(MIMS^MEnGLAS l£t0 XLM. št.77 - CENA 70 SIT Dr. Jože Mencinger v klubu Dvor Inštitut ne predlaga zamrznitve plač "Č . leprav so se plače v zadnjih dveh mesecih realno povečale približno za štiri odstotke, na institutu za zdaj vladi še ne predlagamo ponovne administrativne omejitve. Izkušnje nas UcV)o, da pri plačah pogosto spreminjanje pravil prinese nasprotne učinke." Preddvor, 30. septembra - Iz tega, kar je znani slovenski JjnaKrojekonomist in direktor Baitovega inštituta dr. Jože Mencinger v v četrtek povedal direktorjem, članom kluba Vyor, na tradicionalnem srečanju v Preddvoru, bi lahko *UePali, da v prihodnjih mesecih v v gospodarskem sistemu in Poutiki ni pričakovati večjih sprememb. Dr. Mencinger je med drugim dejal, da ne verjame tistim, ki zatrjujejo, da bo vlada najprej stabilizirala razmere, nato pa "pognala" gospodarstvo. Ne verjame zato, ker v Sloveniji ni nikogar, ki bi natančno vedel, kako to narediti. Letošnja uradna inflacija je resda nizka, vendar "skriva" precej zamrznjenih cen in tudi izgube, ki nastaja zaradi takšnih cen. Da bi Slovenija hitro prišla iz recesije, so lahko le dobre želje, saj je recesija povsod, kamor se ozremo, in tudi v Nemčiji, s katero je v letošnjih prvih sedmih mesecih ustvarila že skoraj trideset odstotkov celotnega izvoza. Samo s spremembo tečajne politike (in tečaja tolarja) ni mogoče veliko narediti, gospodarstvo se mora sprijazniti, da bo na tujih trgih lahko konkuriralo le z realno nižjimi cenami izdelkov, z nižjim stroškom dela in torej tudi z nižjimi plačami. Povprečne plače okrog 700 mark so na žalost previsoke, saj so na Češkem, Madžarskem in drugje, kjer so slovenski gospodarski tekmeci, precej nižje. Tečaj tolarja bo verjetno približno spremljal rast inflacije, lahko pa bo nekaj časa celo prehiteval naraščanje cen. (več na 7. strani) C. Zaplotmk, slika: G. Sinik *Vei« Sin odlikoval zaslužna planinca - Na slovesni akademiji v počastitev 100- letnice Planinske °^ovne • or *ranJ° Krpač pa častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge pri dejal, da J? m, vzg°Jnoizobraževalnem delu v planinstvu. Predsednik Kučan je ob tej priložnosti PUnjjuki o P . 'nslvu velika zasluga, da se je slovenski človek naučil živeti skladno z naravo, da v Promet po avtocesti oktobra Jesenice, 4. oktobra - Potem ko je vlada končno zagotovila sredstva za izgradnjo nekaterih slovenskih cestnih odsekov, je tudi v jeseniški občini več up* anja, da bodo avtocestni odsek od Hrulice do Vrbe za promet odprli Še letošnjo jesen. Na cestah jeseniške občine je namreč promet posebno ob prometnih konicah nevzdržen In zato po vsem mestu urejen s številnimi semaforji. Za avtocesto Hruška -Vrba je vlada zagotovila 680 milijonov tolarjev, kar bo zadostovalo za nekatera dela in naj bi predvidoma promet po cesti •tekel v drugi polovici oktobra. Za dokončno izgradnjo pa bo potem potrebno le kar precej sredstev.. DJS. Kranj, torek, 5. oktobra 1993 Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj * n OB KONCU ZASEDANJA KAR ŠE VAJA REŠEVALCEV -Minulo soboto se je v Kranjski Gori končalo 45. zasedanje IKAR, mednarodne organizacije za reševanje v gorah. Med 151 udeleženci iz 26 držav so v delu štirih strokovnih komisij - za tehniko reševanja, letalsko reševanje, reševanje iz plazov in urgentno medicino - aktivno sodelovali člani slovenske GRS. Posebne pohvale je bil deležen Pavle Sesula iz Škofje Loke, ki je na srečanje prinesel prve izvode šestjezičnega slovarja "Sneg m plazovi". Domačini so predstavili razvoj od rešilne ekspedicije do sedanje GRS na razstavi v Liznjekovi hiši. Reševalci - letalci pa so skupaj s posadko letalske enote policije prikazali reševanje iz helikopterja na Brniku. S. S. • Foto: S. Saje Policijski sindikat napoveduje stavko Ljubljana, 4. oktobra - Policijski sindikat Slovenije v današnjem sporočilu, naslovljenem na prebivalce Republike Slovenije, napoveduje stavko delavcev organov za notranje zadeve, s katero želi doseči ustrezno vrednotenje njihovega dela. Državljane prosijo za podporo in razumevanje, saj bodo med stavko opravljali le najnujnejše naloge. Stavko napovedujejo jutri, 6. oktobra, od 9. do 21. ure, celodnevno pa za petek in soboto, 8. in 9. oktobra, ter torek in sredo, 12. in 13. oktobra. Če s svojimi zahtevami kljub temu ne bodo uspeli, bodo s stavko še nadaljevali. Policisti so napovedovali stavko že konec junija (sočasno s šolniki), saj so se večkrat pogovarjali z delodajalcem, državo, vendar neuspešno. Zahtevali so, da bi zanje veljala izhodiščna bruto plača 30.600 tolarjev, pripravljeni pa so se Dogovarjati tudi o drugačnem načinu za dosego boljših plač. ?i,vHo«* POVet*a,> da se mu ni treba v Življenju ničesar sramovati in ničesar obžalovati. Slovensko delavskega narodu ek, slika G. Šinik j ---> »v mu u l u Lira J £.1T lJ v tf 1* pozval, naj ne pusti hirati Triglavskega narodnega parka. Čim prej naj dobi brata v »»Savinjskih Alpah. J.Košnjel A ŽELEZNINA ^ojeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 LT2 PEČI in G0RILCIBALTUR .,__Prodaja na več čekov Najboljši šahisti v Radovljici -V hotelu Grajski dvor v Radovljici igra 14 šahist o v na 3. državnem prvenstvu. Na sliki: lanski prvak Leon Gostiša (levo) in Rudi Osterman (desno) v pogovoru z Borisom Kutinom, slovenskim predstavnikom v Mednarodni šahovski federaciji. Več o prvenstvi v Stotinki. J.K., slika G. Sinik SLOVENCI PO SVETU Italija priprla pipo "Kot italijanski državljani slovenske narodnosti zahtevamo, da nam je zagotovljen kulturni razvoj/' so povedali italijanski politiki in javnosti predstavniki Slovenske kulturnogospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Italija je namreč slovenskim kulturnim ustanovam priprla finančno pipo. Večina kulturnih ustanov v deželi Furlaniji in Julijski Krajini je na robu