namreč. Kaj ■pa, če bi ti ljuba ženka, ko sva že govorila o kompromisih, kupila samo 10 nielrov platna in bi nam sešlia take rjuhe, da bi se dale pr potrebi tudi oviti oknli života in z gumbi zapeti pod vratom? Tak dvo-
— In kje ste, prosim vas, našli ta predmet?
— Na križišču bulevarja Saint-Mi-chel in ulice Monsicur Ie Prince.
— Na tleh, na trotoar ju? vpraša
komisar.
— Da, na trotoarju, mu odgovorim.
— Čudno, me zavrne zagonetni -lovek in poškili name z nezaupnim očesom: trotoar vendar ni mesto, kamor se polaga ure!
— Dovolite, da pripomnim...
— Pustite pripombe, mi seže v besedo: jaz si domišljam, da poznam svoj poklic. Povejte mi rajši, kdo stel
Povedal sem mu svoje ime.
— Kje stanujete?
— P ace Blanche, številka 26, prvo nadstropje.
— Od česa živite?
— Razodel sem mu, da imam dva-najstt\«oS frankov letne rente.
— Ob katerem času ste našli uro?
— Ob treh zjutraj.
— Nič kesneje? pripomni ironično komisar.
— Ne, mu naivno odgovorim.
— Čestitam, pravi nato komisar; adi se mi, da živite čudno življenje.
— Živim, kakor se mi poljubi, mu odgovorim.
— Mogoče, me zavrne komisar; toda jaz imam pravico, da vas vprašam, kaj vraga !mato opraviti ob treb zjutraj na križišču bulevarja Salnt-Miclicl
in ulice Monsieur le Prince, vi, ki p r a -vite, da stanujete na place Blanche.
— Zakaj pravite, da pravim? ^- Zato, ker pravite.
— Ce pravim, bo tudi res.
— To bo treba šele ugotoviti. Zaenkrat vas prosim, da odgovarjate strogo v okviru vprašanj, ki vam jih moram staviti v izvrševanju svoje službe. Vprašam vas torej, kaj ste počeli ob tako pozni nočni uri v okraju, kjer po lastni iz-povedbi ne stanujete?
Obrazložil sem mu, kakor je bi o res, da sem prihajal od svoje prijateljice. Zabeležil si je mojo izpoved ter vprašal:
— Kaj dela vaša prijateljica?
— Moja priateljica je omožena, sem mu priznal. ,
-— S kom?
— Z nekim lekarnarjem«
— Njegovo ime?
— To vas ne briga, mu rečeni vznemirjen.
— Ali z menoj govorite? me vpraša komisar.
— Menda.
Komisarjevo lice postane rdeče, potem vijoličasto.
— Oho, dečko moj, mi pravi; izpre-menite svoj ton, sicer se pomeniva drugače!
PO kratkem rrolku je na d al jeva!:
— Ali ste bili ie kdaj kaznovani, Breloc?
To me je docela raztogotila
— In vi? ga vprašam. Komisar skoči pokonci:
— Ncsramncž! mi kriči v cbraz.
— Tepec! zavpijem jaz.
Toda zazdelo se mi je, da jc pršfa moja zadnja ura. Komisar se mi je bližal s penečimi ustmi in krvavim pogledom:
— Kaj ste rekli, je jecal, kaj sta rekli?
Motel sem mu nekaj odgovoriti, to» da ni mi dal časa.
— Človek, je rjovel, vi se hočete norčevati z menoj? Upirati sc mi hočete, meni in postavi, ki jo zastopam? Ha, dobro ste naleteli! V luknjo vas spravim, čujete, v luknjo!
In pri tem jc razbijal po svoji mizi, da so odskakovali papirji in leteli na vse strani:
— Ali vem, kdo ste? Ali vas poznam? Pravite, da se imenujete Breloc Kaj jaz vem! Na place Blanche stat-u-jete, pravite. Kdo mi je porok, da je ta res? In da imate dvanajsttisoč frankov i
Kje pa so?
Stal sem kakor od strele zadei.
— Tu nekaj ni v redu, je kričal. Če ure niste našii, kar je dvomljivo, fe prav lahko mogoče, da ste jo ukradli!
— Ukradel!
— Da, ukradli! Sicer pa: prepričajmo sel
stran. 10.
