DOLENJSKE NOYIC p Izliajajo 1. in 15. vaacega meseca, Cena jim je 3 poàtnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemôijo, Bosno in druge evropske dižave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oziiiiiiila tiskarna J. Krajec naal. v Novum mestu. Vesele božične pniziiike in srečno novo leto usojata si prav od srca voščiti vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom, kakor tudi bravcem našega lista iirciinik in izdiijatelj. Vabilo na naročbo. Ob koncu leta vabimo spet prav vljudno vse cenjene dosedanje naročnike, da čim prej obnove svojo naročnino, ter pridobe tudi novih naročnikov. Naročnina 2 K je res mala, Če se upošteva, da se poišteno trudimo, kolikor le mogoče v vsakem oziru zadovoljiti naročnike. — One naročnike, ki so zaostali z naročnino za tekoče leto, prosimo, naj blagovolijo mali znesek kmalu doposlati. Upravniatvo. ,,Novice" nastopile bode kmalu XIX. letnik. V vseh letih ostale so zveste svojemu programu, katerega so jim začrtali lastniki in založniki v prvi številki : „Stal bo (list) seveda na vers k o-lu or alni in narodni podlagi. Njegova naloga pač bode, novice prinašati in ljudstvo v vsakem oziru poduče-vati." Vsak cas so skrbele svojim naročnikom za poduk in zabavo, in vedno so branile dve veliki ideji: versko in narodno. „Novice" nikdar niso zatajile ne enega krščanskega in tiuli ne enega slovenskega načela. Ker ni bil njili namen bojevit, so se tudi strogo izogibale vsakih osebnostij. Potrebam časa primerno so se pač morale ozirati na razne pojave, ki so v škodo sv. veri in narodnosti slovenski : morale so napredovati in iti 8 časom. In menimo, da so napredovale. In napredovati hočemo tudi v priliodnje. Uredništvo in upravnistvo si bo vse prizadelo, da bodo „Novice" tudi v prihodnje ustrezale vsem velecenjenini naročnikom in bravcem, kolikor se sklada z njih namenom in programom. Novice hočejo b i ti D olen j cem katoliški misijonar v vsaki slovenski hisi. Ne za las ne bodo odstopile od katoliških načel, ne za trohico od narodnih, llislili smo letos list se povečati, da bi bil izhajal trikrat na mesec; a za sedaj ni šlo. Krog naročnikov, dasi je, hvala Bogu, dokaj velik, vendar ni še tolik, da l)i si mogli upati kaj tacega. Da bo to mogoče: pridobi vsak dosedanji naročnik še enega, in ,,Novice" bodo večje. Odkrito povemo : za noben list ni agitacija tako majhna in neznatna, ko za nas list. Kar se list sam priporoča, to je, več pa ne. Tudi njegovi naročniki in pristaši ne agitirajo zanj, ko vendar vidijo, da se pa proti listu agitira od vseh stranij. Torej: prosimo vas, dragi naročniki, priporočajte iu širite list ! Saj zastopa in brani načela, na katerih sloni narodox'a sreča. In se eno: Dopisujte, in še enkrat: dopisujte! Zabavljati je lahko in reči: tega ni pa tega, in: od nas nič ni. Dopisnikov število je tako malo, da jih našteješ s prati ene roke prav lahko, kar ureduiku dela gotovo ne polajša. Sicer se nam je posrečilo pridobiti za gt)spodar8ke stvari strokovno izobraženega dopisnika-domačina, ki se bo vedno oziral na domače potrebe, a vendar nam manjka dopisnikov od drugod, ki bi nam poročali iz svojih krajev našemu lletu primernih novic, Uredništvo bo storilo svojo dolžnost vestno. Prosimo, da tako store tudi naročniki, ni za vse bo prav, list pa bo lahko še enkrat veČji in še več doltrega se bo storilo. Uredništvo. Gospodarske stvari. o pitanju prascev. (Fr. P,) Presiče laliko spitamo v obče na mnogo načinov. Velika posestva imajo stvar tako uravnano, da si doma priredč veliko materijala, pri' katerem nameravajo v prvi vrsti proÎKvajatî fine, dragocene plemenske živali za prodaj; pujske, ki se ne prodajo in nekoliko bolj odrasle živali potem režejo hi spitajo. Na drugili vele-posestvih in v veliki obrti, kjer je mnogo odpadkov, kot Črna moka, otrobi, oljnate tropine, škrolntvi odpadki, pivne drože, žganjarska žlenipa, koruzna žlempa, pesni zrezki in dr,, v teh krajih nakupijo prešiče aulie ali vže malce napitane, da jih popolnoma opitajo, pri tem je pitanje včasih silno obširno, V manjših in srednje velikih ekonomijah (gospodarstvih) običajno ne pitamo prešičev veliko čez domačo potrebo, pač pa spitajo razni obrtniki, kakor mlinarji, peki, pivovariiarji itd. tekom leta večje množine prešičev. Pitanje ima eno silno dobro stran, da nam namreč omogoči vse mnogoštevilne odpadke iz gospodinjstva, domačega gospodarstva in tvornic se vedno bolj aH manj visoko spraviti v denar, kakor je ravno cena prešičev boljša ali slabša, na drugi strani pa si preskrbimo za dom po ceni mesa in mesnih izdelkov. Toda, če hočemo, da bo pitanje v vseh okoliščinah in na vsak naČin izteklo z zaželjenim uspehom, moramo pri tem vpoštevati več važnih točk, čim bolj skrbno se na te posamezne stvari oziramo, toliko Ititreje in toliko popolneje se nam posreči pitanje, toliko boljše iu dražje bo meso in slanina, s čimer tudi pičo dobro množino. Ako smo pa pri pitanji vnemami v obče ali vsaj v posameznih rečeli, smo sami krivi, da gre pitanje le počasi izpod rok, da nam dii. le malovredno nieso in slanino, okolnost, ki pitanje le alabo poplača. Zakaj ? No, ker se po takem blaj^u ne povprašuje ravno veliko na trgu. Okolnosti, na katere se moramo pri vspcŠnem pitanji vedno ozirati, so: a) Kakšne vrste presičev so najpripravnejše za pitanje ? b) V kaki starosti jemljemo sčetinarje k pitanju in kaj se zahteva od njih ozir zdravja? e) Silno važno je vprašanje : koliko piČe je po-kladati in kako jo mešati, da bo imela največji vspeli ? dj Slednjič je važen čaa, koji naj traja pitanje in pa nekatera pospeševalna sredstva^ da skrajšamo ta čas. Ker je za nas vpraaanje prasicjereje takole eno izniej življenjskili vprašanj, ne bo odveč, ako se kteri-krat bolj od blizu popečamo nekoliko o teh važnih vprašanjili. Korist zadružništva. (Kunec.) Daljni bistveni dobiček zadrug za kmetijstvo je ta, da je in mora biti