Leto XX., St. 16
Poltnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. avgusta 1933
V otganlsacijl Ja mol, kolikor moli — toliko pravica.
Izhaja 10. In 25. dne v meseca.
Dopisi moralo biti franklranl In podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Stane posamezna številka Din 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Rokopisi so n« vračalo.
STROKOVNI ČASOPIS.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 299.
čekovni račun štev. 13.562. Telefon Interurban štev. 3478.
Janez Samojov:
Koliko nas je in kakšni smo?!
VOLITVE V »DELAVSKO ZBORNICO« BODO ZA VSAKEGA DELAVCA IN DELAVKO KAKOR VPRAŠANJE: KDO SI IN KAKŠEN Si?! _ VOLITVE SO KAKOR BOJNA FRONTA: ALI SI Z MOGOČNIM MI, ALI SI ZOPER SAMEGA SEBE?! — ZATO KVIŠKU GLAVE IN VEDRA SRCA, VSI NA KROV, DA BO PROLETARSKA MISEL IN IDEJA NOVEGA ČLOVEKA NA DAN VOLITEV V »DELAVSKO ZBORNICO« ZMAGONOSNO O-ZNANILA: TO SMO MI!
V	trenotkih vsemogočih poniževanj in žalitev, ki ja povzroča gospodarska kriza delovnemu ljudstvu, človeku-proletarcu, so razpisane volitve v »Delavsko zbornico«. Kakor jek ogromnih prsi orjaka je odgovor delavstva na ta razpis. Ogromni gib vsega delavskega razreda je zavalo-val po vseh obratih, delavnicah, tovarnah, povsod, kjer se z žuljevimi rokami in znojnim čelom služi tenek črni kruh.
Volitve v »Delavsko zbornico«, v delavsko institucijo, kjer govore in upravljajo samo delavci, morajo v teh težkih, kritičnih časih pokazati vso zrelost, vso resnobo zahtev in stremljenja delavstva, vse tisto, kar je bilo zaprto v srcu in se ni dalo in ni moglo povedati.
Volitve v »Delavsko zbornico« morajo pokazati, ali smo zreli za fašizem ali za hitlerizem, ali pa smo samozavestni in odločni, da ustvarjamo Človeka z vsemi lepotami, ki jih je bog Mamon in Zlato tele oropal in obdržal za sebe. Hlapčestvo, nezavednost mora doživeti na dan volitev v »Delavsko zbornico« poraz, ki bo povedal proletarcem vseh dežel, da vkljub vsemu — vstrajamo in stojimo kakor eden.
Kdor v teh dneh povesi glavo, kdor se v teh dneh skrije v kot, kdor v teh dneh podstavi palico, kdor v teh dneh hoče razdirati, sejati malodušje, ta naj bo zaznamovan s pečatom, ki je neizbrisen.
Roji maskiranih oznanjevalcev miru med kapitalizmom in delom bodo hodili med vami, delavci in delavke, v tovarne, obrate, delavnice in povsod. Pazite in ne postanite neverni. Pokažite jim geslo Karla Marxa »Proletarci vseh dežel . . .«, ki nima nič skupnega z vabo: »Kapitalisti in proletariat za eno mizo.« Kajti zgodilo bi se, da bi bila potem miza na Vašem koncu pogrnjena z raztrganim namiznim prtom in z drobtinami obložena, ki bi bile še celo trde. Pomagali bi s tem le slugam in strežajem kapitalizma.
Volitve v »Delavsko zbornico« so v današnjih razmerah poleg moral-
nega tudi političnega značaja. Politični šarlanti se bodo trudili izvleči iz njih in iz vas svoje koristi, v imenu nacije in vere vas bodo blagoslavljali in vam kazali solnčne dneve. Imejte odprte oči in bistro glavo, ne pozabite v tistih trenutkih, da je tisto od njih pričaramo solnce le iata morgana, le kinematografska slika, ki zapusti, ko izgine, za seboj le belo platno.
Okrožni urad vam je jasen opomin tega, kar lahko pride, če bi prapor naše moralne, duhovne in borbene solidarnosti ne plapolal. V državi, v internacionali, v drugih državah bi ugled delavstva padel. In naša neodločnost bi škodovala zopet delavstvu v drugih državah, ker bi kapitalizem kazal na nas in govoril:
»Kje ste?
Ni vas! . . .«
Hakenkreuz koraka preko Nemilje.
Fašizem vseh kategorij hote tako korakati preko vseh deiel.
Moralna, duhovna in borbena enotnost delavskega razreda mora biti naš prapor v teh dneh volitev v »Delavsko zbornico« in ki bo plapolal potem neprestano nad nami, odganjajoč črne oblake.
Brez tega prapora ne more biti zdravega delavskega gibanja, ne velike, borbene in močne delavske solidarnosti, ne stvarne koristi od socialne zaščite in zavarovanja, ne samouprave v delavskih ustanovah.
»Marksizem propada,« kriče povsod in na vseh krajih in v vseh meščanskih časopisih. Pokažimo pri volitvah »Delavske zbornice«, da to ni res. V svobodnem glasovanju marksizem pove vsem in vsakemu, da živi.
Tako bo povedal tudi v Sloveniji in v celi Jugoslaviji pri volitvah v »Delavsko zbornico«, da živi in zmaguje. Vi, delavci in delavke v tovarnah, obratih, delavnicah in povsod, kjer je črni kruh in znojno čelo pla-
Koliko organizirane moti — toliko pravice.
Neizmerno je žalostno, v delavnicah, obratih, tovarnah v današnjih težkih, obupnih časih, ko žanje kapitalizem sadove svetovne vojne. Stebri mogočnih bogov, da se tako izrazimo, se majejo, tuintam pokajo. Vse k od teh bogov s skrbjo gleda, kako bi zavaroval svoje bogastvo, kako bi največ rešil, če se zlomijo stebri. In vse te skrbi, vse te načrte mora plačevati delavec in delavka z znižanimi mezdami, s brezplačnimi dopusti, z brezposelnostjo.
Če kedaj poprej, velja sedaj klic prerokov:
»Kdor ima uševa, naj sliši, kdor ima oči, naj vidi. Kajti gorje onim, ki ne znajo slišati, gorje onim, ki ne znajo videti. Groza jih bo poman-drala!«
Strokovna komisija za Slovenijo, kot generalni štab strokovno organiziranega proletariata v Sloveniji, je na svoji seji proglasila mesec september 1933
za agitacijski mesec, za mesec strokovnega gibanja, za mesec proletarske misli, za mesec proletarske solidarnosti.
Ta mesec bodi življenja poln in ustvarjanja naših sil bogat. Naj bo res mesec proletarske misli, proletarske solidarnosti, mesec vnetega strokovnega gibanja.
V vseh tovarnah, v vseh obratih, v vseh delavnicah, kjer že plapolajo zastave svobodnih, razredno-zaved-nih strokovnih organizacij, naj se to članstvo potroji. Naj vsi, ki so lačni in ponižani, vsi, ki čutijo, da zaman čakajo na pravico, potroje vrste, ki se zavedajo svojega MI. Vsi, ki se znojijo v potu svojega obraza in jim krvave žulji na rokah, ki so morali svojo delovno moč prodati za košček kruha, naj postanejo v tem mesecu septembru strokovnega gibanja enotna fronta proletariata, naj postanejo MI, to je, člani strokovne borbene organizacije. Vsi vi odborniki podružnic, zaupniki delavcev v tovarnah, obratih in delavnicah, zavihajte rokave, potrkajte na srce in ponos svojih še neorganiziranih sodelavcev, da postanejo člani vaše — naše strokovne organizacije.
To je geslo in naloga v septembru vsakemu sodrugu in sodružici, to je bojevni standart na bojnem polju strokovnega gibanja in v borbi za delavske pravice.
V tistih tovarnah, obratih in delavnicah, in teh je še mnogo v Sloveniji, kjer ni naših, proletarskih, borbenih strokovih organizacij, v teh tovarnah, obratih in delavnicah je delavstvo v ogromni večini bedna raja, enaka stroju, ki se ga samo za silo maže, za silo kuri, a zahteva iz njega največ znoja in dobička. V tiste tovarne, obrate in delavnice tre-
čilo za vaše delo, boste to pokazali. Črne in žute barve naj solnce ne obsije, naj ostanejo nevidne.