preživetja. V posebno kritičnem položaju sta Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče. V finančne škripce bi prihajale še druge ustanove, kar bi pomenilo tudi odpuščanje delavcev. Slovenska kulturna dejavnost v Italiji bi bi bila dokončno osiromašena. Usoda slovenskih kulturnih ustanov je odvisna od zakona o obmejnih območjih, ki v posebnem členu predvideva sredstva za kulturno delovanje Slovencev v Furlaniji in Julijski Krajini kot tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Zakonu letos poteče veljava. Šlo je za 12 milijard lir letno, ki so sicer prihajale fiočasi, vendar so prišle, od katerih so jih 8 dobili Slovenci v taliji, štiri pa Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi nerednega dotoka denarja so se morale slovenske organizacije zadolževati, kar je sedaj zanje še dodatno breme. Sedaj pa vse kaže tako, da ta zakon ne bo več veljal, obljuba, da bo financiranje rešeno v okviru globalnega zaščitnega zakona, pa še ni bila uresničena. Slovenska manjšina v Italiji razume prizadevanja italijanske vlade, da klesti proračun, vendar na polovično zmanjšanje denarja ne more pristati. Slovenska manjšina naj bi za kulturno delovanje dobila samo tri milijarde lir. Zato bo slovenski senator Darko Bratina vložil zahtevo v rimskem parlamentu, da ostane dotacija nespremenjena. Zakon za obmejna območja, čeprav je pozitiven, pa je zbrisal nekatere druge dotacije. Stalno slovensko gledališče ne prejema več pomoči deželne uprave. Tudi nekaterim drugim ustanovam so prošnje zavrnili. Slovenci zato apelirajo na vest italijanske države in njene oblasti, ki se tako pogosto sklicuje na demokratične vrednote. Oglasila se je slovenska komponenta v Stranki komunistične prenove. Pozdravlja odločitev vlade, da italijanski manjšini v Istri pomoči ne bo zmanjšala. Čudi pa se drastični oklestitvi pomoči Slovencem v Italiji. Italijani v Istri bodo dobili 7 milijard, Slovenci v Italiji pa tri. To je negativna poteza vlade, ki sicer obljublja v pogajanjih s Slovenijo plodno jesen, po manjšini pa udriha s sekiro. K sodelovanju so že pozvane stranke in gibanja, ki so naklonjena manjšinam. J.Košnjck Zahteva Slovenske nacionalne desnice Vizumi za Hrvate Ljubljana, 30. septembra - Zaradi tega, ker se hrvaški predsednik Tudjman ponovno oglaša z ozemeljskimi zahtevami do Slovenije in ker mora zaradi očividne nesposobnosti in strahopetne politike popuščati Srbom ter iskati zunanjega sovražnika, da bi se njegova HDZ obdržala na oblasti, naj Slovenija ostro ukrepa. Scenarij je znan. Kmalu bodo hrvaški mediji začeli gonjo zoper Slovenijo. Zato naj Slovenija uvede za Hrvate vizume in podobne ukrepe, kot jih je uvedla za državljane tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije. To bi bilo dobro zdravilo hrvaške domišljavosti, pravi izjava Slovenske nacionalne desnice in dodaja, da Slovenija niti najmanj ne potrebuje Hrvaške, ta pa je odvisna od Slovenije. Hrvati naj opravljajo transport prek vzhoda ali pa naj plavajo prek Jadranskega morja. Če pa bi Hrvati ukrepali, bi ostali brez dobrih slovenskih deviz, je zapisala SND. POPRAVEK objave "Razpisa posojil Stanovanjskega sklada občine Kranj, št. 326-04/93-04 z dne 4. 8. 1993", objavljenega v 63. številki Gorenjskega glasa 17. avgusta 1993. V III. poglavju "Razpisa..." je pomotoma izpadla tretja alinea v podpoglavju "Osnova za izračun višine posojila", ki se glasi: "- za prenovo oz. revitalizacijo 600.- DEM/m2". VELEBLAGOVNICA S KO F J A LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, TA NAJDI ... V NAMI foto bobnar I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes se začenja drugi teden zasedanja državnega zbora Država računa na igralniški denar Državni zbor je pretekli teden sprejel spremenjeni zakon o invalidskem in pokojninskePJ zavarovanju. Prispevna stopnja za zaposlovanje oziroma za nezaposlene se bo znižala z 1™ na 0,70 odstotka. Država bo denar dobila iz drugih virov, znižanje pa bo razbremenil0 gospodarstvo. Vlada zagotavlja, da pravice ne bo okrnjene in da bo manko pokril0 učinkovitejše pobiranje prometnih davkov in carin. Ljubljana, 5. oktobra - Med odločitvami štiridnevnega zasedanja državnega zbora pretekli teden je treba omeniti odločitev, da bo sedež državne družbe za graditev avtocest (predlaganemu zakonu nekateri oporekajo skladnost z ustavo) v Celju, kar naj bi bil eden prvih korakov k upravni decentralizaciji Slovenije in selitvi državnih ustanov iz Ljubljane v druga slovenska mesta. Za predlog zakona o Igrah na srečo je bila predvidena druga obravnava. Vendar so poslanci državnega zbora sprejeli predlog odbora za finance in kreditnomonetarno politiko ter njenega predsednika Janeza Kopača, da se zakon vrne v prvo obravnavo zaradi številnih dopolnil. Odbor je menil, da je treba najbolj sporno S. poglavje o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, izločiti iz zakona. To področje naj bi urejal poseben zakon. Priprava in razprava o zakonu o igrah na srečo ima dolgo zgodovino. Prvi osnutek je prišel v takratno skupščino aprila in Janez Kopač, predsednik odbora za finance in kreditno monetarno politiko: Lastninjenje igralnic naj uredi poseben zakon. maja lani, vendar so ga poslanci zavrnili. "Motilo" jih je določilo, da mora biti država udeležena v kapitalu nove igral- nice in pri lastninskem preoblikovanju obstoječih igralnic z 80 odstotki. Nov predlog zakona uveljavlja državo kot pretežne- fa lastnika igralnic in predlaga 6-odstotni delež. Dobiček igralnic naj bi se delil na dva dela: polovico naj bi ga Ho v republiški proračun, polovica pa za pospeševanje turizma. V ta namen bo ustanovljena posebna agencija, katere predstavniki bodo zastopani v upravnih odborih igralnic. Igralnice so v predlogu zakona opredeljene kot posebna oblika turistične