vse blago, ki je naroči „Zveza" ali zadruga sama brez vsake hibe. V ta namen se poslužujejo „Zveza" in zadruge kmetijsko-kemičnih po-skuševalisč, ki nadzorujejo vse kupljeno blago ozir njiliove vsebine. Vsa krmila, gnojila itd. se preiščejo na ono kakovost, katero garantuje prodajalec, semensko žito se preskuša na kaljivost, in ako pokaže kako blago, da ima manjšo vrednost, kot je rečeno, mora dodavatelj ali liferant Škodo povrniti. Vsak zadružnik torej vže naprej ve, ne samo, da dobi blago po najnižji ceni, ampak tudi v najboljši kakovosti, dalje lahko zve, iz česa n. pr. obstojé njegova krmila, on lahko kupuje po nasvetu kemičnega poskuševaliača samo ona gnojila, ki njegovi njivi, njegovim travnikom zagotavljajo največji pridelek. Ni mu treba šele veliko preiskovati in poskušati, ampak kemično poskusevalisče mu gre na roko, ako hoče izvedeti, kako krmilo naj izbere za svojo živino, ali kako gnojilo za svoje polje. So sicer tudi trgovci, ki dajejo svoje blago preskušati ; tega ne zanikavamo, toda da je do tega prišlo, imamo mnogokrat šteti v zaslugo ravnanju kmetijskih zadrug. Ko smo tedaj pokazali, kako da oni kmetovalci, ki pripadajo kaki zadrugi, lahko kupijo svoje potrebščine ceneje iu v boljši kakovosti, nočemo zamuditi te prilike, da ne bi na kratko označili še ene velike prednosti, ki jo ima promet s kako zadrugo za članove njene v svojem spremstvu. Mislimo namreč na vzgojevalni vzgled, ki ga daje zadruga s tem, da kupuje le v gotovini in da more prodajati le za gotov denar. Kmet »ploh, posebno pa še v slabih časib, cuti veliko nagnjenje do nakupovanja na „puf", pri tem pa vedno upa in zida na boljše čase, na zlato žetev, na boljše cene, njegovi upi se včasih spolnijo, se rajae pa splavajo po vodi. Zadruga ne more dajati na upanje za dalje časa, knpovalec mora tedaj kupovati le proti gotovini in mora celo svoje goajjodarstvo po tem iiravnati ; on mora tedaj tudi vse le proti gotovemu denarju prodati, valed česar se mu ne more izgubiti nič glavnice. Ta sestav nakupovanja in prodajanja v gotovini vzgaja iz gospodarja samega in celo njegovo družino. V gospodarstvu, v hiši, kjer je navajen gospodar v vsem ravnati le z gotovim denarjem, bo tudi gospodinja hišna domače potrebe kupovala le z gotovino in na ta način gre celo gospodaretvo ceneje in bolje izpod rok. Mir. In spet bo prišel častiti božič, ta praznik mini. In : „mir" odmevalo bo vsepovsod koder bivajo ljudje, in veselili se bodo tega miru v priproatili kočah, a ga tudi zaželeli v dragocenih palačah. A mir se ne drži biš in poslopij, tudi mu je vse eno, ali naj pride pod raztrgano streho ali na zlikana tla: mir se drži naših src, a tudi le samo dobrili src, ker: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." V zlovoljno srce pa mir ne pride, zastonj ga iščeš pri grešnikih, zastonj še bolj pri nevercih. Ni res! zagrmi kdo. Hogotajee sem, že dolgo let je od tega, kar sem izgubil Boga, pa mirno je moje srce, in kar nič ne občutim tistega nemira, o katerem pišejo in govore duhovniki in pridigarji. Ima li prav? Poglejmo! Voltaire, oče vseh novodobnih brezbožnežev, naj se že tako ali tako imenujejo, ta strupeni strup mo-dernili razmer: tudi temu je bila enkrat smrtna ura. In bila je grozna smrtna ura, grozna zanj, grozna za druge. Strahu in bolečin se je zvijal po postelji, zdaj Boga preklinjajoč, zdaj zopet ga proseč pomoči. Zvijal se je, kakor pohojen črv in z lastnimi nohti si je trgal globoke rane v meso. Prosil je duhovnika. A brezbožni prijatelji ga niso pustili k njemu. Bliža se zadnji trenutek. Nov izbruh obupa : ,,Čutim roko, ki me grabi in vleče pred aodnji stol božji." Divje pogleda krog sebe: „Peklo vidim, vraga vidim, skrite me!" Tako je umrl. — AH je to toli bvalisaui mir brezbožnežev v najhujšem trenutku, ko človeku treba miru, kakor sicer nikoli ? Ne, dragi moj brezbožnež, ta mir imej sam, če hočeš. Jaz ga ne maram in noben pameten Človek ne/ Sevetla, priznati moram : tudi marsikak brezverec umrje mimo. Saj pa je tudi ponarejeni, recimo umetni mir. Opaziti je tak mir pri ošabnih ljudeh. Da, marsikak hudodelec gre na morišče, ne da bi trenil z očmi ; mirno, ali bolje rečeno trdo kakor srce je njegovo lice. Je tudi mir groba, v katerem leži vest mirno in ne-obČutno: prej pa si jo moral dolgo trpinčiti, mučiti, na pol pobiti si jo moral, da se ne gane več in se je ne prime več milost božja, Spet poznam mir pred viharjem : Bog molči, nobenega opomina ne pošlje več, ali kar mahom zabuči vihar jeze božje, ko pride k strašni sodbi, da se tudi svet zgleduje, čudi in prestraši, ko mora, prisiljeno mora reči : „To je kazen božja. In mir brezvercev ni tako silno velik ne, le nikar ne verjemite. Kako sicer razlagate to, da takoj začno govoriti o veri, kakor liitro se snidejo z duhovnikom all vernim človekom. Primakni kompasu mafjnet : takoj se zgane in zamif^a ig-la. Duša polna vere pa se približa taki, ki je nima nič: zgane ae, nemil- se p{)kaže. Tn zakaj neverni napadajo verske reeniee, a malokdaj se lotijo verni neumnih trditev nevernih ljudij? Vseto kaže nemir njih duse. lil reeimo, da za kak čas ne čutijo nemira. Pa predno ao prišli tako daleč, kolikrát so al morali ušesa mašiti, da niso slišali glaeu vesti, in vesti so mašili iiBta s krivicami in z opojnimi strastmi so jo upijanili : a seveda, setlaj tudi ne more duše vznemirjati. Cisto umevno ! Tam na Grosupljem se loči proga proti Kočevju 0(1 f^lavne proge. En čas še vidimo, da se je progji odločila, a čim dalje se peljemo, tebi bolj nam izginja glavna proga izpred oëij in mirno se peljemo po novi stranski progi. A dolgo ta mir lirezbožnikov ne trpi: „Mir, mir", kličejo, „a miru ni in ga ni." Ni ga pa zato, — ker niso dobre volje. Miru hočejo imeti, a ni Jih skrb izpolniti prvi del one jieheške svetonočne popevke : „Slava Rogu na višavah." Vsa umetnost in spretnost in učenost in znajdenost, vsa olika in