V	nas vseh, od prvega do poslednjega, ki prodajamo svojo telesno in duševno delovno silo za skromno, gladno mezdo in plačo, je ta dan volitev gromki protest zoper takšne krivice in mogočna manifestacija za novo, lepšo bodočnost človeštva in delovnega človeka.
Naš napor naj ne bo zaman, nego oresničen z glorijo zmage.
Vsak iz vas, sodrugi in sodružice, naj se še tesneje strne v svojo organizacijo. Podružnični odbori, delavski zaupniki, vaša beseda naj ne bo zaprta, neslišna. Nego naj oznanjuje od delavca do delavca, od delavke do delavke, da je solidarnost, proletarska solidarnost in trdna skupnost tisti veliki, silni, mogočni MI, ki lomi vse okove, vse ovire, ki ustvarja solnčne dneve. Naj ne bo nobenega in nobene, ki bi v teh odločilnih dneh ostal zaspan in nezaveden in nerazpoložen.
Strokovni mesec, ki ga je proglasila in oznanila Strokovna komisija za Slovenijo, naj dvigne proletarsko misel, proletarskega duha v močno, silno trdnjavo in volitve v »Delavsko zbornico« naj bodo zmagoslaven pohod proletarske misli.
Naj bo naša pesem, pesem lepote, sile in slave:
MI SMO, KI USTVARJAMO,
MI SMO, KI ZMAGUJEMO,
MI, PROLETARCI!
ba iti, treba poiskati med njimi pogumna, še ne docela duševno ubita človeška bitja in jih vzdramiti. Povsod treba postaviti strokovne organizacije, listom »Delavec«, »Svoboda« in »Delavska Politika« izgaziti pot, četudi s početka ozko, ali izgaziti, da bodo hodili vsak ob svojem času k njim in jim prinašali pozdrave od drugih sotrpinov, sodrugov in borcev.
To je druga naloga v sep'embru za vsakega borca v strokovnem gibanju, za vsakega sodruga in sodru-žico, ki prisega resnično in sveto prisego na orjaški MI.
Naj ne bo izgovorov, odlašanj, zmajanja z ramami in z glavo, češ, ni časa, nimam nikogar znanega tam in v tej tovarni, obratu ali delavnici.
Plug zasadite v ledino in orjite. In videli boste, da boste po trdnem oranju ledine, znojni sicer, na koncu si oddahnili s samozavestnim zadovoljstvom in ponosom ter pogledali v njivo spremenjeno ledino.
Zato, sodrugi in sodružice, na njivo vsi z vso energijo, z vso svojo voljo in naj bo v vsaki tovarni, v vsakem obratu, v vsaki delavnici ob koncu strokovnega, agitacijskega meseca septembra ustanovljena borbena, proletarska strokovna organizacija!
II
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno orpanlziranll
Kje naj primemo?
Ne odreci svojega sodelovanja, prečitaj in pomagaj pri velikem delu, lcatereiga mora naše strokovno gibanje obvladati!
Delavska zakonska zaščita velja samo tam in tedaj,če je kdo, ki tiste, ki teh zakonov nečejo upoštevati, ki jih kršijo, prisili, da je izvajajo.
To so strokovne organizacije. One so tista moč, tisti čuvar in tisti tožnik, ki daje delavskim zaščitnim zakonom življenjsko moč in silo.
To pa je mogoče le, če strokovne organizacije vedo za vse grehe in kršitve, ki jih delajo nasprotniki delavskih zaščitnih zakonov. Zato pa mora vsak zaupnik, vsak funkcionar strokovnih organizacij paziti in gledati in vse poročati in za vse zbrati dokazilni materijal in podatke, da se potem kršilca pozove na odgovornost in da se zakonska zaščita uveljavlja.
Strokovna komisija za Slovenijo si je zadala sedaj to nalogo, da tudi na tem polju energično zagrabi za izvrševanje socialnih zakonov.
Izdala je poziv vsem podružnicam in jim poslala vsa navodila — vprašalne pole, na katere naj potem odgovore in poročajo.
Poziv se glasi:
Dragi sodrugi!
Za izvajanje delavske zakonske zaščite je nujno potrebno, da zberemo čimveč konkretnih podatkov o stvarnem položaju delavstva v podjetjih.
V	ta namen Vam pošiljamo v prilogi več pol za zbiranje podatkov o Številu zaposlenih delavcev in vajencev, o dolžini delovnega časa in o višini delavskih plač.
Z zakonom je predpisan delovni čas za pojedine vrste poklicev in podjetij. Iz podatkov o delovnem času, katere zbiramo, bomo Sele lahko ugotovili, če se podjetja drže zakonskih predpisov glede delovnega časa, če jih prekoračujejo, v koliko in kje.
Podrobnejše anketiranje o dolžini delovnega časa je tudi značilno radi tega, ker imamo v teku letne sezone veliko Število brezposelnega delavstva raznih strok. Če bi se držali normalnega delovnega časa, bi se gotovo našla možnost za zaposlitev brezposelnih.
Istotako je potrebno zbrati podatke o Številu vajencev in o trajanju njihove nove dobe. Obtrni zakon predvideva, da se bo s posebnimi pravilniki odredilo, koliko sme biti vajenec v po-jedinih strokah. Da bomo lahko izvedli potrebne inteivencije. je potrebno, da imamo številčno primerjavo delavcev iste stroke napram vajencem.
Pregled o delavskih plačah naj bo detajliran, zato ker drugače ne bi mogli ugotoviti povprečne višine delavskih plač.
Ta takozvani nekakšen referendum mora obsegati velika in mala podjetja. Ugotovitve v malih delavnicah so predvsem značilne zato, da lahko ugotovimo številčni odnos zaposlenih vajencev napram pomočnikom, ker je splošno znano, da je v čim manjših delavnicah zaposlenih več vajencev kako pa pomočnikov.
Delavski otroci med delavci...
(»Trboveljski Slavček« na Jesenicah)
Že v juliju smo jih pričakovali. Saj veste, kako pričakuje proletarec proletarca, zlasti proletarca, za katerega ve, da strada in da bije odločilen boj s kapitalom... to tako so Jeseničani delno iz. solidarnosti in proletarske ljubezni, delno iz sočustvovanja in želje po pomaganju svojim bednim trboveljskim tovarišem, komaj čakali, kdaj pride ta delavska deca.
Toda človek obrača, bog obrne... In ta bog sta bila to pot kruh in borba zanj. Proletarske matere, lačne kruha, so šle v Trbovljah na cesto in pred rudnik, zahtevajoč kruha in pravične delitve bornih grižljajev. Tak čas tudi ni primeren za to, da se ponese med svet pesem, izraz "ljubezni in radosti človekove. Pa so mali pevčki ostali doma... Jeseničani so jih pa čakali in obenem pridno nabirali za njih očete po blokih Strokovne komisije in brez njih podpore. Bratovska skladnica 25.000 Din, bloki Strokovne komisije neka! nad 5.000 Din, dasi tega oni, ki so sestavljali statistiko o raznih darovih, niti videli niso.
Črni revir se je pomiril in Slavčki so odšli na pot. Tudi na Jesenice, k proletarcem, pridejo: Pripravilo je pot društvo Soča, kot društvo rojakov g. pevovodje Slavčkov. In h komu se je obrnilo za podporo: k proletarcem seveda! In kdo je podprl delavske otroke: delavci! Delavske žene in dekleta so pripravile vse, kar je bilo treba za prenočevanje in sprejem, delavska godba je sprejela Slavčke, in v prostorih delavskega zadružnega Kina so Slavčki peli -pesem Jeseničanom. Samo pogled na kolodvoru: sama delavska mla-
Vse zbrane podatke je takoj poslati na naslov Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani.
Silno težki časi, v katerih danes živimo, zahtevajo, da strnemo naSe sile bolj kakor kdaj poprej v trdno enoto. Vi ste, kakor nam je znano, se za delavske interese vedno zavzemali, zato tudi z Vami in na Vaše sodelovanje računamo.
Družnost!
Strokovna komisija za Slovenijo.
Ta zbrani material bo kakor strojne puške, kakor topovi na bojiščih uveljavljal delavske zaščitne zakone in ščitil ponižane in razžaljene. Zato zbirajte, pazite, poročajte. Geslo v začetku članka in na okrožnicah naj bo živa beseda, ki bo ustvarjala dejanja.
Kako se izvršujejo zakoniti predpisi v podjetjih.