ponudbe. Zakon bo urejeval klasične igre na srečo (loterije, tombole, športne napovedi, športne stave), občasne igre na srečo, trajno prirejanje iger na srečo (loterije, Podarim - dobim) ter posebne igre na srečo, kamor sodijo igralnice. Te naj bi smela prirejati le delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovni kapital za igralnico naj bi znašal najmanj 40 milijonov tolarjev. Dovoljenja za obratovanje bo izdajalo ministrstvo za finance v soglasju z ministrstvoma za notranje *** deve in za turizem. Obisk "° dovoljen samo osebam, star*)' šim od 18 let. Prva obravnava* državnem zboru je bila živabp8 in polemična. Nekateri so terj8' li vključitev določila o deloval1' ju posojilnih služb, ki naj bi bu* leglo domnevnih nepravilno^ v Hitu. Posojilne službe *° generator igralništva, zato treba biti nanje še posebej pozoren. Ker je igralništv.0 denar, jih veliko čaka na deli' tev dobička. Država si °a igralništva veliko obeta, pra; tako pa tudi lokalne skupnosti-ki naj bi, kot so dejali, dajaje tudi dovoljenja za obratovanj8 igralnic. Janez Kopač, poslancf LDS, je opozoril na nesrnise1: država naj bi bila večins*! lastnik, obenem pa tudi gla^ nadzornik. Zato bo sama sebi povečevala pristojnosti, da b' dobila več denarja. Lokal"* skupnosti bi morale dobiti ve* besede. Tudi v sosednji Avstrf država ni več večinski lastni" igralnic. Igralnice vplivajo n* okolje in to okolje mora ote«1 zato tudi soodločati. J.Košnjel slika G. Šinik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska desnica Trinajst programskih točk Ljubljana, 30. septembra - "Slovenska desnica se zaveda pomena oblikovanja programa za razreševanje političnih, gospodarskih in socialnih razmer na Slovenskem. Ker so programi ustanoviteljic Slovenske desnice Slovenske nacionalne stranke, Narodne stranke Slovenije in Liberalne stranke dopolnjujejo, je prišlo do povezovanja teh strank. Poleg programskih dokumentov strank ustanoviteljic Slovenske desnice je pomemben temelj programskega nastopanja tudi alternativni politični, gospodarski in socialni program Slovenske ljudske stranke, ki ga je pomagala sooblikovati Slovenska desnica," je zapisal tajnik Slovenske desnice Danijel Malenšek. Po zborovanju v Križankah postaja ključna programska lista Memorandum Slovenske desnice v trinajstih točkah. Te so pravična pravna država, vzpostavitev neodvisnega sodstva, takojšen sprejem predlagane deklaracije o narodni spravi in sprejem zakonov za njeno uresničitev, odvzem neupravičenih privilegijev, zaščita slovenskih razlaščenih delavcev, vrnitev protipravno pridobljenega premoženja, pa naj se nahaja doma ali v tujini, odvzem nezasluženo pridobljenih državljanstev, zaostritev pogojev tujcem za pridobitev slovenskega državljanstva in s tem povrnitev dostojanstva Slovencem, vrnitev beguncev v njihovo domovino, odločno varovanje slovenskih meja, uveljavitev slovenske meje na Mirni, varovanje in zaščita vseh državnih interesov s poudarkom na ekološko čisti Sloveniji, skrb in varovanje vseh Slovencev v tujini ter gospodarsko uspešna, socialno urejena in vojaško zavarovana Slovenija. J.K. Slovenska ljudska stranka Marjan Podobnik obiskal Gorenjsko Kranj, 30. septembra - Pretekle dni so člani vodstva Slovenske ljudske stranke in poslanske skupine s predsednikom Marjanom Podobnikom na čelu obiskali gorenjske podružnice stranke na Jesenicah, v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Na pogovoru v Čirčah pri Kranju je Marjan Podobnik predstavil pogled stranke na gospodarski in politični položaj v državi in se zavzel za utrjevanje stranke na ravni predvidenih novih občin in za Ireševanje problemov ljudi. Kranjčani so napovedali oživitev kluba občinskih odbornikov, odprtje pisarne poslancev Štefana Matuša in Janeza Podobnika, stranka pa prevzem pobude pri reševanju mnogih, med njimi tudi nacionalnih vprašanj v kranjski in drugih gorenjskih občinah. Bili so za soočanje z divjimi privatizacijami in za trdno razvojno politiko, pri čemer Poljanska dolina ne sme postati slovensko smetišče. Terjali so tudi zaustavitev nekontroliranega uvoza krompirja in zelenjave. Zahtevo so že poslali kmetijskemu ministrstvu. Tajništvo stranke je tudi sporočilo, da bodo nadaljevali pogovore s sorodnimi strankami o oblikovanju močne koalicije za nastop na volitvah in oblikovanje vlade. Slovenski krščanski demokrati ^ namreč povedali, da ne nameravajo izstopiti iz sedanje vlad!• koalicije. S pogovorom o novi koaliciji sorodnih strank bi k1"51 koalicijsko pogodbo. J. K. Višje kazni za kršitelje Ljubljana, 30. septembra - Slovenska ljudska stranka in Ze'ff Slovenije so se dogovorili za sodelovanje na lokalnih volitv*?j sicer ni mogoče računati na uspeh demokratičnih strank. Stra" sta zoper graditev avtocest na plodni zemlji in za večji prevoz r železnici. V novem kazenskem zakonu je treba ostreje sankd ^ nirati okolju škodljiva dejanja. Izvesti je treba referendum predčasnem zaprtju krške jedrske elektrarne, vlada pa m0^ zaostriti vprašanje odlagališča nizko in srednjeradioaktiv0 odpadkov na Hrvaškem. Zasebne šole ne le za bogate Ljubljana, 29. septembra • Socialdemokratska stranka Slovenije J* za pluralizacijo m večjo učinkovitost šolskega sistema v ce'°J zato je za zasebne šole, vendar morajo biti regulirane z državi zakonodajo. Državno reguliranje naj bo odvisno od vrste zasebni šol in višine državnih subvencij. Predpisati je treba osnovn predmete in izobrazbo učiteljev ter določiti okvirne pogoje vpi*; in maksimum za šolnino. V primeru javne koristi določen zasebne šole država lahko sofinancira, vendar ne na racj^ sredstev in kakovosti javnih šol. Socialni položaj ne stn determinirati izobraževalnih možnosti. Zasebne šole ne smej postati le šole za otroke bogatih staršev. Bo predstavništvo vohunilo Ob sprejemanju zakona o