asdeJj U«wlal« Am An. «. UML M m Ommm * lu STEV.—NUMBER 29 4. februarja (February I), 1926. a. un Chicas*. BiLi Acceptant- for mailing of r«U of Oct. i. ltlT, •■thorUadl M m, tai». zagovarja na-a agraria postaj va VAUARJA larji niso va(N* itrajku, temveč so izprti," je izjavil Lewis, ko so Ma ▼ torek zaključena brezuspešna pogajanja. Baroni antracita hočejo na vsak način uai-liti rudarjem arbitražo, toda rudarji vztrajajo v boju. Pennsylvanak» zbornica je tudi ponovno zavrgla Pin-chotove predloge za kontrolo rovov. Philadelphia» Pa. — Konfe-jjoca med šestimi rudarji in še-gtimi operstorji a polja trdega jremoga je bila v torek popoldne zaključena, ne da bi bil do-joien datum prihodnje seje in m da bi bil sprejet kak načrt u končanje stavke 168,000 ru-»darjev, ki je 1. februarja stopil« v šesti mesec. Kjohn L. Lewis, predsednik ru-¿irske unije, je po končani seji i izjavil: "Antracitna situacija ni več lUvka, postala je izpor. Rudarji f ie morejo sprejeti obvezne arbi-' trne, katero jim silijo opera- RW, zato so zdaj izprti." To je bila že tretja konferen-[ ca med rudarji in magnati an-[tracitnega premoga od zadnjega julija. Torkova seja je tra-r jiia »koro Štiri ure. Obe stranki its predložili nove načrte kot f,fczo pogajanj, toda vsi načrti to bili odklonjeni. Kdaj se zopet jaudejo člani skupnega leatvič-[ nega odbora, ne more nihče po-Ivedati. ylarrisburg, Pa. — Zbornični ek za rudarstvo pennaylvan-legislature je 2. februa#a [ponovno zavrgel Pinchotovo predlogo za državno kontrolo an^ r tracitnih premogovnikov. Odsek ni priporočil predloge v spre- P* m W ■ "M,1 Praglai dnevnih dogodkov AMERIKA. Rudarska konferenca se je zopet razbila. Bivši polkovnik Mitchell prihaja s ponovnimi obtožbami o nesposobnosti vojnega depart-menta. Organizirani krojači so pometali pobojnike iz dvorane. Ameriške oblasti aretirale bando zarotnikov proti mehiški vladi. Green zagovarja nove agrarne postave v Mehiki. Afera radi Mellonove tvrdke postaja resna. Senator Norris zadržal davčne predloge. Mazači beže iz Chicaga. PO SVETU. Mussolinijev list piše, da bo leto 1926 "napoleonsko .leto" za fašizem. V Trstu s plesom protestirajo proti fašistovskim odredbam. Škandalozen konflikt na Nemškem radi vprašanja odškodnine bivšemu cesarju. Madžarski ponarejevalci so bili v zvezi s caristi. poHaéaM MnHniitfiHriftn AFERA POSTAJA ZDAJ RESNA. Zapletijajl so vedno večji. Washington, D. C. — Zdaj so nastali izgledi, da senat uvede splošno preiskavo proti metodam tvrdke American Aiumi-num Company of America, katere delničar je zakladniiki tajnik Mellon. Senator Walsh je predlagal, da senatni justični odsek preišče in odloči, ako ni justični department zanemaril svojih dolžnosti Pri dognanju, če je kompanija kršila sodnijske odloke. Ko se je odsek pričel posvetovati o tem predlogu, je justični tajnik Sargent izjavil, da justični department ni imel moči prisiliti federalne obrtne komisije, da predloži dokaze, ker komisijs •odi, da ao ti dokazi zaupni. Senator Walsh je predlagal, da sonat naloži komisiji predložiti dokaze senatnemu preiskovalnemu odseku. Komisijs je sklenila s-tremi proti dvema glasovoma, sda se dokazi ne izro-& justičnemu odseku. Senator Walsh je povdarja! da ne ne zahteva le teh dokazov, »mpak izroče naj se vsi dokazi, podlagi katerih je komisija kU 1924 sklepala, da je kompanija prelomila sodnijaki odlok iz 1912, na katerega je sama pristala. 1^'nator Walsh je nato nagla-*»' da je izgubil zaupanje v komisijo in justični department tlede preiskavanja ta kompanije Preiskovanja je trajni« ^ eno leto. Prav oetro je kritika! juatičnegn tajnO A. 6TAVKA V MODUrrOVSKIH DELAVNICAH USPBftNA. New York, W. Y. — 2J00 »tavkujočih delavcev, ki so de-v od i a to vekih delavnicah se Je vrnilo na delo, kar so njih de-Wijslcl priznali sohUve, ki jih > stavila organizacija international Cloth Hat, Cap A MlDina-[>' Workers. Na atavlri je še o-pet sto Ameriške oHsstl ao prijele la-trigante v San Antoniu, Tez. San Antonio, Tez. — Tukaj šnji detektivi zveznega justične-ga departmenta so odkrili tajno mehiško organizacijo, ki je delala načrte in priprave za revol to proti Callesovi vladi v Mehiki. Aretacija mnogih mehiških političnih begunov po vseh Združenih držsvsh ims slediti v nekaj dneh. Vodja organizacije je, kakor je bilo slutiti, Adolpho de ls Huerta, znani klerikalni reakci-jonar, ki je pred dvema letoma vodil brezuspešno vstajo proti Obregonovi vladi. Iz zaplenjenih listin je raz vidno, da so zarotniki namera vali začeti revolto z dinamitira njem vlaka na drugi strsni meje onkrsj Texssa. Vsa zasežena e-videnca bo predložena zvezni ve-leporoti dne 16. februarja. INDUSTRIJSKA VOHUNSKA ORGANIZACIJA SE PONUJA. Mehiška vlada ddn to, kar dala tudi ameriška in lam pravica, pravi predsednik A, D. & * Washington, D. C. — William Green, predaednik Ameriška delavske