Ob priliki vajeniških zborovanj v Ljubljani in drugod so govorniki delodajalskih organizacij radi po-vdarjali, kako vestno izposlujejo delavsko varstveno zakonodajo. Zlasti, so rekli, je njili najsvetejša stvar, da vajence vzgajajo in jih varujejo — pred pokvarjenostjo.
Na vsa ta naglašanja naj da pojasnila letno poročilo obrtnega nad-zorništva za dravsko banovino.
Poročilo pravi:
Nedostatek zdravega zraka in čistoče se je našlo v mnogih delavnicah, kakor tudi veliki nedostatki glede higijenske ureditve. Ker za odstranitev teh nedostatkov ni potreba mnogo sredstev, je odpravo obrtno nadzorništvo tudi zahtevalo v več slučajih. Opažajo se nedostatki še vedno glede ventilatorjev, kopališč, umivalnikov, garderob in hi-gijenskih; stranišč.
Za stanovanje neodgovarjajočih prostorov se je našlo mnogo, zlasti spalnice za vajence.
Število vajencev je napram številu pomočnikov še vedno preveliko. Zloraba vajencev je bila ugotovljena v 225 primerih. Obiskovanje obrtnih šol je še nepovoljno. Število obrtnih šol je nezadostno.
Nočno delo mladoletnih in žen je bilo ugotovljeno v 53 primerih.
Število intervencij zaradi predol-gege delovnega časa je doseglo 335 primerov, kar dokazuje, da delovni čas ni urejen zadovoljivo. Nedostatek glede odpočitka je ugotovljen v 338 primerih. Nadure se še vedno ne plačujejo s 50 odst. doklado in je bilo lani zaraditega izvršenih 315 intervencij. V splošnem je absolutno število intervencij naraslo, in sicer glede nadurnega dela, odpočitka in izplačevanja mezd in nadur.
Ti podatki iz poročila obrtnega nadzorništva za dravsko banovino so jako značilni z ozirom' na raz-
dina in starejši delavci in njih žene so prišli pozdravit otroke svojih tovarišev. In kdo še: nekaj odbornikov in članov Soče, neopredeljena pevska zbora »Sava« in »Sloga«, pa še nekaj ljudi, ki j,ih je dovolj povsod, kjer je kaj takega. Pa se delavci niso kazali, niso se rinili v ospredje, zaradi tega jih dopisnik nekega lista menda tudi ni niti videl, čeprav jih je bilo 90 odstotkov. Poslali so samio svoje otroke, otroke članic Zveze delavskih žena in deklet in ta proletarska deca je okrasila otroke trboveljskih proletarcev s cvetka: mi v znak dobrodošlice. Ti jeseniški otroci so že tedaj sklenili prijateljstva in stopili v stik s trboveljsko mladino.
Ta sprejem na kolodvoru je bil tih, toda tembolj iskren.
Kako se je deca naših delavcev sukala okrog trboveljske mladine! In kako kmalu so začeli naši otroci za trboveljske barantati. Namreč: kdo bo pri kom spal. Se predno so prišle matere, so bili že vsi odbrani in lahko rečemo — Slavčkov je bilo premalo! Nekatere rodbine, ki so najprej vzele dva, so prosile potem za tri ali štiri in mnogi — zlasti od boljših krogov —, ki	se	prej	sploh niso prijavili, so	hodili
potem	po	enega otroka. Toda bili	SO' že
vsi	izbrani	in sporazumno oddeljeni,	otroci
so	si	jih	izbrali kar sami, in potemi po
koncertu so odhajali po trije, po štirje, po dva k eni rodbini, ne več trboveljski in jeseniški otroci, nego ljubeči se in spoprijatelji proletarski otroci. Im nikomur ni bilo te poti in te noči žal, niti nam-, niti Trboveljčanom!
♦
Bili so trije koncerti na Jesenicah. V pondeljek po visokih cenah, ki mu krijejo režijo, za gospodo... V torek dopoldne za delavstvo po zmernih cenah. Vmes pa za... v jeseniški cerkvi brezplačni kon-
mere glede delavskega varstva. Posebno karakteristično je poročilo, če pomislimo, da je bilo nadziranih le del obratov in da se smatra vob-če, da so delavsko-varstvene razmere v naši banovini še najbolje urejene. Nedvomno so v drugih delih države, kjer podjetniki gospodarijo bolj absolutno in nadziranje ne
KOVIHARJI.
GUŠTANJ
Za dne 23. julija t. 1. je sklical starej-šina obrat, zaupnikov javno zborovanje z dnevnim redom: Poročilo o poteku intervencij zaupnikov in o akciji za državno naročilo potom Centrale S. M. R. J. Udeležba je bila povoljna, a bila bi boljša, ko ne bi delali naši »narodnjakarji« protiagi-tacije, in to še proti sklepu njih lastnih dveh zaupnikov. Iz tega se dovolj jasno vidi, da so jim interesi delavcev deveta briga, njih glavni interes je le — kako sabotirati in razbr'ati razredno delavsko gibanje, katero živi v taki bedi iru pomanjkanju, da ni mogoče vsega opisati. Po pre-čitanju dnevnega reda je podal starešina s. Juh obširno poročilo o poteku vseh intervencij. Povedal je, da je podjetje izreklo željo, da n^j del. strok. org. skuša vplivati na merodajnih mestih za dobavo držvanih naročil, ki so v razpisu za inozemstvo, a se bi lahko izdelovala v naši tovarni. Zato so se povzeli potrebni koraki potom centrale Saveza. Za tem je ožigosal naš delavski obupni položaj, ter prečital razliko zasluškov med leti1 1923 (ko je bila še 90 odst organizacija) in sedaj! Nato je izrekel željo, da naj delavci sami prevdarijo položaj ter sklenejo, kaj se naj stori za njega zboljšanje. Dal je 10 minut odmora. Nato je pozval zaupnike, naj podajo svoje sklepe, nakar se oglasi s. Verčko ter predlaga, če podjetje zahteve delavstva, stavljene po zaupnikih, ne bo upoštevalo, se naj na določeni čas zbere vse delavstvo pred tovarno ter tako manifestira in zahteva uvaževanje zaupniških predlogov. (In če tudi to ne bo zaleglo, potem, ne preostaja' nič drugega, nego vsi v razred, strokov, organizacijo ter z organizirano močjo zahtevati zboljšanje položaja.) Predlog s. Verčka je bil z velikim odobravanjem spreJet. Sklepalo se je tudi, kaj se naj vse zahteva in kedaj. Pred zakljuičkvi-jo zborovanja je starešina pozval vse, da naj že enkrat nehajo se prepirati za vero in nacijo, temveč se naj do zadnjega organizirajo, če nočejo, da nam družine od lakote poginejo! Ker le v organizaciji j,e moč in rešitev za zboljšanje našega položaja, ter za splošno narodno gospodarstvo. (Silno odobravanje.) Da bo javnosti znano, kak ra.\ je v Guštanju za kovinarje, naj navedemo naslednje: Če pomislimo, da so se delavci že leta 1930 in 1931 pri polnem obratu zadolžili za okroglo pol milijona Din. Nato je bila še redukcija plač, ki je zmanjšala kupno moč še za 25 do 30 tisoč Din mesečno. Nato se je pričelo na 4 dni v tednu skrajšano delo, in to v jeseni L 1931. To skrajšanje traja še danes, torej že dve leti, kar je delavstvu v škodo letno za okrog 1,089.000 Din. Ce k tej številki prištejemo izgubo na redukciji mezd v letu dni, dobimo vsoto 1,449.000 Din. K temu pa niso prištete izgube nedeljskih prazniških zaslužkov, kakor tudi ne obresti, ki so jih morali plačevati v trgovinah za zadolžitve, pa kje so še izterjevalni stroški, in kje potrošnja za naraslo draginjo. Če se vse to premisli in prešteje, ti zastane kri v žilah, ko pa vidiš še lačne in razcapane družine, te nehote obide jok, hkrati pa do-
cert. Na ta račun je slišati po Jesenicah že nekaj dovtipov... Toda jeseniški proletarci so si opredelili in — za sebi namenjenega — priznali koncerti v torek dopoldne. Zaradi tega je bil tudi najbolj prisrčen.
*
Množice se zgrinjajo proti Delavskemu domu na koncert, katerega vstopnina je bila objavljena šele ponoči. Marsikdo pač ne more, ker ta dan na Jesenicah ni praznik. Samo nekateri obrati stoje, tami, kjer je pa elita našega delavstva, tami pa obratujejo:	martinarna, hladnodelna, valjarna,
žična valjarna, Javornik... Pa je vendar kmalu dvorana že prepolna, mnogo bolj kot dan poprej. In kako svečano razpoloženje! Vidiš stare proletarce poleg mladih sodrugov, stare mame poleg mladiH so-družic, nje, ki nikdar ne pridejo na kako slično prireditev: vse gre za izrazito solidarnost trboveljskim; trpinom.