•5 LOVCNSKI   N A K UD«   dne 17 februarja tggj
_.<?v 40
etročnl produkt kroja Ske umetnosti bi nosili po dnev' kot srajco, po noći bi pa i ftjlm pogrnili posteljo.
Tako bo? s stistiml 350 dinarji prav komodno izhajaela in moram naravnost hvaliti modrost naše vlade, da je tako natančno preračunala, koliko potrebujeva. ICer sva že v pogovora o gospodinjstvo, e.-o ti načrta, kako si lahko Se kaj prihraniva od 1500 dinarjev mesečne Plače. Ce hočev« kupiti tisto lepo vilo na Blel-oreisovi cesti, ki ti tako ugaja, je skrajn €as, da začneva že Štcditi. Za enkrat se hočem sam žrtvovati. Prvič se slovesno odpovedujem sladkorju v jutranji kavL Po Sladkorju sc itak samo zareza jo gliste lr ie sladkorno bolezen bi morda dobil. Drugič se odpovedujem zadnjemu paradnemu člku, ki sem si ga bil privoščil še ob nedeljah po kosilu. Tretjič nameravam odsih ■nal opustiti svoj obligatni popoldanski iz-prehod. Ta ml je povzročal dozdaj samo tek In drugega nič. Zvečer sem moral vedno jesti kaj mesnega. Ce je bila obara sem meso iaz pojedel, ti si pa namakala le kruh. In vendnr si vedno dejala: »Oh kako sem sita«. Jaz sem bil po vkljub temu Še lačen kot menežariiskl krokodil. Ka Se bom če me je pa Izprehod tako zdelal. To se bo nehalo in bova odslej labko oba »tunkala« kruh v obaro, meso boš pa •nranl'a In se bo pojedlo drugi dan z jesi-hom, oljem in čebulo.«
»Sema kvaterna« — me prekine tu •oproga — »kaj pa gobezdaš, v golažu •kuhanega mesa ti vendar ne morem prl-fediri z jesihom in oljem.«
»Nič ne de — odvrnem — »pa napravi kaj drugega Iz tistega mesa n. pr. »žin-krofe«, ki jih jemo vsi tako radi. Skratka pri mesu prihraniva lahko lepo svotico. VWI§, In kaj je treba toliko prlkuhc opoldne? Zame zadostuje skodelica juhe In par koščkov krompirja. Po kosilu se pa lepo
vfefesn In ml do večera ne bo treba ničesar tržiti. Morda bo* včasih Se večerjo za me prihranila. Vsa) ruski kmetje po zimi skoraj nič ne leda, ker se prav malo gibljejo tn spe nekako medvedje spanie. Ce ne prihraniva na ta način lepe svotice, al dam odrezati glavo pri trebuhu.
Dobro bi bilo, Ce začneva rodi otroka Že v rani mladosti navajati na varčnost. Bral sem, da je fižol ena najbolj tečnih ledi. Po redilnostl je skorai enak volov-skemu mesu. Kaj. ko bi otroka privadila samo na uživanje fižola? Dobre pol kile na dan ga bo, menim, dovolj za oba.
Naj sc malo utrdita v stradanju. Njima ne bo nič Škodilo. Če bi imela postati uradnika. Kakor ti je znano, dobim za vsakega fanta 5 denarjev na din dragln}-ske doklade. Prvega bom razdelil vso draginjsko doklado med fanta In potem se bosta morala sama prehraniti. Danes bo eden Plačal fižol za oba, jutri drugi in tako naprej. K< ncem meseca bosta oba prihranila polovico draglnjske doklade. Za prihranke pokieta lahko v velikih počitnicah na morie.
Vidiš, draga žena. vse gre, treba le snmo malo dobre volje. O, ie bo dobro na sveto, še.«
Moia dobra volja je priktpela do vrhunca, prijet sem ženo okoli pasu In zaplesala hl b«la tango, da nista v tem tre« neotku prihrumela fanta domov. »Mama. lačen« zakite prvi. »mama lačen« zakll-čc drugI hi ko* bi trenil, Je šlo še t!stf večer 10 dinarjev, torej celo doklada samo za kruh. Vse zato ker ni bilo nič kuhanega fižola pr' h«i ..