federacije, je 2. t, m. z javil v intervjuju, da je nova mehiška postava glede petrolej-akih in rudninskih zemljišč popolnoma v mejah suverenskih pravic mehiške republike in da posamezne države Združenih drla v imajo še ostrejše poetava cot je omenjeni mehiški zakon. Green je plediral, naj naša vlada postopa z Mehiko pošteno ln pravično. "Jaz vidim, da Mehika ni storila nič drugega kakor to, kar je naša vlada storila še v mnogih slučajih,H je dejal Green. ■ Greenova izjava je prišla momentu, ko je državni depart-ment naznanil, da je bila pcola-na Mehiki nova nota, v kateri vlada Združenih držav ponovne protestira proti zemljlščnemu zakonu. Državni tajnik Kellogg pravi, da na podlagi tega zakona x> Američanom konfiacirana zemlja v vrednosti pol milijarde dolarjev. Mehiška vlada zanika to trditev._ Mltehell ja oddsl pcvl aahrt GENERALNI ÔTAB PRIKAZU JB KOT VOJAŠKO BIR* KRACUO. ^ Temu aalata akede kasneje talka je Mprm m^^^gS^pZ davčno predlogo. —» je 4al kra- D. C. — Podporniki administracije so ae zopet man trudili, spraviti davčno «Nego prav hitro pod streho. Senator Smoot je stavil pred-og, da senat prične vsak dan eno uro preje zborovati kot po navadi. Takoj je vatal aenator Norris k ulošil ugovor proti predlogu. To ja bil mrzel curek vodo aa voditelje stare garde, ki ao mislili, da ne bo ugovora proti predlogu senatorja Smoota. Senator Norris je naglašal ao-pet, da ni njegov namen odriva-ti predlogo in jo tako zakasniti, ampak če bodo pričeli izvajati metode parnega valjarja, ne bodo napredovali. , O direktnih davkih se ja pri-čelo razpravljati, toda o amend-hi bilo pod vzete nobeni vo je Chicago, IIL - Tvrdka Ho-ward W. Rusael je razposlahUu-kajšnim podjetnikom okrožnice, da tvrdka specijslizirs v dobav- Hanju industrijskih vohunov. V tej okrožnici posebno nsglsša da skozi petnajst let daje zaupne informscije glede bizniss sli pa osebnih stvari. Delo te tvrdke je bilo tako obširno, da je legislatura v zadnjem zasedanju ji pristngis pre-cej njene peroti Turški govemer reduciral stre-Ake svatbe __aoralni Štab Vojnega depart- menta. Polkovnik ponavlja prejšnje obtožbe, ki so poi le, da je prišel pred vojni sod, k ga je degradiral, in da je ptila svojo resignacijo. Zagovornik generalnega štaba je nato izjavil, ko je izvedel aa izjavo Mitcheila, da je generalni štab pričakoval še hujši nafrad, ker ni vojaška disciplina več vazala jezika Mitchellu, Mitchellovi podporniki so takoj podali izjavo, da je bil to le salut, ki naznanja, da pridejo za njim bombe, ki bodo pričele padati, ko polkovpik odide na predavanje. V svoji isjavi pravi Mltchall, da obramba Združenih držav ni organizirana. On povdarja, da je bilo za avijatiko izdanih, odkar je pričela vojna okrog pet sto milijonov dolarjev, kljubtemu pa nimajo Združene države prave avijatlčne sile. Po njegovem mnenju je Amerika zaostala vojaški in civilni avljatikL Nato pravi, da je take razmere zakrl-vila opozicija armadne in mornariške birokracije, ki tvorita coklo vsakemu napredku Prav odprto pove, da se vojaška birokracija upira vsaki no* votariji. Vzroki zato so pa zavi-ti v misterij tajnosti. Po njegovem mnenju je to velika nevarnost za ameriške svobodne osta- itor Norris je zagovarjal davčnih vplačil. Pri tem tisiral Union Trust kom-lo, Union Savings banko, narodno banko irghu in Mellonovo -Trust tnljo. V teh tavodih je ^zainteresiran zaradi skup-dfcvčnega poročila. ■ __ je citiral la zaprisežene > oekfta prejšnjega davč-Uradnlka, da je -ta poteza anila $92,000 v davkih. Po metodi itji kfubi ¿eneja oda vštela pri dobičku druge- I^AatwiiSSrSr zavodi skupaj in po skuonem računu. Senator Raed iz Pennsyl-vanije ja aeveda vztra^Uda ja tako ravnanja pravilni 1 . Senator Couzena je Izjavil, da je bilo po tej metodi omogočeno dnevniku "Philadelphia Public Ledger" prišteti njegovo izgubo k dobičku dnevnika "Saturday Evening Post". nove. On nagleša, da je birokratična stranka s pomočjo svojagn dela in vrtanja od znotraj bolj močna kot demokratje in republikanci ali katera verska sekta ali pa verski red. Po Njegovem mnenja bi moral» ^iti narodna obramba organizirana pod enim ^ ______«amim departmentom, pod nje- 3. -_■as £1-3 Imajo Mere xrele u moilU» m m.lo dcn.rj^ nriivinc«. Oo»ern»r je MnU, STd. H .unxuvm te.ltov«j- remu Turku poiri potov«o P"* odpravi l« pov«blj.nl. škaašalazaa vpraaanjo asrjn. Vlljemovl sinovi In drugi ekaprind prejmejo pokoj Berila. S. febr. — SoclalUti so ao včeraj razkrili nov škandal v odnošajih med nemško vlado in bivšimi dinastijami. Bivši caaar Viljem redno prejema denarno podporo od vlade in njegovi biv ši častniki so na vrhu pokojnin ake liste. Tako na primer princ Henrik, brat ekskajzerj», dobiva več ko 94000 letne pokojnine; Viljemov! sinovi tudi vlečejo alične vsote. Nemški invalidi, ka-vojna trajno pokvečlla. Ogrski poiartjalal v mil a oarlsN Mieterljoanl "Schulta", ki je la-ginll la Bniapats, ja bU vi-v maki državni banki pred revolucijo. Budapeita, 3. febr. —» Francoski policijski uradniki, ki sa-sllšujejo obtožene plemenite in uhovniške ponarejalce frankov, so lavobali, da miaterljoa-ni Schulta, U Ja eden glavnih po-magačev kneaa Windlschgrae-tsa ln kateri je še pred raskrit-em veleškandala pobegnil ■ Budapešte, ni nihče drugi kot bivši visoki uradnik ruske državne banke v Petrogradu sa čaaa carske Ruaije. Francozi so sa-molčali ime taga dlčnaga carista. Med nadaljniml oeumljenci. na katere pasi pollolja, je tudi iao-erteaey, podpredaednik fašiatov-ske organizacije "ProbujajoH ae Madžari." On ja dobil v stoje roke 6000 ponarejenih novftanic po 1000 frankov. Policija Maj preiskuje, kaj ja naredil a lati ml. Ravnatelj državne poštne hranilnica Beross ja tudi osam-jsn. Za njegovo tranaakcijf aa ¡urnima tudi Jeremlah Smith,komisar lige narodov. Urednik nekega liata v Bude-pešti je bil areUran, ker jd ob-avil izvlečka la belešnice pol kovnika Jankovicss, agenU po-narejalcev, ki ja bil aretiran Amstsrdamu, kjer ja hotfl sme-njatl falzitikutat g«K ia ba va)aa dolguje ___, a. febr. rt Muaaolinije- va oaebna revija piše te dul^ da leto tta« ja "nai)oleonako lato _ fašizem". Te miatarijoane beseda v zvezi i neprestanim namigovanjem o italijanskem foa-sarstvu" še bolj poslabšajo od-nošaje a sosedi Italijo In povečajo vtia, da aa Mussollni pr pravlja na vojno. Mussollni ja včeraj zašgal novo bombo, ko Ja bil objavljen njegov «ovor v kabinetu, a katerim ja pohvalil dalo finančna-ga mlniatra Volpija v WaaWng tonu in Londonu, kjer je Tolp dobil ugodne pogoje za odplaša-vanje italijanskih vojnih dolfov. Pri tej priliki Ja dajal, da Jalto-lija zdaj uredila svojs zunanje dolgova. Kar ae jtlče Francija» je italljanaka vlada pronalla, da Italija na dolguje ničesar Fran ciji, pač pa Francija dolguje !t*- Direktorat fašistovske strsn ka Je aprejel nova dlsclplbiar ne določbe za fašiste. Določi* so take, da vaa oblast izvira is aen* tralnega vodstva in pokrajinsk voditelji ne smejo ničeear delati na avojo paat. Stranka bo zdaj izvajala princip, da poetopačl nimajo mesta v stranki. Vsi liani "FAKIRS" BE-I 2EIZCHICAGA TLA SO JIM POSTALA PRI-VROČA POD NOGAMI. Ta ao povzročila odkritja čaanl* karskih poraflaTaloaT. Iddcago, IIL — V Chioagu ae e v zadnjem času aopet naseli-o precej medicinskih "fakirjev", to je takih "zdravnikov", ki so v časnikih ln s lepaki naahanja-i, da oadravijo vsako boleaen sa določeno Vsoto denarja. V resnici ao pa ii zdravih ljudi delali bolne. Njih glavni cUj ja bil, d«> ao šrtev oamukall za denar, ka , e bila šrtev suha in ni imela val denarja sa Zdravljenje11, ao JI pa pokazali vrata. Poročevalci dnevnika "Chicago Daily Tribuna", ao obiakali ta "fakirje". Bili ao sdravi kot riba, ali "fakir" je naša) na njih ato boleapi. Mrs. Psark Oram so n. pr. natveaili "fakirji", da Je bolna. Dali ao jI trikrat adravila, aa katare je plačala |40. Orammo-va ja skoraj umrla, ko Ja povll-a ta adravila. Nekemu L. H. Grantinu ao ra-kll, da ima tuberkuloao. Dali ao mu štiri vrsta adravil. Ta adravila zdaj analizira maatnl adrav-stvsnl department - , F. J. Reynolds la RoseviUa Ja prišel v Chicago ln je vidai vali« "faklrskem" zdravlšču House of Health. TO se je^sgodllojpld * •to dolarjev ss tare ja __ _ na suhem in morju. Koncem svoje izjave je povdaril. da bo od-zdaj naprej bolje alužil avoji de-M, ker bo obrambo predložil ljudstvu v sodbo._ NA- ogorčenje med delovnim ljud-kotiti strankoM^ •tvom Nemčije. Socialisti bodo ____ zahtevali v parlamentu, da se AVTOMOBIIdSKI TAT PRUET princem ustavi pokojnina.* NA POTU« Burftoazne stranke v zbornici ___u «-.ay .1 so predložile zakonsko osnovoj Imel Ja amele. ko »J* ^^ glede odškodnine bivšemu cesar-1 Predenim avtom. CM«^»-«^ Frank bMIh toaitlčerjev rešuje po- kaznjenec, je komodao ssdel v| Mbno razaodišče devetih sodni- ukradenem avtu in se peljal ako-S^ki^i^nuja predaednik «i Willow Sprln^ Ns vogalu Hindeabmre Vlada nTbo dobfi sU sUla WtM JOtteaJa Madar-n" dv^tli^U večine za nack in O'Neill in opazovaU ŠU- račra«- -i.-«^ «a £ - r^l 7Z komunUti so proti, «odallatl ln aJIJu. Prip^ja lu JeKun^a Hna spolno ^____________ _ pa Reynolda nI Imel nikdar. nll se ja domov In aavlll adravila, za katera ja dal sto dolarjev. Počutil se je valiko alabejlt kar niso zdravili prava bolaml. Dnevnik «Tribune" Ja poalal tudi popolnoma sdravafa človeka k takemu maaaču. Ta ailadl človek je vlaok šest čevUev la an palec, tehta pa 220 funtov. Preden je odšel k šarlatanu, ao ga preiskali drugI zdravniki la fra pronašll popolnoma zdravim. Maaaču je pravil, da aa mlall o. šanitl ln aato Ja prišel k njemu. "Fakir" Ja pritiskal na taka mosta, na katerih je. vedel, da mv I pritiskom povarofel bolečino. Pri tam, ko mu ja povzročal to bole-čine, n Ja režal kot satan, kajti veselil