Pred pričetkom stopijo štiri proletarske deklice na oder in pozdravijo trboveljsko mladino. Pride še peta in pove svojo pesem, prav tako šesta, deklica-sirotica. In zatem mlad, krepak dečko odkriva vest njih, ki imajo vedno polne mize, pa jim reveža ni mar.
In odzdrav:
»Mi smo od tami doma, kjer se solnce ne smehlja...
Krog nas je	sami	črni dim,
črna fabrika	pod	njim...«
Pa pride zastopnica delavskih žena in deklet in poklanja dva rdeča šopka zboru in solistki.
»Te rdeče cvetke	poklanjamo	prole-
tarske matere Jesenic Vam proletarska deca	iz Trbovelj	kot	simbol proletarske
s strani delavskih organizacij in ne obrtnih nadzorništev še ni izvedeno, vladajo še slabše razmere.
Tu čaka delavstvo še mnogo dela, resnega dela. Iz poročila pa lahko posnamemo, da trditvam delodajalcev o vzorno urejenih delav-skovarstvenih razmerah v dravski banovini ne moremo verovati.
II VESTNIK.
biš občutek, da bi udaril, da se zdrobi ves ta krivični svet v prah — a kam?! Družine obupno tarnajo, da že 14 dni nimajo ne kruha ne miasti, jemo le nezabeljeni krompir, koruzni močnik ali pa solato brez olja itd., pa dostikrat niti tega ni! In pri taki hrani naj bo delavec zdrav in čil za delo? Da je premajhen zaslužek, ve prav dobro tudi podjetje ozir. nje d. d., ker mu delavstvo dolguje na izrednem božičnem predujmu še za leto 1931 do 35.000 Din in za leto 1932 še 30.000 Din, a ne more odtegniti, ker ni kje, vkljub temu, da d. d. piše in roti, da se mora izterjati. Pa so zaupniki ta obupni delavski položa;. razgalili pred ravnateljem ter povedali, da tako ne more iti dalje, temveč mora vsaj to vrniti, kar je v letu 1931 odvzel, a ta je še huje tarnal ter pravil, da je v preteklem letu izšla bilanca tovarne z izgubo za 900.000 Din. Pa če bi bilo to tudi res, smo še kljub temu mi delavci z našo bilanco na veliko slabšem, za več kot pol milijona Din. Zato pa hodi delavstvo, da se še za silo preživi, li kmetom v prostem času opravljati razna dela, da tako prehrani sebe, pa še kak kos kruha prinese za otroke. A vsled prenapornega dela najprej v tovarni in potem na polju ali pri kmetu, nastajajo pogosta obolenja. Kar je v škodo družini in bolniški blagajni, pa tudi podjetju to ni pogodu. Zato je izdalo še pred nedavnimi izjavo, da bo vsak, ki bo trikrat v letu bolan, odpuščen. Torej zato, da trpiš kot kamen in si večkrat lačen nego sit, si raztrgan: kakor kak cigan in postaneš bolan od teh nebeških dobrot, ti obetajo še za nagrado trajen brezplačen dopust. Taka je pot in življenje delavstva, ki je pozabilo, da je rešitev le v močni strokovni organizaciji. Zapomni si, če se podjetja zavedajo važnosti svoje zveze industrijcev, ki ni narodna in verska, zato se moraš ti kot delavec tembolj zavedati važnosti tvoje razredne strokovne organizacije. ZAYE-DATI SE MORAŠ. DA TU GRE ZA TVOJ BOLJŠI KOS KRUHA!
Zato delavstvo, zdrami se in se organiziraj, če hočeš sebi in svojim boljše. Drugega izhoda ni in ga ne bo!!
Zahvala.
Oib smrti naše nepozabne ženie, matere in hčerke ge. Allbine Kunčičeve, roj. Stroj, te podpisani najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali težko trpljenje, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji ipoti, ji darovali nešteto vencev in šopkov in nas tolažili v tem težkem trenotku. Zlasti se zahvaljujemo Zvezi delavskih žena in deklet, podr. Jesenice za vzorno organizacijo pogreba in za izplačano nam ipodlporo v znesku Din. 200.—, potem kovinarski godbi S, M. R. J. za spremstvo na zadnji ipoti, pevskemu odseku javorniške »Svobode« za1 ganljive žalostinke na domu im .pokopališču, nosilcem krste s pokojnico in sploh vsem, ,ki so na ta ali oni način lajšali pokojničino in naše trpljenje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsem. tisočera hvala!
Jesenice, dne 11. avgusta 1933.
Rodbini Kunčičeva in Strojeva.
ljubezni do Vas in dobrodošlice med nami.«
Poljub s solistko zaključi to pobratimstvo jeseniških mater s trboveljskimi preko njihove dece.
In pride, martitiar, močan kakor nalašč za predstavnika težke železne industrije, in spregovori:
»Gospod dirigent, dragi otroci!
Čast mi je, da Vas morem pozdraviti v imenu Saveza metalskih radnika Jugoslavije, kot ene najmočnejših delavskih organizacij v državi, posebno pa Vas pozdravljam v imenu 1200 organiziranih jeseniških kovinarjev, katere posebno veseli, da Vas imajo v_ svoji sredi, Vas, ki ste prišli iz doline črnega dijamanta, od tam, kjer se solnce ne smehlja, saj« se baš sedaj odigrava pri Vas najžalostnejše poglavje v rudarski povesthici. Ko ležijo okoli Vas milijoni bogastva, da milijarde, ki jih dvigajo in so jih dvignili Vaši očetje in bratci na beli dan, je pri Vas zelo hudo in skrbna mamica marsikateremu ne more dati kruha.
Dragi Slavčki! Prišli ste k nam, da nam daste svojo pesem. Hvaležni smo Vam zanjo, mi pa Vam damo rdečih rož, znak ljubezni in bratske solidarnosti. Naj Vas ta barva in te rože spremljajo vsepovsod, saj pesmi in rož nam pač nikdo vzeti ne more.
Deca! Tami kjer je doma Vaš g. zborovodja in živi na tisoče Vaših brattev in sestric, je naša lepa pesem zabranjena in zdi se mi, da je baš to napotilo g. pevovodjo, da jo je presadil tja, kjer je našel najhvaležnejše polje, t. j. v delavsko mladež. Hvaležni smo mu za ves trud im čas, ki ga je vložil za Vas. Na Vas, Slavčki, smo pa ponosni, ker ste dokazali, da je tudi proletarski otrok zmožen petja, ki mu da mednarodni sloves.
RUDARJI.
Rudarji pozor!
Novi obrtni zakon, kateri velja tudi za osobje zaposleno v rudarskih in topilniSkih podjetjih, vsebuje natančne določbe glede odškodnine v pogledu vojaške vežbe, nadalje odškodnino za nepričakovan, zadržek od službe, kakor smrt v družini, poziv k sodniji (ne kot obtoženec), k naboru i. t. d. in razen tega še mnogo drugega.
Naravno, da gredo podjetniki po večini kar preko tega, kakor da bi ta zakon sploh ne obstojal. Radi tega je potrebno, da rudarji dobro proučite dr. Reismanovo »Delovno pravo« in vaše pravice povsod uveljavljajte. če pa bi podjetniki v tem ali onem slučaju zavzeli odklonilno stališče, potem to takoj naznanite Zvezi rudarjev v Zagorju, katera si bo potem skušala zakonu dobiti ■veljavo.
Vodstvo Z. R. J.
Protest rudarske internacionale proti nemškemu barbarizmu.
Klin se s klinom izbija!
Nemška fašistična stranka je prišla na oblast z nesramnim volilnim1 terorjem.
Strokovne, zadružne in politične organizacije delavskega razreda, ki so bile zgrajene v desetletnih požrtvovalnih bojih, so razpuščene in uvrščene v takozvano edinstveno fronto, ki. pa ni nič drugega kakor Hitler-in Gobbelsu vdano orodje, za katero delavci plačujejo, nimajo pa nobenih pravic, ker smejo samo plačevati in molčati. Desettisoče funkcionarjev delavskega gibanja ječi po ječah in prenaša razna mučenja.