vzajemnem ustanavljanju trgovinskih predstavništev Slovenije in Ruske federacije je poslane* Zmago Jelinčič opozoril na nevarnost, da bodo predstavništva v Sloveniji postala vohunska središča. V zakonu namreč p$c' da bo rusko predstavništvo ocenjevalo gospodarske in drug* razmere v Sloveniji. Demokrati pa so bili kritični <*0 prometnega sporazuma s Hrvaško. V sporazumu je preve* izjem, ko bi Hrvati smeh voziti prek Slovenije brez dovoljenj* so menili in izrazili bojazen, če to ni prvi korak k prostemu cestnemu koridorju Hrvatov prek Slovenije. GLAS Uredntfk« politiki: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik fasopuoega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni nredaik: Marko ValL^r Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / nn ihmmJI ha ondalH' Helena Jelovčan, Jože Kosnjck, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaHotnik, Danica Zavrl ■ '^ Andrej Žalar, Štefan Zargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava ta tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / (Jrednistvo: Zoisova I.h ^ telefon: 211-860,211-835, telefai: 213-163 / Naročnine, aprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon. 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnrispevek udeležencev minima-en. Ko smo povprašali po motivih za tako obliko, ki nedvomno zahteva kar precej organizacijskega in drugega dela, smo dobili pom svoje presenetljiv odgovor: "Tudi v šolstvu se začenja konkurenca, boj "za trg", s takimi dejavnostmi, ki poleg vzgoje našim učencem ponudijo tudi nekaj prijetnih doživetij, življenjskih izkušenj in družbe, pa bogatimo našo ponudbo." S. Žargi država stiska pri štipendijah Polovica novih prosilcev praznih rok £f*nj> 5. oktobra - Študentje danes dobe štipendije še za minulo ftudijsko leto, jnedtem ko bo prvo izplačilo v tem lolskem letu za dijake 13. oktobra, štipendisti bodo prejeli denar prej kot °nločbe o štipendiji, med prosilci za ]*Publiško štipendijo pa bo precej razo-Jarancev. Kar polovica novih prosilcev na Gorenjskem (725) je namreč zavrnjenih, f>ed dobitniki štipendije pa bo tudi precej }**ih, ld bodo dobili manjšo štipendijo •ot lani. Posebni kriteriji za otroke {•ttebnih podjetnikov in obrtnikov. Dijaki so morali oddati prošnje za prido-I bitev republiške štipendije do 5. septembra. Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju do tega dne dobili 5557 vlog dijakov, od Juncev jih bo kar 725 ostalo praznih rok. . &ok tiči v nizko limitiranem cenzusu zrnatega osebnega dohodka na člana prosilčeve družine, ki je z lanskih 38 ?dstotkov povprečne slovenske plače Jlos padel na 28 odstotkov. Stari štipen-"^ti. in vozači imajo nekaj "popusta" na cenzus, zato bo med njimi osip manjši, precejšen pa bo tudi med prosilci za Zoisovo štipendijo, kjer je cenzus sicer povprečna slovenska plača; osnovne šole so namreč posredovale kar 243 predlogov za podelitev Zoisove štipendije za nadarjene učence, kar predstavlja 7,9 odstotka vse generacije bivših osmošolcev, po pravilih pa naj bi to štipendijo dobilo le tri odstotke najbolj sposobnih otrok. Več kot polovica predlaganih torej ostaja brez. Brez državne pomoči bo tudi večina otrok kmetov, medtem ko za otroke zasebnih podjetnikov in obrtnikov po novem pravilniku o štipendiranju veljajo posebna merila. Branka Košič iz Zavoda za zaposlovanje v Kranju je povedala, da oceno izpolnjevanja materialnih pogojev za dijake in študente, katerih starši so podjetniki ali obrtniki, zdaj dajejo centri za socialno delo. Podjetniki in obrtniki naj bi praviloma svoje otroke preživljali sami, država naj bi jim pri študiju pomagala le izjemoma (bolezen, uvajanje dejavnosti, nedonosna dejavnost ipd.). V takih primerih se morajo obrniti na center za socialno delo v svoji občini, ki preveri, ali je dijak oziroma študent res upravičen do republiške štipendije. To pomeni, da bodo morali njihovi starši dovoliti vpogled centra za socialno delo v svoje poslovanje in ta vpogled tudi plačati. Razlog za to novost so izkušnje; zasebniki nimajo navade prikazovati dobička iz svoje dejavnosti, menijo, da so njihovi otroci še vedno upravičeni do republiške štipendije. Vendar se je cenzus za pridobitev štipendije tako zaostril, da je zelo malo verjetno, da bi šlo zasebnikom dejansko tako slabo, da ga ne bi presegali. Med gorenjskimi dijaki, ki so prosili za republiško štipendijo, je letos 360 prosilcev iz družin podjetnikov ali obrtnikov. Te so v Zavodu za zaposlovanje posebej obveščali, da morajo predložiti oceno centra za socialno delo, če je ne bodo, se razume, da od vloge odstopajo. Enako velja za študente. H. Jelovčan Seje Izvršnega sveta občine Kranj V vrtcih naj bi poslovali brez izgube ^0inovarstveni zavod Kranj je lani ob koncu leta zabeležil več kot 15 milijonov tolarjev izgube. Ob °rganizaciji in zmanjšanju zaposlenih so letos izgledi, da poslovanje zavoda ne bo negativno. 4. oktobra - Lani je Vzgojnovarstveni zavod Kranj, ki je do 8edinjega ^eka šolskega leta vključeval povprečno 1662 otrok bi otrok" ,v*80Jnih enot pn osnovnih šolah, na katere je odpadlo 570 Ta D 'nnsko poslovno leto zaključil z dobrimi 15 milijoni izgube. um[.a je letos v prvih mesecih povečala oziroma je znašala 1,86 deja a *olarJev- Problema se je lotil Sekretariat za družbene •ninur °sti m Pripravil analizo poslovanja, ki jo je na zadnji seji "n teden obravnaval tudi izvršni svet občine Kranj. 