Moi velikrpoteznf načrt le pa v teoriji le pravMrn m sem prepričan, da se br tudi v praksi obnesel. Kar se tiče ženiialnr Izvedenega Crtanja postavk proračuna mole žene sem pa trdno prepričan, da bc zbudi! pozornost gospod'nn fnpnčnega ministra, kl iako »obraifa« take operac'ie.
ukazala mladim, novo promovirani m zdravnikom naslednje službovanje:
1.) Dva meseca na Internem. 3.) dva meseca na kirurškem. A) dva meseca na porodniškem. 4.) en mesec na kožnem hi veneričnem, 5.) en mesec na otroškem in Infekcijskem, 6.) en mesec na očesnem, 7.) po 15 dni na ušesnem in lariagoioškem oddelku bolnice aH umobolnice, 8.) en mesec v prosekturl, O) po 15 dni pri sanitetni opravi In v v bakteriološki stanici.
Ves ta turnus se ima absolvlratl tekom enega leta In je obvezen za vse zdravn kc, da si prid- be pravo za privatno prakso ali za name čenje v Javni službi. Odslužiti se ima v občih državnih bolnicah v Beogradu, Sarajevu Zagrebu, v Ljubljani, Mariboru. Novem Sadu in Osleku, eventualno v N su, Skoplju. Zaječaru. CaČaku, Kragujevcu Ša-bacu. Subotici. Kikindi. Bcčkereku, Karlovcu, prf usmiljenih bratih v Zagrebu, Belc-varu Celiu Splitu In Dubrovniku, za oddelke, ki obstoje na teh bolnicah.
Krko se bodo razdelili zdravniki, ali bo to odločilo ministrstvo, ali si b^do mogli voliti bolnice iz objave ni razvidno — pač
pa sledi fz opombe, da v slučaju nepovoljne I ocene od šefa se ne prizna oni čas. temveč ! ga mora vnovično odslužiti (na oddelku), a brez prava na plačo stanovanje in hrano — da bodo dobivali poleg plače polno oskrb sa to »praktično leto«.
Ta odredba )e izšla, ne da bi se popre-H povprašalo naše zdravstvene oblasti, kaki so sedanji cb čaji, ne da bi se obvestile one o nameravani reformi ter bile pozvane staviti svoje predloge in svoje pomUleke. — Veljavna le za vso državo. Ako ludi jc enotna uredba zdravniških shtžb In zadev priporočljiva — vendar ni priporočljivo, da se namah t njo kršijo dosedanje naredbe, j ki so se po mnogoletnih izkušnjah izkazale kot dobre, — ter namestijo s slrb^imi. Dokazati hočem to v prihodnjem članku. Morda se posreči mcrc.d?jnlm faktorjem, dj se vsa! začasno ta uredba ne raztegne na naše kraje, temveč prizna še n::daljna veljava stari — ter da se po njenem vzori uvede dve, eventualno tudi tr.letna sb"b3 s primernim upoštevanjem vseh varnih str'k ter za njih studij in vežbo potrebnega časa.
Dr. Fr. a
To In ono.
Zrfravstvo.
OPASNOST ELEKTRIČNEGA TOKA V GOSPODARSTU.
Dunajski strokovnjak   prof. dr. S. Jellinek. ki zlasti proučuje učinke električnega toka na Človeka, nas je opozoril na marsikatere okolnosti, katerim doslej nismo posvečali potrebne pa5nje. Tako elektrika nizke napetosti 100 do 250 voltov, kakor se je poslužujemo v gospodarstvu, nikakor nI brez nevarnosti. Vsled nepravilnega ravna-n"a so se pripetile celo smrtne nesreče. Nevarnost je vselej podana, ako imamo pri dotikanju kakega tokovodnega dela (stenskega kontakta, kovinastega stikala, slabo Izolirane žice) dobro elcktro-vodno zvezo z zemljo, n. pr. ako stojimo bosi, z mokrimi ali okovanimi črev-lfl na goli zemlji ali pa na kamenitih tleh (kopalnica, pralnica itd.)  ali pa če •e istočasno z drugo roko ali morda s golim komolcem   dotikamo kakega predmeta, ki dobro prevaja elektriko (n. pr. kopalne banje, plinove peči. plinove ali vodovodne cevi. kamenite steno Idt.). Ako nas nepričakovano zadevo  električni  tok,  se  nevarnost se Stopnjuje   vsled   šoka   (živčnega pretresa).  