Vse sadove proletarskega dela so uničili, prekleli osebe, ki bi utegnili biti nearijskega plemena, kakor tudi vse intelektualce, ki menijo, da se ne morejo slepo podvreči Hitlerjevemu mišljenju in postati njegova čreda.
Fašizem je otvoril meščansko vojno proti delavskemu razredu, plemensko in stanovsko vojno, ki dobiva oblike srednjeveškega barbarizma.
Te razmere so po vsemi svetu, predvsem med delavstvom povzročile ogromino vznemirjenost-
Ta ogorčenost mora trajati dalje. To pa še ni dovolj. Proletariat vsega sveta mora napraviti enoten trden blok. da se bo odločno boril proti nemškemu fašizmu, kot jako nevarnemu pojavu' za civilizacijo vobče in posebno pa še za delavski razred.
Tovariši! Poprimite se odločno boja proti Hitlerijanstvu, napovejte mu neizprosno vojno. Povsod mora biti naš bojni klic:
Proč s fašističnimi gospodstvom! Naj živi delavska organizacija!
Za internacionalno zvezo rudarjev: W. Lee, predsednik- A. Delattre, tajnik. E. Edwards, blagajnik. Za Zvezo rudarjev Jugoslavije: Ivan Kamnik, predsednik. Jurij Arh, tajnik. Anton Ule, blagajnik.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom naMskreneje zahvaljujem pevskemu odseku »Svobode« v Zagorju za petje žalostink ob grobu mojega blagopokojnega brata Ivana.
Jerman Alojz.
Trbovlje.
Izreki.
»Najvažnejša revolucija, ki vodi do resničnega napredka, še širi v glavah ljudi.«
»Socializem je delo razuma in ne strasti.«	,
»Najslabšo uslugo pa delajo delavskemu gibanju tisti, kateri v njegovih vrstah nosijo na jeziku revolucionarnost, a v srcu pa kamen zavisti, namesto družabnosti.«
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Ustanovni občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije v
Ptuju. V nedeljo, 20. avgusta, se je vršil v dvorani »Svobode« ustanovni občni zbor Splošne del. strok, zveze Jugoslavije, podružnica Ptuj. Predsednik pripravljalnega odbora, s. Schmidt, je ob pol 10. uri otvoril zbor, pozdravil vse navzoče in predložil naslednji dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora in ustanovitev podružnice. 2. Položaj delavstva in naloge strokovne organizacije. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Predsednik je poročal, da je pripravljalni odbor preko vseh težav in zaprek izvršil uspešno svoje pripravljalno delo, ki je bilo začeto marca meseca t. 1. Podružnica šteje že sedaj nad 100 članov. Glavni del članstva tvori delavstvo »Petovije«, skoro 100 odstotkov pa je organizirano' tudi delavstvo uslužbeno pri mestni občini. Povdari, da je današnji dan važen mejnik za delavstvo Ptuja in okolice, da naj delavstvo ustanovljeno strokovno organizacijo čuva, dvigne in usposobi za velike naloge, ki jih sedanji čas nalaga strokovnim organizacijam. Blagajnik pripravljalnega odbora sodr. Juršič je poročal o finančnem poslovanju. Sodrug Matjašič pa je konstatiral, da je finančno poslovanje vodeno v najlepšem redu. Navzoče članstvo je izreklo pripravljalnemu odboru za izvršeno delo zahvalno zaupnico. Sodr. Schmidt je za tem poročal, da je banska ifprava pravila za podružnico potr-
Ali si ie, sodrug, lian Cankarjeve druibel če Se nisi, pristopi takoj sedaj, 20 Din boS že Se zmogel, ker v oktobru dobiS lepe 4 knjige. Sodrugi poverjeniki, vilanlte vse zavedne in ukaieljne Člane strokovnih organizacij v Cankarjevo druibo. Poverjenik, ki Se ni Javil, koliko bo vzel garnitur, naj Javi takoj, da vemo, koliko izvodov naj tiskamo knjig C. D.
dila, prečita! tozadeven odlok in predlagal ustanovitev podružnice, kar je bilo z navdušenjem sklenjeno.
Centralni tajnik s. Jakomin je nato v daljšem referatu poljudno orisal težki položaj delavstva in naloge organizacije. Izrekel je zahvalo pripravljalnemu odboru za izvršeno delo	in	pozval	tudi	odbor, ki se
bo izvolil, da	to	začeto delo	z ljubeznijo
do velike stvari požrtvovalno nadaljuje, dolžnost vsega članstva pa je, da za po-vzdig in razširitev organizacije agilno sodeluje, ker le	tedaj bo	postopoma mogoče
vršiti naloge,	ki	si jih	stavi	organizacija.
Poročilo centralnega tajnika je bilo sprejeto z odobravanjem.
Pri 3. točki dnevnega reda je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Schmidt Matevž, podpredsednik Hagaver Fric, tajnik Hercog Mihael, blagajnik Juršič Otmar. Odborniki: Cajnko Franc, Ha-meršak Marija, Tomanič Josip, Peucinger Franc in Ratajc Marija. V nadzorstvo: Letnik Antoni, Korošec Terezija in Lazar Franc.
Pri raznoterostih se je razvil lep razgovor, poln dobrih predlogov in nasvetov za bodoče delo. Sodrugi so naglašali potrebo in važnost kolektivnih pogodb tako za uslužbenstvo mestne občine kakor »Petovije«. Omenjena je bila potreba po so-cijalnih in strokovnih tečajih za vzgojo in izvežbanje organizacijskih funikcijonarjev. Povdarila se je važnost delavskega tiska itd.
Ustanovni občni zbor je lepo uspel in smo uverjeni, da bo tako izvoljeni odbor, kakor celokupno članstvo vodilo svojo strokovno organizacijo dobro in spretno, jo napravilo močno, ker le tako bo mogoče izboljšati težek delavski položaj, ščititi delavske interese in iti naproti našim čilem.
H koncu je pozdravil občni zbor tudi s. Frenkovič v imenu podružnice Ujedinje-nega saveza železničarjev, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Ruše.
Dolgo časa je bila tovarna za dušik ostalim podrtjem v vzgled glede razmer med delavstvom in tovarno. A žal, moramo zadnji čas ugotavljati, da se je tudi tovarna dušika zastrupila z zgrešeno taktiko priganjaštva in trganja plač, kakor to delajo druga podjetja v Sloveniji.
Zadnji čas je podjetje razveselilo delavstvo z reduciranjem akordnih postavk pri izkladanju vagonov z apnom. Vsakdo ve, da je izkladanje apna zelo naporno delo, posebno pa zato, ker ie apneni prah zelo oster. Ker so bile dosedanje postavke za to delo že itak premajhne, zato so delavci odklonili akordni sistem ter so zahtevali, da se uvede navadno urno delo, ker so plače itak iste kakor pri akordu. Podjetje je na vse načine grozilo delavstvu, ker ni maralo znižanega akorda. Ker so pa delavci bili složni ter so vztrajali pri svoji zahtevi, se je podjetje moralo vdati in privoliti, da se odslej izklada apno na navaden delavni način, pač pa se zahteva, da se v istem času opravi toliko dela, kakor prej v akordu, če ne odpust ni izključen. Ako pomislimo, da se od delavca zahteva, da on z lopato v roki izprazni iz vagona 7500 kg apna v eni uri in to za plačilo od Din 5.75 na uro, je to zelo naporno.
Ker so pa nekateri delavci manj spretni, ali se pa bolj zavedajo, da niso živina, temveč ljudje, kakor vsak drugi na tem1 žalostnem svetu, so pri temi delu porabili več časa, kakor se jim je predpisalo. Poklicani so bili pred ravnatelja g. Anton Krejčija. Moralna pridiga ni izostala. Pred-bacivalo se je delavcem, da sabotirajo delo ter bi jih ravnatelj vsled tega moral odpustiti, česar pa zaenkrat ne bo naredil, ker upa, da se bodo dotični delavci poboljr šali in toliko dela opravili kakor ostali delavci. Tudi glede organizacije se je delavcem reklo, da se jim ni treba preveč zanašati nanjo, ker se ona itak cepi.
Toko lovi
AERO)XON
lEROXOf
fcm.i.ui'
z
zaponcem
Dokazano najboljši muholovec sveta. Se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno
VV
AEROXON
ii
Da bi se organizacija res cepila, nam ni znano. Kje ravnatelj, g. Krejči to opaža, ne vemo. Vemo pa, da je ravno v Rušah organizacija za celih 400 odstotkov na-rastla in če bo podjetje v takšni meri izkoriščalo delavstvo kot je to njih namen, potem se bodo gospodje lahko prepričali, v kakšni meri se delavstvo v Rušah »cepi«.