aa Ja, da a pomočjo atom zvijače zopet obera novo «rtov. Masač ja nato diagnoalral, da Šrtev izgubi le po enem lat« "dO-raslost", če se ne bo zdrsvlla Pripovedoval Je poročevaleu, da Ima zdrsvlla, ki ao pa salo dra-ga. Pogodila eta aa. da mu oa najprvo prinaša $00, tfredea mu izroči zdravila. Za U mazače ao bile zanriae-žene zapornica ssrsdi isslljanja denarja pod napačnimi protvo-samL Zdaj so sa pričali ti maaači is-gubijatl Iz maata. Seveda daleč ne pojdejo. Naatanljo aa v kato-ram drugem mestu, dokler jih zopet ne preženejo. Ko pa sedanji krik nekoliko polete, aa pa t« mašeči vrnejo v Chicago, da zopet polakusljo avojo srečo z ma-zaštvom. DOLGOVI CHICAGA BO RASLI. Ckkage, UL — Leta 1017 Je znašal dolg Chicaga 128.30 aa e-tAx>. Do leU 1924 Je pa dolg na œebo narastel na ^ilM- V sedmih letih Je čikaškl dolg na o-narastel sa $12.10. kom unie ti zahtevajo, da Ijud-atvo a splošnim glaeovanjsm reši vprašanje odškodnine. Merida, Yucatan, S. febr. — Tristo sakonakfh dvojic is Zdru-žepih držav Je MU» tu razporo-črnih v leta 1029. lieaja eU ga uaUvlU. ker aU poznala avto po številki, da Je u-kraden. Kure sa ni vpirsl sreU ciji, ampak je priznal, da je pred enim tednom ukradel avto v Chlcagu. Policija izjevlja, da ima Kure zločinsko karljero se •abo, da.tr »X rio Je še mlad. Zaradi ropa je eedel le v Pontiacke, zaradi tatvine pa v okrajni ječi okraja WIH . Pisana vojna v SafIJi. Sofija, Bolgarija, S. febr. — V Sofiji je isbruhnlla vojaa rodi modernih pieeov. Uradni la oar-k veni krogi ao nastopili proti# jazau, chartaatonu in drugim plesom, mladina pa ogorčeno protestira. Pred i»ar dnevi Je kralj Boris priredil piee v prid dobrodelnosti. Na programu ao bUl le stari valčki in drugI narodni pteel. Udeleženci so sabte-vaii moderne pleee in zagrozili, da bojkotiralo prireditev. Kralj ae je udal la orkeeter Ja svtral ameriški jaaz in charieatoa celo noč. Zdaj aa pa šk»f>daliaira vodi tega vsa "boljša" družba v Sofiji. Zato ne urno vsi člani natega -THE I Orf M ii X vSf ***** (*r<*vt «¡Mili aa* JMt fi.W, MM iMMfll »luntnu $8.00 PM fMf« _ Ž MEMm rf Tg« jrtSpRATED PREH*»^ ^ druibéí frikn. daairavno to «t poHtttni vpornlki il enajstih držav «brali v Dea Mofvieau. da je »Jvdfltvo ie veeeno v velikem številu u CeaNdva če, i čemer ie bila zadovoljna. Nato «ta oba odšla li poaredo-valntce. Neznanec Je ppljal neizkušeno deklico v Tuftkenec ter Jo tamkaj poellil. Pohotne* je nato pftegntl. Deklica Je zadevo pri-JaVllf foIidST ki Je pohot nota le Izsledila in iaročlta sodllču. f*Šar t Borovnici. 12. Jan. je na parni žagi Joška Majarona v borovnici Izbruhnil peter, ki ae je vsled močnega vetra v krat-kaši Času razllril po vtem po-alopiu. Le takojšnjemu nastopu ta požrtvovalnosti gasilnih društev ae je zahvaliti, da se je pe-šar omejil samo na Aafo in se ni razširil na btHaJk poslopja in JATA O PRIZNANJU SIJE ODPOVEDANA. jori KRUŠNEMU THUfiTU. Washington, D. C — Seaator JU- je predložil resolucijo, ki ¿¡¿4 da se uvede preiskave yard Food Products kom-ki se smatra za trust Se-'Sr King je ob tej priliki oUtro ^al predsednike Coolidga a preiskovalne agenpye, s ka-razpolaga admmiatracija. Cjjyitor je naglašai, da justični ¿p2tnu-ni spi, ko se Cnujejo " lacija, [kfl Temu ^predsednik I fvoj blagoeiov. y komrresni KftOl UCijo un o gospo- da Jim še podt' ftftaU so zaprli pfeane dvorane in ljudje plešejo na ulicah Trst, Italija, 3. febr. - odkar £ odredU,-da se ima- jo zapreti plesne dvorane, Tržeča«; plešejo na ulicah, trgih in v »erluh. MuzikantUi so izgubili »surtek, godejo večer za večerom na ulicah v znak protesta— in ljudje plešejo tudi v znak pro-m. POBOJNIKI SO SKUPILI SVOJE. _ PREPREČENO UNCANJK, Plin je razpršil A Hnčavt» m AK1! je tako vpor-zahteva, LiGuardia, B V tej resoluciji jufltični tajnik in federalna komisija predložna in- cije glede trustov za kruh a »oko. Chkago, IH. (F. P.) — Čikaški forum je odpovedal javno »vo o priznanju Rusije. Na-društvo za trgovino (n reorganizacije niso mogle jti govornika, ki bi4nasproto-priznanju Rusije. Posledica t'je bila, da je bila debata Dvedana. Tako naznanja rav-elj Čikaškega foruma, mr. SAMO- Davtona, Fla. - *lffia»i Ma- dison Wood, organizator volne-p trusta, se je ustrelil. Od-Ijal se je z avtom na samoten ■ja tam si je pognal kroglo v o. V avtu sta ostala njegov in šofer. Ko sta prihitela lice mesta, je milijonar že u-kkti. Sot vzrok samomora navajajo «kbo zdravje. *AVS ZA CLARKOVE BOLI-JON». Hf kater Sont New York. — Velika legalna se je razvila za milijone, tere je zapustil kralj bakra V ntani in bivši senator William . Clark, ki je umrl t prejšnjem tu. Clark je zapustil okrog pet-et milijonov dolarjev premo-nja. Med mnogimi sorodniki, zahtevajo delež zapuščine, so li tri misterijozne Ženske iz )urija, ki pravfjo, da šo rkove hčere. w >z Indiane, kar ga je imenoval klanovski governer senator k" je