Primerili  so   se  n.  pr. sledeči  slučaji:  V kopalni banji sedeča deklica se dotakne medenega stojala idektrične svetilke, zakriči in se zgrudi navidezno brez življenja. — V sobi, obloženi s preprogami, sc dotakne služkinja električne svetilke, koje bronasti podstavek je bil tokovoden, ker je bila pomanjkljivo Izolirana žica. napeljana po svetilki. Ker se je služkinja z golim komolcem obenem dotikala 2elezobe-tonske stene stanovanja,   je bila dobro svezana z zemljo.   Brez življenja se ggrudi na tla. — Nekdo hoče zamenrati odklopljeno žarnico. Ker se obenem z drugo roko dotika železnega kandelabra, na katerem je žarnica montirana, se nezavesten zgrudi, toda v par dneh zopet opomore. Ker prekinjajo običama Stikala samo cn pol (eno žico), zadostuje zveza   ponesrečenca   z drugim polom, da gre tok preko njega. Z navadnim odklopljenem enega   pola ga torej še ne oprostimo zveze  s tokom, ker dobiva tok po drugi žici. Treba je torej, da — sami dobro izolirani — ponesrečenca   odtrgamo in oprostimo stika ali pa da prekinemo oba pola s tem, da izpulimo stenski kontakt.   Dobro izolirani pa smo. ako stojimo s suhimi nogami na suhih lesenih tleh. Ako imamo potne noge ali mo-
Dva stražnika sta prihitela v sobo saradi vpitja.
— Prciščita tega človekal Človek, to sem bil jaz.
Minuto kesneje sem stal v Adamovi obleki pred komisarjem.
— Ha, vi se hočete Saliti z menoj? Vzdignite mu roko! in nogo? Potepuh! Da boste vedeli, kaj se Pravi norčevati se s uradno osebo!...
V duhu je prežlv'lal se enkrat vso strahoto svoje zgodbe in ko mi Jo je pripovedoval, ubogi prijatelj Brcloc, je kričal, da so se začeli zbirati ljudje okrog naju:
— Ha, če najdem le kdaj uro, jo razbijem na kosce!
Jaz pa sem se smejal, da so mi tekle solze po licu, veseleč se, da sta jo zopet enkrat tako Imenitno polomila stara sovražnika vseli poStenih ljudi: uprava In postava.,*
F, J,
kre črevlje ali ako stojimo na mokrih aH kamenitih tbh. si lahko pomagamo tako, da položimo na tla leseno desko, kako krpo ali slamnico in stopimo na no. V tem slučaju smo dobro osamljeni in brez skrbi lahko primemo in odtrgamo ponesrečenca, ki je v tokovod-nem stiku. Seveda se pa pri tem nc smemo morda z roko dotikati kake stene ali kakega kovinastega predmeta, ker pridemo sicer zopet v zvezo z zemljo. — Otrok vtakne iglo lasnico v nizko pritrjeni stenski kontakt in se težko opeče. — Mati kuha na električnem kuhalu mleko za svojega poldrugo leto starega otroka. Nato odstrani zatič iz kuhala, ne pa električne vrvice iz stenskega kontakta. Otrok vzame zatič v usta in se takoj onesvesti Ker so hitro odstranili zatič iz ust in otroka nato tresli, so ga zopet priklicali k življenju.
Pri nezavestnem, ki smo ga oprostili tokovodnega stika, moramo takoj pričeti z umetnim dihanjem.
Neprimerno resnejSe so posledice pri stiku z visokonapetim tokom. Ozirati se hočemo tu samo na slučaje, pri katerih se ponesrečenec težko onesvesti in navidezno mrtev zgrudi. V takih slučajih ne smemo niti nai^anj izgubljati časa, ampak moramo takoj pričeti z umetnim d i h a n : e m. S tem dihanjem ni odnehati potrpcžl 1-vo ga je izva:atl več ur. Znani so slučaji v katerih so od električnega mrt-vouda zadeti šele po Sest- do osemur-nem umetnem dihanju zopet priSli k sebi. Kakor je pa nmetno dihanie enostavno in preprosto, je vendar utrudljivo. Zaradi tega bi moral 3 biti v vseh elektrarnah, tovarnah z dil.movodi visoke napetosti itd. izvežbanih po več monterjev in delavcev v umetnem dihanju, ki bi potem menjaje s^ izvrševali to tako uspešno in upapolrto pomoč. Tej zahtevi <*e lahko ugoditi; treba je. da izvežba bližnji zdravnik osebe, ki jih vodstvo obrata določi za prvo pomoč.
