Slovenec številka 100. JOLIET, ILLINOIS. 1?. NOVEMBRA 1915 LETNIK XXIV Italijanska ofenziva ob Soči izjalovljena. Avstro-Nemci prodirajo v Srbiji le počasi. Razkropljena srbska krdela se bijejo po levje za življenje ali smrt. Francozi vzeli nazaj mesto Veles. V Solunu se izkrcalo baje do 300,000 zaveznikov. Na ruski fronti neprestani manjši bojL Pravtako na zapadni fronti. villA 8- nov- (Brezžično v Say-1 -J ~~ V dne 8. novembra objavlje-^ naznanilu avstro-ogrskega vrhov-' v°inega vodstva je rečeno: Janska lerdobski planoti se je itali-S0Vr a. ofenziva popolnoma izjalovila, zavzeti" 56 P°Poldne posrečilo, so A.' Vrh. d' Lana. Zvečer pa " vslrUci zopet osvojili postojanke. Položaj neizpremenjen. ' nov."11"!9-. nov" (Cez London, 10. ■?Bani| — Sledeče uradno na- "\Ta° K nocoj objavljeno: iieizj ltahjanskem bojišču je položaj ^eka emenjen' SP'°šno je vladal mir. Dol J "aPadov na obsoški fronti in v ' Proti Colu di Lana, smo Tr etja ofenziva izjalovljena. Berlin m sko of n0V' ~ "Tretjo italijan- smatram^V° V Soškem okrožju lahko Pfavi n"10 P°P°'noma izjalovljeno,'' v avstro-°CeVaVeC "KoeI"er Zeitunge" k0T ga n"°grskem glavnem stanu, ka--Aovice, ••'1;(aja aSe«Uira za prekmorske Poskusi d, Pojemajo le še medli nov. oa!ranja od strani Italija- p^Aogtomt1zg2° 50 I!alijani "'-V Je bi'o 5,387 ujetih m poleg tega Jin nikov litr- med "jimi 106 čast- ^ ^„/en ir^6^^6 na usmržen" n V UJetn'kili so bile vse ' itr so Avstrijci obdržali vse P°s'ojanke." clnr no naznanilo iz avstro-ogrske-stana, datiraho 10. ' )nega glavnega Slillia,- uauidnu pravi, da so bili laški napadi na p prav'. da so bili last di i U8or0, Zagoro, Olagavo in Col ZraCi °dbiti- Dostavlja, da je laška brežin °Vllica spuščala bombe na Naj 0 ln usmrtila več civilistov. 2 balkanskega bojišča. Nemško-bolgar-fa grjy'. 'aljec nadalje gazi in men-1)0- Kruševac, ena končnih Postaj mi'j sever ..............' * vzet a ozaPadno od Niša, je bil za- veznice Užice-Kruš ševac, 50 Plei»Qm nip0gimi ujetniki in obilnim vPadn^; ° najboljših poročilih so :*niCo ftp^'°mastili več milj čez že-•h cilie elgrad-Niš, ki je eden glav- ic: »ih ki "a i,," "iihove kampanje. Zavezr Beriin, zavezciških virov, toda 0('bili ve.*, da so Bolgari težkimi izgubami. ostane Bolgarom? v'ioioS,9P;0dirajo dalje> kakor pra Vrline' ?Ov,ražnik'a Niš .Serij« s v>Ue) J nov. (Brezžično v Say Sein«ra za prekmorke no- vice objavlja izmeno brzojavk med bolgarskim vrhovnim poveljnikom in prvim ministrom Radoslavovom povodom osvojitve Niša. General Ecov je brzoja.vil: "Po težkih in krvavih bojih so naše hrabre, zmagovite čete osvojile Niš in razvile bolgarski prapor, ki -se tam nima več sneti." Prvi minister je odgovoril: "Osvojitev trdnjave Niš, na kateri ima vihrati narodni prapor za vse čase v čast kralju in deželi ter v slavo naših hrabrih vojakov, je napravila meni in mojim tovarišem največjo radost. Ministrski svet pozdravlja zmagonosni prapor, ki je tako popolnoma utelesil narodno edinost." Kralj je brzojavil: "Čestitam iz celega srca na osvojitvi Niša — tiste trdnjave izdajstva in neresnice. Bog čuvaj naše hrabre čete." Avstro-Nemci prodirajo. Berlin, čez London, 8. nov. — Srbsko mesto Kruševac, ob železnici kakih 50 milj severozapadno od Niša, so osvojile nemške čete, kakor poroča danes štab vojnega glavnega stana. Naznanilo o vojskovanju na Balkanu se glasi: "Avstro-ogrs'ke čete so dospele v lvanjico (27 milj jugovzhodno od Kraljeva) in Ijonac, 7 kilometrov severovzhodno od lvanjice. Nemške čete naskakujejo višinske postojanke pri Kraljevu. Med Kraljevom in Krušev-cem je bila zapadma Morava prekoračena na več točkah. "Kruševac je bil zavret v noči od 6. na 7. novembra. Več nego 2,000 ne-ranjenih Srbov je bilo ujetih. Nad 1,500 ranjencev leži v bolnišnicah. Vojni plen obsega 10 topov, velike množine streliva in drugih vojnih potrebščin. "V dolini južne Morave smo prodrli ■skozi Praskovce." Poraz zaveznikov. Berlin (čez Tuckerton), 8. nov. — Anglo-francoske čete, ki so napadale Bolgare na bolgarskem ozemlju južno od Strumnice, so bile danes odbite s težkimi izgubami. Prišlo je do spopada od moža do moža z največjo sil-nostjo. 1 t Bolgari so zmagali, čeprav so se imeli bojevati proti številno mnogo močnejšemu sovražniku, tako poroča vojni glavni stan. Ali se bliža Srbom pomoč? London, 9. nov. — Nemško-bolgar-sko prodiranje v Srbiji je nekoliko ob- icnčeno po zmagah zaveznikov proti bolgarskim četam na jugu. To zadnje bojno torišče na Balkanu bo prejkone okrvavljeno po strašnem bojevanju v bližnjih dneh, ker poročajo iz nemških virov, da je bilo 300,000 anglo-iranco-skih vojakov že ižkrcanih v Solunu. Ti vojaki se prevažajo proti severu tako hitro, kakor je vlakom prevažanje mogoče. Črnogorci so baje zaustavili vse avstrijsko prodiranje. Radoslavov, bolgarski prvi minister, je posvaril Grško, da smatra njegova dežela grško dovolitev izkrcavanja zavezniških čet v Solunu za prelom nevtralnosti. Zavezniki polnijo Solun. London, 9. nov. — Berlinski časopisi, kakor jih navaja kodanjski poro-čevavec Exchange Telegraph-družbe, pravijo, da so zavezniki že izkrcali 300,000 mož v Solunu. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 9. nov. — Vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo glede vojskovanja proti Srbom in Črnogorcem: "Ob črnogorski meji je položaj neizpremenjen. "Ena skupina avstro-ogrskih čet, bo-jujočih se v Srbiji, je zavzela lvanjico in druga skupina je izgnala sovražnika iz višinskih postojank ob cesti iz lvanjice v Kraljevo. Nemške čete so pregnale sovražnika iz obkopane postojanke južno od Kraljeva. "Južno od Trstnika so naše čete v boju. Od Kraljeva prodira neka nemška divizija proti jugu. Bolgari so zavzeli Leskovac." ■Črnogorsko vojno poročilo. Cetinje, čez Pariz, 9. nov. — Danes izdano naznanilo črnogorskega vojnega urada poroča odbitje avstrijskih napadov takole: "Važni topniški spopadi so se pripetili ob celi fronti dne 7. novembra. Sovražnik je gonil naprej tvojo pehoto v napadih na razne točke, a brez uspeha." Upor v bolgarski armadi? Pariz, 9. nov. — Resen upor se je začel v bolgarski armadi in vstanki so se pripetili v mnogih mestih, kakor poroča brzojavka iz Bukarešta danes. V Bjelogradčiku je bil cel bataljon, ki ni hotel iti na fronto, razorožen in polovica vojakov je bilo usmrčenih. V Plovdivu, Kustendilu in Varni so bili slični upori.^ Mnogo častnikov, kakor tudi vojakov je bilo ustreljenih, ker se niso hoteli bojevati proti Srbom. Francozi vzeli nazaj Veles. London, 10. nov. — Francoske čete so baje zopet odvzele Bolgarom mesto Veles, in druge brzojavke pravijo, da so Bolgari v nevarnosti, da jih zajamejo ob strani Angleži. Neka brzojavka iz Aten pravi, da so srbske čete v prelazu Kačaniku dobile važno zmago. Angleške čete z novimi oddelki prodirajo proti Strumnici. Berlin pa poroča, da so bili Angleži in Francozi poraženi. Styuij so bili ruski napadi odbiti. Sicer iii poročati ničesar." Tudi Nemci uspešni. London, 9. nov. — Na vzhodni bojni front? so Rusi še vedno v ofenzivi na obeh krilih, dočim v središču ni znatne delavnosti. Na severu ob vsej fronti ob reki Dvini od Rige do Dvinska napadajo Rusi, a brez uspeha, po nemških poročilih. Na jugu v Galiciji je ru-ska ofenziva tudi malo uspešna, ker so bili vsi napadi odbiti, kakor poročata Berlin in Dunaj. Z zapadnega bojišča. Berlin, 8. nov. — Nemške čete so po živahnem boju zavzele po granatah razrito francosko ozemlje Severovzhodni; od Cellesa v Vogezih. Današnje foročilo velikega glavnega stana po ros a nadalje, da je bil zavzet del strelskega jarka na Hilgenfirstu. V dnevnem naznanilu je nadalje rečeno: Poročnik Engelmann je zbil včeraj zapadno od Donaia svoj šesti zrakoplov. Bil je angleški bristolski dvo-krovnik, s tremi strojnimi puškami o-borožen. Topovi razrivajo zakope. Pariz, 9. nov. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "Topniški boji 1.) Mi odborniki slov. katoliških društev v La Salle, III., in farani slov. cerkve sv. Roka se popolnoma strinjamo s č. g. Frančišek Šaioven-om in njegovim delovanjem, ter smelo rečemo, da smo ponosni, ker imamo v svo-jej sredini moža, kojega ideje za slovenski rod so vzvišene, nesmrtne, kojega delovanje kot svečenika popolno. Prepričani smo pa, da vsakdo, ki je slišal govor č. g. župnika ob rakvi pokojnega J. Turka ter je razumil in nepristransko mislil, ve, da ni bil to ni-kak napad na pokojnika, pač pa je bil odmerjen živini v svarilo; sicer pa dik-tiranja od Vas ne potrebujemo, še najmanj pa č. g. župnik. — 2.) Čudimo pa se članom dr. Triglav štev. 2 S. P. J., ker je večina dobrih zavednih mož, da dopuščajo svojemu odboru, ki sestoji iz samih brezverskih ter nebodijihtreba -ocijalističnih po-turic, da mečejo umazane in žaljive posovke na poštenega župnika in uzor-nega moža. In obžalujemo, da ima dr. Triglav štev. 2 S. N. P. J., ki je bilo nekdaj eno izmed najboljših v naselbini, tako izprijeno vodstvo, kakor ga ima danes. 3.) Protestiramo pa mi in smo tudi zoper vsako vmešavanje v naše farne zadeve od o^eb, ki ne spadajo v našo župnijo in ne podpirajo iste. Farani slov. cerkve sv. Roka v La Salle, 111. ! Stopil je ra/. ; večnosti. Na je. Kličemo Vam, č. g. Skur: Dobro došli v Lorain! Naj Vas ljubi Bog mnogo let ohrani med nami! Lep pozdrav Vam, g. urednik, in vsem čitateljem A. Slcpvenca. A. B., naročnik. Milwaukee, Wis., 7. nov. — Uredništvo A. S.: — Če hočete priobčiti pismi, kateri sem prejel od bratov, ki sta v vojski, bo gotovo ustreženo temu ali onemu čitatelju. Pismi se glasita: "Dragi brat! Skoraj sem nate že čisto pozabil, odkar sem od doma, kajti sedaj je že drugo leto. K vojakom sem šel dne 24. julija lanskega leta. Zdrav sem še, to se imam pa Bogu zahvaliti. Več hudih bojev sem že doživel. Daj Bog, da bi se srečno domu vrnil! Te pozdravljam Tvoj brat Matevž Mohorko." "Dragi brat! Skoraj bo eno leto pre šlo kar sem šel od doma. O Veliki noči 11. aprila smo bili poslani nad Rusa v Galicijo. Mnogo sem videl grede in v vojski doživel. Kako so granate razpokavale blizu nas, pa ven dar sem še živ! Sedaj smo Rusa na zaj nagnali, pa so nas na jug poslali, da bi še Srba in Italjana tako, kakor Rusa. Ko smo dobili povelje, da gremo od severa Ua jug, smo bili veseli, da se bomo zopet z drugimi sovražniki poskusili. Prvega septembra smo odšli iz Rusije na jug. Zopet se vo zim po tisti poti domu ali mimo do ma. O da bi se še od juga zopet vriiil zdrav domu: Bog in Marija.z Jezusom me usliši in obvari! Ko bo priložnost, Ti več pišem od juga. Te pozdrav ljam Tvoj brat Simon Mohorko." SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Tudi godba jim ni pomagala.. . Strelec Iv. Sert (štaj. Slovenec) piše: , Ob pol 11. uri ponoči, dne 25. avgusta smo ob svetli mesečini poslušali šumenje Soče, obenem pa začuli rožljanje sovražnega orožja. Zapazili smo naenkrat cele trume Italijanov, ki so se bližali našim postojankam. V tem hipu zaigra italijanska vojaška godba; toda ni trajala dolgo, kajti naša arti-ljerija je is strašnim ognjem jela obsipati radostno razpoložene italijanske vojake in godce. Godba utihne. Naenkrat se začuje krik polentarjev. Na-skakovati so začeli naše postojanke, a zmotili so se grozno. Mož za možem je padal in v par minutah so bili odbiti z groznimi izgubami. Ni dolgo trajal ta mir in začne se druga borba, še enkrat hujša kakor prva. In tudi to pot jo je moral pobrisati sovražnik z velikanskimi izgubami. Pa ni nehal. V tretjič se je navalil s tako ..silo na nas, da je bila groza. S hudim naskokom smo mu zakadili nasproti. Začelo se je krvavo klanje. Po dveiu n.m boju je sovražnik popihal v gozde, mi pa za njim. To je bilo veselje, ko >mo ga odbili. Sovražnik je bil desetkrat močnejši od nas. Ko postane vse mirno, gremo hitro nazaj in poberemo naše ranjence, ki jih je bilo čisto malo. Niti v duhu si nismo mislili, da bodo naše izgube tako malenkostne. Groza nas je obšla, ko smo zagledali cele kupe mrtvih sovražnikov. Ti prizori se ne dajo popisati. Tudi naši stari vojaki, ki so bili v Galiciji v vojski, so rekli, da kaj takega še niso videli. Po bitki smo šli par sto korakov nazaj v gozd ter smo tam napravili oltar. Nato pride naš vojni duhovnik in začela se je božja služba. S pozdignje-nimi rokami smo se zahvaljevali za zmago, da nas je Bog obvaroval sovražnih krogel, ki so