omika in oblika ne more storiti dobre volje, ne more dati miru, dokler ni Hogu v čast. Dokler ue bode resnica: „Za Boga smo", preiinila tudi vae naše javnosti z vsemi podrobnostmi in pritiklinami tako ali tako imenovanimi, svet zastonj hiti za mirom, zastonj ga lovi in išče, koder ga ni najti. Pa najmanj ga najde v brezverstvn, kajti skušnja in pamet je potrdila, kar je zapisal največji staro-krščanski mislec in modrijan sv. Avguštin: „Zase si nas ustvaril, o Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Tebi." „Hudobnim pa ni miru." Politični pregled. Presvitlemu cesarju se je zdravje popolnoma zbolj-salo. Uevmatizem ga je pustil do cela. Povrnil se je že v svojo dvorno palačo na Dunaju in spet daje avdijence. Državni zbor je kakor velik, težko obložen voz, v katerega pa so konji vpreŽeni na vseh straneh ; vsak vleče na svojo stran, a nikomur ni mar splošnih koristij. Oesko-uemška sprava in pogodba z Ogrsko, to ste pa glavni oviri plodonosnega delovanja. — 20. novembra predlagal je naš poslanec Pteiter in tovariši, naj vlada izdela nov tarif, po katerem se zniža hieno razredni davek. Ta dan je bil zbornici predložen zakon, ki dovoljuje blizu 4 miljonov kron za podporo po uimah poškodovanim. — Državnim uradnikom in njih vdovam sc z novim letom zviša pokojnina. — 10. t. m, pa 80 se poslanci razgovarjali o krosnjarskem zakonit; Trgovci namreč neprestano tožijo, da jim krošnjarji veliko škodujejo. A kar iz sveta spraviti eel stan kakor so krošnjarji, apet ne bi bilo prav. Zato jc vlada predložila v tem oziru novo postavo, ki bi pa ravno nase krošnjarje hudo mlarila. Slovenski katoliško narodni posknci, zlasti dr. Šušteršič pa so se tako vrlo potegnili za krošnjarje v novomeškem in kočevskem okraju, da ne bodo nič na slabšem po novi postavi. Tako je prav : zatiranega treba braniti in onega, ki komaj živi. Meaca marca bo v Opatiji sestanek vladarjev. Tja pride naš cesar, nemški cesar in rumunski kralj. Razpravljalo se bode zlasti o položaju na Balkanu. Italijanski kralj je začel z vso strogostjo nastopati proti anarhistom. Ukazal je, da se ž njimi ravna brez vsega usmiljenja. Boli ga namreč, da je vsak napadalec — Italijan. — V laškem državnem zboru kujejo sedaj postavo, po kateri se da zakon ločiti, kadar se enemu ali drugemu ravno zljubi. Tak zakon pa ni več zakrament, ampak cisto navaden divji zakon. S tem se hoče seveda cerkvi prizadeti zaušnica, a škodo bo imela le država, ker iz takih zakonov pač ne bo kaj prida otrok. Zoper uveljavnenje tega zakona nabrali so nad 3 miljone podpisov iz najboljših krogov. Vse te ljudi je nek liberalni poslanec imenoval neumneže. Stara reč: kdor česa dokazati ne zna ali slabega ne nsorc priporočiti, pa zabavlja. Ruski prestolonaslednik knez Mihael je bolan za jetiko in ni upanja, da bi ozdravel, Francoski ministerski svet je ustavil plače škofom, ki so podpisali ono slogo na vlado, v kateri ugovarjajo nasilnim krivicam zoper katoliške redove. V nemškem državnem zboru so imeli prav lepo obstruk('ijo in pravcat pretep po zgledu avstrijskih poslancev, Uprizorili so te škandale socijalni demokratje. V Macedonlji krvoločni Turki še dalje razgrajajo, pustošijo, niorć in uganjajo druge grozovitosti. Starci, žene in otroci bežč pred njimi na Bolgarsko, a možje in mladeniči se branijo ljute sile, kar le moč. Rusija in Avstrija ste se nekoliko zganili in poslali turški vladi hudo pisanje, čes, da to ne gre. A Turek se za tako pisanje malo briga, obljubi vse, kar hočejo tid njega, ne stori pa nič, da, še bolj divja. Turka ne bodo ukrotili s popisanim papirjem, marveč le z orožjem. A to se ne splača, čemu neki, saj ae gre samo za — Slovane in kristjane. A če bi kakemu Nemcu ali židu le las skrivili — no, to bi bila druga. To nam kažejo dogodki v Venecueli, Tajužno-ameriska država je pred kratkim zmagoiiosno porazila svoje sosede. Pa jim je zrasel greben zmagaleem, in začeli so tudi tujce, zlasti Angleže iu Nemce, preganjati iz svoje države. Kar hitro ste poslali Nemčija in Angleška tja bojne ladije in vojake ter že vzeli državi Venecuela nekaj ladij. Iu ce ne bo predsednik države odnehal, se bo radi par sto ljudij začela najlepša vojska. Pa niso Slovani, \tš, dragi moj! Solnčna ura. (Konec.) Ferdinand pogleda kvišku in skozi sred svojim izstopom iz semenišča, ni trebalo dolgo časa več, in dosegel je, kar je sam želel, kar so kdaj želeli njegovi stariši. Svečano in praznično je bila olepšana samostanska cerkev : novo mašo je pel redovnik — naš Ferdinand. Htara ženica, mati novomašnika, je sprejela iz njegove roke kruh življenja in po sv. maši njegov novomašniški blagoslov. Za njo poklekne pred novomašuika pater Angelus, dosedanji zaščitnik Ferdinandov, in zašepeta: „Ljubi brat, brat po milosti in po krvi, blagoslovi me". Sedaj Se le je spoznal Ferdinand, sedaj pater Avguštin, svojega rodnega, mlajšega biata. To je bilo sktjro preveč za njegovo Sfcej kot dodatek k vsej sreči in tolažbi še to nepričakovano veselje. Malo da se ni zgrudil. Gvardijan ga je komaj prestregel. In hipoma se je spet zavedel in z blaženim nasmehljajem na ustih je pater Avguštin — pač drugi Avguštitt — blagoslovil patra brata in vse druge, ki so ga prosili, Po končani cerkveni slovesnosti pa sta klečala pred materjo oba sina: nedolžni m apokoroik. Kaj se je godilo v teh treh srcih, se pač ne da opisati. — Za samostan in vse dobre ljudi daleč na okoli pa je bil to dan veselja, miru in tolažbe. A oba brata sta a tem dnevom počenši začela življenje neumoi'nega dela in požrtvovalne gorečnosti za kraljestvo božje. Cez leta je bil sv. miaijon na onem romarskem hiibu. Pridigovala sta dva frančiškana in danes je bil sklep. Ljudje so si šepetali, da sta oba patra brata, katerih starejši da je svoje dni hodil pota greha. To pot so ljudje uganili, dasi so sicer take govorice prazne. In pater Avgnštin je stal na prižnici, snežno^bel v glavo kakor