ZDRAVNIŠKI NARAŠČAJ«
Specilalistika se lahko razvile samo po mestih, na deželi, kier ie v večjem okrožju le po eden ali pa sta do dva zdravnika v Istem okraju, je to nemožno, tu ie v istini »praktični« zdravnik, ki ima posel v vseh strokah. Kličejo ga zlasti poleg notranjih obolenj in kirurških nezgod k porodom in to Izključno v težjih, kompliciranih slučajih. Treba Je torej, da obvbddc in'ernisci-ko, tkzv. malo kirurgijo (zelo težkih operacij seveda ne bo vrš l, temveč lih poSilJal v okrožno bolnico, že ker mu nedostaje asistence In vežbanega strežnistva) ter porodništvo v polni meri. Mladi promoviranci so se torej pred vsem vežbali v bolnicah v teh treh strokah ter bili po Sest mesecev na dotlčnem oddelku. Tu so si pod vodstvom primarjev, kateri imajo težko, n hvaležno nalogo, da mlade kolege praktično usposobilo v težko In odgovorno zdravniško službo, pridobili v tem času. s pridom upora-bivii božati bolnišnični materijal v študije In lastno udejstvevante (pod vodstvom Izkušenih primarjev) polno osposobljenost za svoi poklic Ostalih šest mesecev predpisane dvoletne službe so bili na oddelku za kožne In spolne bolezni, sa oči in evetualno v umobolnici — kler so si pridobili tudi v teh važnih strokah potrebno Izpopolnitev svojih vseučiliščih Študij.
Tako le bilo skrbljeno za to. da le narod lahko s polnim zaupanjem obračal se v vseh potrebah do svojih mladih zdravnikov.
Sedal pa je nakrat prišla Iz Beograda naredba ministrstva narodnega zdravja, ki Je prekucnila vso to izvrstno po skušnjah rHF^ftim. poslovanja sekundarjev tet sa-
ZANLVJVE AMERIŠKE ŽIVALI.
Človek srečava v Ameriki mnogo istih žival« kot v Evropi. Te živali so prl-selienke, ki so liti nmer Ski naseljenci polagoma pr^nes"* sem Iz starega kraja. Vse domače živa'T. kot konj, pes, domača mačka, prašič itd. so priseijenci iz starega kra;a. Vraber ie prišel Iz Angleške; podgana «c Je prikradla na ladjah. Predolg bi bil seznam vseh nnjnnvadnciših živali, ki so si prkfrb'e domovinsko pravico v Ameriki po nienein odkritju.
Na drugI strani pa novodošlec v Ameriko srečava mnogo živali, ki so pristne ameriške domačinke in katerih on v starem kraju še nikdar ni vide". Kdor se je v starem kraju spoznal z ameriškim živalstvom potom indijanskih povesti ali ameriških filmov bolj divje sorte, pričakuje, da bo pri najbližjem gozdu zagledal sivega medveda, volka alt gorskega leva. Kar pa je še preosraJo teh zveri, so v popolni kom. oh stotin državnih lovcev, ki nimajo nikakega usmiljenja za te roparje, čim se tupa i a m spustijo nad črede v zapadnih rančah
Prva ameriška žival, s katero se novodošlec spozna, je brezdvomno »buffalo«, ameriški bivol. Morda ga ne vidi živega, ampak, čim v roki preobrača prvi ameriški nikc'. predno ga potrosi, zagleda na rovašu groša sliko te krasne živali. Časi so zdaviiaj minuli, ko je na miljone bivolov živele v zapadnih prerijah. Prvi naseljenci so jih videli na stotisoče v eni čredi Dandanes jih živi Se malo čred, od katerih narbolj slovi ona v Ye!lowstone Park, ki jc pod varstvom vlade. Velikost tc krasne živalf si predstavimo, ako povemo, da samec tehta povprečno 2000 funtov In samica 1200
Izmed ameriških jelenov najdemo dva krasna zastopnika: »moosc« In »elk«. Ime tega zadniega ni pravilno; pravo Indijansko ime je »wapiti«. Znacima je dolga dlaka, ki mu visi z vratu Rogovi so dostikrat čez štiri ali pet Čevljev dolgi. »Moose« jc ogromen jelen In tehta do 1200 funtov. Značilni so kompaktni rogovi, podobni onim evropskega losa, m bradica, ki visi pod mogočno glavo Živi ob severni meji Združenih Držav in v Kanadi.