izvršil absurden napad JWalsha iz Montane, ki je pod- dral roMolučijo za priznanje svetovna sodišča. Imenoval ga je *d|>ornika britakega imperija, je katoličan In irskega J^oljenja. Organizirani delavci ao jih metali iz dvorane. po- Passaic, N. J. - Pobojniki so udrh v glavni stan organizacije Amalgamated Clothing Workers z namenom, da pretepejo organizatorja Wertheimerja in njegovega tovariša. Ob tistem času so ph zborovali v drugih prostorih obširnega poslopja organizirani pleskarji in vodovodni monterji. Ko so izvedeli, kaj se godi so pograbili pobojnike za ušesa in jih tirali na eesto. Pobojnike je organiziral neki Cooper, ki prevaža stavkokaze, ki prihajajo iz New Yorka. Organizacija krojaških delavcev se trudi organizirati delavce v teh stevkokaških delavnicah. Ena tvrdka, v kateri dela 75 delavcev, je podpisala pogodbo, pri tvrdkah pa še traja stavka. Organizirano delavstvo v Pas-saicu podpira stavkujoče krojaške delavce. Policijski sodnik je obsodil štiri stavksrje na denar-no globo. Te stavkarje je prignala policija pred sodnika, ko je aretirala večje število stav-karjev, ki so bili na stavkovni straži. Sodnik se je ob tej priliki izrazil, da morajo vsi agitatorji iz mesta, ker jih on ne trpi v Pasaaicu. Takoj za tem je odšel oddelek tesarskih delsvcev na stavkovno stražo. Policijski načelnik Priescal je takoj razumel, da se je položaj izpremenil. Stavkovne straže je pustil na miru. Ampak tudi sodnik se Je spreobrnil. Ko js neki pobojnik napadel atavkovno stražo, ga je sodnik Davidson obsodil na trideset dni zapora, kajti sprejel je sporočilo od policijskega načelnika, da vse organizirano delavstvo podpirs stavkujoče krojaške delavce. KVEKERJI PROTI SOLI MILI-i TARIZMA. Washington, D. C.—Kongres-nik Welsh iz Philadelphije je predložil predlogo, ki prepoveduje vsakemu zveznemu oficirja ali drugim zveznim uslužbencem dajati vojaški pouk na univer zah in drugih učnih zavodih, 1 katerih je uveden obvezen vojaški poduk. Welsh je dejal, da He nasprotuje temu, da je narod pripravljen za obrambo, ampak on le nasprotuje, da bi se mladeniči ogrevali za nepotrebno "vojno navdušenje." Povdaril Je, da je vsaka prisiljenost nasprotns demokratičnim principom. PRVE TAŠČICE SO TUKAJ. Chicago, m.—Iz Lexingtona, JCy- prihaja vest, da so se oblasti odločile, da za vaako ceno preprečijo linčanje zamorca Ed ilarrisa. Id ¿e obtožen uboja in Posiljenja. Harris je zaprt v poboljšeVal-nici v Frankfortu. Poboljševal-nica je bila zaatrašena s milico, na ki je imela nalog, da prepreči ^ linčanje in odvede Harriea v Lexington, da pride tam dišče. Ko se je po mestu______ »la vest, da nameravajo odvesti Harrisa v Lexington, ae je hitro pričela zbirati ljndaka mnošica, da po llnčarskl navadi svojim strastem. Ko je množica tako narasla, da se je bilo bati naskoka Srijenjem zapravil vae stoj* ▼ «tarem megtu od teh 1669 Itfemešenje. Kar ni mogel pre- nlcipijelno stavbno podjetja «ulati siromaštva, je Šel prosto- nalogo, da dokonča do voljno v smrt. konca leta 111 hišnih stavb s ; iLANOVCi NE NASTOPAJO EDINSTVENO. Washingtea, D. C.—Senator j Mayfield iz Tekaaaa, aa katerega •o klanovci prvikrat odprto nastopili, je glaaoval za reaolucijo, ki Prizna svetovno sodišče. Tako je izvršil tudi senator Meana (k Colorada, ki je bil vržen iz kla-'fcvKkega kraljestva, pa zopet «prejet vanj. Senator Blease lz južne Karoline je bil veliko bolj •Mproten svetovnemu sodišču, >t vitezi plamtečeg» križa. Ta n je boril proti svetovnemu eo-«Uu, češ, da bodo katoliške vla-* tudi zastopane v svetovnem aedišču inašel _________^¡a Robinson, ki je ravnokar pri-) ki so priletele prezgodaj. Ptice Chicago, IIL—George Flynn je na svojem dvorišču taščice OClM V KAfil. Chicago, 40-letni Anthony Turek je v pretočenem tednu spodil tri pastorke ia svojega doma na ulico. Policaji so našli otroke na ulici, ko ao se tresli mraza. S solzami v očeh so pripovedovali policajem, da jih je očim spodil na cesto. Njih mati je umrla pred več meseci. Kasneje se je izvedelo, da je očim njih sedemnajstletno sestričao Mary Allan napadal v nemoralne svrhe. Ko so policaji (aprašaJl Ae dekleta, so aretirali očima. Dunaj, s. vejšlh vesteh ložaj v Rum uniji anova vlada pade febr. — Po najno-iz Bukarešte Je J^o-unljl tak, da Bratl- vsak čas. le kaže namen, envalije U od Italijanov vaako krivdo na propadu savoda. Stavba, situacije v TeefeJCfr o- kor drugod, čutijo tudi ■p Trstu potpebo novih stavb. Kar ae je zadnjih časih sidak>. je služIle o v glavnem v povečaeje poslovnih - lokalov in razširjenje prostorov sa javne prireditve. Pred vojno ie bilo»;, v Trstu prebivalstva 236,000, po aadnjem ljudskem štetju je v Tratu 247,000 prebivalcev. Razlika ni baš ogromna ali teenejie je sedaj naatanje-vanje še ia tega vzroka, ker je polno stanovanj v prvem nad-bile poprej n poboljševalnioo in orolarno, so miličarji