padale kakor toča z neba. "Če pade — čast mu; če se izkvari — sramota!" boljše, se mu svetijo oči od veselja in prijazen smehljaj mu zaigra na njegovem suhem in skoro vedno žalostnem licu. Ko pa vidi kakega bolnika v zadnjem smrtnem boju, se mu oči v solzah topijo, briše mu pot z bledega čela in se ne odstrani od njega, dokler ga ni srečno pripravil na pot v večnost. In to ise ponavlja dan zadnem. On sam mnogokrat ne je, ne pije, ne kadi, da le more pokloniti kak pribolj-šek svojim dragim, ko vidi, da so že okrevali n da smejo kaj več zaužiti." "Tudi mi ne držimo rok križem..." Matevž Kavčič (vas Ravne pri Ži-reh) je pisal 4. sept. z italijanskega bojišča: "Draga sestra! Že dolgo nisem dobil nobenega odgovora: mislim, da se karte pogube, ker imamo sedaj drugo poštno številko. Imam se še vedno dobro. Zdrav sem, hvala Bogu! Pet dni sem bil sedaj precej daleč nazaj za bojno črto. V bojih sem pa že bil tri mesece. Naš uspeh je bil ta, da so pustili Italijani cele kupe mrličev za seboj. Le brez skrbi bodite doma. Italijana ne pustimo naprej, kakor bi se njemu zljubilo; je nas dosti tukaj fan-, tov in mož, ki smo pripravljeni dati tudi svojo kri za ljubo domovino in našega presvetlega cesarja. Res smo zmiraj v nevarnosti; ne vemo ne ure, ne minute, pa smo vseeno pogumni. Mi stojimo trdno in se ne umaknemo niti za ped. In čeprav grme sovražni topovi ter švigajo krogle okoli glave, smo vendarle neustrašeni, kajti tudi mi, da prjdem do roba> uko da SQ -le ne držimo rok križem. Pri vsakem krog]e čezme Vsedem se doli in pra je bilo grozno; iz pušk so pa streljali skoro samo z dum-dum kroglami. Li-istje je tako letelo z drevja, da smo komaj drug drugega videli. Vsako drevo je bilo po 10- in še večkrat prestreljeno. Tovariša na desni in levi je ubilo, le jaz sem še ostal. Med tem pa prične sovražna artiljerija od vrha s šrapneli streljati na nas. Takrat so pa naši padali kot muhe. Na to pride povelje: "Drugi roj do vode!" Pri vodi je bilo kakih 10 m trave, tako da je Rus vsakega takoj Videl ko je stopil iz grmovja. Sedaj je po meni, sem si mislil, in skočim iz grmovja proti vodi. Brž se vležem in začnem takoj kopati. Komaj sem pa enkrat rušno z lopato odrezal,že mi krogla strga rokav na levi roki; takoj nato prileti druga, in ko bi bil jaz samo 20 cm naprej, pa bi me usmrtila. Prav pred nosom je šla v tla. Prsti mi je vrgla v obraz, da nekaj časa nisem nič videl. Prepričan sem dobro, da me je samo angel varih varoval. No, ko sem si nekoliko prst iz oči spravil, pa prileti tretja. Pk — je reklo, roka je padla doli, lopata stran. Dobro sem čutil, ko je šlo odtrgano meso po rokavu doli na tla. Kri se je vlila po hlačnici in čevlju. Roke nisem nič čutil; le peklo me je, kot bi mi meso z žerjavico smodil. Takoj vstanem, vzamem puško ter grem v grmovje; tam nekaj časa kličem sa-nitejca, da bi me obvezal. Bal sem se namreč da mi kri ne odteče. Ker pa = ni bilo nikogar, se napotim na pomož- ] s no obvezovališče. Nekaj časa hodim, vse Tam se spravi k meni nevešč sanite-jec in mi prične iz rane zasedeno kri kopati z nekim klincem. Takrat m« je pa tako bolelo, da bi padel, ako bi ne priskočili na pomoč in me držan, dokler ni izvršil svojega "šintarskega dela. Ko je bilo to končano, smo šli spat na bližnji sked(enj. Kako sem ležal v taki gneči z razmesarjeno desnico, si lahko misliš. 18. junija smo ob štirih zjutraj odšli in smo do opoldne hodili. Za nami so bili velikanski požari in vedno huje se je čulo grmenje topov. Opoldne zopet naprej in zvečer pridemo v vojno bolnišnico, kjer smo ležali, spali P21-ne, na golih tleh. Pod glavo sem i"16' pa vojaško skodelico. Bolj častno se mi zdi, da sem ranjen,' kot pa da 1" bil ujet. Sedaj se mi je zopet rana na-redila na roki in, ko pišem, se mi t^0 trese kot pijancu. Bom moral še z levico naprej nadaljevati. Drugič naprej Pozdravljam Tebe in vse don»ce Tvoj brat Tone. Lorain, O., 8. nov. — Dragi g. urednik: — Prosim Vas, da priobčite teh par vrstic v A. S. Nedelja 31. oktobra je bil dan žalosti za nas Lorainčane, kajti naš župnik Rev. John Štefanič nas je iznenadil z naznanilom, da nas bode v teku par dni zapustil. In res, pretekli četrtek je č. gospod prešel od nas na neko angleško faro nedaleč odtod. Pripoznati moramo, da v teh sedmih letih, ko je bil č. g. Stefanič tukaj, je veliko storil in žrtvoval za to faro, za kar mu smo iz srca hvaležni in mu kličemo: Bog plačaj -.tokrat vse, kar ste za nas Lorainčane storili! Toda ljubi Bog je dober. Isti dan, ko na^ je zapustil Rev. Stefanič, smo dobili drugega dušnega pastirja, čast. gospoda Josipa Skur, katerega, četudi je tukaj šele par dni, iz srca ljubimo, kajti zelo prijazen in dober duhovnik Iz pisma Jožefa Arharja — Šentvid-čana: "Opočno, 18. jul. ...Sedaj sem zapustil bojno črto in se preselil za fronto v Opočno... To ti je pravo gnezdeče. Prebivalci so >koro sami judje; mesto zelo opustošeno, kar pri-I ča, da so tu Rusi gospodarili. A to naj 'bi že bilo! Toda svinjarija, ki vlada | tod okrog, je nepopisna! Ničvredne babnre in razni judovski eksemplari. • ■ uganjajo ob belem dnevu orgije, da se poštenemu človeku gabi. Jaz si mislim, da bo enkrat priletela od bogve-kod velika bomba in pokopala to Sodomo in Gomoro... Lasa imam dosti, a ga porabim v to, da grem v gozd in se zamislim v lepe nekdanje čase v na ši organizaciji. Takrat se zjokam pri spominu na drage naše brate, ki so padli v zvestem boju za svojega cesarja... Če pade, čast mu! Če se izkvari — sramota! Zame se ni bati. Fant, ki se je šolal v orlovski šoli, pljune ob takem prizoru in se drži svojih idealov..." Mo| na svojem mestu. Tam ob Dnjestru v rezervni bolnišnici 3 3 deluje med našimi ranjenci in bolniki vojni kurat č. g. Alojzij De-jak, rodom Ribničan, duhovnik msii* borske škofije. Neki slovenski ranjenec piše, da ga vsi vprek imenujejo "naš dobri angel". Tako-le ga pohvali "Vidimo ga, kako se trudi, da bi nam olajšal bolečine in gorje. Zanj «' nobeno delo prenizko; on nas čisti, nam rahlja slamo, na kateri ležimo, nam prinese zdravil in jih sam prej pokusi, da bi nas s svojim zgledom navdušil, da bi se ne branili piti neokusnih tekočin. Z pno besedo: gospod Dejak se ravno tako potrudi, kakor ljubeča mati za svojega bolnega o-troka. Noč in dan prebije pri nas Ako opazi, da gre kakemu bolniku na napadu se mora sovražnik umakniti z velikimi izgubami tja, odkoder je prišel... Prisrčno pozdravljam vse skupaj." Trpljenje in zaupanje zakonskega moža na bojišču. Ital. bojišče, 2. julija. Iz pisma Franceta Mikše. "Preljuba moja žena! Presrčno se Ti zahvaljujem za pismo, ki sem ga solznih oči prebiral. Dejati sem ga moral proč, če ne, bi se mi bilo od solz zmočilo. Iz globočine žalostnega srca Te lepo pozdravljam. Zahvalim se Ti za zavojček, ki sem ga z največjim veseljem sprejel. Poprašam Te, ljuba žena, kako se še kaj otročički imajo. Uči jih, kolikor Ti je mogoče, moliti in strahuj Francka, da Ti ne zraste čez ušesa. Moje srce je žalostno, ker smo že tako dolgo — že drugo leto — ločeni. Pa ljuba moja, le potrpimo! Vsega bo enkrat konec. Upanje imam do Boga in Matere božje, da me bo še pripeljala k moji od Boga mi odločeni ženi in k premilim mojim otročičkom. Potolažena bodi, draga mi; prenašaj voljno vse križe in težave, ki jih morajo tudi tisočere in tisočere druge matere prenašati v teh hudih časih posebno z otroki. Pomisli, kar pravi Kristus: "Blagor jim, ki preganjanje trpe, saj njih je nebeško kraljestvo!" Prosim Te, molite zame, Ti, blaga žena, in preljubi otročiči, da bi mi bilo dano še priti nazaj. Močno rad bi še živel nekaj časa s Teboj, ljuba žena, in z ljubljenimi otročiči. Nas čakajo hudi dnevi in hude ure na italijanski meji. Bog mi pomagaj in Marija! Sedaj pa, ljuba žena, solznih oči .skončam ti pisanje, naj Te tolaži Sv. Duh! Pošiljam tisočere pozdrave. Na svidenje, če ne tukaj, pa nad zvezdami!" — Franc Mikše. Žena Katarina (Jaagen bei Loerach, Nemčija — Deutschland) naznanja, da je bi! njen mož, pošiljatelj zgorajšnje-ga pisma, ranjen 6. julija pri Sv. Martinu na Goriškem; zdaj pa ne more nič izvedeti, kje se nahaja. Ako bi kdo zanj vedel, naj blagovoli ustreči in poročiti užaljeni soprogi na zgoraj-šnji naslov. Pred bojem in v boju. Anton Mrak, načelnik šentviškega "Orla" je pisal svoji sestri to-le zanimivo pismo: 2,—VI. 1915. 'Draga sestra! Samo še nekaj ur in stopim v boj s sovražnikom. Veš, da se marsikateri ne vrne nikdar več iz boja; morda bom tudi jaz eden izmed listih, da pojdem za pravično stvar. A to naj Te ne žalosti, marveč bodi ponosna, če bi tudi eden Tvojih bratov padel za dom, cesarja in našo ljubo Avstrijo. Ne trepetam, ko vidim grozoto vojske, ampak težko čakam, da udarim zakletega sovražnika s kolbo po trmoglavi bulici. Navdušenja ne manjka pri nas. To jih bomo pognali, ako nam Bog da srečo. Rusi morajo vedeti, da so prišli mladi, a krepki kranjski fantje na bojišče. 8,—IX. 1915 Draga sestra! Pozdrav! Danes Ti hočem opisati, kako je bilo, ko sem bil ranjen. Ako boš dobila to pismo, mi takoj odpiši, da bom vedel, če ga ni kdo pohopnil. Bilo je 17. junija. To noč smo spali pri cerkvi v vasi D.... Zjutraj alarm, nato odkorakanje čez novi most, ki so ga naredili naši pijonirji čez noč. Ru-ski aviatik nas je pridno obsipal ; bombami, a so vse padle v vodo; po tem so ga pa saperji s topovi pognali proč. Celo dopoldne hodimo ob brc gu reke, ki je zaraščen s samimi mla dimi gabri. Ok rog poldne prispemo prav blizu sovražnika. Takoj začne mo polagoma prodirati ob velikem bregu v štirih rojnih vrstah. Na vrhu brega je bi! pa sovražnik tako zakopan, da se ni prav nič videl. Ko pridejo naši prvi kakih 30 korakov od ruskega strelnega jarka, takrat pa pričneta dve strojni puški tako kositi, d vim, da počakani sanitejca, če pride tudi šele čez dva dni, ali pa tu umrjem. Čez četrt ure pa pride. Kar je posebno zanimivo, je to, da se najprvo spravi k mojertiu nahrbtniku in ga oropa. Ko se je enkrat najedel, me je obvezal. Rokav od suknjiča in srajce je moral odrezati; nož sem mu posodil jaz, ki ga je za spomin potem vtaknil v žep. Vzamem plašč in vrečico za kruh pa grem na obvezovališče. Vsake dve ali tri minute sem moral počivati. Vroče mi je bilo pa tako, da sem bil popolnoma premočen. Na oni strani je stala mala koča. Njeni prebivalci so ostali na pragu in opazovali moje romanje. Kaj so si pri tem mislili, ne vem. Desna rama je bila vedno nižja od leve, šel sem kakor bi bil pijan; zaletaval sem se v eno in drugo stran in čudno se mi zdi, da nisem padel v Dnjester. Ko se je mra-čilo, pridem do mostu, ki sem čezenj šel zjutraj zdrav in vesel. Na mostu me doide Sodnikar od Sv. Katarine; potem greva skupaj na obvezovališče. g Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: H 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. i Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovicl Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC S OLIET, ttM JAVNI NOTAK 1006 N. Chica go St. JOLIET, &1" | CHARLES D. DI BELL ADVOKAT—LAWYER S Sob« 503 Woodruff BIdg , Jol'«1 ^ jf--:CHICAGO PHONE --------J Kadar imate kaj opravite s sodnij0 obruite se k meni. g Govorimo slovenski jez j KolekLujcm in lirjam vsako vrstne & pove. Ali pa se oglasite pri B M, J, TERDICH, 1106 CM Kašelj in hripavost 'gggs^H ti DD □ □ □ B BB 11 BB BB BB BB BB □ a prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in /abo kakega zanesljivega zdravila. SEVERAS Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašljf' hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim —mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 26 in 50 centov- "Imel sem hudi kaielj," piSe g. Frank Vaoha. iz Elk River, Minn., "ter sein kupil steklenico Severovega Balzama za PljuSa in prodno sem ga porabil celo steklenico, Jo kaSeiJ popolnoma izginil. Jaz win 03 let star ter se zdravega počutim." □ □ BB BB Kupite SEVER0VE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomostltve. Ako vas lekarnar no more zalomiti, naročite jih od nas. medla glavobol. j > KRANJSKO. — Deželna elektrarna na Završnici ^ končno dobila koncesijo. Glavni vzrok za ugovor je bil nabiralnik za v°do, ki je sedaj dograjen. V gorski dolini nad Mostami pod Stolom je nastalo vsled jeza krasno jezero, kakih --M metrov dolgo in 100 metrov širo-O- lako je sedaj deželna elektrarna ^ kljub vsem težkočam časa dogotov-Jena. Moči je dovolj; zato je upati, a Postane ta naprava pravi blagoslov 23 Gorenjsko. Preselil se je č. g. Iv. Molj, žup-n i v P-. "z Ljubljane v Trzin, kjer bo oskrboval dušno pastirstvo. Zlato poroko sta obhajala 16. okt. "as zaslužni skladatelj prof. Ant. Foer-iCr in njegova soproga Petronila. atoporočenca sta še oba čvrsta In zdrava. ok~ Kolera" V Ljubljani je bilo 9. , " uradno naznanjenih šest bolnikov znaki kolere med vojaki, ki so došli z D.ojisča. ^Prilog abstinenčnemu gibanju, piv "°ZItni Prometni zavod je nakazal varnam le neznatno množino ječ-bi^na' aše t0 blago se bo le počasi do-hn° Ply.ovarne bodo zvarile le maj-tud' '.ne te grenke pijače, zato pa tol l gostiln'earji ne bodo dobili več jitevVal°ge piva' kakor dosleJ- 0me-dobav zna®ala P°l°vico lanske ■ — Bolezen. p0 vipavskih občinah Ze Plavila zopet ista tatinska rokodti ^ VeČ ,et °Pravlja tatinsko ni j j l.vo v janški in štangarski žup-Priki-j^ znaj° t! t'ei tatvino dobro riravi.. at!' ker toliko časa ne pridejo Hl v roke. Umrl D"e 29. septembra je Je m,;, i, os,ah posestnik Frančišek Svoj s.tar ,81 let, doma iz Zapog. I>va sii,aJC do'go vrsto let župan. ~-vd0vec Sta Ujeta na Ruskem. Anton s>) ima v~7 i'" Kraniarju v Kaplji va-to. pr ed tega hišo in krčmo zaprli tede,,^" m°ko smo dobili šele zad-•Jar.