golobček, Postaral se je bil in oslabel v službi G-ospodovi. A kakor dvorezen jeklen meč so segale njegove besede poslušalcem v srce. Govoril je o smrtni uri. In omenil je tudi rek: Vsaka rani, zadnja umori!" In začel je pripovedovati o grešniku, ki je nekoč tam doli v dolini srečal Dobrega Pastirja, kako ga je potem glas zvona zvabil gori k tej cerkvi in kakr delati", mu je bilo geslo. Pomagal je jako rad siromakom, posebno še rokodelcem, da so pričeli mojatrijo ali si drugače pomagali. Kako je čislal svoj rokodelski stan, je pt)kai!;Hl zlasti 3 tem, da je bil on, ki je s svojo potnučjo omogočil, da se je v Novem mestu zidala liÍM „katoliškega društva rokodelskih pomočnikov", liazun tega sta on in njegova pokojna sopri)ga JElIzabeta imenovanemu drnStvn podarila blizo fiOOO K. Kttkor se je pokojni svetil v poštenosti, odkritosrčnosti in dobrotnosti, tako se je posebno odlikoval po iivi veri in resnični pobožnosti. Ce si gororil z njim, si brž zapazil njegovo zaupitnje v Eogd. „laiam zdravnika, ki se nikoli ne zmoti" je dejal, Če se je kedo Čudil, da je tako krepak v visoki stiirosti. A!i pa: „Gospodar tam zgoraj Še ni nikdar zagospodari 1". „Bog vsacemu povrne po zasluženju" itd. — Molil je mož jako veliko. Večkrat sem ga dobil doma, ko je imtl molitveno knjigo v roki. Cerkev, zlasti fninčiSkanska, nm je bila jako draga. Po letu je bd sploli vsaki dan pri eni sv. maši, večkrst pri dveii in Še več. Celó v zimi je liodil ob delavnikih v cerkev, če je bilo količkaj mogoče — ob nedeljah pil ni izostal nikdar celo v mrazu ne. Tudi zadnjo bolezen si je ob hudem mrazu 17. novembra nakojia] v cerkvi. Da si ga tu videl, kako je poslušal pridigo on — sivolas 90 leten starček sedeč med mlHdeniči dijivki 1 Da mu marsikaj iz novejših časov ni ugnjalo, je pač laliko uiiieti. Mnogo je res slabšega, nego je bilo poprej, ne-kttterih rfčij pa surček ni mogel iimeti. Kako bomo pač mi sodili o sedanjem času, ako nam Bog da doživeti devetdeset hli celo več leti NttjboI.i pa ga je jezilo, ako je videl ki^ga, da se nosi, oblači nad svoj stan — «li pa če je zapazil, da je kedo težko pristuženo pognal po grlu. In tu je imel mož gotovo prav. Bogu v Čast, sebi v zveliČHnje, bližnjemu v korist — je bil nsmen njegovemu življenju. Lepo je to pravo krščansko mišljenje kazala n egova zadnja bolezen. Grozno je bilo nje-go>o ti'pljenje, al čuti ni bilo iz njegovih ust nikake nepo-trpežijive besede. „Bog, u-smili se me!" ,.Bodi Bogti y čast! Bog se usmili duš v vicah ! Naj bo za pokoro" ! To je bilo vse njegovo vzdihovanje. 'Pi'epričan sem, da je Bog te njegove vzdihe uališal, se ga usmilil ter mti ^že podelil krono nebeško. Ni čudo, da je tacega moža, iravo korenino iz dobrih starih Čssov, vse spoštovalo. Prič« je to njegov velikanski pogreb, kojega se je vdeležilo ceîo mesto. Zlasti je bila možkih iz vseh slojev dolga, dolga vrsta. Obilo vencev so darovali sorodniki, prijatelji in pa kat. društvo rokodelskih pomočnikov, ki je pokojnega spremljalo do zadnjega počitka 8 svojo zastavo. Isto tako mu je sk«zala zadnjo čast meščanska garda in njena godba. Vse mesto je kazalo, da se nese k pogreb» znamenit mož. Počivaj v miru, zlata duša! DomaČe vesti. (Seja občinskega odbora v lUdolfovem) z dne 9. decembra 1902. — Navzoči: župan g. pl. SladoviČ; svetovalci: gg, Rozman, Pauser jun„ Umek^ odborniki; gg. Bruner, Fajdtg«, Ferlič Janez, Guatin, Hočevar, Alogolič, Mramor, dr. Poznik, Skule, Vidic; zapisnikar : tajnik g. Stiikelj. Gospod župan konstatuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovaielja zapisnika današnje seje g. Brunerja in g. Fajdiga, ter pieide k dnevnemu rtdu. — Zapisnik se prečita ter odobri. Po poročilu grspoda župana podele se štipendiji in sicer: gimnpzijsko-jnbilejna ustanova dijaku Vil. gimu. razreda Franc Pil cu in cesar Franc- Josipova jubilejna ustanova dijaku III giniD. razrfdii Karol Blažiču. — Dilanceve ustanove podelijo ře: Mariji Zavodnik loj. Klemenčič in Josipini Kaden roj. Kiračin, tretja prošnja Gisele Kurth roj. Wagner se od- kloni. — Sklene se soglasno, da imajo cesar-Franc-Josipovo-jubilejno ustanovo po 10 K dobiti sledeči reveži: Jazbec Lucija, Jazbec Janez, Žagar Marij», Ivobé Jožefa, Kobet-č Marija. Kadež Markus, liadež Marija, lius Franc, Bevčič Jera, Zaje Marija, Stopar Antonija, Jerman Jera, Čolnar Martm, Hočevar Amalija. Platnar Jožefa, Skul Ana, Godina Franc, Blažič Terezija, Itozman. vdova, Potočnik Jskol). — Upravni odbor predlaga, da se v domovinsko z\ezo mesta Hudolfovo s^irejmejo sledeči : Hladnik Ignacij, Kušlun Anton, M ožina Franc, Pirnat Jakob, Puterle Marija, ker so zadostili tozadevni postavi, — Odklanjajo se sledeči : Gruber Ana, Hnuptman Marija, Kobe Franca, Mežnaršič Elizabeta. Me-žnaršič Lucija, Mirtič Terezij«, Mi,šič Terezija, K^ikoše Urša, Straus Jerca — s pristavkon», da imajo dokazati nepretrgano desetletno bivanje v občini Rudolfovo. — Sklene se soglusno, da se oprostijo pasjega davka Jelene Ana in Ferlič Janez za leto 1902 in 1903, Ludovik Ferlič se oprosti za 1. 1902 in 1903 od enega psa, od druzega psa pa ima plučati pasji davek. Vsi ti oproščeni psi morajo biti kot čuvaji priklenjeni. — Gospod župan prečita dopis, po katerem je vis c. kr. ministerstvo mestni občini od ostalega prispevka za most v znesku ÏÎ0.4B3 K fi6 h odpisalo znesek 10,000 K, ostanek 10.4.