izpustili obesil trgovec Djoko Mltro-solzni plin. Miličaraki oficirji vič, ki je med vojno hitro obo- so večkrat ukazali množici, da naj se razide, množica pa nI hotela slišati ničesar o teh ukazih. Plin je pričel učinkovati in množica se je pričela hitro iagubljati proč od poboljševalnice in orožarne. Zaradi plina so trpeli tudi nekateri ljudje v notranjem mestu. ftarrisa zdaj prepeljejo v Lexington v oklepnem vozu pod pokroviteljstvom močne vojaške eskorte. Zvedenci cenijo, da bodo stroški za preprečenje Unčanja znesli okoli $26,000 do $30,000.. Governer se je odločil, da li£anje, to sramotno pego, odpravi sa vsako ceno. «tavbišče za palače, v katere rev-nI ln srednji alojl ne morejo priti stanoval tako se je prebivalstvo pomnožilo, število stanovanj o. (M IfBS ima ffeM družin skupno stanovanje, Hm . Mu- Uasrll v Llnbljanl. Neža Tr- Ivaaa C under, aaeebnica, M let. vdova uml-venega taj-hranilnice, 78 let. Marija Kt» i iK)štnega poduradnika, 70 — Karel Jamnikar, kretni-ain, 9 let. - Rozallja Oared- let r- Karel Jamnikar, kov eia, 9 let. — Eozalija kar, posestaMcova hči, 27 let. ftprtna kaaa. V Mariboru ja umd znani alftar Fran Kager, ki ja imel renovirano delavnico v Vetrinjaki ulici. I Iferitor v številkah. Pretekla leta 1925 je imel Maribor okr<¥ 82,000 prebivalcev in 2500 vojakov, stanovanjskih bil 1458, 6 oviK še ne dograjenih, ulic " rodilo ae je 898 otrok, 486 h in 427 ženskih, umrlo pa osdb, 448 moških tn 256 med temi je bilo tudi v. IZPMMORjt VmHIZ 0^1 Avstrijci bojkotirali Italijo. D"naj, 8. febr. — 160 nacio-aslnih organizacij v Avstriji Je JUirlaKiio bojkot proti Italiji. Oarii neh teh organizacij so po-da ne kupujejo italijan-makaronov, olja, aadja, rož, J* m drugih produktov iz It»-y ter ne hodijo v Italijo kot tu-J*1' radi poitalijančevanja nem-Jjil> imen na južnem Tirolskem, ■jogi Avstrijci ee boje, da boj-izzove še večja fašistovska ^»J* proti Nemcem v anekti-TirolakL ^•"■lin. 8. febr. Mwmlinov, J*1' v°jnl minister caristlčne Uslje z« * vifraj tu umrl ae niso mogle dvigniti od tal in so Čepele pod sJjJsdnico drv. Ko ae^e njim Flynn približal, niso zletele. Nadrobil je malo pre-pečenca v mleko in jih nasitil. V GLAVNEM MESTU HOČEJO ODPtAVITI OBEftANJE. Waahlagten. D C.-McLeodo- v« Pr^ ^TmSikt pravi smrtno kazen v in«miu Kolumbije. Prsd zbomičnim od-¡¡Som se zdaj vrši zaslišanje o tej predlogi. Zaslišani bofc Oarsncsp£ row, superintendent jetnišn^ Sing Sing, in drugi jurlatt in^ aiadmri- _ Na Viču jm Ljubljani je preminila v starosti 74 let posestnioa Terezija Va-roj. ttembav, mati dr. Ivana Vrtačnika, predsednika u-pravnega sodišča t Celju Ia dr. Alojzija Vrtačnika, odvetnika v LJubljani. — Na lakaku ja » mri finančni računa« revideot, Ivan Matičlč. — V Ljubljani ja umrla Marija Serae, roj. Mot- nlk. ^ jhjh pMbl al eeî^P? podatkih nTlWw>i centralnega prijavnega Uiada je imel Zagreb končam lnakaia leta okroglo 180,000 preblvalaev. Zanimive so številka, ki nam kažejo naglo naraščanja zar L nkegs prebivalstva. Tako jè koncem leta 1910 79,028 vslcev, leta 1981 mm, loncem leta 192$ pa približno ISOr 000 prebivalcev. CM ateatež na arfaéa flšeren-ke. Kakor javljajo eagrabški listi, je prišla 8. jan. v mlada Slovenka /glasila se je v V Nabrežini je m Gruden, posestnik in — V Bojani V aapadnih Brdih je umrl 88 lat atari kova« Ivan Bavaoa. Do zadnjega Je btt zdrav In čvrst 8tavbena zadruga v (Nrskl Bi airiei. Pred kratkim se Je igfak stavbna zadruga sa vas Biraka Matrica. Odbor je Izvoljen In zadruga še poeluje. ¥ Pe#geri pri Ooricl sta bila zopet aretirana Simonetti In KmH, obdcMena, da anova širi- U komunistično nronagando. «anea Adriatlea". Sodnijska edenca, bančna uradnika Sla* taper In Binechl sta predlotfla tršaškemu kazensksmu sodišču svoje lsveatje o odgovornosti po-upravnikov zavoda in o stanju banke pri nacijonaliza-djl ter a nadaljnem poslovanju do poloma. Izvedenca pravita, da se je nahaja Banca Adriatlca pričetkom aadjonallaaaije |s v tjiko kfttšM^PoCfl^llIk •• bi ne amfsl deti dobrega uspeha noben trud In M bila zaman tudi ns j resnejša oprsvs. «ledlls Prati tema ni pomagala prisot-prebi- noet nekaterih veljevnejšth o-seb, ki so botele dati zavodu novega žlvijeaja. lsveatje popravlja mnenje o skupini reiner-Voggi, Id Ja kazala dobro voljo. Izvedenca mlallta, da ako bi ae bili priaadotl Ia malo potrudili, bi bili apcaaall saake pripids aja pri zavodu takoj In bi bili stropju, kjer so 1660 Stanovanji. Zadnja leta je napravilo stavto aa 648 stanovanja. Vlada je iadala nove najemninske odredbe, katere priliko hoče tržaški župan porabit i v to, da akllče stavbenike in podjetnike v svrhe. da ae prične akcija aa gradnjo fCMmlh stanovanj. bodo iatega poaetile tudi vse naše ugtednejše in vpHvaejše ličnosti. Bratski pozdravi — Pripravljalni odbor sa ustanovitev "Jug. NAZNANILO IN ZAHVALA Z tužnim srcem naznanjam anaaeem