š ])( v septembru od Majdiča iz vasa kruh"lnoSih hišah niso imeli dalj tistih d', ^'jub novini pa ga tudi Je s'aiia nk h "e bo dovolj. — Ajdo vleklo ten1' Novo setev je za-densko Grelec bli deževje Vojak- vozii ,:Mlllael Lah, ki ga je vlak'po- Kl "Zu v,, ° bil doma s Zvonilo je ,u že vej Ja Komenda, "^itelja K,1'"'1!1"1 j"nakom. Od nad-dni Prišla a ravno pred letom Zadnji d" "Ja ^^isnica iz Galicije. V,li zadnji gal-VPtembrtt so se posl°" r ^ ' 1 begunci siromaki. Tmrti PranoK!-a,na 1>ri Mokronogu. O i^^jeka ni; r Val«ntina Skušek iz i el H' (In'4° P^Ilik tako-le: Poldne st'Ptembra ob 10. uri ? rav«o'v iT °d šrapnelskega drob-,,ki1' izdih ter P" nekaj tre-?m takta! sv°jo blago dušo Bil t Mar * Prav Poleg njega. - Kanj' Vn'!". 1)me- da so vojaki v Sku- VOJU Od i- da "ik' ki * ' kar vplti jamrati videli, da je padel e t«,i. .' ga talc" tel, Pisem se jasno vidi, ka ,n sPoštovan je bil rajni, 'vod l'eževja sino imeli Po ,Ur"J.' kakršne že ni bilo a p°Plava „, 'n', Kadulji in Krki s«tcv in ..'"arsikje uničila ši že dalj časa neka propadla, roparska klika, pred katero niso varne niti šolske deklice, kakor kaže par slučajev. Dva zlikovca sta na Reši pri belem dnevu ukradla 3000 K, za plačilo, da jih je prej gospodinja pogostila, ker sta se izdajala za vojaka, ki gresta na dopust. V Grmuljah je neki ropar podnevi udri v hišo, kjer je bila doma le ena dekle. Tej je grozil z nožem, če mu ne pokaže, kje ima gospodar sprav Ijen denar. Ne tiščite doma večjih vsot denarja; v hranilnico z njim, tam je varen! — Umrla je Marija Recelj, soproga gostilničarja in posestnika v Št. Jerneju, dobro znana vrla gospodinja, ki je bila vsled svoje postrežljivosti in prijaznosti obče priljubljena. — Umrla je v Metliki Josipina Fleischmann v starosti 68 let. * —Odlikovanje. Stotnik Konrad Pučnik iz Kranja, ki je že prej dobil sig-num laudis, je bil po zasedenju Brest-Litovskega od nemškega cesarja osebno odlikovan z redom železnega križa. — Umrla je v Senožečah Fani Per-havc, rojena Cič. Z njo so izgubili reveži svojo največjo dobrotnico, sirote svojo mater. Njeno življensko geslo je bilo: Odpri roke, odpri solze, otiraj bratovske solze! Sirotam lajšuj gorje! — Umrla je v Ljubljani na Tržaški cesti 38 Josipina Kune, rojena Koder. Zapušča 3 otročiče, soprog pa je v vojni. — Umrla je na Rakeku v starosti 37 let Frančiška Novak, rojena Rus, po dolgem bole lian ju. — Samomor na železniškem tiru? Dne 27. septembra so našli povoženega in smrtno ranjenega v bližini postaje Žirovnica nekega 50Ietnega moža. Kakor se sodi, je mož izvršil samomor; najbrže se je priplazil do proge tik pred dohodom vlaka in se vrgel pod kolesa, ko je svoj površnik še poprej obesil na rampi. Vlak je vlekel moža kakih 80 korakov naprej, izpod vlaka >o ga potegnili železniški uslužbenci vsega polomljenega. Pozneje se je dognalo, da je ponesrečenec Franc Jalen iz Studenčič, brezposelni delavec. — Obesil se je v zaporu pri ljubljanskem sodišču cigan Henrik Goran, katerega so iz prisilne delavnice oddali v ondotne zapore. — Napaden je bil z roparskim namenom 44letni posestnik Fr. Jamnik, podomače Križman, ko je krenil s svojim vozom, na katere mje bil naložen les, med 7. in 8. uro zvečer na državni cesti od Cikovega na Sap. Nekdo ga je udaril z nekim trdim predmetom po glavi. Jamnik je padel nezavesten na tla. Konja sta vlekla voz dalje in sta se ustavila šele pri nekem predoru. Opolnoči so našli Jamnika na cesti. Prišel je k sebi. Konstatiralo se je, da mu je ropar vzel iz notranjega telov-nikovega žepa denarnico z svoto 164 K. Napadalec je vzel s seboj tudi bič in ta ga je izdal. Ropar, ki šteje komaj 15 let in je doma iz Grosuplja, je šel z bičem v gostilno, kjer je bil malo poprej JaJmnik, in gospodar je spoznal Jamnikov bič. Mladega zločinca so zaprli. — Resigflacija. Notar v Črnomlju Oton Ploj je resigniral na svoje mesto. — Becta. Iz Bele Krajine pišejo: Toča je skoraj polovico Bele Krajine letos obiskala in to tako hudo, da je celo debelačo uničila in seveda tudi vse drugo. Ker v Beli Krajini več debe-lače kakor drugega žita pridelamo in nam je najvažnejši pridelek vino, je isto tudi zbito po toči in smo res reveži. Kupiti ne smemo žita, doma ga nimamo in tedaj moramo kruha stradati. Mesa ne'(lobitno, jajc imamo tudi malo, ker je Hrvatska zaprta proti Kranjski. Jesti moramo sam ljub krompir. Krav |)o zmanjkalo in mleka ne bo. Do sedaj še nismo dobili nič žita v naše kraje iz državne kašče Dolžnost naših poslancev je, da stvar v red spravijo, ker res niso šale, če so naša gospodarstva brez kruha. — Zlato poroko je v Ljubljani 19. sept. slavil Ivan Brinšek s svojo soprogo Ivanko. Častitljivi starček je navzlic svojim 85. letom zdrav in kre pak in se še vedno živahno zanima za vse pojave javnega življenja in dogod ke sedanjega časa. U'soda mu ni dala doživeti redke slavnosti v neskaljeni radosti — baš je tc dni poteklo leto, kar mu je padel ljubljeni sin Bogomil na srbskem bojišču. To je bil pač tudi povod, da je minil slavnostni dan brez zunanjega sijaja. Saj spada sicer g. Brinšek med najpopularnejše odlič lijake naše kršne Notranjske. Ustanovil je staro in ugledno trgovino v Trnovem, katero vodi sedaj njegov sin Josip Brinšek. Pri 1S let Je sik*-' "> od *iK smT 1,1 tluli P««] ajdT jesensko 1 tudi precej ajde. — n r— ».i' ^ zveza sta naro- °Slati 12,500K ' za kar> bil" ^eba ■ V naši okolici stra- — Pravnik padel. I)ne 3. sept. je padel na severnem bojišču rezervni poročnik cand. iur. Janko Koser, po vcljnik oddelka strojnih pušk, doma iz Juršincev pri Ptuju. Bil je soustanovitelj slovenskega akademičnega društva "Dan" v Pragi na Češkem. Bil je izredno delaven, vzoren organizator dijaštva. — Ponarejeni petkronski tolarji so krožili zadnje dni po brežiškem in kozjanskem okraju na tŠajerskem. Prinesli so jih sleparji s Hrvaškega. —"Zarjan" padel. V hudih bojih ob Dnjestru je padel dne 4. sept. praporščak Pavel Rupnik, starešina slovenskega akademičnega društva "Zarja" v Gradcu. Dobil je strel v glavo in bil takoj mrtev. Pokojni je bil vnet organizator. — Odlikovanje 87. pešpolka. Za junaški čin ob Dnjestru, ko je 87. peš-polk prvi prodrl rusko postojanko, je bilo 15. septembra pred zbranim polkom odlikovanih 268 mož: 23 s srebrno hrabrostno svetinjo prve vrste, 68 s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste, 103 z bronasto hrabrostno svetinjo in 74 s pohvalo zbornega poveljstva. — Dva dezerterja ustreljena. V Gradcu sta bila ustreljena dva vojaška begunca, in sicer pešca Rajmund Eiche in Jožef Hammer od 27. pešpolka. — V ruskem ujetništvu. Št. Ilj v Slov. gor. V ruskem ujetništvu se nahajata iz naše župnije vrl posestnik Alojzij Lopič, stričnik rajnega emure-škega župnika, in Ciril Sadu, sin tukajšnjega nadučitelja na slovenski šoli. Oba sta bila v Przemyslu ujeta. — Sadja imamo letos srednje. Edino v Ceršaku so bile jablane zelo obložene. — Žrtve vojne. Sv. Barbara v Halozah. Tudi iz naše župnije je sovražna krogla predrla prsi marsikateremu možu in mladeniču. Posebno je pobirala smrt naše najboljše fante. Od Mladeniške Zveze je padel predsednik Fran Belšak iz Okiča, odbornik Fran Žuran iz Gruškovca, Fran Jurgec iz Gradišč, ki je bil pevec in gralec, Martin Milošič, godec društvene godbe, in Fran Vidovič iz Gruškovca. Mnogo pa se jih pogreša, ki ne ve nikdo zanje. z naše župnije je že okoli 18 mrtvih. — Žalostna novica. Iz Frama poročajo: Te dni nas je pretresla žalostna novica, da je padel eden naših najboljših fantov FranVihar iz Frama. Stariši se ne morejo utolažiti, vsi, ki smo ga poznali, ne moremo verjeti to. Bil je dika in ponos naših fantov, upanje izbornega gospodarja, najboljši sin svojih starišev, naroden, delaven, skrben. Zadnje pismo je pisal dne 24. avgusta in dne 28. avgusta je že bil mrtev. — Bridki udarec. Gočova v Slov. gor. Našo Pečovnikovo družino je zadel bridek udarec. Padel je že 20. okt. m. 1. — a se je šele sedaj dognalo veleposestnik Vinko Pečovnik. Slutili smo sicer, da ne more biti več med živimi, ker ni bilo toliko časa glasu o njem, a upali smo še vedno. Sedaj je vojaška oblast potrdila smrt. Rajni Vinko zapušča ženo Marijo iz blage družine Druzovičeve od Sv. Andraža v Slov. gor. in pet otročičev, mater in tri sestre. Njegov oče je bil svoj čas eden najimenitnejših mož št.-lenart-skega okraja in tudi na Vinka smo stavili veliko upanje in zaupanje. — Padel je v Galiciji vojak 26. do-mobr. polka Anton Štiglic, doma od Sv. Frančiška. Kot da bi bil slutil, da se bliža njegova zadnja ura, je poslal še zadnje, jako ginljivo pismo svojim starišem, v katerem se od njih poslavlja. — Padel je v Galiciji Janez Heršold iz Trbonj ob Dravi. Vzel je žalostno slovo od doma 27. julija 1914. Ravno četrt ure poprej mu je umrl na lepem domu njegov oče. Njegov brat je tudi pri vojakih. "In mamka skrbna in ljube sestre še upajo zdaj; a brat jim in sin iz daljnih ravnin ne pride nazaj." (Gregorčič.) — Padel je na južnem bojišču vini-arski sin Friderik Donko iz Št. Ilja v Slov. gor. — Padel je na južnem bojišču Fr. Kocbek iz Krčevine. Bil je vzoren mladenič, vse ga je rado imelo. — Padel. Sv. Križ pri Mariboru. V bitki pri Grodeku v Galiciji je padel vrli kmečki sin Rudolf Harih, podomače Vrablov Rudi, ki bi naj postal enkrat na domačiji gospodar. — Padel. Iz Ljutomera. Na severnem bojišču je padel od ruske krogle *v prsi zadet mladenič Jakob Novak od 87. pešpolka, 2. stotnije, iz Vogričevec, župnije ljutomerske. Škoda zavednega slovenskega fanta. — Umrl je lesotržec Ivan Pokorny v Zrečali pri Konjicah. — Vsled poškodb umrla. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo, da je hotela 35 letna Marija Škrobar rešiti iz gorečega hleva svoje tete živino; pri tem pa je dobila take poškodbe, da je všled njih umrla. — Z oreha je padel in se ubil v konjiški okolici posestnik Jožef Fijavž. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok. na svetinja 1. razreda pešcu Jožefu Schoenlieb, rojenemu Celovčanu, ki se je dne 21. svečana t. 1. v boju pri Stanislavu posebno hrabrega izkazal. Pri slovesnosti je imel predsednik deželnega in ženskega pomožnega društva Rdečega križa Henrik knez Rosenberg Orsini patriotičen nagovor; kolajno je pripela odlikovancu Marija grofica Lo-dron Laterano. Med dekoracijo je igrala godba, ki so jo sestavili ranjeni ih bolni vojaki. — Sv. Višarje pogorele. (Obširneje poročilo.) V četrtek 16. sept. smo zopet culi v zgodnjih dopoldanskih urah glasno kanonado. Ker imamo iz Rateč lep razgled proti Višarski skupini, ozrem se tja, odkoder je dohajal glas topov. Glej, na malo oblačnem obzorju se pokaže svitli oblaček za Vi-šarji. Vedela sem, da je to šrapnel. Takoj nato vidim črni dim in čujem zamolkel pok — padla je granata. Vse to sem opazovala s prostim očesom. Ker se je ta kanonada vedno ponavljala, sem poiskala daljnogled in prepričala sem se, da Italijani obstreljujejo na desno, levo, spredaj, zadaj, vse na okrog naše Višarje. Pokanje, raz-strelbe šrapnelov in. granat traja neprenehoma. Ob tričetrt na 3. popoldne je višarska cerska cerkev, ki je vedno nas tako mikavno vabila, v gostem dimu. Že opazim svitli plamen —in bilo je po Višarjih. Ko je požar ponehaval, sem opazila s prostim očesom zvonik brez strehe. Poleg cerkve so uničene vse postavljene trgovske lope, pač pa je videti še dvoje hiš pod cerkvijo. Ko je solnce zahajalo na čisto jasnem nebu, se je še dvigal dim iz zvonika liki iz tovarniškega dimnika. Drugo jutro smo videli le zidovje naših ljubih Višarij. Tisti dan so naši''sosedje iz Trbiža dobili prve italijanske pozdrave. Razun nekaj lukenj v poslopjih ni posebne škode. Prebivalstvo se je izselilo za par dni, ker so uverjeni, da naše čete, osobito topništvo, prisilijo sovraga k molku. Kakor čujemo, je znani kip Višarske Marije na varnem, ravno tako, tudi dragocenosti. — Žalostno poročilo je dobil Primož Obilčnik, tovarniški delavec v Podljubelju. Neki tovariš mu naznanja, da je njegov edini sin Jožef Obilčnik, star 19 let, padel na italijanskem bojišču. .Komaj se je izučil svojega čevljarskega obrta, je bil poklican pod vojno zastavo, pod katero mu je bila pretrgana nit življenja. — Italijanski ujetniki. Dne 20. sept. so s posebnim vlakom pripeljali v Celovec 140 ranjenih italijanskih vojnih ujetnikov, med katerimi je bilo 13 hudo ranjenih. — Italijanski ujetniki v Celovcu. S transportom ranjencev 17. septembra so pnpeljali v Celovec 180 ujetih Italijanov, med njimi je bilo nekaj ranjenih; berzaljerov je bilo med njimi 8.— Dne 15. sept. so bili pripeljali v Celovec okoli 200 italijanskih ujetnikov, katere pa so odposlali na Gornje Avstrijsko. — Starosta celovških Slovencev u-mrl. "Mir" poroča: Dne 27. septembra je v Celovcu za vedno zatisnil oči c. kr. vadniški učitelj v pokoju Fran Germič, starosta celovških Slovencev. Rajni je bil zaveden in značajen Slovenec in se je še ob zadnjem ljudskem štetju z vso silo komaj ubranil, da ga niso posili zapisali za Nemca. Dosegel je starost 90 let. Dne 29. septembra se je vršil pogreb, katerega se je tudi udeležilo zastopstvo celovških Slovencev. odpeljan na Rusko, piše, da je že od aprila v Astrahanu. Rad bi izvedel, kje je njegova žena Marija, ki je ob izbruhu vojske bila šla k svojemu očetu Ivanu Bizjak, županu v Dolu pri Ajdovščini na Goriškem. Pravi, da ji je brzojavil in pisal, a ni dobil nobenega odgovora. Tem potom sporoča ženi, otroku in vsem domačim, da je zdrav, in da jih iskreno pozdravlja. Upa, da so še vsi zdravi. Želi, da bi mu domači brzojavili, in sicer na naslov častnika dr. Zdolšeka, kateremu je prideljen kot sluga. Dr. Zdolšek je pristavil na dopisnico v slovenskem jeziku (drugo je pisano v nemščini): Domovini pozdrave! Sam o sebi je pristavil L. Liker s prav drobnimi črkami: "Meine Lage ertaeglich-taurig". Naslov: Offiziersdiener Leonhard Liker, zu Handen des H. Leutnant Dr. Josef Zdolšek, prisonnier de guerre, Astrachan, Russie. — Interniranje goriških Slovencev in Furlanov v Italiji. Italijani nadaljujejo na Goriško-Gradiščanskem interniranje oseb, ki se jim ne zdijo povsem zanesljive in niso zadosti pokorne. 270 Slovencev so internirali v južnem italijanskem provincijalnem mestu Avetlinu. Iz Furlanije so dne 20. sept. pripeljali v Genovo 600 Furlanov. vzgledu svojih prednikov se je tudi on posvetil vojaški službi. — Disciplinarna razprava proti dr. Grisogonu. Na prizivnem sodišču v Zadru se je vršila 10. in 11. sept. disciplinarna razprava proti sodnemu svetniku dr. Ivi Grisogonu, ki je bil obtožen radi političnega delovanja. Branil ga je dr. Sardelič, odvetnik iz Ko-tora. Sodni dvor je sklenil, da se za sedaj prekine disciplinarno postopanje, ker je obtoženec pozvan v vojno službovanje. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. — Dvakrat toliko tobaka so pridelali letos v Bosni in Hercegovini, kakor navadna leta. Kljub temu se je cigaretni tobak s prvim oktobrom podražil za 25 do 80 odstotkov. — Zaplenjeno imetje. Iz Splita poročajo: Zaplenjeno imetje dr. Trum biča je cenjeno na 400,000 kron. Velik del imetja je obtežen z dolgovi, dr. Trumbič je tudi sam odnesel s seboj v inozemstvo precejšnje 'svote in lani je bilo poslanih z| njim 100,000 K. — General Puhalo odlikovan. Cesar Viljem je podelil armadnemu po veljniku fcm. Pavlu pl. Puhalu od Br loga red železnega križa 1. razreda. Fcm. Pavel pl. Puhalo je sin hrvatske Like, rojen v Brlogu pri Otočcu. Po Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET. ILI. PRIMORSKO. J Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON. 41 % Vložen denar obrestuje po \ brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOA» TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAM IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po TOŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAM« KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vanw šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. — Odlikovanje. Dne 27. sept. je bila v jedilnici kn.-šk. Marijanišča v Celovcu pripeta velika zlata hrabrost- — Zakaj so Italijanom tako napoti naše cerkve...? V noči od 16. do 17. septembra so Italijani s težkimi granatami obstreljevali vas Sv. Lucijo. Ob štirih zjutraj je bila zadeta tudi župnijska cerkev sv. Lucije; granate so znotraj napravile grozno opustošenje. — Hudo trpljenje. Začetkom oktobra je močno lilo tudi na Krasu in na soškem bojišču. Vojaki so silno trpeti. A kljub neprestanemu nalivu so vztrajali. Mokri do kože so prežali na sovražnika, ki se rad navali na naše ravno ob najneugodnejšem vremenu, misleč, da jih najde nepripravljene ali pa da zbeže pred dežjem in mrazom. Takih nalivov v Galiciji naši vojaki niso bili navajeni. A vse prenesejo. Ako eden opeša, pride drugi na vrsto. —V strelnih jarkih je bilo dovolj vode. V njej so prebili več ur zaporedoma. Menjave so sedaj gostejše. Drugo vojaštvo pa je vse pod streho. Enako tudi konji. — Da bi tega bili vsi vselej vredni. Profesor Lovrič piše v splitskem listu "Naše Jedinstvo" o Slovencih, ki jih je imel priliko bolj natanko spoznati okrog bojišča na Primorskem: "Slovenci so diven narod. Vedno sem veliko nanje dal, ali sedaj, odkar jih po-bliže poznam, jih cenim še bolj. To je zdrav, krepak, moralen in napreden narod. Ni vasi brez cerkve in šole. Brate Hrvate naravnost obožavajo. V vsaki stvari so nam na roke; sebi si odtrgajo, da dajo braniteljem domovine. Grobove naših ppdlih junakov skrbno varujejo in krase s cvetlicami Vsa čast našim slovenskim bratom!" — Pismo iz Astrahana (5. sepl.) ob Kaspiškem jezeru. Ujetnik Lenard Liker, ki je bil s posadko v Przemyslu 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELOPIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. JoHet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 AMERIKANSKI SLOVENEC. IZ NOVEMBRA 1935. Si.,' Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol Veta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez. plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American BIdg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 14. nov. Nedelja Serapion, muč. 15. " Pondeljek Leopold, vojvoda. 16. Torek Edmund, škof. 17. " Sreda Gregorij, škof. 18. Četrtek Odon, opat. 19. t, Petek Elizabeta, kralj. 20. Sobota Feliks Val., spozn ZAKAJ JE TOLIKO HUDEGA NA SVETU? Spisal škof Anton Martin Slomšek. Nebeško kraljestvo je podobno kupcu, kateri, ko je drag biser v našel, gre, in proda vse, kar ima in ga kupi. Mat. 13, 45. Koliko hudega se po svetu godi! Koliko uboštva, kužnih boleznij, vojsk, toče, povodnji, pogorenja! Vse to hudo imajo tudi pravični, gostokrat več, kakor krivični trpeti; ali Bog za nje ne skrbi? "Bog me je zapustil! me ne Usliši." Zakaj mi toliko trpeti da? praša nepo-tipežljiva duša, in se svojo nevoljo dragoceni biser večnega povračila izgubi. Zato je toliko hudega po svetu: I. Ker ljudje ne spoznajo, da so sami večjidel hudega krivi; II. Ker gostokrat za hudo imajo, kar hudo ni; II I. Ker hudo v dobro ne obračajo, 1ni. jakom, zlasti pa našim K°sP®\..jStej*! Mojc blago bo najboljše, »aJ in tudi po zmerni ccni. Spoštovanjem John IT. Pasdf^ Chicago tel. 2917 ^ Cor. Cora and Hutchins StJ^^ *>\\\V\\\\\\\\V\\\YV\V\W | Kam vlagate Vaš denaj? = Je-li vladate Vaš denar iu delnicami? v Imnko, ki špekulirajo * Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v b" ... ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na uost. Naša je edina banka v 1'lttsburghu, ki se ne s,>U(i|tli v iti kake špeknlacije, marveč vsak cent, ki ga naš" 1,11 posodi je vknjixen na prvi mortgejč. Hi $ I 13 ifi Jo, že !: «e Vri liji 8r, le da Bc luj vit tli •nt Mi plačujemo našim vlagateljem po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. lož*'*' 5 Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno n»' ; poslužite se sigurne banke. Pittsburgh Deposit & Title Co- 331 FOURTH AVENUK, PITTSBURGH, Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, ma"**®'' »a, Jih I 'HI, K % 20 49; % Hit m (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JQLIET. ILL. DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." V iUEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vstanovljena 39. novembra 1914 Iukor. v drž. 111., 14. maja 1915 VSI ZA ENEGA.5EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, III. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 191,5), ki D. S. D t> , takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in * \\FOlr - eS tega plačujejo Društva bolniško podporo. 1*1 S Uani(ice) Diax • ... irom „„ ca)o sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z VSoto zavarovalnine: Za $250.00; Starost. Asesment •• —20 ....................I8c •• 20-25 ....................20c •• 25—30 ....................23c •• 30—35 ....................25c •• 35—40 ....................28c •• 40—45 ....................32c • ■ 45—50 ....................38c •• 50—55 ..................45c Ozirom na Razred. 1 2 3 "' 4 '" 5 ,"' 6 '" 7 '" I "' Razred. 1 .... 2 .... 3 .... 4 .... Za $500.00: Starost. Asesment. 16—20 .......... 35c 20—25 .......... 40c 25—30 .......... 45c 30—35 5 ......... 35—40 6 ......... 40-45 7 ......... 45—50 50c 55c 63c 75c Pole 8 tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. I PRISTOPILI ČLANI(ICE). K J^tvu št. 3, La Salle seveda lc pl'.h ki eeL?"d.°" >di 1Ct° no je, da so lačne miši šle za lojem, s katerim so bile svinčenke namazane in so žrle tudi svinec, ko so zlizale loj z njih. Kdo ve, ali so ga lahko prebavile? Polni pn-mrtvih Se plač ™ga „ m^in,°(',aj.aj<) ,,a drobno za iiH fevn ^ »olik? a!B,1,ie- ker letai° ribiei C množinc m«'«, da ^^Bostimi mrežami. K°liWo je tuj vladar. Tako je veljalo n. pr. o-semdnevno bivanje norveškega kralja kakor tudi danskega v Parizu leta 1907 francosko državo 619,989 frankov in 27 centimov. Gostje so stanovali v zunanjem ministrstvu. Da bi v to določene prostore dostojno priredili, so morali izvršiti mnogo mizarskih, ključavničarskih in drugih del, ki so veljala nič manj kot 286,899 frankov in 76 centimov. Da so oba kralja sprejeli dostojno, so morali nabaviti 1108 brisač in 3373 serviet. Cvetlice za okra-šenje miz pri obedu so veljale 18,395 frankov, obedi sami 50,917 frankov in 82 centimov, končno pa so veljala vabila in jedilni listi 17,734 frankov in 7 centimov! — Smešno je, kako natančno so zaračunani centimi. Ko je bival švedski kralj v Parizu, se je tudi dogodilo, da niso bili vsi na razpolago dani denarji porabljeni. Preostal je namreč en cel novčič, ki so ga seve vrnili v državno blagajno. V svojem poročilu pripominja M. Martin: "Zdi se, kakor da bi se polastila ministrstva mrzličava darežljivost. Predmeti zgu-be svojo navadno vrednost, cena se početveri in napitnina postane knežja." Dninar — pesnik. V Uneševu pri Stribru na Češkem živi Frančišek Enke iz Lipskega, ki si svoj vsakdanji kruh služi z dnino. Enke je vsestransko izobražen mož in pozna nekoliko jezikov. Pred kratkim je spisal dramo pod naslovom "Der Tempelhauptmann", katere dejanje je vzeto iz dobe razrušenja jeruzalemskega tempeljna. Te dni je Enke dramo izročil praškemu nemškemu gledališču, da jo spravi na oder. Zajec po lastni ceni. Neki Venski veleindustrijalec je najel lov in sorodna dama ga je prosila, da ji naj pošlje zajca "in, ljubi Alfred, kaj ne, da mi ga bodeš za lastno