Največji predstavitelj ameriškega mačjega plemena je takozvani gor»kl lev ali »cougar«. Najdemo ga povsod v vsem amerškem kontinentu. Prvi naseljenci so ga zvali panter, ali na zapadu je splošno znan kot gorski lev (mountam Ilon) ali •puma. Dlaka mu je rdečkasta, belkasta pa na vratu In nogah. Izraz lica je skrajno inteligenten, ali zvijačen. Lovi jelene, zajce In veverice, a!l najbolj mu diši kak mladi »pony« in napada celo velike konje. Cim je snedel svoj plen. navadno zaspi poleg ostankov, vsled česar ga je prav lahko uloviti. Njegov krik baje ustrahuje najbolj pogumna srca; tulenje samca so eriravna-li peklenskemu smehu, a ono samice stokanju umirajočega deteta. Precej manjša ameriška mačka je takozva.nl bob-cat. Dlaka te divje mačke je rumenkasto-rja-va z ozkimi podolgastlmi lisami na glavi. Ko hodi na lov, zatuli od časa do časa divji krik. Jc ponočnjak in preži na svoje žrtve Iz skrivališča.
Med medvedi v Združenih Državah se odlikuje takozvani grizzly bear. Ta velika, težka, okorna zver je povprečno devet čevljev dolga In tehta prlb-ižno tisoč funtov. Živi zlasti zapadno od Dakot do Pacifika. Barva dlake je različna, od redeč-kasto-rjavc do sive.
Vsa ta velika divjačina utegne bolj zanimati navdušene lovce, ali povprečni novodošlec jih redko srečava In njegovo pozornost utegnejo vzbujati nekatere manjše, krasne in mične živali, ki jih prvič zagleda v Ameriki. Marsikateri novodošlec, hodeč po ameriških livadah In gozdovih, je dostikrat ugibal, kdo Je oni nevidni maček, k? mu sledi vso pot s svojim mijavka-njem. Ni bil to maček, ampak neki Jako radovedni ptič, takozvani »cat-bird« (mačji ptič). Ta ptičica, približno devet fnč. dolga, temne barve s člrnlm temenom In rdečkasto liso pod repom, oponaša a svojim klicem tarnanje mlade mačiće, kl ae nahaja v stiski. Zjutraj in zvečer pa prijazno In melodijozno žvrgoli. in sicer tako raznovrstno, da s« zdi, da oponaša petje drugih ptic. In zares, ako postane vdomačen, skuša celo oponašati glasbo, ki Jo sliši doma. Cat-bird ]e velik prijatelj farmarja, ker žre črv*, ose in žuželke.
Istočasne utegne pešec srečati druge* ga zan'mfvega malega soseda: neko malo do veverico, imenovano chppmunk. Mirno leži ob cesti, a ob najmanjšem sumu pre*
strašena jo popiha v svoj brlog. Tzkopava si predore pod zemljo, do 2) čevljev dolge. D'nka je rdečkasto-rjava z belo progo na hrbtu.
Popotnik utegne srečati na poti Še drugo iakn čudno živaiico. Ako ga ob mraku peMe pot mmo knke luže, ga osupne rjovenje, kot 1a bi bil v bližini kak zdivjani bik. Takoj se drugi enaki glasovi pridružijo prvemu solistu In začne se koncert tulečih demonov. Zgodilo se je dostikrat, da jo je novodošlec, ki si nI mogel roz'agatl vzroka tega peklenskega koncerta, urnih nog popihnll in se ni ustavil, dokler ni pridrvel do prvih hiš. AH njegov prestrašeni beg je bil nepotreben, kajti povzročitelji lega tutcnia jc bila neznatna žaba. takozvani bull-frog. Njeno čudno recljanje podobno bikovemu rjovenju, se sliši miljo In še več. daleč preko vode. Bull-frog ie ena 'zmed malo užitnih žab in ima lako okusro meso. Nahaja se povsod v lužah od Kansasa naprej proti vzhodu.