In prijateljem žaloatno vest, da je nemila smrt pretrgala nit tivljenja moji ljubljeni ma- VAftNO! Pripravljalni odbor za ustanovitev "Jugoslovanskega narodnega udru«enjaM je sklical dne 6. t. m. sestanek, aa katerem Ima raapravljati o ustano-vHvi imsaeransga udrušenja. Sestanek ja imel biti sklican po-tom vabil posameznim društvom kakor tudi pecsmetnikom. Valed nepričakovanih ovir pa ae blao mogla ta vabila mspoalatl vaem društvom. Valad tega vabi odbor vsa dcvelandaka društva, da odpošljejo na ta aeatanek svoj s sa-stapnike. Vabljeni ao predvsem, da ae seetanka udaleAe predsedniki posameznih društev in kor-poracij (kulturnih In podpornih.) Kar pa tudi društva skoro gotovo ae bodo mogla predložiti prejetega vabila društveni aeji, naj bi aa udeležil sestanka, ako ata predsednik in tajnik aadrža-na, kak uradnik društva, da bo potem lahko člane svojega društva na eejl o stvari laformlral. Obenem vabi pripravljalni odbor, da ea sestanka udeleže tudi vae one osebe, Id ao po svojih spoaobnonUh ia stališču med rojaki poklicani, da tako pomembni akciji pomagajo. Is onstran morja prihaja do Vsakdo je imel fte pri-■v knjigo trpljenja naših bratov, ki ae obeoieni v kulturno Jmrt. Njih kite do nas ni veš klic pomoči lskajočega, ampak Ja klk umirajočegs. ka teremu aa mora odzvati vaško slovansko srce, kateremu se mora odzvati veakdo še kot človek — brca razlike . na stranko ali mlšUaaial Društva! Rojaki 1 Pripravljslni odbor M ustanovitev "Jugoslovanskega narodnega udruženja" vae še enkrat vabi, da ea sestanka dne 1.1, m. gotovo udeležite, da pohalcmo vsemu svatu, da sme Ia ta, 6e-ravno nad nami grebevi tulijo t Sestanek ee bo vršil dne 8. t. m. ob t. uri zvečer v Slovenskem riarodnehi domu (novo poalopje, soba It 8). Z oziram na vašaoet Ia preč-noet zadeve računa odbor a gotovostjo, da lxxio na sestanku vsa devtiandska društva, a de AGNBS KUDER. * Umrla je nagle smrti, zadela Jo srčna kap, dne IT. januarja H*«. Pred smrtjo bila Izredno veeela, kar ni bila njena navada od kar je pred letom dni Izgubila soproga oziroma mojega o-četa, vedno et Je Idela, da bi *> skoro Ha sa ajlm, zakar je btlu tudi uslišana. Kako mi je bilo hudo, ie nisem poaablla t gube ljubega očeta, Ia sem morala izgubiti še mater. 17. jan. 1.1. sa ja mati zgrudila na tla proti večeru 16 minut po 8 uri in je sa vedno zaspala. Rojena je bila 17. aept 1881 v Skornem pri Šoštanju. Pogreb ee je vršil 21. januarja 1986 na pokopališče v Frontenac, Kana., kjer počiva tudi moj ale. Pokojnina zapušča i šalujočo hčer in trt aeatre, dve tukaj v Združenih državah ln eno pa v Nemčiji. Prearčna hvala vaem sosedom, ki ate ml stali ves čas na strani in ml pomagali, ter me tolalttl, ko je ležala moja mati na mrtvaškem * Enako prav lepa hvala vaem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku. Lapa hvala tudi John Kukacu ia Illlaoisa, ki se je vdeležll pogreba. Najlspša hvala ia darovane venoe: Vsem prijateljem In sosedom lz Ringo, Kana., vsem delavcem od Halde-raan Jullus Publishlng Compa-■ mr. In mre. John Kukec is 1., družini Joe Kuder, družini Mat Kuder ter mr. ln mre. John Jakše za prekrasni šopek. Lepa hvala vsem skupaj. Tebi draga nepozabljena mati pa lellm, počivaj v miru In lahk? naj TI bo ameriška gruda. 2alujoča ostala: MoUie Kuder. hčer, v Ringo. liko klic. Viši vpogleda RADA BI nVBtMBLA kje ae nahaj* moj brat po imenu Peter Tadejevlč, rodom Hrvat, rojen v Sungaru Mrkopalj, Hrvatsko,- Nisem ga videla le 18 let Slišala eem, da ee aabaja nekje v Kanadi. Cenjene rojake Slovence ia Hrvate prosim, Še kdo ve ia njegov naslov, da mi hvaležna, ako bo pa eam ta oglas čital. nsj sporoči naalov avoji IjlTad sestri Sofiji Tsde, motena: Sofija m., box iti. sedsj o-Bryai (Adv.) javlč, Brite, Bryant, BABA BI IZVBDBLA kje ee nahaja moj zla Frank Širok (vulgoFr. Petrovclch). Naj« zadnje smo etišali od njega ie drla ve North Dakota la potem ne vemo več kje je. 2lvel je tudi v Bvetethu, Minn. Rojaka prosim če kdo ve ea nJega, naj ml to naznani. Če bo pa sam Čital naj se prijavi svoji materi. AH pa naj pile na t Prosveta 86A7 S. Lawn- dale ave., Chicago, 111. (Adv.. Feb. 8-4.) 0BLOÜCBM. I Rad bi dobil ne pretežko delo, ker Imam umetno nogo. Spre J-mem vsako dalo. Govorim slovensko, angleško In nemško. Vsa ptana Je poslati aa naslov: Mike Fleck, P. O. Box 81$, Spangler, Pa. (Cambria Co.) (Adv.) Sevjsü sa otreke brez Moskva, 8. febr. - Sovjetska >e dovolila milijon zlatih I., rradnio laVCdOV, V SSS "J^St-tr."»' - „ ¿m** vojne, revolucije la ie-KtfSrS-e klatarije po mmUh in deželi Domneva r»«fci*g m*»*** po vsej Rusiji« SREČO SO NAPRAVILI V FLORIDI NA SAMSULA FARMAH THJa prlámHú w «nam late KMETIJSKI PRIDELEK ZNA&A $1.000 NA AKER DOBIČKA Idaeglneie SANDS HMALTY ioe a. aessa itrNt CO^ Inc. DAYTONA BBACM, FLA. Tajnik k pregledal ptt i » daža, odlom to tevlekel it lep« kopico dopieov. Sedel je, eo okrenil h kmetoma in ai brieal V občinski pisarni v Krivem rebru je uradni dan. V pisarni, ki je del županovega gospodarskega poslopja, čakata le od jutra dva kmeta. Potrpet-ljivo sedita na klopi ob stani in oni, ki je bliie peči, nalaga vanjo drva in je prav toplo. Kuttrav pes mirno leti na stolu, kjer sicer uraduje občinski tajnik. Mi-za je oblotena s papirji ln knjigami, sicer pa potoazana s črnilom.» 