2riattern' ko je sekretar Sekre-^tev*i? družbene dejavnosti da ~K uvodoma ugotovil, je D£xireor8anizaciji, do katere Začeti na podlagi analize v Wca i .tega *>W«ga leta, do jo iS.1 a v Zavod" pričakujejo mKlovnefa !?ta 'J0*- sveta • °» 80 *lani izvršnega reta^.1?ra?lu' pohvalo tako sek-izid v u0t Zavodu za takšen namrex občinski vladi je bilo ProKi« ° m°žnostih razrešitve n_°lema izgube precej dvo- probleme reševali tudi s prezaposlovanjem. Kar zadeva privatizacijo na področju otroškega varstva, je izvršni svet (oziroma so to poudarili nekateri člani) ne podpira. Za sejo občinske skupščine, ki ji bo predložena v razpravo analiza poslovanja v letu 1992 in v prvih šestih mesecih letos, pa bodo pripravili še gradivo o vsebini vzgoje oziroma varstva v sedanji organiziranosti Vzgojnpvarstvenega zavoda Kranj. A. Zaku- pov. Te . meljita analiza, kot je poudaril sekretar Kleč, pa je pokala, da je rešitev mogoča. Ta °° predvsem odvisna od zmanjka delovne sile zaradi zmanjšanja otrok v vrtcih. Število r°jstev, ki se znižuje, pa bo še naPrej na področju predšolske ^goje oblikovalo in narekovalo brezno politiko. Kaj kmalu ?ekaj podobnega lahko pričara t„a: — ■ OSnov-zmog- ijiv ^oiiran'e predi' Ob tem v • J»vod „ ]e Vzgojnovarstveni v Prvem polletju letos 4a ? Udina Področju C«-01?^ k0 °odo torske?\ ^ftl^e !n Pros- opravljal dejavnost dnevnega varstva v 87 oddelkih, v katere je bilo povprečno vključenih na mesec 1662 otrok (19,1 na oddelek), skrajšane vzgojne programe pa je v okviru 54 oddelkov obiskovalo 1123 otrok, je z novim šolskim letom zdaj vpisanih v dnevno varstvo 1531 otrok, v oddelke skrajšanih vzgojnih programov pa 941. Tako bo zdaj Vzgojnovarstveni zavod Kranj imel 78 rednih oddelkov (prej 87) in sicer 7 oddelkov jasli, 16 oddelkov najmlajših, 50 oddelkov z otroki od 3 do 7 let, 3 razvojne oddelke in 2 varstvena v Tomšičevi ulici. Skrajšani vzgojni program pa bo v 48 oddelkih. Z novim šolskim letom pa sta prenehala delovati Vrtec IBI in Ciciban, ukinjena pa je bila tudi varstvena družina na Rupi. Ob zmanjšanju števila zaposlenih v zavodu so normativi zdaj usklajeni z republiškimi. Da pa rešitev, kar zadeva kadre oziroma zmanjšanje števila zaposlenih za 57 ni bilo preveč boleče, je deloma kritje prevzelo ministrstvo, v občini pa so si prizadevali, da so nekatere Razglasitev naravnega rezervata odložena Izvršni svet občine Ljubljana • Šiška na zadnji seji ni sprejel predloga za sklenitev pogodbe in sprejetje odloka o razglasitvi močvirja pri Hrašah za naravni rezervat. Ljubljana - Šiška, 4. oktobra - Ali bo močvirje pri Hrašah naravni rezervat, je vsaj za zdaj še preuranjeno napovedovati. Ko je izvršni svet na zadnji seji obravnaval predlog za podpis pogodbe za izdelavo strokovnih osnov in za pripravo odloka za razglasitev močvirja za naravni rezervat, je ugotovil, da za letos v programu ni tovrstnega denarja. Močvirje v Hrašah leži med vasjo Hraše in Agrokombinatom Emona v naravni depresiji in na nepropustnih tleh. Sestavljeno je iz treh delov in sicer je najmanjši poraščen z močvirskimi rastlinami. Osrednji del je največji in je v njem vedno voda. Severno od osrednjega pa je manjši, najbolj onesnažen del s fekalijami iz Agrokombinata Emona. V razlagi za razglasitev močvirja za naravni rezervat z redkimi živalskimi in rastlinskimi vrstami v njem je najpomembnejša, da prostor ni primeren za kmetijske namene, melioracija pa je razen tega neracionalna, saj bi bila povezana z izredno visokimi stroški. Edini način je po mnenju predlagatelja - sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora ureditev rezervata ob hkratni sanaciji odlagališča in preprečitvi nadaljnjega odtekanja fekalnih voda v močvirje. Razprava pa je na seji izvršnega sveta pokazala, da imajo na tem podoročju v občini že nekaj izkušenj in ker letos za izdelavo strokovnih osnov v programu ni denarja, so zadevo odložili. A. Ž. Zasedanje zborov tržiške skupščine Odloki, imenovanja in drago Tržič, 5. oktobra - Jutri, 6. oktobra 1993, ob 17. uri se bodo sestali poslanci vseh zborov Skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu 31. skupne seje imajo deset točk, med katerimi le ena po vsebini zadeva življenje vseh prebivalcev. Gre za obravnavo osnutka odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, kjer je moč pričakovati kar precej predlogov in pripomb. Za ožjo skupino ljudi bo zanimiv tudi predlog odloka o ustanovitvi Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj. Sledila bo obravnava dogovora o zagotovitvi denarja za zgraditev nadomestne stavbe župnišča v Križah in izvzema iz javne rabe za zemljišči v Podljubelju in Krizah. Poslanci se bodo odločali še o imenovanju javnega pravobranilca Gorenjske pa razrešitvi glavne in odgovorne urednice Radia Tržič in imenovanju vršilca dolžnosti teh nalog. Zasedanje bodo sklenili z odgovori na delegatska vprašanja in novimi vprašanji, predlogi ter pobudami. S. Saje Priložnost za (dodatni) zaslužek V Grimščah potrebujejo pletilje Bled, 28. septembra • V trgovini podjetja Resideoce v gradu Grimšče na Bledu prodajajo ročno pletene puloverje, jopice, obleke, krila in druge izdelke za moške, ženske in otroke. Vsak izdelek je posebnost, delo ene izmed stotih pletilj, ki jih imajo po vsej Sloveniji, največ pa na Gorenjskem. Več kot polovico izdelkov prodajo v Avstrijo in Novo Zelandijo, ostalo v trgovinah na Bledu, v Ljubljani in Maribora. Ker imajo dosti naročil, si letijo, da bi še povečali število kooperantk, predvsem takih, ki bi bile pripravljene redno (in ne le občasno) plestL $ pletenjem se sicer ne da obogaten*, je pa priložnost za tiste, Id imajo veselje do pletenja, da zasluzijo še kak tolar. Za pulover, ki ga pletejo 20 do 30 ur, dobilo dva do štiri tisoč tolarjev. Najboljše, ki na mesec naredijo osem zahtevnih puloverjev, zaslužijo tudi več kot trideset tisoč tolarjev. CZ. Načrti za pozidavo tržiške Loke Predvsem obrtna dejavnost Tržič, 4. oktobra - Na zadnji septembrski seji tržiškega izvršnega sveta so sprejeli tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka programskih zasnov za zazidalni načrt Obrtna cona • Loka. Ta dokument predvideva spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine, saj