^3 K 66 h pa se bode plačeval po ïOOO K na leto in sicer ])ričenši od 1, 1903 naprej, katero j>oročilo se vzmiie na znanje. Gospod župan omeni, da je v imenu mestne občine izrekel lismeno zahvalo gospodu državnemu poslancu Ivan Plantami, ^a to predlaga gospod dr. Poznik, da se še v zapisniku izreče zahvala državnemu poslîiiîcu g. Ivanu Plautanu za njegov trud v korist mestne «bčiue, kakor tudi gg. grofti Barbolu in bn-ronu Schvvegelnu, katera sta ga aosebito podpiral». Ta predlog se soglasno sprejme. — Gospodarski odsek pudlaga, da se dolžne obresti imajo iztirjati na podlagi kupne pogodbe, — Gospod žujian poroča, da je g. Seidl izplačal celi glavnični d bi pa ne bil» ista ulica ali pe8])ot 3 metre sii'oka, pa do polovice iate Po zimi pa, kiidar polzi ali se napravi poledica, imajo Í8ti s peskom, pepelom aH žaganjem posuti. Ako se javua cesta, ulica, prostor pri imkladauju ali izkladauju blaga, drv, slaine, druçega materijala, sosebno odvažeuje gnoja itd. ponesuaii, tedaj [nora đotićnik, kateri je to zakrivil, takoj očistiti. Kdor zaneiiiiiri ta določila, bo kaznovan, in vrhu teg« stne mestna obřin^ tuđi dati izvršiti dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo ob stroških mudljivttga lastnika. Ta predl<»g se po tlaljši in burni debati sprejme z večino glasov. — Po daljši in burni debati, v katero so posegli proti gospodje: Pamer jun., dr. Poznilt, Bruniier in Umek, dočim za gg. Gustin, Skale, Vidic in poročevalec g. Rosmann, — sprejme se iiredlog policijskega odseka v celoti z večino glasov. — Pi) pontčilu gospoda župana se sklene, da se popravila v poštnem poslopju izvršijo, katera so proračunjena na približno 22(i K, ter o tem obvesti C. kr. poštno in tirzojavuo ravnateljstvo v Trstu. — Sklene se aoglaeno, da se terjatve mestne občine, katere zna.šajo v skupnem znesku 3000 K, odstopijo mestni hranilnici, oziroma odpovejo. — Po poročilu gospoda župana oddajo se vožnje in sicer; pesek za ulice, zidarski pesek in pesek za cement g, Josipu Mogoliču ter „loco-vožoje" g Alojziju Brtiiarju. — Draž-beni zapisnik se potrdi s tem, da se za vožnjo šute za ceste še eiiknit dražba razpiše, da se diiseie nižja ponudba, — Gospod župan poroča, da je po-valiil za urejeuje novega knjigovodstva gospoda Franc Trdina, knjigovodjo pri mestnem magistratu v Ljubljani ter da je isti popolnoma uredil knjige in dal tinli vsa potrebna navodila za daljno knjigovodstvo ter predlaga, da se izplača g. Fr. Trdini predloženi stroškovnik v znesku 143 K 70 li, kar se enoglasno sprepiie in odobri. — Gozdni čuvaj Miha Panlič iz Cegelnice [irosi za drva oziroma veje iz mestnega gozda. — «klene se, ker ima taisti sedaj, ko se smreke sekajo, veliko več opravila, da se mu dá za novo leto 20 K, prepové pa se mu, jemati drva iz lioste. (Poštne zadeve.) Zsradi izvanredno pomnoíĚenega tovornega prometa pred Božičem, priporoča se, da se poštnih pošiljatev ne odlaša na Ziuliije dni, ako se hoče, da pravočasno dospejo kamor so namenjena Posebno poioriiost naj se obrača na to, da so pošiljatve dobro zavite in zavezane. Za maie po-šiljatve do 3 kilo zadostuje, da so v trdnem papirju zavite, ako vsebina ne trpi vsled pritiska iii ne izpušča maščobe ali vlažnosti in niso daUć namenjene. — Večje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje, in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo, uli ki puščajo maščobo ali vlago, morajo biti z ozîrom na vsebino, ob3tíi':no3t, teío in vrednost, vsaj večkrat zavite v močan papir ali močno platno, oziroma morajo biti v košaricah, zabojčkih itd. Škatulje za pošiljatev ne smejo biti poškodovane. Divjačina, ki več ne krvavi, sme se pošiljati posamezno, nezavita. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, označiti je ua zavoju odločno z znamenjem atekla. Vselej mora biti naslov prav prilepljen; samo s pečatnim voskom pritrjen naslov ne velja, in naj se, kadar na zavoj ni moč dobro prilepiti naslova, na deščico ali kos lepenke napiše ter k zavoju priveže. — Na pošiljatve, kojih vsebina je podvržena vžitniaskemu davku, opozarja se še posebno. — Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je užitninski davek upeljan, n. pr. Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd., priporoči se radi hitrejšega zadačanja, da se na naslovu zavitka kakor tudi na sprejemiiici vsebina in količina (kilo, liter, komad) nazna-čujeta, na podlagi kojdi se vžitnina zaračunava. — Konečno se še omenja, da v božičnem času poštni uslužbenci ne utegnejo sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve za-vijo, ustrezati, radi česar se mora vsaka na pošto prinešenfl ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. (Prostovoljno gasilno društvo v Rudol-fovem) namerava v prihodujem predpustu ( v pryi polovici januarja 1903) prirediti sijajno društveno veselico v Čitalnici. V to svrho bode si naročilo vojaško godbo. Ker je to društvo človekoljubno in njega glavna naloga svojemu bližnjemu v nesreči pomagati, in so vse veselice tega društva dosedaj vselej obče zanimanje vzbudile, npati je, da bode to veselico gotovo z mnogobrojnim obiskom vse meščanstvo brez razlike stanu obiskalo. (Topliškega župnika) g. Ivana Podboja je ob njegovem odhodu iz Planine prav lepo počastda knežja rodbina Windiscligraetzova. Poleg jako laskavega pisma, v kateiem knez Hugo z zahvalo priznava njegove ooilne zasluge v župniji ter njegovo vljudno postrežljivost in zvesto prijateljstvo do knežje rodbine, je prejel od kneza lep mašni kelih z napisom : „V hvaležni spomin na 14 let 1888 — 1902 v Planini — Hasbergu knez Hugo, kneginjaMatilda in princezinja Aleksandnna ^yindisch-Grátz". (Dolenjsko pevsko društvo) ima 17, t. m. zvečer ob 6. uri v svojih prostorih iz van reden občni zbor, ako bi takrat ne bil sklepčen, pa pol ure kasneje. Predmet zborovanju je posvetovanje in sklepanje o dopisu c. kr. deželne vlade zaradi predloženih ji novih pravil. — Dan rednega občnega zbora se naznani kasneje. (O d h o d n i co) je priredilo „Dol. pevsko društvo" v Bru-nerjevi gostilni v Zagreb odhajajočemu bivšemu predsedniku gosp. Joa. Medi/edu. Pri tem zabavnem večer« so se jako vrlo obnašali tamburaši in pevsko društvo z lepim petjem. Kako obče priljubljen da je bil g. Medved, je nam dokaz velika udeležba iz vseh stanov, posebno Še gospodov uradnikov; odhodiiico počastil je tudi g. župan. — V gostilni „Na vratih" pa se je kaj prisrčno poslovila „Požarna bramba" od svojega občespoštovanega