'fj$&x ' Zunaj zdajinzdej pripleie skozi zrak snežinka. Močneje snežiti ne more, premrzlo Je in oetro piha veter. Do božiča Je le ie par dni. Kmeta sta si prižgala pipe in govorita o Vremenu In o občinskem pasjem davku, ki je previsok za tako pasjo mrho in pretežek revnim kmetom, raztreee-nim po teh samotnih krviiavih hribih. Tam onkraj zamrzle blatne ceste je tupanove koča s smrekovo vejico nad vrati. Sam župan, kolčen petdesetleten mož obritega meiikajočega obraza, stoji na pragu in brile krvave prste ob beli predpasnik. Svinjo Je klal in zdaj gieda navzdol po cesti, ki bi po njej že pred dvema urama moral dospeti občinski tajnik. ' In Id pol ure. ""Slednjič se je dvignila sem gor od ceste mrlava postava občinskega tajnika v črnem plaiču. Krenil je e urnimi koraki čez prag krčme in v kuhinji županu pojasnil zamudo. Občinski tajnik treh občin je in Je včeraj uradoval v bližnjem Bezgovcu. Tam je opravil sejo občinskega odbora in je dospel e težko vin-ako glavo tele v jutru domov. Slabo in malo je spel. Pot iz Besgovcs v Krivo rebro pe mu je osvežile glavo. . Nstočil je župan dva kozarca slivovke is zelenke In eta nagnili. Občinski tajnik Je samlžal ob požirku In sladko namrdnil obraz. Nato eta stopila preko ceste v pisarno. Vstal t«** telim, d« vaak bolnik kakor, ftnakoli oblika mMIftnoca akutnem (oteklo* v sklopll)) nvmatfuu poakuai vred- NEPOfi _ nsnellls. Preval JL K. (Dalje.) 2e seme nevernost razkrinkanja torej strsfo prepoveduje duhovniku, ds ne zlorablja spmMlniee. Iskren kstoličan, kateri ne podcenjuje pa tudi ne poviiava človečke narave ter nfane nikakih predsodkov, bo mislil o duhovnikih, da so možje, ki so navadno bolj izpostavljeni skušnjavi ln da Je nad njimi le breme celibata, a v aplolnem jim da priznanje za časten poizkus, ko hočejo biti polteni v svojem stanu. Treznomisloč katoličan ne bo mislil, da so njegovi duhovniki nadnaravni, kakor tudi ne bo minili, da eo nižji, kot na pr. sodijo nekateri protestanti. Niti ne bo verjel, da b( praktično življenje katoliškega duhovnika fctto podedovano nčmoralno, temvoč bo pričakoval padcev pri duhovnikih, od kakortnih nobena, večja skupina ljudi pe more biti prosta. t Duhovnikova nevarnoat ni v spovednici. lato je kakor pri vsakem prostovoljnem celibe-* tu, ali če pomislimo o starosti in rezvoju duhovnika, ko Je delal zaobljubo — neprostovoljnem celibatu. 2e dejstvo, da so cerkvene zakonodaje od časa do časa zopet prišle do vprašanja glode kuharic pri duhovnikih» nam precej pave. Od trinajstega stoletja naprej je cerkev smatrala velik del tega sa nemoralnost ln zavedam se, da je veliko te nemoralnosti danes, da, celo tam. kjer so kuhsrice sorodnice duhovnikov. Dalje tudi duhovniško obiskovanje po hišah kakor obiski v župnišču so storjeni od tensll. Duhovnik Je v brezdelju po celo uro In obiskan od ¿ene. katere mož je ne delu. Recimo karkoli glede splošne iKHtenoeti v ■ duhovniškem življenju, bres obotavljanja lahko pritrdimo, da so slučajni prelomi saobljube celibata v zvezi a spovcdnlco zelo pretirani. (Kakor sem rekel te na drugem mestu, sem duhovnike na podlagi dolgih izkušenj sposnal. da je mogoče vsak deseti zelo dobrega značaja in vsak deseti degradlranec, ki živi hinavsko življenje. Ostalih osem niso niti posebno svetniški niti niso obratno. Toda po katoliških deželah kakor na primer na Španskem Je klerikalna (duhovniška) nemoralnoat splošna.) Ravno radi pretiravanja pa Jim je mogoče, da odvračajo pozornost od pravega zla spovednlee. Slabo zadosti za može in ¿«ne. da morajo vsak teden ali vsak meeec i*> k loko veti pred noge duhovnika (navadno človeka, ki ga pobližje poznajo) ter mu pripovedovati svojo grešne misli in dejanja; za dekleta in mladeniče pa je itpovedo-vanje njih notranjih Čutov ln razpravljanje o njih z duhovnikom naravnost zločeeto ia žalostno. Ce so njih čuti fini. jim *pov*J povzroči aamo veliko bolečin ter Jih čeetoki*t vodi do reentčnoga pokvarjenja in varanjiraa mlad« . ljudi slabšega temperamenta pa je spoved samo skuinjava do reenlčnega grešen ja. Ko »em seč«! spovedovati, me je čudno čfliifltt žimi «ri Vsebuje šeSt kazal Krasen spomin je Knjiga je flustroitna s nad 200 slikami, obsega 632 strani, je krtsno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak S. N. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tfsksna. Naročite takoj! Cena Je $5.00 Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJ* SNPJ„ »ehko vesan, cest