so po njem nezazidana stavbna zemljišča določena za gradnjo infrastrukturnih objektov. Z novim zazidalnim načrtom pa se na Loki predvideva gradnja objektov, ki bodo namenjeni storitveni in obrtni dejavnosti ter stanovanjem. Programske zasnove oblikujejo štiri območja, ki naj bi jih namenili avtomobilskem servisu, obdelavi usnja in lesa ter poslovno turistični dejavnosti. Zlasti glede slednje so nekateri člani izvršnega sveta izrazili pomisleke, ali sodi med proizvodne in storitvene dejavnosti. Morda bo več o interesih prebivalcev znano po končani javni razpravi o omenjenem osnutku. S. Saje 50 let mladinske organizacije Letos mineva 50 let od 1. kongresa Zveze mladine Slovenije (10. do 12. oktobra 1943 v Kočevski Reki). V spomin na ta zgodovinski dogodek in na vsa povojna leta delovanja mladinske organizacije, organiziramo srečaneje vseh delegatov kongresa in povojnih mladinskih aktivistov. Na to srečanje vabimo tudi delegacije brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Srečanje bo v soboto, 9. oktobra 1993, ob 10. uri v Ljubljani v hotelu Ilirija. Po kratkem programu in kosilu bo za vse udelžence srečanje, ki se bodo predhodno prijavili, ob 13. uri organiziran avtobusni prevoz v Kočevsko Reko. Klub ljubljanskih brigadirjev MDB bo organiziral isti dan ob 8. uri iz Ljubljane izlet preko Turjaka, Rašce, Kočevja in Gotenice v Kočevsko Reko, kjer bodo ob 15. uri pričakali udeležence srečanja iz Ljubljane. Po krajšem programu pred šolo bomo preživeli skupaj še nekaj časa v šoli, kjer je bil kongres. Odbor za zaznamovanje 50. obletnice ZMS Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek............................................................................................ Točen naslov.............................................................................................. Pošta (štev.)................................................................................................. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Sp. B>»nlc« 81 IZREDNI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite IT 064/403-871 Razumevanje Kako enostavni in lahko rešljivi postanejo čez noč problemi, ki so se reševali recimo leta in leta. Spominjam se na primer lelja o ureditvi ceste Goreljek - Koprivnik. Nikdar ni bilo pravega denarja, čeprav je bil pravi razlog morda v premajhnem prepričanju tistih, da gre resnično za potrebno povezavo. Šele ko se je izkazalo, da bi nenazadnje tudi denar, ki je bil poudarjana ovira, lahko našli, se je pokazalo, da so bila morda včasih in tik pred zdajci odločujoča tudi drugačna razmišljanja. Razumevanje in pripravljenost za sporazumno oceno je največkrat le tri četrtine rešitve. Če postane problem, lelja, potreba, prošnja,... skupni cilj, potem postane finančna plat pogosto obrobna telava. To se je le ničkolikokrat pokazalo vprenekaterem kraju ali krajevni skupnosti na Gorenjskem. Tako so bile grajene krajevne in lokalne ceste, vodovodi, javna razsvetljava, da ne govorim o številnih telefonskih akcijah, ki so dobesedno silile upravljalce telefonije, da so morali pristajati na odločitve v krajevnih skupnostih. Povsod pa je bilo vendarle vedno nazadnje prisotno razumevanje. In tako se mi včasih tudi danes zazdi, da bi prenekateri očitek, pregreta in huda beseda lahko odpadla. Tudi na slovesnostih ni potrebe, da bi poudarjali na eni ali na drugi strani stvari, ki nimajo nič skupnega z resnico med ljudmi in kraji. Vsi skupaj smo prepričani, da smo si vendarle, pa naj je bilo včasih ali danes, leleli le tisto, kar bi bilo čimbolj po meri vsakogar in vseh, ki livimo v današnji Sloveniji. Za zadovoljstvo v času, ki ga zdaj livimo, pa ni prav nič potrebno blatenje tistega od včeraj, ali zavestno pozabljanje, zaradi tistega, kar smo Uveli včeraj, da le sporazumno lahko uspešno livimo danes. A. Zalar Svečanost v Gozdu Gozd, 3. oktobra - V Gozdu, pri zavetišču Planinskega društva je bila v nedeljo dopoldne spominska svečanost ob 49-letnici požiga vasi. Proslave, ki je bila hkrati tudi osrednja prireditev ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Semčno, se je kljub muhastemu vremenu udeležilo veliko borcev in krajanov ter mladine. O življenju in delu med lanskim in letošnjim praznikom v štirih krajevnih skupnostih je spregovoril predsednik KS Pristava Jože Šparovec, spomin na požig in odpor proti okupatorju pa je obudil predsednik občinskega odbora zveze borcev Tržič Anton Stritih, ki se je hkrati zahvalil Ivanu Gregorcu, predsedniku organizacije zveze borcev na območju štirih KS pod Kriško goro za pripravo proslave in delo. V programu so nastopili učenci osnovne šole Križe, harmonikarja Pavel Kleindienst iz Križev in Tonček Triplat iz Begunj ter citrar Marjan Beton iz Kranja. V okviru praznika je bilo minuli teden v krajevnih skupnostih več športnih prireditev, vajo pa so imeli tudi gasilci. V ponedeljek, 11. oktobra, ob 15.30 bo v Seničnem še odprto prvenstvo v krosu za posameznike. A. Ž. 10. srečanje veteranov OGZ Škofja Loka Dolgoletna zvestoba gasilstvu Alojz ŠTREMFELJ iz GD Hotavtie: »Skupaj s še dvema prebivalcema Volake sem bil leta 1951 med ustanovnimi člani društva. Predsedniško dolžnost sem z veseljem opravljal dve desetletji ob podpori domačinov, saj smo skupaj zgradili gasilski dom in pozneje kupih še avto. Dela smo imeli več kot praznikov, veseli pa me, da mladi cenijo naše dosežke.« Danica DEMŠAR iz GD Dobračeva: »H gasilcem sem sledila za mamo in očetom. Od 1947. leta sem zvesta tej organizaciji. Čeprav sem naredila gasilski izpit, se s tem nisem ukvarjala. Moje naloge so bile vedno pri domu in veselicah, kjer še pomagam. Z velikim zadovoljstvom spremljam delo mlajšega članstva, ki je letos prineslo s tekmovanj 11 pokalov.