Ako človek potuje po zapadnih puščavah, najde povsod prerijskega psa (prairie-dog). Pravzaprav ni ta živalica nikak pes marveč glodalec, stičen marmo-tfet. Dolgi so 15—25 Inč, debele In tr5čate postave, rdečkaste barve. žrvl trumama v velikih naselbinah, takozvanih »prarie-dog touns«, kjer si izkopavajo globoke brloge. Videti jih je povsod, ko stojijo pokonci pred svojimi luknjami kot vojaki na straži. Jako sličen prerijskemu psu je takozvani ground-hog, pravcata nadloga za poljedelce, ki imajo svoje farme blizu njihovih brlogov. Mnogi ljudje v Ameriki verjamejo, da se iz obnašanja tc živali začetkom spomladi daje prerokovati, kaka bo spomlad. Ako ground-hog zagleda svojo senco, ć«m pride na dan iz svojega pre-limisča, on se povrne za nadalimh šest tednov v svoj brlog in to pomenja. da se spomiadno vreme za toliko zakasni. Seveda je to bajka.
Znan prebivalec prerij Je »covote«, ki ga tupata.ni tudi zovejo »pralrie-wolf« (prerijski volk). Manjši je kot drugi volkovi in njegovo tuljenje jc bolj podobno lajanju. Strahopeten je pred človekom. 2lvl v votlinah med skalami ali v zapuščenih brlogih, od koder ob mraku gre na lov na miši, nizko ležeča gnezda, prerijske pse in druge manjše živali. Po zimi pa se spušča rudi nad ovce In teleta v rančah.
Njegov večji bratec jc sivi volk (grah-wo!f al! timbcrwolf), kl živi zapadno od Mississiplja v pogorskih goščavah.
Med značMnlml ameriškimi živalmi ne smemo pozabit! na slavnega ameriškega smrdiiivca (skunk), čigar stika se ljudje bolj bojijo kot kuge. Drugače Je skunk krasna žival, približno dva čevlja dolga s krasno dlako in velikim, kosmatim repom. Diaka je črne barve z belo liso na vratu, od koder sc dve beli progi raztezata čez hrbet. Ko se razjezi, Izbrizgne iz svojih žlez neko tekočino, ki oddaje močan, skoraj zadušljiv smrad.
Enak' neprijetni sosedje sta dve ameriški strupeni kači: ratfe-snake in coppvr-head. Prva ima svoje ime Iz nekih klopotač v svojem repu. Ko je ta kača razburjena aH jezna, jI konec repa stoji pokonci »in se hitro trese, povzročujoč neko klopo-tnnie, ki se sliši 30 do 50 korakov daieč. Kača klopotača je dolga do štirih čevljev. Živi v zapadn'h ravninah In v puščavah. Njen pik je jako nevaren in utegne biti smrtonosen, ako se takoj ne vpnrabi primeren protistrup. lnd::ancl so nekdaj z njenim strupom zastrupljali osti svojih bo;n"h puščic. Copperhead jc gad, rj^ve bnrve s temnimi liSaji na hrbtu, ki redkokdaj doseže dolgost treh čevljev. Trikotna glava pa je bronastordeča. Ta gad je eden izmed najstrupenejših in njegov pik je smrtonosen. 2ivi blizu vode v nenaseljenih krajih in na Jugu.
Navade nekaterih žrvall so dale povod za mnogo pregovorov In izrazov v narečju, v čigar ozemlju so udomačene. Tako rabijo Amerikanci frazo »plaving possum«, kar pomenja* ležati mirno kot da le mrtev. Tej govorici Je dala povod živalica opposum, ki žrvl v Južnfh državah. In ki je dovršena Igralka v tem, da zna hllnlti smrt, kadar je v nevarnosti. Razne le velikosti; nekatere so majhne kot miši, druge dosegalo velikost mačke. Glava je dolga, gobec šplcast. dlaka dolga in sivkasta. Jako zvita m ta irval. Meso večjih sort se Je; vlrginsk* uposum se smatra v Južnih drŽavah kot prvovrstna delikatesa. Zivl ponoči in se hrani od žuželk, malih sesalcev In ptic.
Končno ne smemo pozabiti na ptiča, ki Je bil mode' za narodni grb ameriškega orla t American eagle).  Ker jq njegova
glava pokrit? z belim perjem,   daje vtis
plešastega orla Doseže velikost treh čevljev in še več.
BRITI NEPOTREBNO.