Opaža se, da so v Rušah gospodje, ki imajo večji interes na profitu inozemskih Židov kakor pa do sestradanih delavcev, ki so dobri državljani in volilci. Delavstvu v Rušah pa kličemo, naj, iz razmer uvidijo, da je enoten nastop edino sredstvo zoper brezmejno izkoriščanje.
Splošna delavska strokovna zveza podružnica Celje naznanja vsem članom, da je vsako nedeljo in praznik njen blagajnik od 9. do 10. ure dopoldne v Delavski zbornici v Celju, Javna kuhinja, ki posluje v vseh organizacijskih zadevah in pritožbah in sprejema člane vseh strok v Splošno delavsko strokovno zvezo, podružnica Celje.
STAVBINCI.
Sodrugi stavbinci!
Nobene stroke ni kriza tako prizadela, kakor nas stavbince.
Naše mezde so tako padle, da še takrat ne moremo živeti, kadar delamo. Ob času brezposelnosti pa smo prepuščeni najhujšemu. Borza dela pobira od nas prispevke, izključuje pa nas od podpor, tudi od izrednih in potnih.
Skrajni čas je, da započnemo z vztrajno akcijo:
ZA ZAKONITO UREDITEV MINIMALNE MEZDE STAVBIN-SKIH DELAVCEV,
ZA ZAKONITO UREDITEV BREZPOSELNEGA SKRBSTVA ZA STAVBINSKE DELAVCE.
Mi smo mnenja, da obeta ta akcija le takrat uspeh, če bo naslovljena na drugo delavstvo, združeno v Strokovni komisiji. Edino, če se naslonimo trdno na ostalo delavstvo, ki ga vodi »Strokovna komisija«, si
Ljubi otroci! Ko se boste vrnili nazaj aia svoje domove, tedaj povejte doma svojim očetom in bratom, da ste peli v Delavskem domu, koliko nas je Vas poslušalo an da vsi mi globoko sočustvujemo z Vami in obžalujemo Vašo bedo. In da bo za fije in za Vas boljše, če pojdejo za nami.
Zgodaj sicer ste morali okusiti vse te-■gobe proletarskega otroka, vendar naj Vas to ne plaši. Bodite ponosni, da se imenujete proletarski otroci, in ostanite tudi še nadalje vedri. Spremljajo naj Vas rdeče rože, Vi pa pojte, pojte v uteho in razvedrilo svojim staršem, pojte pa tudi vsem onim, ki ostajajo kljub vsemi huntom in stotisočem kalorijam hladni, pojite tako kot pravi pesnik — rojak Vašega g. dirigenta, »goriški slavček«:
»jaz pa vedno bom popeval, dokler ne poči to srce,
bom dušo mrzlo Vam ogreval, in sebi bom hladil gorje!«
V tem pravcu, dragi Slavčki, nam bodite še enkrat prav iskreno pozdravljeni med nami, izročite pa naše pozdrave tudi svojim domačim in kmalu spet na svidenje!«
Burna pohvala sledi njegovim nad vse občutnim besedam, ki lahko veljajo kot poslanica jeseniških kovinarjev rudarjem v Trbovljah, kot poslanica proletariata iz močnega revirja v onega, ki se bori na življenje in smrt... In deea je menda tudi razumela, vsaj, žarele so ji oči in se svetile kot Črni Diamant, ki ga spravljajo njih očetje in bratje na dan, venidar vse ■premalo, ali pa vse preveč, kakor pač vzamemo...
Sledi spored koncerta. Ena pesem vžiga bolj kot druga in kmalu so ljudje •samo še občudovalci znanja in sposobno-
sti, ki so skrite v delavski deci. In za slovo zaslišimo spet
»... kjer se solnce ne smehlja...«
*
Kosilo in slovo. Težko je, zlasti za mladino. Tako našo kot trboveljsko. Saj bi naši otroci še želeli prijateljev iz črne kotline. Zato jim kličejo: Pridite še, mi Vas čakamo z odprtimi rokami. Saj ste vsi naši, naši.
Otroci odidejo na kolodvor, tropa Jeseničanov jih spremlja. Na kolodvoru še nekaj pesmi, nekaj zamude in potem brlizg lokomotive in otroci gredo iz solnčne Gorenjske spet v sajasto dolino* Črnega Diamanta. In pesem se vozi z njimi.
*
Bil je to lep dokaz proletarske solidarnosti, dasi razna poročila vsega, kar so pokazali jeseniški delavci svojim trboveljskim sodrugom, niti me omenjajo. Ni najbrž oportuno'...
Mi pa sporočamo trboveljski mladini:
Povejte doma, kako so Vas sprejeli proletarci, kaj. so Vam povedali in pokazali, kako se imajo tam, kjer se zavedajo moči proletarske sloge in enotnosti in prosite jih: posnemajte jeseniške delavce, posnemajte njih moč, ki temelji v zavednosti in združenju1, in boljše nam bo. Boljše nam pa mora biti, saj tudi mi želimo solnca, kakor ga imajo oni, da bomo lahko zapeli:
»Mi s Trbovelj smo doma, solnce se nam' tam smehlja, saj za vse sijati mora!«
In ko nam boste v pozdrav zapeli to prenovljeno pesem, nam bo vsem še mnogo, mnogo prijetnejše!
Dotleji pa »zdravstvujte!« in mislite na našo moč!	—on—
Mirko Kus-Nikolajev:
Železna peta*).
Mislil serci, da fe ta knjiga so-,vremena, ali vsi se je baje.
Jack London.
Leta 1906 ie Jack London začel pisati svoj socialni roman »Železna peta« (The Iron Heel), ki je zelo karakteristična za razvoj družabnih obnošajiev pred in po vojni. Ko je bilo njegovo delo končano, tega romana ni hotel tiskati noben časopis. In ko se fe naposled vendarle našel založnik, je meščanski tisk to delo enodušno obsodil, kar seveda ni nič čudnega. Čudno je le to, da so tudi ameriški socialisti odklonili to delo, češ, ker je v njem polno mračnih pro-rokovanj.
Leta po smrti Jack Londona (1916.) so iprešla. Končala se je svetovna vojna in revolucija in — Jack Londonova vdovica Gharmian London je dobivala nešteto pisem, ki so dokumentirala resničnost tistih »mračnih prorokovanij«, ki so svoječasno vznemirile tudi zinane socialiste. Jack London sam je pobijal očitke, da je hotel nekaj »pror okovati«.
Sam pravi:
» . . . nisem hotel napisati knjige kot nekako prorokovanje. Jaz v resnici ne verjamem, dla bi se mogle takšne stvari dogoditi v Združenih državah. Nadejam se, da bo čim večje število socialističnih glasov to
*) V zagrebškem »Radničkem Glasniku« je izšel esej proletarskega ideologa dr. Kus-Nikolajeva. Po svoji zanimivosti in aktualnosti je weden, da ga čitajo tudi naši či-tatelji, zato ga priobčujemo. Roman »Železna peta« imamo pa tudi v Vukovem prevodu/ in svetujemo, da ga čita vsak proletarec. Obe knjigi staneta 15 Din. — Ured.
preprečilo — vsaj nadejam se, Napisal sem »Železno peto« kot opomiii, da se ve, kaj se lahko zgodi, ako pri volitvah ne ivzrše svoje dolžnosti. To je vse.«
Res je, »prorokovanja« se v polni meri niso izvršila v U. S. A., vsaj formalno ne. Ali Europa je pokazala, da se tista »mračna prorokovanja« v resnici lahko oživotvorijo. To je evropski fašizem ali kakor je to po-javo imenoval Jack London: oligarhija,
Jack London je — kakor v trenotku nekake jasnovidnosti predvideval bistvo fašizma, javljajoč železno ipeto kapitalizma kot zadnjo in najbolj učinkovito fazo za popolno zasužnjenje proletariata. Slučaj italijanskega fašizma podčrtava vsako vrstico v Jack Londonovi knjigi.
V	čem leži pojav železne pete?