ceno poslal?" In res! Hitro je dobila ona dama zajca in z zajcem račun: "Najemnina za lov 600 mark, lovski paznik 100 mark, škoda po divjačini 50 mark, patrone 60 mark, bolnine ob-streljenim 450 mark, skupaj 1260 mark. Ker smo ustrelili vsega 23 zajcev, pride na enega 54 mark 78 fenigov. "Ce ti je po volji, ti za točeno še pošljem kedaj katerega." učiteljic? li^ijic, ki v Av';avii° z vzgajanjem v Sv r,Jl,20-000' «a Ogr-sit, 66 ^ Cl 3finn — 4 ■ tia g), na AnRk" S ^ DalLz°t.SKem 7000, Ir- Vv\N°rve kblJ800- v Švedski <9.500 *Usiii 22400 fta •'■"skem %2?VJ.ta'iji i' ranc°skem %ri5,22-°PO, V Xl,1,800' "a Portugal-nad Drž 80,0oo. Jrzavah A- Ster . Po miiih. Oda, 'ngu na t ""'ogo Svln.lrolskem so miši V|nccrnh krogclj. Jas- Malo trnja, ki bode, če vbode. Zdravje je bogastvo — pa ne za zdravnika. Večkrat imenujemo potrpežljivost, kar je v resnici — lenoba. Kako lahko odpuščamo sovražniku, če smo ga premagali. Ženska, ki sanjača vzame, je na bo ljetn od one, ki vzame moža, ki pa ne sanja, ampak smrči. Vsak pes ima svoj dan in vsaka mačka svojo noč. Četudi je mož "odprta knjiga", žena se vkljub temu zanima za njegove sprehode. ' Optimist vidi v vsakem sovražniku prijatelja, pesimist v vsakem prijatelju sovražnika, egoist pa ima samo enega prijatelja in enega sovražnika — samega sebe. "Jutri" sploh ni, to živi samo v nasi domišljiji, kajti če "jutri" doživimo, je "danes". Najlepše zimsko veselje je up na pomlad. V boju za obstanek ni premirja, samo en mir je in ta je — večen. Vsak gost nam napravi veselje; e-den, ki pride, drugi, če gre... Tudi pri porokah, ki so v nebesih sklenjene, je včasih vrag za pričo. Če nima žena pri možu zaslombe, pade. Dosti je takih ljudi, ki stremijo visoko, samo da gledajo druge od zgoraj doli. Koliko veljajo obiski vladarjev? Poslanec M. Martin je pred lanskim podal v francoski zbornici 700 strani dolgo poročilo o gospodarstvu v zunanjem ministrstvu. V tem poročilu so zanimive podrobnosti, kako v tem ura du gospodarijo z državnimi denarji Zlasti čudni so stroški, ki jih ima fran> coska država, kadar poseti Pariz kak Ženitev otrok v Indiji. Že leta se trudi angleška vlada, da bi zatrla prastaro navado v Indiji, ženiti že male otroke. Te otroške že nitve so ena največjih škod deželi, ne samo radi tega, ker se vzame človeku samostojnost glede odločitve v enem izmed zelo važnih življenjskih vpra šanj, ampak tudi radi samega physio-loškega stališča, kar si lahko predstavljamo. Angleška vlada pa nima posebne sreče v boju proti tej slabi navadi. To nam kaže zlasti tozadevna statistika Kalkute, kjer se je pomo-žilo tekom zadnjih pet let 200„000 deklic, ki še niso bile stare štiri leta, dalje se je pomožilo v tem času tudi 2,-000,000 deklic v starosti od petega do devetega leta in 800,000 deklic od devetega do štirinajstega leta. Zadnja instanca! Filip II., macedonski kralj, je osebno vodil sodne razprave, kakor gotovo vsi kralji starh časov. Nekega dne je kralj prišel v sodno dvorano z bogate pojedine in sicer precej "natrkan". Imel je soditi o neki siromašni ženi. Kralj jo je obsodil, čeravno je siromašna žena imela popolnoma prav Ona je obupno vskliknila: "Jaz apelu-jem." — Filip II. je začudeno odprl oči in malo pozneje vprašal s težkim jezikom: "A na koga apeluješ?" "Na treznega Filipa," je brez strahu odgovorila žena. Kralj se je smejal, proučil stvar iz nova in izrekel potem sodbo v prilog siromašne žene. no izobraženi hudodelec namreč uporablja pri vlomih termit ali pa nitro-glicerin. S termitom, ki razvija velikansko vročino, vlomilec jako hitro raztopi jekleno ploščo blagajne in napravi v njo luknjo. A s termitom pa niso preveč zadovoljni, ker svetlo gori in se kadi. Nevarni nitroglicerin je spretnemu hudodelcu bolj všeč. Z brizgalno vbrizga nitroglicerin v kako razpoko blagajne in ga vžge s kapsel-nom. Zamolkel pok in blagajna je odprta. Tudi z elektriko so že raztopili jeklene plošče. Da hudodelcem ne pride policija na sled po vtisu prstov, nosijo vlomilci med delom — glace rokavice. Namesto lisice—se je sam zadušil. Iz Vetralle v Italiji poročajo: Kmetovalec Barbarotti je zapazil, da dela lisica med njegovimi kurami veliko škodo. Zasledil je tudi podzemeljski rov, v katerem se je lisica skrivala. Pred vhodom je zapalil slamo in žveplo, da zaduši lisico. Vendar pa je bil tako nepreviden, da je prekmalu stopil svojo materjo v rov. Oba so našli čez par ur zadušena. V rovu je bilo tudi mnogo kač, ki so bile deloma mrtve, deloma napol mrtve. Kinematografična puška. Neki francoski tehnik je kontruiral puško, ki pomenja velik napredek v tehniki streljanja. Puška ima dve cevi, in sicer služi ena za .streljanje, druga pa istočasno ob strelu napravi dvanajst fotografičnih posnetkov strelne črte. Na koncu cevi je namreč mal fotografičen aparat, ki deluje samostojno ob vsakem strelu. Na ta način se dobi natančno sliko strelne črte in vojak, ki strelja, se lahko tako na najbolj zanesljiv način pouči o svojih napakah pri streljanju. ZAHVALA. Podpisani, Frank Spelich, član Društva Sv. Družine v Jolietu, se tem potom najiskrenejše zahvaljujem slavnemu temu društvu za izplačano mi podporo za mesec september v znesku $24.00, to je za 24 dni, in za bolno podporo za mesec oktober v znesku $30.00, to je za 30 dni. Priporočam to slavno društvo vsem rojakom in rojakinjam, da pristopijo vanj v obilnem številu. Zahvaljujem se tudi odboru in vsemu članstvu za prijaznost in obiskovanje. Frank Spelich. Photos by American Press Association. RUSKE CARSKE BOLNIŠKE STREŽNICE. Ruska carinja in njeni dve hčeri, Olga (na levi) in Tatjana (na desni), ki opravljajo delo Rdečega križa med svojimi ranjenimi vojaki. ZAHVALA. Jaz nižjepodpisani, Josip Turk, se zahvaljujem društvu sv. Družine v Jolietu, ki mi je izplačalo bolniško podporo za 28 dni $28.00. Zahvaljujem se tudi br. Johnu Panian v Rockdalu, ki me je obiskoval. Joseph Turk. ZAHVALA. Za izplačano mi konečno podporo za 6 dni v znesku $6.00 se Društvu Sv. Družine najiskrenejše zahvaljujem. Paul Tomac. ? - Naznanilo. Podpisani tem potom naznanjam vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem, zlasti pa sobratom si. društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., da je moj novi naslov, kakor tu navedeno. S pozdravom, John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Štedljivost M. Grevyja. Grevy je bil 3. predsednik nove francoske republike od leta 1879 do leta 1887.. Zelo je bil varčen, preveč. Nekoč je krožila po časopisih sledeča do-godbica, izmišljena seveda: Danes ponoči ob eni uri sta vdrla dva mlada moža v salonski obleki v neko pekarno. Ugrabila sta dva hleba rženega kruha in hitro zbežala. Policija je bila takoj za njima, peljali so jih v urad. Tu sta izjavila: Prihajava od večerje pri M. Gravyju. Policijski komisar je uvidel, da so tukaj vmes višje sile in ju je takoj izpustil. Seveda se je smejal čez to zadevo ves Pariz. Moderni londonski vlomilci. Zadnji čas se množe v Londonu vlomi tako, da je nasproti njim policija brez moči. Ni dne, da bi se ne zgodil kak senzačni vlom v Londonu. Stari tat s svetiljko in z vetrihom ni še sicer izginil, a moderni vlomilci delajo tudi moderno. Orodje tatov je duhovito in skrbno izdelano. V Scotland-Yard muzeju je razstavljeno tako ču dovito orodje. Na prvi pogled se ti zdi, da je to le kos fino poliranega jekla, dolg sedem palcev. A če priti« neš na neko pero, se pojavi sveder, čc pa na drugo, pa zvijač, tretje pero iz-proži steklorezcc, četrto pa dleto. O-rodje neizproženo je na eni strani kladivo, na drugi strani pa lomilec. Pri vlomu s svedrom, kladivom in dletom ve policija, da je storilec novinec ali pa jako neroden hudodelec. Znanstve- SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU. Društvo Sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY1) ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." ODBOR ZA LETO 1915. Predsednik..................George Stonich. Podpredsednik...............Stephen Kukar. Tajnik..........................Jos. Klepec. Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr. Blagajnik.......................John Petric. Reditelj.......................Frank Kocjan. NADZORNIKI: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. N-e glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino --POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ- POPOLNOMA PREPRIČAN -DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. de 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.25 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. f-J t V SLUŽBI KALIFA Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Hrvatski spisal Dr. Ve-limir Deželič. Poslovenil Starogorski. (Dalje.) — Ti piješ vino? — vpraša Strezinja. — Pijem, ako je dobro. — Ali ti tega ne brani koran? — Koran in cesarski ukazi. — In ti piješ vendar? — Taka navada je etukaj. Nekoč je vprašal neki kalif naše modrijane, zakaj se v naši deželi pije vino in odgovorili so mu, da je tukaj to dovoljeno, ker se neprestano bojujemo v svetih vojnah zoper nevernike. Vino krepi srce in zbuja pogum. Vino daje navdušenja za boj, zato je izjemoma dovoljeno piti vino in žganjico. —: In ti piješ? — Hvala Alahu, urnem ga potegniti. — In ti se še hvališ s tem? — Zakaj bi se ne hvalil? Saj ni moje življenje tako neugodno. Pijem vino, pojem pesmi in ljubim dekleta. — Kolikor mi je znano — reče Strezinja — se v teh časih v tvoji domovini vrše vsakovrstni boji in poboji. Kri se preliva in meč se krha ob meču. Nikdo ni varen in ne ve, ali bo še imel jutri glavo na vratu, in vendar si vesel? — Zakaj bi ne bil? Ako mi je sojeno, da preživim, bom gledal zanimive stvari. Videl bom, kako se oui višji ubijajo in koljejo za cesarjevo brado. Vsak dan se sliši kaj novega, kaj strašnega in dnevi mi ne teko v dolgočasju. — Ali se ne bojiš, da bi ubili tudi tebe? — Naj me, ako mislijo, da store s tem bogve kako delo — se nasmeje Osn)an. — Da ti po pravici povem, ne skrbim se veliko za vse to. Ali je danes kalif Abderaman ali Mohamed, to je meni vseeno, samo naj me puste pri miru. Ako bo želel se smejati, mu bom pel vesele pesmi. Če bo hotel plakati, pel mu bom tožno, žalostno, samo naj mi vrže mošnjo, polno zlatih denarjev. — In vsi dogodki, ki se odigravajo tukaj, te puščajo v miru? — Do sedaj so me. — Ej, potem si srečen. — Zlodej vzemi srečo. Jaz ne vem, kaj je sreča in ne vprašam za njo. — Morda imaš prav, ali jaz mislim drugače... jaz hrepenim za njo, za srečo in slavo — odvrne Strezinja. — Potem se čuvaj, mladec, zakaj čakajo' te težki in črni dnevi. Ljubezen in slava sta dve solnci, do katerih peljejo klanci zdihovanja in netlakovane ceste. Mnogokrat ti bodo oslepile oči, da drviš za njima in ne vidiš zaprek, ki stojijo pred teboj. In lahko se najde katera, da si ob njej razbiješ glavo ali vsaj nos. Ako hočeš poslušati Os-manov nasvet, pusti slavo. — Kaj nam je življenje brez slavnih del? — Nu, kaj? — se zamisli Osman in nato odvrne: Na to vprašanje ti hočem ! odgovoriti z dogodkom iz najnovejše I naše zgodovine in povedem te na kraj, < ki te pretrese. Nikdo ni bil slavnejši j od rodu Almanzorov. Hadžib Alman-1 zor je razširil našo zemljo v Španiji in ! Afriki, oh, vrhovni vezir kalifov je via-1 dal, a kalif Hešam je samo podpisoval: svoje ime na ukazih. Mohamed ibu j Abi Amir Almanzor se je, dvignil do velike moči. Do tega mu je mnogo pfipomogla mati kalifova Sohiba in naši duhovniki. Polagoma je uničil vse svoje tekmece in naposled se je rešil tudi kalifove matere, častihlepne ženske. Preuredil je vqjsko in vsako leto po dvakrat šel v boje proti never-nikom. O njegovem času je cvetela umetnost in književnost, in še ni se- j dem let, odkar je umrl. Bil je star i triinšestdeset let in vladal je polnih I petindvajset let neomejeno. Čez petdeset bojev je srečno izvojeval in nikdo se mu ni upal upreti. Njegovi vojaki so plakali, ko so zvedeli za njegovo smrt. Njegovo mrtvo telo so prenesli v Medino Celi; bilo je odeto v o-ne halje, v katerih je umrl in ki so mu jo sešile hčerke. Na njegovo telo so posuli prah, katerega je vsak večer /.biral s svoje obleke, ko se je vračal z vojne. Vsa vojska ga je spremljala in sin Abdelmelik je opravil molitve zanj. Na grobu stoji napis: "Kakšen je bil, o tem govore njegova dela ravno tako, kakor bi gledali njega. Nikdar več >c ne porodi njemu enak branitelj Španije." Ta slavni sin našega naroda je imel dva sina, Abdelmelika in Abdera-mana. Almanzor jima je zagotovil, da sta mu liasledovala kot hadžiba slabega kalifa Hešama. Almanzor je bil prepameten in ni hotel, da vrže Hešama s prestola. Njemu ni bilo za naslov, nego za oblast. Vedel je, da bi nastala meščanska vojna, ako bi vrgel Hešama in proglasil sebe za kalifa. Zato je umrl kot hadžib. Vedel je prav dobro, da bi se vsi pravoverni nmslimi dvignili zoper njega, ako bi položil roko na posvečeno osebo kali-tovo. Vedel je, da ves narod smatra rod Omajevcev za prave naslednike proroka Mohameda, in da bi postal nevernik, ako bi rušil prave kalife in dvignil sebe do te časti, sebe, ki ni mogel dokazati, da njegov rod izhaja iz rodu proroka ali njegovih prvih služabnikov. Nadejal se je lahko, da bo Hešam, pravi kalif, ako ne bo imel sina naslednika, posinovil katerega njegovih sinov. Dokler je Almanzor živel, se vendar ni moglo misliti na to, zakaj kalif je bil star šestintrideset let, ko je prišel Abdelmelik do hadžibske časti. Abdelmelik, sin in naslednik Al-manzorjev, je bil kakor njegov oče. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Tudi on se je vsako leto po dvakrat vojskoval zoper kristjane, a ni živel dolgo. Zbolel je in umrl, najbrž otrovan, meseca safara Hedžre 339. Z njim je legel v grob slavni rod Alamerida. Znamenja so se prikazala na nebu. Pri kazali sta se dve zvezdi repatici in zvezdogledi so čitali iz zvezd slaba znamenja. Resnica — slabič Hešam je imenoval drugega sina Almanzoro-vega Abdermana za hadžiba. Ali kmalu se je opazilo, da v njem ni duše velikega proroka. Ta ženskag in malo-vreden človek, je bil silno slavohlepen in to, česar niso storili niti njegov veliki oče, niti njegov brat, to se je zahotelo njemu. Ker je bil kalif Hešam slabič, je lahko vladal z njim in je bil zagotovljen, da ali z dobrim ali s hudim, prisili kalifa naj ga posinovi. Da bi se proslavil in pridobil ljubezen vojske, se je podal v boj. S Hešamom se je dogovoril, da ga bode ta, ko se vrne srečno iz vojne, proglasil za sina in naslednika prestola. Revež ni vedel, da je drugače pisano v zvezdah. Vse, kar je nameraval, je bilo tajno, ali zemlja se je zaklela in izdala vse tajnosti. Uzurpatorski načrt Abdera-manov je prišel do ušes kalifovih sorodnikov, ki so imeli pravico do prestola. In ti si niso hoteli tako lahko dati iztrgati iz rok kraljevsko jabolko in mastno kalifsko pečenko. Pri bradi prorokovi, prav so imeli. Največjo pravico, da postane naslednik Heši-mov, je imel Muhamed, pravnuk Ab-deramana III. Ta ni mnogo pomiš-ljal, nego zbral svoje pristaše in dvignil vojsko. Kakor narasla reka se je valila njegova vojska od mesta do mesta in klicala: Živio Muhamed, doli z uzurpatorjem in brezbožnikom Ab-deramanom! In povsod, kamor je prišel glas, da je hadžib prisilil slabega kalifa, da uči-ni mrzko delo in vzame prestol pravnim in pravovernim naslednikom, se je porodil v srcih srd. Malo in veliko se je združilo proti Abderamanu. Kmalu je ta zvedel, kako se ga opleta krvava srajca, kaj ga čaka in odločil se je prehiteti svojega sovražnika prej, nego zbere dovolj vojske. Zbral je urno vse svoje čete in pohitel iz Kor-dove proti sovražniku. Z Afričani in telesno stražo je odšel Abderaman iz Kordovc in mesto je bilo brez vojske. Gorje mu, če ga prebite. Meruani, rojaki in prijatelji Muhamedovi so vse to naznanili vodji in ta si je izmislil zvit načrt. Razdelil je svojo vojsko na dva dela. Eden del je poslal nasproti Ab-deraminu, a z drugim je odšel v Kor-dovo. Njegova konjenica je naskočila glavno mesto in ga osvojila. Samega kalifa Hešama so dobili v roke. Muhamed je takoj proglasil po Kordovi, da je hadžib Abderaman vržen. Bilo je že prepozno, ko je Abderaman to zvedel. Vendar je še verjel v ljubezen naroda, kateremu je bil vedno dober in katerega si je umel pridobiti z igrami in denarjem. A kruto se je varal. Njegova konjenica je prišla sicer brez odpora v mesto Kordovo, prijezdila celb do kraljevske palače Alkazarja, a tli >e je sreča od njega poslovila. Mnogo ljudstva je bilo zbranega na trgu; bili so to sami mirni ljudje; a bila je tudi vojska Muhamedova. Abderaman, videč Muhameda med vojsko, je takoj zaukazal, naj se navali na njegove ljudi. Obenem pa je zaklical narodu: — Narod, moj oče te je dvignil do velike slave, moj brat je nadaljeval velika dela in jaz te hočem napraviti za najsrečnejši narod na svetu! Narod, spomni se Almanzora, spomni se Abdelmelika, spomni -e mene, ki te ljubim! Razvil se je vroč boj med Muliame-dovimi in Abderamanovimi četami in narod je gledal vse to mirno. Abderaman je spoznal, da je bila njegova želja prazna, ko se je zanašal na ljubezen naroda. Spočetka so navalile njegove čete kakor vihar na Mu-hamedove in sekalo se je in bilo. Ali sreča se je spremenila. Ko je pobegnil narod v stranske ulice, so Muhamedovi vojaki, odbivši prvi Abderamanov naval, začeli neusmiljeno preganjati nasprotne čete. Udarjal je meč ob meč, konji so gazili krvava trupla in Abderamanu ni preostajalo drugo, nego da pobegne iz mesta Kordove. Narod je z oken in streh in s stranskih ulic, gledaje to bitko vzklikal in vpil: — Smrt hadžibu, smrt hadžibu! Abdcrman se je v tem trenutku pokazal kot pravi sin Almansorov. Čeprav se je umikal, je vendarle puščal za seboj potok krvi. Divje in besno so se borili na obeli straneh. Ko je zapustil mesto, se je število njegovih vojakov želo skrčilo. Sovražnikove sulice so zadele M>-dermanovega konja, ki se je zgrudil. Sovražniki so potegnili Abdermana težko ranjenega izpod konja šele tedaj, ko so uničili zadnje njegove čete. Kaj se je dalje zgodilo z njim, to boš ta koj videl sam. Vprašam te samo, zakaj sem ti to pripovedoval? — Zakaj? — Ker si malo poprej pravil, kako je slava nekaj, po čem bi morali hrepeneti in katero tudi ti iščeš. Evo, sedaj sem ti povedal celo zgodovino slavnega rodu. Bolj slaven niti človek ne more biti. Ali kaj je slava? Ali se je Almanzor, začetek te slave nadejal, da bodo zvezde slave, katere je zasadil visoko nad oblake, kdaj za-temnele. Mladec, kaj je slava? Dim v vetru, kaplja vode na solncu. oblak na jasnem nebu. Kaj je slava? Nič! Ej, modrijan iz iztoka! Morda imaš prav, a na nekaj pozabljaš. Almanzor je bil vendarle slaven. Da se pa ni to posrečilo Abderamanu, kaj zato? Kolo sreče se obrača, to kar je zgoraj, pade. kar je spodaj, pride navzgor. Blagor onim, ki umro, dokler so na vrhuncu slave. Pesniki jih opevajo in narodi se spominjajo njih imena od vekov na veke. — In kaj imajo od tega? — vpraša Osman. Po teh besedah ga potegne skozi njnožico, zakaj bila sta že sredi mesta. Ta množica je mahala z rokami in vpila ter se rila na eno stran. — Kam gre ta narod? — Takoj boš videl, moj slavni mladec ... Vedno bolj se je dozdevalo Strezinji zakaj gre. Ljudje so preklinjali eno ime. Bilo je to ime Abderamanovo. Ljudje so ga psovali in mu dajali grda imena. Eden ga je imenoval izdajalca, drugi lopova, tretji nesrečnega Sancha... Na prijatelje Abderamano-ve so pljuvali in vsak čas se je začul udarec po ledjih tega ali onega pristaša propalega hadžiba. Strezinja in njegov vodnik sta prišla blizu džamije. Pririvši se še naprej skozi množico, sta dospela do prostora, kamor nista mogla naprej, zakaj ta prostor so stra-žili vojaki. Vendar sta videla vse. Na vzvišenem mestu je bil postavljen križ in na križu je bil pribit Abderaman. Njegovo golo telo je bilo polno ran. Kri, ki je tekla iz njegovih ran, se je že str-dila. Glava se mu je pobesila na prsi in steklene oči so mu izstopile iz jamic vsled muke. Iz ust pa se mu je še vedno cedila krvava pena. — Bog. kako strašno je to — vzklikne Strezinja, ter se strese vsled groznega prizora. — Živio Muhamed, živio naš rešenik in osvoboditelj, ki si nas rešil tirana. Tako je kričalo tisoče grl okrog Strezinje. In on je videl njih obraze, kako vživajo ob pogledu na mrtvo telo človeka, ki je še malo poprej vladal nad njimi. — Smrt vsakemu Alamerovičtt. — Doli z vsemi, ki so v sorodu z POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspre-u eno steklenico HAMILTON CLUB PURK WHISKEY (one full quart) in enoqunrt linesja SOMA PORT WINK. Obe steklenici ošljemo v lepem zaboju — le 7.a en sam papirnat dolar. Pišite C. F. ZA- ■ RUBA ,V CO., 318 Third Av, V Pittsburg, Pa. v The Will County National Bank of Joliet, UlinoU. Prejema raznovrstne denarne alog< te-- pošilja denar na vse dele svet« Kapital in preostanek $300,000.0f C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpred»ed*ii HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET --- STARA GOSTILNA -^^ ;, , , . NAJBOLJŠA * POSTREŽBA. W. y BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. njim! Tako so se neprestano ponavljale psovke in kletve na usurpatorja in njegove pristaše. Strezinja se je zgrozil in pograbil Osmana za roko. — Glej, glej — se nasmehne Osman — moj dober gospod iz daljne Hrvatske je tankih živcev. In vendar se ti hoče slave. Vidiš, tudi tebe se tiče to, dragi moj, ako boš preveč hrepenel za solncem slave. Ta mrlič ni bil tako slab človek. Med narod je sipal denarja s periščem. Žrtvoval je mnogo za dobre namene, bil je junak, kakor je pokazal v svoji smrti. Ali bilo je pisano v zvezdah, da mora propasti. Evo*! — In kaj je pisano o meni v zvezdah? — To ve le sam Alah. II. V sijajni dvorani alkasarja, na počivalniku iz belega marmorja, pregrnje-nim z najtežjim brokatom, je sedel Mahdi, novi hadžib, novi glavar dežele, ki je bil kot tak močnejši kakor kalif sam. Delal se je mrak' iti ravnokar je krščanski suženj prižigal visoke srebrne in zlate svečnike z debelimi, voščenimi svečami, ki so na bakrenih verižicah viseli izpod stropa. Kmalu se je \sa dvorana razsvetila in ves čar sijajne arhitekture je plaval Mahdiju pred očmi. On je očitno zadovoljen ogledoval gladke stene, okrašene z rdečimi armenskimi ornament! in krasen strop, ki sč je zrcalil v bojnih bojah arabske umetnosti. Na policah so stale skupine kitajskih vaz, zlati vrči z raznovrstnimi vdotbcnmn slikami, razni kipi in predmeti iz pravega porcelana. Na tleh so bile preproge iz svetle rdeče svile, v katere so bili vezani listi, a zavese iz težke, svetle svile, v katere so bili vezani napisi v arabskem jeziku, so pokrivala vrata in okna. Pred hadžibom je stala miza iz lepega oniksa, ki se je zrcalil in svetil in nedaleč v kotu se je dvigal na stojalu iz zlate posode vonj aloe in sandalje, ki so počasi tlele. Mahdi ali Muhamed je gledal ves čas ta sijaj in lice se mu je smejalo ko se je spomnil, kako je bila še pred dvema dnevoma njegova usoda bedna in tužna. Čudna je vsekakor pot sreče. V tem kratkem Času kar je vladal, pa že toliko izprememba. Njegov ua sprotnik, hadžib Abderaman, je visel na (vrižu; vsi njegovi pristaši so bili izgnani in vrženi s svojih mest. Kalif Hešman je imenoval njega za hadžiba. Da ugodi želji ljudstva, je zapovedal kot novi hadžib, da se morajo vse afriške čete, ki so bile večinoma del telesne straže, odstraniti iz Azzahre in Kor dove v pokrajino. Na ugledna in častna mesta je imenoval same svoje prijatelje, a vendar mu še vse to ni xado-( inejis 'i en 9fu*A8f(Bpe[»i) Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, ti Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. skm«! m s m s Oscar J. Stephen g> 8. Sobe aH in 202 Barber Bldg. fjjj JOLIET, ILLINOIS. i jt^l^wx | NOTAR S- Hi Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva pro-g ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. m 1 Mi hočemo tvoj denaf-. ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo« lej postregli z najnižjimi tržni® nami. Mi imamo v zalogi vsakoi nega leksa. Za stavbo hiš in poslopij mellla trdi les, lath, cederne stebre, des* šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaincsf blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, og^1 pri nas in oglej si našo zalogo! ^ bomo zadovoljili in ti prihranili^ Pred: Podp lajn: Zapis Blag; M ■ W. jr. LYO]>s Naš office in Lumber Yard na >'«! DES PLAINES I NCLINTON«1 Ust: K - S £ Govori nemško in angleško. ^ TROST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c ill "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: Geo. Svetlecid ffi PRVI SALUN J ffi ONKRAJ MOSTA »g »»»SSSfiffiffiaSfi**' Chicago Telephone 38® 107 RUBY STREET, JOLlE1'1" § DOBRODOŠLI! $ Garnsey, Wood & ^ ADVOKATI. Joliet National Bank ^ Oba tel. 891. jOtfET' Metropolitan Drog "* N. Chicago Sc Jackso« ^ J I Slovanska lekai s + JOHNSONOtah "BELLADONNA" ' REVMATtOW SLABOSTIH t GffjlW 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. I BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPR*® HROMOSTI n * PLjuemHixS BOLESTI » KOLKU MRAZENJU « NEVRALGtJl PROTINU PREHLAJSMU' .gj OTRPLOSTI M&C BOLESTIH * SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » "BU HUDEM KA&J0 m YRNIMO SE! Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in ves" za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo preme" svoje navade in se odtujili od isrednje poti, ki se imenuje zmernost v stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne ifi vsaN del* or- gane, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nerv°zll° Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino i t \ 4 m s i m ELIXIR BITTER-WIHE' tjg* V VHMBK1VV T*INEROVO norke vino "•^KUwd tyJOSEPH TRINER 79a SA»M*nd Ave. ■ nrebaV' To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje P r nih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčujc, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasa" ^ tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, t drugih enakih boleznih. V LEKARHaH' i CENA $1.00. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINE reVtal v kotu. ki ne izhaja iz Mohamedovega rodu. Če bi pa Abderaman izhajal iz našega rodu, bodi uverjen, da bi mu jaz prvi pomagal, da se čim preje dvigne do oblasti. Ali usurpatorja sem moral pribiti na križ. — Alah je pomagal in ti si zmagal. Sedaj si vladar, ker vladaš kot hadžib. — 1 stina — vzklikne jezno Muhamed — v mojih rokah je oblast cele države, ali... — Hadžib je na to paz-no pogledal okrog in djal s tihim gla som: — ...ali to mi ni dovolj. Wadha je znal, kam meri ta govor, vendar se je delal, kakor bi ne razumel prav: — Kaj želiš tedaj? Muhamed mu odvrne s svečanim 111 nevoljnim glasom: — Kaj želim? Nočem sijati kakor solnce, nego hočem biti solnce. Želim ne samo vladati kakor kalif, nego hočem biti kalif. In dokler ne dosežem tega, tako mi preroka Mohamed, nočem mirovati. Misliš morebiti, da je to samo častihlepje. Dobro! Naj bo častihlepje, ali to je tudi sveta stvar. Dolžnost moja je to, da preroku Mohamedu, začetniku našega rodu, zopet dvignem zastavo in vzamem že-zlo v svoje roke, katero je določil svo- več, kakor si se sploh mogel nadejati v sanjah. Wadha je stal kakor kamniti kip iz mramora. Nobena žilica se ni zganila na njegovem licu, vendar je čutil, da je prišel sedaj odločilni trenutek njegovega življenja. Muhamed dvigne glavo k njegovi in zašepeta: — On mora umreti! Razumeš? A Wadha odvrne nevoljno: — Razumem. Nekoliko trenutkov sta stala Muhamed in Wadha el Ameri molče, gledaje drug drugega. Strašne besede so bile izgovorjene. Nad posvečeno osebo kalifovo je bila izrečena smrtna obsodba. Izrekel jo je oni, ki je imel vso oblast v svojih rokah. Zoper ta odlok se ni moglo ničesar ukreniti, ker je bil sedaj hadžib edini vladar v Kordovi. Wadha je to dobro vedel. Še prej, mnogo prej, nego mu je Muhamed izdal svojo skrivnost, je vedel to. Wadha je slutil, kaj se bo zgodilo. On je vedel prav dobro, da je dal Muhamed razglasiti lažnjive vesti o kalifovi bolezni. Vedel je tudi, zakaj je to storil. Ali da ravno njega doleti naloga, naj izvrši hadžibove osnove, tega se ni nadejal. Mislil je, da je novemu hadžibu znano, kako je kalif Hešapi mnogo dobrega storil Wadhi el Amerju in njegovim ljudem. Moral je gotovo vedeti, da je Al-manzor dodal ravno Wadha, kakor ko-mornika Hešamu in da ga je ta zelo ljubil. In evo, zgodilo se je, česar se Wadha ni nadejal. Strašen molk je prekinil Muhamed. — Še nocoj mora biti vse dovršeno. Wadha ga pogleda prestrašeno: — In zakaj si ravno mene sem pozval? — Ti izvršiš vse, kar sem ukrenil. V vojarni imej pripravljene ljudi, ki bo do stali za obrambo moje in tvoje o-sebe, ako bi nastal upor. Nato vza meš dva najzanesljivejša moža in poj-deš z mano v dvorane kalifa Hešama. Tam napadejo tvoji ljudje kalifa in ga v postelji zadavijo. Kar se potem zgodi, bomo videli. Jutri razglasim vse mu svetu, da je umrl Hešam vsled svoje bolezni in da je novi kalif postal Muhamed. Te besede je izgovoril Muhamed na glo in na obrazu se mu je zrcalil nekak strah in neka bojazen -— Muhamed, sin velikega preroka, pomisli, kaj hočeš storiti. — Pomislil sem." — On mora umreti? -— Mora! —- lil jaz moram izvršiti tvoj sklep? — Moraš! — In če bi ne hotel? — Tedaj ne prideš živ iz alkazara. — Ti mi groziš? —Ne grozim, nego govorim resnico — In če izvršim, kaj mi daš za to? S kakim blagom mi plačaš ta čin? — Dam ti več, kakor blago. — In to bi bilo? — Postaneš to, kar sem sedaj jaz! Wadha el Ameri se zgane začudenja — Hadžib? — Da, hadžib! Zopet sta obmolknila. Videlo se je. da se VVadha bori sam s seboj. Nato reče: — Mnogo mi ponujaš, sin prerokov, mnogo mi ponujaš, in ako bi te ne ljubil, objel bi te z obema rokama. Vendar dovoli, da ti nekaj povem. — Povej, kar hočeš, ali to ti povem, ne pravi ničesar, kar bi se protivilo moji odločbi. Jutri že moram biti proglašen za kalifa Kordovskega. Wadha je vnovič prekrižal roke na prsih in se sklonil k njemu. — Tvoja volja mi je sveta. Vendar W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Joliet Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyer« STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111.. Kadar se mndite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih ill moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohnh in križu, za rane, opekline, bule, ture hi kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrnntiram $500. Pičite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vara pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. ... .dovoli bednemu človeku, da ti nekaj lim potomcem, zezlo, katero so razni ...__:>.: ...j.i: :_„'„,._:.: .......;u P°ve- — Govori! — Ali veš, da je kalifova oseba po- uporniki vedeli izmakniti iz pravih rok. Slišiš torej, kalif hočem biti! Wadha je poslušal mirno to izpoved in na njegovem obrazu se ni opažal niti najmanjši izraz presenečenja. — Svetli gospodar, jabolko, katero želiš prejeti, li bo samo padlo v naročje. Ves narod ve, da si ti edini, zakoniti naslednik kalifov. — Da, prav imaš — odvrne s strogim glasom Muhamed — ali le tedaj, ako odide kalif Hešam k sencam svojih očetov. A Alah ve, kdaj bo to! — Saj si sam rekel — reče VVadha el Ameri — da je Hešam naglo zbolel in ,da zdravniki nimajo upanja na o-zdravljcnje. — Eh kaj, zdravniki se lahko motijo. Hešam lahko ozdravi in kaj po tem? — Na to sedaj ne morem odgovoriti. — Ali mar ničesar ne veš? — plane Muhamed z divana. — Kako misliš to? — vpraša uavi dežno začudeno VVadha el Ameri. — Ali se moja skrivnost čuva tako dobro? — vpraša hadžib. — Kaka skrivnost? — Ali ti v resnici ni ničesar znano? — O kateri stvari? — se je lilinil VVadha, kakor bi resnično ničesar ne vedel. — Ali res ne veš, da so vesti nercs nične? — Katere vesti? — Vesti, da je Hešam bolan. VVadha el Ameri se je delal kakor da se silno čudi: — Ali je to mogoče? Muhamed ga pogleda nekako never jetno, ali ko je videl začuden izraz njegovega obraza, se umiri iu reče: — Te vesti sem dal razglasiti po sve tu, da bo pripravljen na dogodke, ki se dogodijo. Ali sedaj poslušaj moj sklep, zakaj tebe sem izbral, da ga iz vršiš. Treba je, da me slepo poslušas in se pokoriš mojim ukazom. Ako se boš ravnal, kakor hočem jaz, te čaka svečenar — Vem. ( — Ali veš, da Alah s prokletstvom zaznamuje vsakega, ki ubije tako posvečeno osebo? — Ah, Hešam in svetost — se poro-ga Muhamed. — Tu ni govora o Hešamovi osebi, nego o kalifovi časti. Spomni se, da hočeš tudi ti postati kalif in spomni se pregovora: Danes meni, jutri tebi. Muhamed sede na divan in podpre glavo z rokami, katere je naslonil na kolena. — Zakaj mi govoriš o tem? Ali mi hočeš omajati volja, hočeš morda, da mi klone roka v trenutku, ko prime za prorokov meč? — Ne — odvrne živo Wadha — ne, gospodar moj, ali hočem, da se ta roka ne omadežuje s sveto krvjo, hočem da ne postaneš morilec kalifov, v katerem teče tvoja kri. Bojim se, da te ne dohiti gnjev Alaha velikega in da ti desnica, ki bi morala biti močna, ne usahne, — Ti mi svetuješ torej, da pustim Hešama pri življenju? — Svetujem! — reče VVadha el A-meri odločno, ostro gledajoč v oči Mu liameda. Ta ni mogel vzdržati pogleda. — In ti želiš, da ostanem hadžib in da čakam leno na smrt slabiča, ki se nazivlje za kalifa. Ne, tako mi pro-roka Mohameda — reče, skočivši nenadoma z divana iu udari z nogo ob tla — tega ne doživiš od mene. Velim ti, še nocoj mora biti gotovo vse. U liireti mora, jaz ali on! (Dalje prili.) — Priporočajte in razširjajte Arner Slovenca, ki je najboljši slov. list Ameriki. 1MIGHAEL CONWAY* 106 Loughran Bldg. ( Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L R. F. K0MPARE »LOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. K m m POSLEDNJI DIPLOMATOV OBISK. i Si iK Kaj je diplomat? Kako živi, kaj dela, kakšen je? Vi tega ne veste, in jaz — sram me je povedati — tudi ne vem. Toda v velikem svetovnem mestu v hladni, ponosni palači (če bi bil žur-nalist, bi rekel: v zunanjem uradu) je sedel v svojem kabinetu star, izkušen diplomat. Pozen večer je bil, po ulicah so gorele nemo v mrzlem meglenem vzduhu električne žarnice, okna kavarn in zabavišč so bila razsvetljena, žarela so kakor oči hijene: velikomest-nega nočnega življenja. V diplomatovem kabinetu je bilo vse tiho. Prijetna gorkota je bila razlita po njem, zasenčena svetilka nad široko pisalno mizo je sijala prijazno na akte, depeše in brzojavke, ki so ležale pred diplomatom. Diplomat j« kadi! prijetno dišečo cigaro, zdaj pa zdaj otresel pepel na bronasto školjko, ki jo je držal iz srebra vlit miniaturen atlet pred njim na mizi, in pri vsaki kretnji so se lepo za-iskrili brilanti prstanov na mezincu in srednjem prstu levice. Diplomat je bil sam s seboj zadovoljen. i "Viharni časi so," je premišljeval, ''in zgodovinski dnevi se bližajo. Kar so sejali moji predniki, gre v klasje in jaz bom tisti, ki zastavi srp, da ga po-žanje. Zgodovina bo govorila o meni. Ko bodo vsi moji predniki in vsi moji nasledniki ž epozabljeni, se bo še bleščalo moje ime v analih naše države. V mojih rokah je nocoj usoda narodov, sreča milijonov ljudi. Jutri ponese brzojav mojo besedo na tisoče kilometrov daleč in povsod bo kakor blisk, ki razkolje oblake prvi. In za njim blisk za bliskom, grom za gromom, strela za strelo... Narod udari na narod, topovi in mitraljeze in bajoneti bodo pisali moje besede nad ljudmi, ki trepetajo za svoj ubogi "jaz" in ne poznajo višjega, najvišjega: države. Naj padejo slabiči, da ostanejo samo zdravi, močni!" Diplomatu je bilo ugodno se poigrati s tem svojim razpoloženjem. Tam zunaj pa je bilo mesto, je bila država, je bilo na tisoče mest, nervozno so brnele brzojavne žice od enega do drugega skozi noč, kakor živci velikega, strašnega organizma, ki trepeče kakor gladiator, preden stopi v areno. In v diplomatovem kabinetu je bilo srce tega orjaka, srce, ki je drhtelo poželje-nja, da izreče poslednjo besedo: vojska. Diplomat je izpustil ogorek cigare v pepelnik in prijel za pero, da izporoči svetu vojno napoved. Koncert je bil dovršen, besede izbrane kakor juridič-na definacija, še par formalnosti in končano bo. Tedaj je vstopil strežaj in prinesel na srebrnem ploščku vizitko: "Ekscelenca, važen obisk!" i "Saj je moj tajnik v predsobi...", je nervozno odgovoril diplomat. "Prosim ekscelenca, gospod želi govoriti neposredno z Vašo visokostjo. Prihaja z važno diplomatično rnis-ijo." "Dobro, naj pride..." je zamrmral diplomat. Strežaj je odšel in pustil vizitko na mizi. Diplomat jo je vzel malomarno imajo tudi mnogokrat svoj uspeli." pač more preračunati hipne izbruhe blaznosti? Zato je sklenil zaplesti norca v pogovor in o priliki nenadno pozvoniti strežaju. "Torej, recimo, da ste res Thanato to je smrt. Ali se morete izkazati, da ste res?" je vprašal diplomat. "Prosim, ekscelenca!" je odgovoril in odgrnil suknjo. Na prsih, na črnem žametu, pod katerim so se poznala re bra, se je zableščal srebrn