Znani Sportn k Mchourn llman iz Brat-forda, ki je pred leti odnesel svetovno prvenstvo na mednarodnem turnirju biljarda, J« napravil interesanino odkritie, ki bo v slučaju,  da  se  praktično    obnese, uničilo brivce. llman Je namreč Iznašel pjsebea brivski aparat, katerega skrivnost leži v tem. da solnčnl žarki,    ki  se propu*ča|o skozi po gotovih principih brušeno prizmo, ponovno rast brade onemogoi»o   in tako preprečilo britje. Dopsnik »Dniiv News« |e pred d:jevi cbiskal športnika in ga zasKie-val o podrobnostih njegove Iznajdbe, llman, kl jc b.l gbćko obrit, je izjavil dopisniku: MoJa  iznajdba obstoH v tem, da vporab-Hnm znano kosmetlčno metodo, k\ sj |o rabili damski brivci za odstranjenje nepotrebnih las.    N.komur ni padlo v glavo, da b( vporabil hto mc!o<!o za onemogočente rasti brade pri gospodih P dolgih poskusih sc mi  je posrečilo na p^d'asi že onenleoesja ktsmctčneca  postopanja  sestaviti aparat kl daleko prekaša b'ivni aoarat. Post<4'anje le zelo enostavno in traja dnevno komal dobrih pet d i Sest minut. Med tem. ko si pustimo obraz obriti se lahko čita. kadi aH pi$e. Solčni žarki preprečijo mst br*de. ne da bi šk-dnali koži. llman nadalje navaja, da svojega nnarata ne namerava prele pro-paclrati. dokler ne bi iznašel še enosiav-neKega. Ce se mu to posreči, potem bo »Pl-gnro« kmahi samo še spom;n na preteklost. No,  londonski brivci presojajo stvar zelr skeptično.
★ ★ ★
Krafknnasnice.
Sedal *e že pozn-Ha.
»Star revež prrsim za miVd.ir!« »Snj ste bili že vceral ti:k:i)°« »Seveda, milost1! vn, ali Vi «ni niste dali n'čcsar in ste rekli, ker me n« poznate. Vendar se sedal že poznava...«
Prepozno spoznanje.
»Onspod. kako ste mogli mojo hčerko sne ji na bolkonu P')!jt:biti?«
»Da, da. verjemite nu\ ko »cm Jo danes videl podnevi, sem tudi sebe to vprašal.«
Pri zobozdravniku«
Zobozdravnik: »Ako že no morete poplačati vašega računa, potem tudi ni treba, da mi pridete blizu in se mi tu s mojimi lastnimi itibmi režite v obrail«
Tudi dobro.
»Ne bodi hud moj moilcek, služMnJa le danes zasolila iuho, kajne, sladek poljub te bo potnia?il?«
»No, masari, nisem surov človek, pripelji jo notri.«
Prijetna ženska, »Kaj tvola soproga le bolna/ Nevar«. no?«
»Nc nevarno le srmo, če Je zdrava!«
MahagonL
»Krasno le vaše pohištvo gospa Kovač!«
»Da. veste le vse pravi makaroni hv dclck.«
NI J noveg«.
Hotelir: »Dali ste me klicati...«
Tulec: »Pokazati sem vam hotel stenice, ki sem jih nnStl v postclll.«
Hotelir (ravnodušno): Kakor da bj le ne videl nobene stenice!«
Skrbno vprašanje.
Pri naborni komisiji v vojni dobi |e bil zdravniku predstavljen mlad, čvrst gorenjski fant.
7dravrrk: »AH s! zdrav?«
Fant: »Ne, v trebuhu me večkral ŠČIp-
l]e.<
Zdravnik:   »Mene tudi. Sc kaj?«
Fant: »V prs h me bod<?.«
Zdravnik: »Mene tudi. Se kai?«
Fant: »Pravijo, da sem malo »enegav«. tenk. tenk... Ali so oni tudi. gospod dob-tar?«
Zdravrrlk:  »M.arsch! Untaugllch!«
Rešimo srknteki Tabor I
Glpvnl urednik? RAST O PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
fLJlffl* TI 3S
"nua,?T:rciM sr:rcitl1 culi 11 : aUnna
EaiUsaH stroji * (HrJflta*0
I l
lavVtft ni RaftnH. Ftnflm hi krnim AUGUST LECHNER, G RAZ
U^vi. i Vin
J