Roman je pilsan v obliki zapiska, dnevnika, ki ga je našel Anthony Mereditih 700 let po pripravah velikih socialnih revolucij v Ameriki, ki se odigravajo med leti 1912 do 1932. Dntevnik je pisala Avis Everhard, žena delavskega voditelja Ernesta Everhar-da, ki je 1932. bil od oligarhije tajno justi-ficiran. Meredith je izdal to delo, ko je že bila oživotvorena socialistična država, san, za katerega ie živel in timrl Ernst Everhard,
Ni toliko važen uvodni del tega dnevnika. v katerem opisuje Avis, hči premožnega profesorja univerze, kako se je spoznala z delavskim voditeljem in književnikom Ernstom Everhardom, bivšim podkova-čem>. Važnejša ie osebnost Ernsta Ever-harda. Everhard.1 ima dve odlični strani v značaju: izkušnjo proletarca in razvito inteligenco, katero — marksistično izšolano
—	stavi v službo svojih sodrugov. Ta večni dielavec z •utrujenimi očmi in jekleno voljo, obravnava znanstveni socializem s tako preciznostjo in s tako odličnim spoznavanjem, da bi se nekatera poglavja tega romana morala v obliki letaka raizširiti po celem svetu.
Stran 4
»DELAVEC«
25. avgusta 1933
SoM!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.	TELEFON 31-71.
Sodražice!
bomo stavbinci v stanu priboriti zastopstvo naše stroke v Delavski zbornici, ki bo vodila ostale naše napore v zgornjih pravcih. Zato moramo stavbinci odklanjati vse poskuse, da bi se nas od ostalega delavstva in od Strokovne komisije odtujevalo. Ako bi takim poskusom nasedali, bomo sami krivi, če ne bomo imeli v teh, za nas tako težkih časih, še tistega vpliva, ki bi si ga v zvezi z ostalim delavstvom lahko pridobili.
Z ozirom na to se obračamo na vse stavbince, ki enako mislijo in to razumejo, da si izvolijo za vsak obrat svoje zaupnike pod temile parolami:
ZA ZAKONSKO UREDITEV MINIMALNE MEZDE STAVBINCEV!
ZA ZAKONSKO UREDITEV BRREZPOSELNEGA SKRBSTVA ZA STAVBINCE!
ZA ZASTOPSTVO STAVBINCEV V DELAVSKI ZBORNICI!
ZA NAJOŽJE SODELOVANJE STAVBINCEV Z OSTALIMI DELAVSKIMI STROKAMI, ZDRUŽENIMI V STROKOVNI KOMISIJI!
Izbrani zaupniki^stavbinskega delavstva naj naznanijo svoje naslove Strokovni komisiji za Slovenijo, Ljubljana, poštni predal 290, ki bo organizirala po vsej Sloveniji sestanke stavbinskih delavcev, ki se bodo ba-vili z zgornjimi vprašanji.
zveza Živilskih delav-cev.
Slaščičarji — Ljubljana.
Ni še preteklo mnogo časa. kar smo se zbrali in stopili v vrsto delavskih organizacij. Ustanovili smo si našo sekcijo, ki po gteviiu sicer ni velika, to pa opravičuje dej-stvo, da je nai poklic eden najšibkejšib. In ravno zato, ker je naša obrt šibka, nima ta-korekoč skoraj nobenih zakonov, ki bi ščitili izrecno naše delavstvo po manjših obratih, je potrebno, da je vsak slaščičar, kakor tudi vsak drugi, ki je v sorodstvu z našo obrtjo, organiziran v naših vrstah. _
Le kadar bodo vsi organizirani, kadar bode vsak razumel pomen in smisel organizacije, takrat bo nam možno, da odpravimo krivice, ki se gode pomočnikom v nekaterih obratih in tokrat bomo dosegli- tudi našo kolektivno pogodbo.
Sodrugi, ni vse, če plačujete samo članarino z neko mlačno malomarnostjo, ampak treba je, da se poglobite v smisel dalav-skega pokreta. Vsak posameznik mora biti pokretu idejno vdan z dušo in telesom in po svojih zmožnostih intenzivno delati v njem, ker samo na ta način bomo dosegli naše pravice in si zboljšali bodočnost.
Mi živimo v dobi, ko individualizem in malomeščanstvo propada. Naša doba zahte-
va, da smo združeni, ker samo ▼ skupnosti je moč, da najdemo pot iz tega zla, ki je zajelo v zadnjem času do malega skoraj vse razrede.
Kdor pozna moč kapitalistov, ta bo to razumel, ker ve, kako težka je borba delavca za vsakdanji kruh.
Samoposebi je razumljivo, da cilji, ki si jih stavimo, ne morejo biti izvedljivi tako hitro. Sama inteligenca za voditeljsko iunk-cijo ne zadostuje, da bi bile vse ovire in težkoče takoj odpravljene. Tu so potrebne tudi moralne lastnosti, zlasti pa podjetnost, požrtvovalnost, predvsem pa vztrajnost.
Res je, da večini to požrtvovanje in vztrajnost ne diši. Prisiljeni delajo za vsako ceno delodajalcu, za sebe pa nečejo. Temu je pa krivo to, da smo šele malo časa organizirani in se še marsikdo od nas ne zaveda prav, kaj je organizacija in kakšna je njena moč.
Pripomniti pa je tudi treba, da so se skoraj do povojne dobe predstavniki naše obrti prištevali k meščanom in so v to meščansko siero potegnili tudi pomočnike. In pomočniki, napihnjeni od meščanske samozavesti in meščanskega ponosa, so se čutili nekam zvišene nad drugimi delavci, dasi so jim bili žepi prazni. Bili so se po prsih, četudi so delali do 16 ur dnevno, češ: »Mi smo nekai boljšega!«
Niso se pa zavedali, da so le hlapci go-spcda:j;v in da jih oni izrabljajo v svoje namene. Zato je nastal baš v naši obrti splošen nered, ki se pa sedaj naenkrat ne da tako z lahkoto popraviti, ker je navada preveč ukoreninjena in imajo delodajalci iiksno idejo, da v slaščičarskih delavnicah ni mogoč delovni urnik.
Ker je pa inteligenca takorekoč v zvezi z našo obrtjo, je upanje, da bomo zato tudi prej kaj dosegli.
Mogoče bo kdo ugovarjal: »Toliko časa je že organizacija, pa se še ni ničesar nare-. dilo.« Res, morda na prvi pogled ničesar, če pa pogledamo bolje objektivno, pa mnogo. Prej se niti poznali nismo; tavali smo okrog malodušni, brez vsake vezi, brez vsakega cilja. Sedaj pa — res nismo naredili mnogo, a očistili smo marsikaj, ki izgleda na prvi pogled malenkostno, v resnici je pa velikega pomena. Mnogo narediti pa se s peščico organiziranih tudi ne da. Ker kolikor moči, toliko pravic.
Nam je treba malo več volje in zaupanja v samega sebe. Ne smemo spati, ampak delati propagando, da bomo obrnili na nas pozornost, kakor to že dolgo delajo drugi. Časi, ko so nam tujci bili učitelji, so minuli in sedaj nam je dana prilika, da se svobodno razmahnemo in pokažemo, da smo tudi mi zmožni tega, kar so zmožni drugi. Dokazati moramo našim mojstrom, da znamo tudi mi, kar znajo tujci. Rešiti jih moramo tistih bolnih misli, da so Specialisti samo nemci.
Res je, da nikjer ni slaščičarstvo tako razvito, kakor v Nemčiji. Tam imajo cele knjižnice slaščičarske literature, medtem, ko mi še nimamo niti ene knjige. Ampak, to nas ne plaši; česar še ne znamo, se bodemo pa naučili. Stremljenje vsakega naj bode, sploh kaj je mlajše generacije, da se čim bolj izobrazi praktično, predvsem pa je potrebna duševna izobrazba.
In če nimamo slaščičarske literature, imamo pa zato drugo, ki bo mnogim še v večjo korist.
V	teh poglavjih je Jack London na višini UptonaaSinclaira. Čvrst in brezkompromisen. V salonu svojega bodočega tasta Everhard brez usmiljenja razgalja vso nagoto samozvanih meščanskih intelektualcev, pridigarjev in ideologov slaščavega im vodenega samaritanstva. Razreže mastne plasti, ki so: okrog njihovih možganov in srca in pokaže tako vso mizerijo teh .organov: kulturo in humanost!
Jack London je odlično poznal vso duševno bedo teh plačancev ameriškega kapitalizma, ki v imenu profita pridiguje in uči ljubezen, pokornost, pohlevnost ter te svoje narkotične preparate prodajajo lačnemu delavcu.