sotrudnika. (Pred novomeškimi porotniki) so bili obsojeni: Franc Dremelj iz Drage radi hudodelstva težke telesne poškodbe in prestopka zoper telesno varnost 3 leta in 6 mesecev ječe. Marija Božič iz Mladevin radi hudodelstva de-tomora 4 leta ječe. Niko H u d o r o v a c, cigan radi hudodelstva goljufije, tatvine in ropa na 12 let ječe. Anton .Taks» iz Orehovca radi hudodelstva goljufije oproščen. Bernard Kaste! ic iz Sušiee radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 2 leti in 6 mesecev ječe. Franc Uhan iz Gor. Dobrave radi hudodelstva proti nravnosti na 1 leto in 1 mesec ječe, Jožef Nečimer iz Mikote radi hudodelstva javne posilnosti in hudodelstva proti nravnosti na 3 leta in 6 mesecev ječe. Margareta Habjan iz Leševja radi hudodelstva detomora na 10 let ječ p. Štefan Slivnjak iz Obrežja radi hudodelstva uboja na 3 leta ječe, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1902 jo 277 strank vložilo 107.270 K ."iO h, 1(15 strank vzdignilo 67.218 K 68 h, torej več vložilo 40.051 K 83 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 9.420 K — h. Stanje vlog 2,086.503 K 75 h. Denarni promet 406.091 K 42 h. (Hranilnica in p o s o j i I n i c a z a K a n d i j o i n o k o-lico, reg, zadruga z neomejeno zavezo) je imela meseca novembra 1902 prometa K 51.93891. Vloiilo je 49 strank K 18.5G8-96, dvigailo 24 strank K 6.109-47. Posojil je bilo dinih 5 strankam K ii.fifiO, a vrnilo je 12 strank K 1.304-32, (V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj, bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca novembra 125 bolnikov, koncem oktobra jih je ostalo 66, skupaj 181. Od teh se jih je ozdravilo 81, zboljšalo 15, neozdravljenih bilo je 5. Umrla sta dva in sicer eden vsled gnojnokrvnoati, drugi bil je pa že umirajoč priveden V oskrbovanji ostalo jih je 78. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2147. (Gospejno društvo) krščanske ljubezni sv. Vin-cencija Pavlanskega se je ustanovilo 1, t. m, in je bilo izvoljeno predsestvo tako-le: predsednica : gospa Leopoldi na Schegula; 1. podpredsednica: gospa Marija Vavpotič; 2. podpredsednica: gospa Marija Kessler; tajnica gdč, Mileva L'vv-renčič; blagajničarica: gdč. Angela Atman ; 1. gospodarica; gdč, Vidic Ida, in a. gospodarica : gdč. K-ígina Preatoni. Kot pregledovalca računov gg. dr. Tvan Vavjjotič in Urban lío~vat. Po § 7. društvenih pravil sta v predsedstvu Še: mil, gospod prošt dr, Seb. Elbert kot vodja, in g. vikar Fr. S\l. Watzl kot njegov namestnik, — Dne 9, t. m. je imelo društvo svojo prvo konferenco in tako začelo svoje blagodejno delovanje. Do tega dne je pristopilo 20 delavnih udov in 48 podpornih, «glasilo se je pa z rednimi mesefniuii doneski tudi precej du-biMtniknsr. Podfn»rfi je |injsil<) 28 oseb oziroma družin. Z većine vscin pe je dala primeinii jKuljWH v živilili, drvnli ali prispevkih k sthnariui. O nekaterih pa stí bij še treba prepričati, si» li les potrebne. Diuštvo nsiiiiieć boče podpoio unklo-niti le res potrelmiin in vrednim, ne pa onim, ki z lenobo in brezdelnostjo Boçu (S.'ia Icrattujo, usmiljenim bltižiijini pa denar. Ti seveda z novim društvom niso zadovoljni, a pravi reveži prav gotovo. Oim već podpure pa ho imelo društvo, tem več podpore bodo dobili reveži. Zato to društvo prav zelo priporočamo bin gon (t klon j en osti dobrotnikov, zlasti sedaj pred prazniki. Ravtm božični prazniki so lep opomin k dejanski ljubezni do bližnjega. (Razpisuje se) mesto p(»štnega odpravnika pri c. kr, po.4tnem urad» v Mirnipeci. politični okraj Itiidolfovd. Dohodki so: Letna plača 560 K, madni pav.šal 130 K m letni pavšal 648 K za vzdržavo petki'atne pesne zveze na dan med pustnim uradom in ki>lodv'oro[n v Mirni peči ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. -Služba odda se proti pogoditi in kavciji 400 K. frošnje v teku treli tednov na c, kr, poštno in brzojavno vodstvo v Tistn. V dotičnili prošniwh se mora dokazati avstrijsko državljanstvo, starost, soJska izobrazba in premoženje prosilcu, kaki-r tudi nioi'ebitna posest za oskrbovanje postne službe jirijiravnepa, v Mirnipeči na prikladnem kraji ležečega proti ognju in uloniii vainega prostora. — V slučaju, da hi se oddalo to mesto prosilcu, kateri še ni iz-pra.ýan, moral bi se dotičoi pred nastopom sltiihe pri kakem neeraričnem poHtnein ufiidii jioštui službi priučiti m skušnjo napraviti. — Ako ne dostnja tega, pa sme vsled službene pogodbe samO kaka za to sposobna in zaprisežena moč (poitni odprav, tel j ali odpraviteljica) poštno službo opravljan pod jamstvom in odgovornostjo lastnika poŠte, kateri je y tem slučaju, v zmislu zadnjega odstavka § 4- normalnih določb, dolžan povrniti poštni in brzoja-ni upravi normalno plačo dotičnega poštnťgH upravitelja. — Kavc;ja se laliko vloži v gotovini proti 4 7o obrei^t'ivanji ali hijiotekaruično ali pa v državnih obligacijah, katere se sprejmejo v nominalni vrednosti. — Natančnejša pojasnila pri e. kr. poštnem in brzojavnem vodstvn v Trstu. (Razglas), (rlasom razpisa C- kr. puljedelskega ministrstva z dii« 27, nov. 1902., št, 31.731, se bodo spomladi 1. 1903. oddajale řeznice (ključi) in korenjaki (tdlfc) iz dižiVLih zalog. — Te, trte se liodo uddijaie manjšim posestnikom za tarifni) ceno pu 4 K za 1000 resnic in po 6 K za 1000 korenjakov. — Vrhutega je plačati se po 60 h ovojnih stroškov za vsak tisoč rezuic ali korenjakov, kadar prsjemnik ne prevzame trt naravnost nezavitili. — VeČji premi;žnejši posestniki morejo, kadar ostane kaj trt, ne da bi se s tem prikrajšali manjši posestniki, ilobiti trte po pridelovalni ceni in sicer: řeznice po 16 K, korenjake po 40 K za vsak tisoč trt. — Brezplačno se oddajajo irte samo izjemoma v pnseunega ozira vrednih primerih in samo manjšini posestnikom. — Transportne stroške morajo v vseli slučajih plačati prejemniki. — Prosivci za trte se morajo ajrlasiti do 6. jannarja 1903. pri občinskem uradu ter napoved:iti, kakšne vrste in koliko trt žele. — Pozneje dnapele prošnje se ne bodo jemale v postav. — Trte se odtiajajo samo v ta iiame^, da se ž njimi zasajajo svoji vinogradi, zlasti vinogradi mutiČnjaki, in vsaka trgovina in vsako drugačno dobičkarsko ravnanje s trtami, prejetimi iz državnih zalog, se kar najostreje kaznuje. — Koueèno se omenja, da je zaloga trt korenjakov manjša nego oim trt reznic in da se morejo tedaj trte odkazovali samo po razmerju množine, ki je na razpolagati e. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 2. decembra 1902. (Volitve v zavarovalnico proti nezgodam) se zopet bližajo. Koncem decembra volijo svoje zastopnike 3., 4. in 6. kategorija. Da Slovani, ki imajo v obveznili obrtnih podjetjih večino, ne podležejo zopet tako sramotno kakor pri zadnjih volitvah, osnoval se je v Trstu poseben volilni odbor kakor odsek pel. druitva „Edinost". Temu odboru, ali pa naravnost predsedniku istega gospodu profesoiju Matka Mandiču, deželnemu poslancu v Trstu naj se do^ pošiljajo vsi nasveti, vsa tozadevna vprašanja, kakor tudi glasovnice. Navoleni odbor daje drage volje vsa potrebna pojasnila ter naznani pravočasno kanditlate za posamezne skupine. — Vsakdor, ki je opravičen voliti naj si šteje v svojo sveto dolžnost, da stori vse možno, da bode zavarovalnica v slovanskih deželah, zavarovalnica za .Slovane — tudi po .svojem odboru slovenska. (Usmilite se) našili malih krilatih pevcev v tej Imdi zimi in potresajte jim živeža (Blazni k o va p rati ka) za 1.1903. je izšla. Je prav taka, kakor druga leta v vsakem oziru in ugaja zlasti pri-prošlejším ljudem prav dobro. (Nove slovenske razglednice). Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je zopet izdala jako krasne sloven.^ke razglednice, predstavljajoč Slovenko z vihrajočo narodno zastavo v jedni roki ter z lavorjevim vencem v drugi. Razglednice so jako ukusno in zelo lepo izvršene. Ker ae tudi lahko vtisne razgled in pozdrav iz različnih krajev, s» za vsak kraj primerne ter jih vsem Slovencem toplo priporočamo. (Slovan) ilustrirani mesečnik za književnost, umetnost in prosvet je izšel. Lastnik in založnik je Dragotin Hribar, [irednik Franc G-nvekar v Ljubljani. Stane vse leto 12 K. Založništvo je bilo toliko vljudtio (kar sicer ni navada naših nasprotnikov) in nam je doposlalo prvo številko. V tehničnem oziru, glede slik, papitja, tiska itd. je list res vseskozi moderen, a žal, da je tudi moderen v s.oji smeri. Zato po naši vesti in prepričanju lista ne moremo priporočati. Naprednost je lep.i reč in smo zanjo, a ima tudi svoje meje. (Ilustrováni narodni koledar) za leto 1903, je uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju, Elegantno vezan stane 1'50 K, broširan 1 K. Prav ličen koledar je t«, ki prinaša poleg običajnih, raznoličnih in porabpih koledarskih stvarij v zabavnem delu životopise, v katerih so opisani zasluženi naši možje dr. Gustav 1 p a v i C (s podobo), dr, Frančišek Lampe (s podobo), Ivan Nabergoj (s podobo) in Lovro Serajnik (a podobo). Tn vidiš v podobi tudi novi deželni dvorec v Ljubljani in čitaš njega zgodovino. Pridejanih je še nekaj drugih leposlovnih izdelkev in prav lepili podob v' različni izvršitvi, (Uljudna prošnja.) Upravništvo „Dol. Novic" prosi' da se naznanila (inserati) za prvo številko 1903. vsaj do 27, decembra pošljejo ; pozneje došli inserati se natisnejo šele v drugi številki. (Datiašnji list) obsega dvanajst strani. Naznanila mestnega magistrati). Vabilo. Za nastopajoče novo leto vabljeno je obèinatvo sploh, naj se vljndno odkupi po znanih reSitvenih kartah za novoletne in godovne voščila. — To je splošna stara navada v mestih. Doneski se porabijo v korist tukajšnih revežev. — Vsem darovateljem se izjavi v imen» revežev iskrena zalivala. — Cena vsaki kiirti je 70 h. Velikodušnost in milosrčnost p, n. dobrotnikov s tem ni omejena. — Dobivajo se karte v mestnem uradu. Ker so se druge mestne vožnje oddale, razpisuje se zmanjsevalna dražba za vožnjo gramoza (šute) za ceste na dan 20. decembra 1902 ob 11. uri dopoldne v mestni pisarni. Mestno županstvo Rudolfovo, dné 10. dec. 1902. Sluešnice. (Prostodušen odgovor). V soli vprašajo dečka: „Povej mi, sinko, kdo je naredil vae te lepe hribe okoli naše vasi?-' — „Ne vem, ker smo še-le nekaj dnij tni" odgovori deček. (Prva zapoved). Katehet: „Kako slove prva božja zapoved?" Učenec: „NejejI" Katehet: „Tako!" Učent-c: „Dal Ljubi Bug je že v raju Adamu in Evi zapovedal, dane smeta jesti sadu z drevesa na sredi raja; ouih deset zapovedi) je dal veliko pozneje". (Iz ječe), liavnateij kaznilnice: „Z današnjim dnem ste oproščeni, ali imate se kako prošnjo do mene?" Jetnik: „Da, v slučaju zopetne vrnitve se aboniram na boljšo celico". Umrli so: 19. uovembri: Rudolf Eundrič, izvoščeka giu, 3 dni, življeujika »isbost, 1). st sr> 6. (leceiiiiira: Anton Iločevdr, i)osentiiik. 95 let, sriiia kaji, li, Ět. 74, Darovi za dijaško kuhinjo,v Novem mestu. Vel-íí. g. Bernard Vovk, e. kr. r-roftsor v ii, 4 K ; Gg. Dr. E. Piijnić, r, Itr. sodni aiijuiikt in A. Skerlj, c. kr profesor po 1 K za nieaec decemlier, Drugi dobrotniki iz lle^ta iit Kandije ïa december 47 K. Žiipljatii i® Valte vnsi VOÏ prsnnie in 2 ueruita ližjU; veleblsç. g. Dr, Gorjany 14 m drv; Jo/rt Kotnik, trgovec v Mirni Peii 1 mernik iižnla. Loterijske številke. GRADEC, fi. decembra 19 50 86 78 63 TRST, 13. „ 63 86 61 36 41 Zahvala. (305) Ćutimo se doline, iireči iskreno labvalo za umoRobrojno ía-íitiltio spremstvo k ladujenin pošitku nažega ljubega strica, goapoila Antona Hočcvar-ja, liosee tni ka vsem sorodnikom, jrijateljeni in znanteni ter vsem optalini g«, in íflsjíem B))renilieíali'eni «d blizu in dalef. Ï'osebno «e še zalivaljn-emo prećaKtiti tlubovĚíini, prii, uradnikom, slavni meiSwinski ^T'li in nje godbi ter slav, katwl, društvu rokod, pomoěuikov, kakor tudi vsem ilarovateljem krasiiih