« Ivan RADOŠEVIČ iz GD Selca: »Ob moji včlanitvi leta 1954 je bilo društvo zelo skromno. Veseli me, da sem tudi sam prispeval k razvoju kot dolgoletni poveljnik društva in član odbora občinske zveze. Ukvarjal sem se z ustanavljanjem gasilskih trojk po vaseh, vzgojo mladih in zbiranjem gradiva za naš muzej, že desetletje pa sem gospodar društva.« Vinko FLORJANČIČ iz IGD LIO Škofja Loka: »Letos so za mano štiri desetletja druženja z gasilci. To je prineslo dodatno delo ob službi, saj sem bil vrsto let poveljnik in predsednik društva ter sektorski poveljnik za industrijo. V društvo še prihajam na vaje in razne prireditve. Všeč so mi ta srečanja, kjer pa s prijatelji nimamo v mislih samo gasilstva.« Besedilo in slike: Stojan Saje Volja in razumevanje spreminjata KS Koprivnik - Gorjuše V šestih letih šest krav za cesto Medtem ko so s številnimi ureditvenimi deli in svečanostmi proslavljali Vodnikovo 200-letnico, so v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše uspešno ob razumevanju občinske skupnosti uresničevali tudi program na ostalih področjih. Koprivnik - Gorjuše, 4. oktobra - Vodnikova 200-letnica in njeno proslavljanje v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini je bilo v marsičem pika na i glede na prizadevanja in uresničevanje potreb, želja na podlagi programov, ki so si jih zastavili krajani v zadnjih letih v tem delu občine. Na tako imenovanem komunalnem področju so postopoma iz leta v leto reševali nujne in skupne potrebe in se tako postopoma ob Eomoči občine in nekaterih, kot pravi predsednik KS Janez [orošec, prijateljskih organizacij oziroma podjetij, če že ne izenačevali pa vsaj približevali razmeram in pogojem za delo in življenje v dolini. Po ureditvi cerkve, župnišča, pokopališča, mrliške vežice, odkritja spomenika Valentinu Vodniku, spominske plošče na Zoisovi koči na Gorjušah, po razglasitvi kmetij odprtih vrat in zaščitnega znaka domačih izdelkov iz te krajevne skupnosti, proslavljanje Vodnikove obletnice še ni končano. Do konca leta imajo v načrtu še obisk pesnikov in pisateljev, postavitev temeljev za mlin in veselo kole-dovanje ob koncu leta. "Prizadevali smo si in upam, da nas ob pomoči občinske in ZKO Slovenije ni treba biti sram. Ne le dostojno, svečano in hkrati s ciljem, da ta del občine z urejenostjo in prijaznostjo turistično odpremo, smo proslavljali Vodnikov leto. Ob tem pa nam ni zmanjkalo volje in moči, da opravimo tudi tista dela iz programa, ki smo jih zastavili ali pa začrtali v minulih letih," ugotavlja predsednik KS Janez Korošec, in pri tem ne pozabi poudariti, da imata prav v zadnjem času veliko zaslug za uspeh občinsko razu- mevanje in pomoč in še posebej Sredsednik občinske vlade Jože tesman. Ena takšnih uspešnih akcij, ki traja že šesto leto, je postopna izgradnja ceste v Krniški lom, ki so jo gradili povprečno po 250 metrov na leto in za katero so krajani ob njej prispevali vsako leto ob delu še povprečno po eno kravo. "Zelo si je prizadevala pri tem Mojca Benedik. Ne razumem pa, da nas je pri tej akciji glede podpore tako odločno zavrnil direktor ljubljanskega podjetja Volna, čeprav se bodo tudi njihovi delavci vozili po njej v njihov počitniški dom."Sicer pa so po raznih krajih v KS letos asfaltirali 600 metrov cest. Zdaj so tik pred začetkom elektrifikacije oziroma javne razsvetljave v KS, kar jim bo prišlo prav, ko bodo po novem letu dvakrat na dan oddajali mleko v tri zbiralnice na območju KS. "Končno pa nam je s prizadevanjem KS in ob podpori Jožeta Re- Tudi letos so na cesto v Krniški lom položili okrog 200 metrov asfalta. smana uspelo tudi pri kandidaturi za denar za demografsko ogrožena območja in sicer za cesto Koprivnik - Goreljek. Veliko je k odločitvi in spre-membi do zdaj odklonilnega mnenja nekaterih članov občinske komisije prispevala razlaga inž. Andreja Ogrina, da ne ge za cesto za vikendaše, marveč za krajane zgornje bohinjske doline, ki imajo ob njej gozdove in pašnike. Računam, da bomo sredi tega meseca začeli urejati najbolj kritičen odsek na trasi." Pomembna pridobitev za gospodarjenje in kraj pa je tudi ureditev okrog 2 kilometra vodovoda in napajalnikov za živino, ko je na paši. Dela so v glavnem končana. Prednedavnim pa so se dogovorili tudi s TD Pokljuka jj* JP Komunala ob sodelovanju *r občine o odvažanju smeti * območja, kjer je 170 počitniškj" hišic ter Šport hotel in dva <*° trije večji penzioni. Smeti Koioj1' nala že odvaža, stroške pa bod° zaračunavali lastnikom objektom ki bodo dobili v najem ali odkup tudi zabojnike. Kar pa zadeva vzdrževanje, rekonstrukcijo Uj asfaltiranje cest je zdaj prav ta*° dogovor, da bodo prispevali ys lastniki in obiskovalci Poklju*e oziroma objektov na njej. "Radi bi uredili tudi televizij^ sprejem na območju KS, ■* posebno Gorjuš. Pričakujei«? odgovor od RTV Slovenija. S»j cer pa so naši cilji takšni, da "J najkasneje v štirih letih približa" asfalt večini hiš v naši kraje*"1 skupnosti." A. Žalar V Škofji Loki obnavljajo pošto Za boljše počutje strank Po 24 letih bodo posodobili pošto v Škofji Loki in s tem dobili več prostora za stranke in boljše pogoje za delo zaposlenih. Škofja Loka, 4. oktobra - Konec novembra naj bi bila v škofji Loki zaključena skoraj sest mesečna adaptacija poštne hiše ob avtobusni postaji, s cimer bodo v večjem prostoru za stranke, novim pohištvom in opremo ustvarjene možnosti za kavlitetnejše, do strank prijaznejše opravljanje poštnih storitev. Stari objekt je zahteval tudi nekaj temeljitih konstrukcijskih posegov. "Ujeli smo zadnji vlak pred najavljeno reorganizacijo in centralizacijo PTT podjetij, ko se bodo tudi vrstni redi obnavljanja pošt zelo verjetno spremenili," nam je povedal vodja enote PTT v škofji Loki Franc Levstek. Kljub dobremu zunanjemu izgledu pošte v Škofji Loki je od zadnje adaptacije minilo že 24 let in utesnjenost