Piri drugi priložnosti pokaže Everhard tudi malomeščanom, ki jih stiska kapitalizem, vso njihovo nemoč in njihovo neizbežno propast. Pritisnjeni z ene strani od proletariata, z druge strani pa od kapitalistov, morajo biti zgnjeteni kakor med dvema kamnoma kot prva žrtev socialnih nasprotstev. Vse te male trgovce, obrtnike in ostali gospodarski drobiž mora poteptati gospodarski (pridobitni) sistem, ki labricira na tone, dokler ti mali proizvajajo ali prodajajo na kilograme. To je neizbežna logika pridobitnega (gospodarskega) razvoja.
Vsekakor ie najzanimi.vejše objašnjeva-nje med Everhardom in zastopniki velike buržoaziie. V tem objašnjevanju, v nekem ekskluzivnem meščanskem klubu, se že sliši in vidi daljno grmenje in bliski, pi prete razrušiti družbo. Everhard namiguje na bližajoči se spopad s prepričanjem odlično podkovanega marksista, za katerega so merodajna samo dejstva, izdelana na podlagi logike in matematike. Celi zbor industrijskih velikašev in financijskih volkov se zvija pod udarci njegovih, odsekanih in treznih dokazov. On ne apelira na njihovo humaniteto, moralo, poštenost in vest, nego s stisnjenimi nestmi oznani a prihod socialistične pravice. Nlegova izvajanja in dokazi ne zadevajo nji-, hovib src, nego njihove denarnice.
Med tem, ko se zastopniki kapitalistov
umikajo in krijejo s španskimi stenami in s podtikanjem, Wikson, ideolog .oligarhije, organizator železne pete, odkrito prizna problem nasprotstva kapitala in dela.
»Oblast« — to je iskreni odgovor oligarhije:	vse	ostale fraze o gospodarstvu,
družbi, humanosti, so prosti — humbug. Oligarhija tuldi to dokazuje, vsakemu, ki bi lahko rušil svetost njene oblasti. Škofa Mo-rehousea, plemenitega filantropa in kristjana, ki hoče nositi Kristove besede v delavske kvartale, zaprejo v norišnico. Očeta Ernstove žene, znamenitega znanstvenika, poženejo z univerze, z goljuiijo mu odvzamejo hišo in premoženje, ker simpatizira z delavstvom. Ustvarijo umetne razkole med delavstvom, izigravajoč privilegirane strokovne organizacije:	železničarske, strojni-
kov, tehnikov in kovinarjev. Formirajo milico, ki ima nalogo, da bo služila njihovim interesom. Kratko: delajo vse to, kar dela danes fašizem v najširšem obsegu.
Poleg svoje brezkompromisnosti je Everhard demokrat. On veruje v demokratske uredbe svoje domovine. On pridiguie zmago z volilnimi žari, njegovo orožje so volilne krogljice.
Ali bo oligarhija spoštovala volitve? j Sam Wikson odkrito trdi da — jih ne bo spoštovala. Njegova parola je oblast brez milosti . . . Oligarhija dioibro zna, da svobodne volitve pomenijo za. njo trajno nevarnost. Tudi so .pripravljeni, da vsak. njim škodljiv rezultat volitev, zaduše po Wikso-novem receptu.
Uspela generalna stavka 1912. leta ie prepričala oligarhijo, dla samo železna peta (imenujmo jo z diamašniim imenom: fašizem) lahko pogazi proletariat, predno v resnici zrnata ali pred: volilnimi žari, ali — ako oligarhija ne prizna volitev — na barikadah.
In ko ojačeni socialisti in kmečka zveza pridejo v Washington, se začnejo organizirane provokacije. Najprej so razbiti kmetje. Niihova revolta je zadušena v krvi. Oligarhija triumfira. Socialisti brez kmetov so v manjšini. Sedaj so oni na vrsti. Provocira
ertus
terpentinovo milo
hvalijo vse naše gospodinje, ker je izvrsten domač izdelek in
zelo poceni!
Dobi se v vsaki trgovini!
E
Vsak član naše organizacije naj bi postal tudi član »Svobode« in »Cankarjeve družbe«, ker le tedaj bode postal pravi član splošne delavske organizacije, kadar bode spoznal idejo velikega buditelja delavstva
—	Karla Marksa.
Podpredsednik sekcije slaščičarjev.
se atentat na kongresu lin 'podtakne socialistom. Posledica: ječe za poslance. Neomejena oblast oligarhije, kakor da je za vedno zavarovana:	delavci	,so ostali brez svojih
voditeljev.
Ali tajna organizacija 'proletariata funkcionira še dalje. Vodi se neusmiljena, krvava borba z agenti železne pete, s »črnimi srajcami« oligarhije. -Končno se posreči, da osvobode voditelje im borba se pojača. Jack London opisuje vse strahote te ilegalne borbe, ki se končuje s krvavo vstajo v Chicagu. Ali tehnična premoč oligarhije zmagu e. Proletariat nima ničesar razen obupa in požrtvovalnosti.	•
Izkrvavljeni proletariat naposled podleže. Preostaja samo reorganizacija razsulih proletarskih armad in upanje v končno zmago. Ta zmaga pride še le po stoletjih, kakor to iavlja »izdajatelj« dnevnika Avis Ever-hardove, že prej omenjeni Meredith.
Po svoji konstrukciji, po svo ih ostrih socialističnih analizah, po izdelanem stališču in odličnem .poznavanju socialnega mehanizma, zavzema to delo Jack Londona posebno mesto med njegovimi deli.
Res je, da se delo samo- na nekaterih mestih dviga do socialnega 'protesta, im je stvarno bolje opomin človeka, ki vidi. kaos, v katerega drvi današnja človeška družba, če pravočasno n,e spremeni svojega kurza. Tudi je hotel Jack London opozoriti na nevarnosti, ki morajo brezogiibno nastati, ako železna peta (po današnje: fašizem) hoče obdržati nia prestolu — »oblast«. To opozorilo ni nikako mračno prorakovanje, ker končno London tudi čez triumf železne pete vidi novo družbo. On ni pesimist. On ostane borec ali rad bi, da 'bi se mnoge nepotrebne strahote in okrutnosti odstranile z vzgojo proletariata za naloge, ki ga čakaio in mu vcepile v glavo tiste besede Wiksomove: » ... ki jih bo slišal v prasketanju strojnic, če se teh svojih nalog ne bo zavedal.«
Da danes trditve Jack Londona niso baš več samo »opornimi«, pričajo fašistične akcije — železna -peta . . .
Kultura.
Džepna biblioteka v Zagrebu je izdala II. kolo, br. 1 svojih dobrih, poučnih in zanimivih brošur. V rokah imamo pravkar izšlo »Stara i nova Španija« od I. Boyerja i C. Minlosa. Obsega glavne etape španske zgodovine in socijalno strukturo sedanje Španre. Govori o španski krizi, njenih vzrokih, razvoju in posledicah. Cena brošuri je 4 Din. Naroča se: Zagreb, Gunduli-čeva br. 24.
Snaga, socijalistički časopis, zvezek 8» je izšel. Prinaša obilo člankov o socializmu, o delavskem razredu izpod peresa Jove Jakšiča, Dragiše Lapčeviča, Bogdana Krekiča, Živka Topaloviča in drugih. Stane izvod 3 Din. Naroča se: Sarajevo, po-štanski pregradak br. 181.
Svijet, ilustrirani tednik, izhaja v Zagrebu in prinaša vse polno lepjh slik iz planin in letovišč.
Razno.
Ali že veste, da se večina bolezni prenaša po muhah? V času sadja je ta nevarnost še večja. Razen tega zamaže muha Vaše slike, zavese, lestence itd. Tu lahko pomaga samo dober muholovec, ki za malenkost od 75 par ali 1 Din lovi muhe podnevi in ponoči ter skrbi za Vaš zaželje-ni mir v spanju! S tekočinami in razprše-valci, ki so zelo dragi in so razen tega nevarni radi ognja, se ne morete nikdar iznebiti sitnih muh tako hitro in sigurno, kakor z že 35 let obneslim, dokazano najboljšim muholovcem sveta »A e r o x o n«. »Aeroxon« se mnogo posnema, zahtevajte torej izrečno le to znamko.
NASVET MNOGIM!
Kdor služi kruh doma, naj tudi kupuje izdelke domačih tvrdk, pri katerih služi svoj kruh tudi Tvoj sodrug!
Izdata konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter ra tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Maribor«.