venoev, v prvi vrsti pa fie blajf, g. dr. Kari Slanc-n, kateri je edini vse potrebno oskrbel, obiskoval in tolnžd pokojnika v njegovi bolezni. EUDOLFOVO, U>. decembra 1901;. Atia Znane, Zahvala. Vsem onim, ki su nam v boleïui našega nepDzabnega strica, gospoda Anton Hočevar in pri jiogrebu izkasiali svoje sočutje, izrekam najtoplejšo zalivalo. Posebno se znlivaljujem preossliti dnbovĚídiii, prećastitemn ka-piteljnii, ftlaviii iiieiSianski gardi in godbi, katoliškemu druàtvu rokodelskih pomoiinikov in aploh vceiiiu si, obi'instni, bi ga je spremilo na potu k večnemu počitku. TisoĚeta hvala! liUDOLFOVU, 10. decembra 1902. Anton Hočevar. Poziv gospodarjem in gospodinjam, ki imajo dgake na stanovanju. Gospiidarji in giis|iodinje, ki iiuajo dijake na stanovanju, se v obče ne tlr/,e g 3. v „Pnuctlu". ki zahteva, da nn>ra biti v vsjiki sobi pljuvalnik, napoitijen z^vodo,, ki se najmanj vsak dan ijrenient. Pozivljejo se tedaj, da to kmnlu atore, ker bi se sicer stanovanja, upornili gusixidarjev in g08()0iiinj morala pre-IioveilaLi dijakom. Pljuvalniki za vodo se dube pri lonÔHrjih ali kleparjih. Grispod Appe, pečar v Kandiji, jili jirodaja jm 70 li. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. v Rudolfovem 2. decembra litoa. Oklic. ťinii. :C7/!i (ien, 1,-78/0 Daje se na znanje, da se je v zadružnem registru vknjižilo, da se je »mlekarska zadruga t HadeČHb, reg. zndrujîa z omejenim [loroštrom" vsied s ojegft sklepa m občnem zboru dne i), snica 1SW2 prostovoljno r.ii!51a. C. kr, okrožna sodnija Rudolfovo, oddelek I. dne 29. liovembra 1902 Naínanjamo Tsem sorodnikom, ïnancem in prijateljem tužno Test o smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta Vincencija Belland, posestnika in gostilničarja, kateri je v credo, rine 3, derembra oh G, nri iveier po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gl, letu svoje dube, mirno v (tiMporiu zaspal — Trupli) dražega pokojnika je bilo v petek 6. deuenibra na pokopališče v Šniihein k večn-inu pičitku položeno. — Sv, niBŠe «a blagor duše ranuega se bodit brale v župnijsKi cerkvi v Šiiiiheln. — Nepozabljivi pokojni bodi priporočen v molitev in blag sjiouiin. Stranska vas v Šmihelu pri Novom mostu, dni 10, dec. 1902, --Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojno udeležitev k zadnjemu počitku se iiajpri-firčnejše zaiivaljujemo vsem Častitim spremljevalcem, osobito jia še darovateljem vencev. Lopo vfliko posestvo je na prodaj na Kiitožii. Nahaja se isto na državni cesti med Niivem mestom m Št. Jernejem, eno «m dd Novoga mesta. Hiša jw v nniboljšem stanu, zidana iii z opeko krita, v isti se n:iîinjH velika obokan« klet in hlev. Hiša je prav pripravna za Rostijno. Nadalje se nahajajo 4 novi svinjaki z opeko kriti, |;ô.l m toplar kozolec s 4 řtatiti, 2 lepa aadna vrta, 1 velik travnik, 1 velk TÍnořrad 'na novo zrigolan ter z najbidjšinii trtami zasajen, 3 dťli hoste in veliko njiy, katere se nahajajo akuiiaj doma. liaVDO tako travnik in vinogiad. Vse je za dobiti pud ugodnimi poçoji za 19 000 K. Vsa natani^n^-je se izve pri D. Frančič-u, klobiuarju v Novem mestu. še v dobrem stanu m à á devet orgelj jnnnjsiii in večjih z lokn za vrteti, je na prod&j v hiš. Štev. 82. v Rudolfovem. (303-1) (301) Na prodaj j« En mlin z dva para kamni in stopami, dve dobri njivi in jedna hosta in drugo gospodarsko poslopje. — Proda se po izvanredno niski ceni vsled preselit»«. Kiijict naj se offlase na naslov: Franc Levstilť, mlinar Dolenje Laknice pri Mokronogu št, 26. Za denar se lahko počaka. se takoj sprej iiie, kateri ima veselje do pekovske i)l>rti ter naj bode 15—16 kt star, — Kje, pove ujiravniStvo „Dol. Novic". (277-3) V Kandiji na „Kamnu" se takoj odda — pritlično stanovanje — obstojeôe iz 1 velika in 2 manjših sob, lepe kuhinje iu 2 shramb. Po dogovoru tndi kus vrta. — Već se iz'é pri lastniku dvornem svetniku Fr. Šuk!je-tu. (280-3) TTí^TriVTÍ^ A kateri je z dobrini uspehom dovršil liinlsko (302) mojster v Ni>vein mestu. einie tukoj Anton Sedlar, kolarski (30H-1> fïlitinlnlrn m-nníí najbolj podobno Na l/ Dolenjskemu vinu boljše vrste, njV I ter s« prodaja na debelo po J. li. uxMii I XIIu Hii[i(;jji cenah v vinski zalogi Antonije Lakner v Kandiji št, 58, to je nasproti žage gospoda Josip Kosiček-a. {'i o m ^ Si [» S "St« (O (rt 15 S - ^ z i U- tů C. ^ ^ o = K "< «< s «> S tB Otllikavan z nad 490 zlatimi, srelirnimi in liron. medaljami. Obširni katalogi gratis. — Zastopniki In prodajalci zaželjcni. cu Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: SMěě DeutBclilMid . . . 21S m dulg. Aiiiiuste Victoritt . 16» „ „ Holtke.....1(;0 „ , PeuiiBylTaiiia , , 171 „ „ Grftf Walderaee , . 170 „ „ Paiatia.....140 „ „ BfttAvia .... 162 „ „ Bulgfiiia . . . . 15a „ , Fiirflt Bliitiiark Columbia . , Blltciier . . Pretoria , . Patricia , , Plioeuim . . Belyrftvia . , Antieiiia . . 200 m dolg. 140 „ , 160 „ „ no „ „ I-?! . . HO „ „ 152 „ „ 170 „ , JCei- se nisem mogel pi^l useli mojih 2;iioncih in ptrijatcljili osebno poslooiil, po-slauljain sc fem potom Jiajsi-čiieje iei- se sahoaljujein meni isUasano naivlonjenost. C^dličnim sposfouaiijem ^os. .jncdned Zai^Tcb, Kikoličeva ulica lo. Hamburg-Novi-York le 6 dni. Vozne karte po predpis&nili najniijiti cenah pniđaja ter daje pojasnila toćiio in brezplačno, oblastveno potrjena agentura Hamburg-Amerika Linie v Ljubljani, Dunajska cesia Št. 31, takoj na desno od jiiž. kt^lmlvora, ul) prugi elontríĚne áeieinice. t-fS—2) Hranilnica ia posojilnica (299-2) Kandijo in okolico (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge tudi od nendov, ter olurestnje iste po 4 © na leto in sicer hrez odbitka rentnega davka, kierega sama iz lastnega plafnje. - Niijinanjša vh'ga je K 2'—. Poštne položnice sn na razpolago. —Uradne ure vsaki dan od 8. —12. dopoldne. — Hranilnica sprejema ud strank tudi hranilne knjižice drugih hranilnic, ne da bi se obrest