red. Diplo mat se je sklonil bližje in pogledal. Pod pOdobo peščene ure je visela ko sa in par kosti na križ, vse lepo izdelano iz srebra in posuto z dragimi kamni. "Norci so res čudovito rafinirani v svojih fiksnih idejah," je pomislil diplomat in neprijeten občutek ga je iz-nova prevzel. A zatajil se je in dejal ravnodušno: "Verujem... Izvolite torej sesti! Kakor ste dejali, ste poslanik največje države?" Neznanec je sedel in se nasmehnil: "Da, poslanik največje velesile, s katero pa, žal, nobena država nima di-plomatičnih zvez in vaša tudi ne. In vendar sem jaz najboljši diplomat, pri vseh vojskah in diplomatičnih zaplet-ljajih imam jaz odločilno in zadnjo besedo..." "Lepo... In odkod prihajate, gospod Thanatos, če smem vprašati?" "Od daleč... Z bojnega polja, kjer so ravnokar potihnili topovi, od koder sem odpeljal nešteto mladih življenj iz groma in viharja bitke, iz strahu, nemira in groze in besnosti ljudi, iz krivice tega sveta v kraljestvo miru in pokoja, blaženosti in pravice." "Gospod Thanatos, vi ste antimili-tarist, če se ne motim?" "Ekscelenca, jaz nisem nič. Jaz poslušam le svojega modrega vladarja. On piše usodo narodov, držav in posameznikov brez diplomatičnih zvez, brez konferenc, brez ultimatimov...." "Jako pametno govorite. Če ste res Thanatos, kar pomeni smrt, pa vendar morate priznati, da smo mi diplomati vaši največji nasprotniki." Neznanec se je nasmehnil: "Za svojo osebo — morda... Drugače pa ste moji najboljši prijatelji in pomagači." Diplomat se je tudi ironično nasmehnil: "To vendar ne bo res. Le pomislite, koliko vojsk, koliko gorja smo mi preprečili! Kolikokrat je govorilo naše pero besede miru in sprave, mesto bi bruhali topovi ogenj in smrt med ljudi in želi bogato žetev za vas!" "Ekscelenca, vi precenjujete svoje u-spelie. Niti ene vojske niste preprečili, pač pa ste jih mnogo provzročili. Ah, to je lahko, živeti v udobnosti in odločevati vojsko in mir. A tam zunaj, kjer si stoje nasproti nepregledne vrste, ki ste jih poslali vi drugo nad drugo, da se mučijo, tam zunaj je bridko. Če bi bilo človeško srce v meni, bi videli solze v mojih očeh..." Diplomat je hotel pogledati neznancu v oči, a bile so zasenčene, zaprte. Sploh, bogve, ali so bile pod temi žol-timi veki oči? "In vendar ima tudi vojska svojo dobro stran, svoj blagoslov, gospod Thanatos?" je vprašal diplomat. "Da, pravična vselej, krivična pa ne..." "Kdo pa more odločevati o tem, kaj je krivična vojska, kaj pravična? Vojske, ki so po človeških mislih krivične, v roko in mislil: "To je etiketa!... Sicer živimo v burnih časih, ko diploma-tični obiski o polnoči niso nič redkega." Prebral je ime in se začudil. Na belem papirju se je bleščalo: Thanatos. "To je kak norec, ne diplomat...", se je razjezil diplomat. Hotel je poklicati strežaja, da neznanca odpravi, toda napovedani obisk je bil že v kabinetu. Tenka, koščena postava v elegant ni obleki se je priklonila pred diplomatom. "To je predrznost...", je bil diplomatov pozdrav. "Kdo ste, da si dovoljujete take šale?" Neznanec je z votlim glasom odgovoril : "Dovolite, ekscelenca, da se predstavim: Thanatos, poslanik največje velesile." Diplomat je rešil iz svoje mladosti še toliko grščine, da je vedel, da pomeni "Thanatos" — smrt. Čudno neprijetno mu je postalo v duši. Ne radi neznanca, ki se je klanjal pred njim, pač pa radi spomina na smrt. Človek pred njim je bil gotovo kak norec, ki je ubežal iz norišnice, in zato ga je izkušal diplomat odpraviti izlepa. "Oprostite, gospod, jaz sedaj nimam časa. Izvolite povedati svoje stvari mojemu tajniku, ki je v predsobi. Ta jih vestno zapiše in vaša naloga bo končana." A neznanec je odgovoril: "Ekscelenca, ne udajajte se prevari! Jaz sem Thanatos, ki sem prišel po vaše življenje. Zato moram to zadevo opraviti samo z vami, ne z vašim tajnikom..." "Lepo, lepo..." je odgovarjal diplomat. "Toda to lahko opraviva jutri. Nocoj nimam časa..." Iztegnil je roko, da bi pritisnil na električni gumb in poklical strežaja, a že ga je neznanec zgrabil s koščenimi prsti za roko in ga potisnil nazaj. "Ekscelenca, ne trudite se!... Vse je zaman... Če se hočete še kaj pomeniti z menoj — prav... Če ne, pa takoj greva..." Diplomat se je udal. Spoznal je, da bi človek utegnil biti nevaren. Kdo "A eno je in ostane: krivica rodi krivico, pravica pravico, če ne takoj, čez tisoč let. Diplomati ne odločuje jo o tem. Moj vsemodri vladar govori vselej zadnjo besedo in kaznuje hudo in plačuje dobro.. . Tudi vas bo sodil." "Zakaj?" se je zdrznil diplomat. "Pred vami je listina, kjer je pisana smrt stotisočerim .. . Ste li premi -.lili, ali je to. kar nameravate, pravično?..." "Prosim, gospod, to je moja stvar, to je zadeva države. Sicer, odkod ve ste, kaj nameravam?" "Jaz vem vse... In to naj vam b< zadnji dokaz, ekscelenca, da sem res Thanatos, to je smrt." "Lepo, gospod Thanatos... Prej ste dejali, da hoče vaša velesila mojo de-misijo za vedno. Ali je to res?" "Dovolite tudi meni vprašanje, ek celenca! Vi hočete postati nesmrtni, vi hočete pomagati silnim in močnim — slabiči naj poginejo! Vi hočete vreči vojno bakljo med narode? Ali je to res?" "Odločeno je.. . \'i je več sile, ki bi mogla to preprečiti... Sedaj mi je dovolj. Nimam časa... Če hočete jutri priti — prav... Klanjam se, gospod Thanatos!" t "Ekscelenca, vaša ura je prišla..." je svečano izpregovoril neznanec in vstal. Diplomatu >e je zameglilo pred očmi, zašumelo mu je v glavi, zagrmelo, kakor bi se svet podrl nad njim, črna tema se je pogreznila nadenj in s po- ednjo močjo je iztegnil v to temo dihtečo roko na tisto stran, kjer je bil gumb električnega zvonca. Zunaj je ostro zabrnelo, kakor bi kdo zakričal na pomoč. Ko je strežaj planil v sobo, je ležal diplomat v svojem naslonjaču mrtev. Neznanega diplomata in njegove vizitke pa ni bilo več. Daleč nad zvezdami je plavala orjaška senca, v roki je nesla drobno, ubogo lučko, dušo najmanjšega, ki je mislil, da je največji. Enkrat je plaho vztrepetala. To je bilo tisti hip, ko je priplaval smrti nasproti angelj miru in jo nemo pozdravil na poti na zemljo... ZA KRATEK ČAS. iifi Na fronti. Trije bavarski kaveljni so čepeli v strelskem jarku, ko pride pošta. Eden izmed njih prejme zavojček. Vsi trije odvijajo in se vesele dobre in zaže-ljene vsebine: Klobas, čokolade, sladkorja, svalčic itd. Vmes je tudi ste-kleničica. Čemu je neki tale reč? pravi eden. "Das gehoert fuer die Huste" — to je zoper kašelj — meni Švabec. "Natuerlich kert's fuer d' Huaste" — seveda je za kašelj — sodi severni Bavarec. Vsak vzame sladkorček, pa ga napoji s tekočino. Vsak pa zabavlja čez grenko in zoprno pijačo, ki tako smrdi. Drugi dan pride pisemce, ki je v njem tudi tale stavek: "Ljubi-sin! Pošljem ti steklenico "žavbe", da boš z njo pregnal uši!" Na letovišču. Mestna gospa: "Tega bi pa ne bila verjela, da na kmetih tudi tako varajo in goljufajo, kakor prodajalci mleka v mestu." Gostilničarka: "Zakaj pa? Kako pa mislite?" Gospa: ''Danes zjutraj sem videla na lastne oči, kako je gospodar tam-le zraven dajal kravam vode, preden so jih pomolzli." Laž in resnica. Resnica sreča slučajno na cesti vso objokano Laž in ji reče: "Lepe reči se čujejo vedno o tebi. Čemu se vedno lažeš?" Laž: Jaz sem že vsakemu človeku na svetu služila v popolno zadovolj-nost." Resnica: "Prav imaš, sedaj si govorila resnico." Razlaga. Učitelj: "Tonček, kaj je to, materin jezik?" Tonček: "Da oče ničesar ne smejo govoriti!" Učitelj: "Zakaj pa bežiš v hišo, Jo-žek, ko jaz mimo grem?" Jožek: "Tečem po klobuk, da se morem odkriti." Dober dokaz. "Kakor sem že večkrat rekel, Jože, človek si mora prizadevati, če hoče imeti, drugače ne gre! JaJz nisem imel nič za usta in nič obleči, ko sem pred štirimi leti sem prišel, sedaj pa, hvala Bogu, imam že 1200 K—dolga!" Srečen zakon. "Jaka, ti me nisi nikdar rad imel. Ako bi sedajle umrla, se gotovo čez štiri mesece poročiš nanovo. Na to lahko prisežem." "Ne prisegaj, draga moja, po nepotrebnem, saj ti tudi tako verjamem." Hiter odgovor. Surovež vstopi v železniški voz: "No, ali je Noetova barka že polna?" Sprevodnik: "Ne, še ose! manjka." Vzrok. "Kaj mislite, gospod doktor, kaj je vzrok toliko nesrečnih zakonov?" "Poroka, milostljiva." Naslednik. Baron: Moji pradedje so se bojevali s Turki, barbari, neverniki. JaJz se bojujem s čevljarji, krojači, sodnijski-mi eksekutorji in mislim, da sem na— slabšem! Boji se. "Kam pa tako hitiš, da si kar upehan in ves poten? "V posredovalnico /.a delo in službe; naša kuharica je šla in treba je dobiti drugo." "Pa se tako strašno mudi?" "No, lepo te prosim, čc ne dobim kuharice, bo moja žena -ama kuhala.. ■ Pozna jo. "Kako ste odvadili vašo ženo jecljanja?" "Rekel sem ji, da ni več moderno!" Mož beseda. Visokošolec: "Ta mesec vam nikakor ne morem plačati." Krojač: "Tako ste rekli tudi že prejšnji mesec." Visokošolec: "No, ali nisem držal besede!?" Igralke. "Ali imaš kak poseben vzrok, da bo-deš zapustila oder?" "Kaj vzrok! Bankirja imam!" Modro. Pek sreča mesarja ter ga vpraša: "Odkod prideš, prijatelj?" — "Ravnokar iz tvoje trgovine, kjer sem kupil hlebec kruha." - "Hlebec kruha?" je vprašal pek začuden dalje. "Kje ga. pa imaš?" — "V telovnlkovem žepu,' je odgovoril smeje mesar in odšel svojo pot. Kmalu nato je pek zopet srečal mesarja. Sel je k njemu in ga vprašal prijazno: "Ali veš, odkod prihajam?" — "Ne." — "Iz tvoje mesni- ce, kjer sem kupil telečjo glavo." — "Ja, kje jo pa imaš?" je vprašal mesar. — "Pod klobukom," je odgovoril pek in se veselo zasmejal, ker je mesarju tako zasolil. Optična prevara. Profesor v restavrantu: "Stvar izgleda res dunajskemu odrezku podobno; le žal, da mi bo morda provzrčil odrezek že v želodcu — kako optično prevaro!" Občutljiv. A.: "Kako je to, da ne hodiš več zidat, saj si vendar vedno dobro zaslužil?" B.: "Enkrat sem našel dlako v malti in to se mi je tako pristudilo, da ne maram več zidati!" Pri vojakih. Podčastnik: "Da bi te ..., kako pa stojiš, Lešnik? Če bi te sedaj pokojna stara mati videla, ne bi bila nikdar vzela tvojega starega očeta!" Uljudno. "Gopodična, odložite vendar klobuk, ;aj si lase lahko pridržite na glavi!" Slaboumen. Zatoženec, ki je bil zaradi slaboumnosti oproščen: "Ko sem bil obleko u-kradel, pravijo, da nisem bil pri pravi pameti. Škoda! Ko bi bil to vedel, bi bil še škornje vzel!" LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Hibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Newburg (Cleveland): John Lekan. Collinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pellian, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.M Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$18.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............$5.H Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................$7.H Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $16.5* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6.H Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................$7.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-M Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................71« Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* JOUET, ILL* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS _ RABIMO dobrega in bistrega moža za prodajanje naše zemlje v naši slovenski koloniji v Wisconsin. Pravi mož lahko dobro zasluži. Izkušnje nepotrebne. GRIMMER LAND CO. 1263 N. Paulina St., cor. Milwaukee Av. CHICAGO, ILL. 2t POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. W. H. KEEGA POGREBNIK. Slovenci v La Salle in oko',cl dar potrebujete pogrebnika se °br ^ na to tvrdko in prepričani bod,te'^ boste najbolje postreženi, ker t®.?4^! je najboljši ter mnogo cenej«1 drUgi- . . ... , * V slučaju potrebe rešilne?« ^ (ambulance) pokličite nas nu, ker smo vedno pripravljen' dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSA* Nizke cene in dobra postrežba jf naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak č»s ]lS Cor. 2nd and Joliet St, La S«11* STENSKI PAP1" —!--' Jj» Velika zaloga vsakovrstnih ' j^f in firnežev. Izvršujejo se v varska dela ter obešanje st papirja po nizkih cenah. ^ f l^t 120 Jefferson St JOLI^1' N. W. telefon 556 . Chi. Phone 376. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefona 405, S. Bluff St.. Joliet,