zlasti prostora za stranke, iztro- šenost pohištva in opreme -ponekod so napeljani kabli začeli tudi odstopati - je po adaptaciji kar klicala. Odločili so se, da v nadstropju izpraznijo hišniŠko stanovanje, s tem pa s preselitvijo prostora poštnih dostavljače v v pritličju omogočijo povečanje prostora za stranke. Tako bo v novo urejenem pritličju nastala možnost za dve dodatni okenci, poleg Planinci odpovedujejo pogodbo Kaj bo s stražnico na tromeji? Rateče, 4. oktobra - Planinsko društvo Rateče nima toliko denarja, da bi plačalo vso dokumentacijo za obnovitev stražnice na tromeji. Radi bi jo preuredili v turistični objekt. Planinsko društvo Rateče - Planica je Ministrstvo za obrambo prosilo za sporazumno prekinitev najemne pogodbe za stražnico na tromeji, ker nima toliko sredstev, kot jih za ureditev dokumentacije za stražnico zahteva jeseniška občina. Z Ministrstvom za obrambo je Planinsko društvo sklenilo najemno pogodbo z dobrim namenom, da stražnica ne bi propadala in da bi kraj dobil dodatno turistično ponudbo. Že v začetku pa se je pojavilo kup težav, saj bi na jeseniški občini dobili dovoljenje le pod pogojem, da najprej vrišejo vse objekte v kataster, zanje uredijo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ter spremembo namembnosti. Za vse to bi morali odšteti do 30 tisoč nemških mark, tega denarja pa društvo nikakor nima, saj znaša mesečna dotacija za avgust 22 nemških mark, zraven pa plačajo samo prispevek za električno moč v višini 2.000 tolarjev. Planinci menijo, da občina ne ravna pošteno, saj stražnica navsezadnje stoji že 20 let in je bila namenjena za enako dejavnost, kot bi bila poslej. Za povrh vsega tudi na njihov zahtevek za priglasitev del za popravilo strehe, ki so ga vložili pred tremi meseci, še ni nobenega odgovora, čeprav zakon točno določa rok za take prošnje. Planinsko društvo se sprašuje, mar res občina rajši vidi, da objekt propada? Planinci imajo povrh vsega še težave z lastniki zemljišč, preko katerih gre pot do stražnice in lastnikom zemljišča, od katerega je bila zemlja odkupljena. Prav zato Planinsko društvo predlaga, da se pogodba sporazumno Prekine in obenem ugotovi, koliko je društvo že vložilo v objekt, redlagajo tudi, da naj sklenejo najemno pogodbo z lastnikom zemljišča, ki je vložil zahtevek za denacionalizacijo. D.Sedej dosedanjih treh telefonskih kabin pa bodo uredili tudi posebej urejeno kabino za paraplegike. Več bo tudi poštnih predalov, za katere je ob razvoju podjetništva vedno večji interes, pogosto zadušljivi prostor za stranke pa bo po novem ustrezno zračen. Novost na pošti bo tudi trezor, ki ga doslej niso imeli in dopolnjene bodo tudi alarmne naprave. Preselitev dela dejavnosti v nadstropje pa je zahtevalo tudi nekatere konstrukcijske posege, saj so pri odpiranju, kot se to pri adaptacijah starih objektov pogostokrat zgodi, odkrili v ležiščih dodobra strhlene le- sene stropnike, v betonu pa J betonsko železo nadomeščal* bodeča žica. Ker je bil odto* speljan neposredno v Soro, ob tej adaptaciji uredili tu* kanal do kanalizacijskega zb'r' alnika, pri čemer se jim J pridružil tudi Merkur, Alpc' tour za bližnjo avtobusno p08, žal ni zmog«*' ajo pa tega Celotna adaptacija pošte, ^ ima 590 kvadratnih metrov Jj? skupaj z opremo stala 52 rnujj jonov tolarjev. Kdaj bodo usp^J zamenjati še že zastarelo k*8' jevno telefonsko centralo, ki r v tej zgradbi, pa nam še nis^ mogli povedati. Š. Žargi .Slik'' J. Pipan, PTT Oktober v Kranju Naj viža 93, pivo in glasba Kranj, 3. oktobra - V petek se začenja Oktober v Kranju. Tri dni W veselo, na pretek piva m glasbe. Prvi večer, v petek, 8. oktobra, P* . v dvorani Gorenjskega sejma izbrana Naj viža 93 izmed najboljših^* letošnjih festivalih narodnozabavne glasbe v Sloveniji Nastopili b°Aj najboljši letošnji ansambli in pevci, potegovali pa se bodo za Zl*. prstan Kranja. Izven izbora Naj viže bo nastopil ansambel Slovenk muzikanti, prireditev pa bo povezoval Boris Kopitar. ^ Pravočasno si preskrbite vstopnice, ki so v prodaji v Gorenjske^ glasu v malooglasni službi na Bleivveisovi 16, v recepciji Hotela Jel y v Kranju in v pisarnah Turističnih društev v Cerkljah, na Jesenicah-Škofji Loki in v Radovljici ter na Gorenjskem sejmu. M Oktober v Kranju pa se bo v soboto in nedeljo, ko ne vstopnine, v dvorani Gorenjskega sejma nadaljeval s praznovalj' jem piva in glasbe. V soboto odl8. ure dalje in v nedeljo od *1' ure dopoldne naprej bodo ob poskočnih vižah pihalnih orkestr0 na programu razne igre in šaljiva tekmovanja. Oba dn«y prireditelji po ugodnih cenah obljubljajo dobro pivsko hrano ,p vrček piva ter seveda obilo zabave. A. Z. Strokovno posvetovanje o pravicah v zdravstvu Večna dilema: preveč ali premalo pravic Zavod za zdravstveni zavarovanje Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo na Bledu Pripravil strokovno posvetovanje o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Z blejskega posvetovanja so udeleženci poslali tudi sporočilo javnosti, v katerem protestirajo zoper diskvalifikacijo posameznikov v sistemu zdravstvenega zavarovanja, čei da gre očitno za težnjo po finančni tn kadrovski slabitvi zdravst- BK 1. oktobra - Ljudje smo prepričam, da za denar, ki ga kot »■varovanci odvajamo za zdravstvo, dobimo premalo. Fri Nravstveni zavarovalnici, kjer neprestano iščejo ravnovesje !»ed ekonomskimi možnostmi in obsegom ugotovljenih pravic k zdravstvenega zavarovanja, mislijo drugače. Na Bledu so na strokovnem posvetu zdravstvenih in ekonomskih strokovnjakov, Predstavnikov različnih organizacij, med njimi tudi civilnodniž-knih, iskali odgovore na številna vprašanja o pravicah zdravstvenih zavarovancev. Pravice kroji denar. Ugotavljajo, da je v Sloveniji za okoli 600 nemških mark zdravstvene porabe na Prebivalca. Ali za ta denar zavarovanec dobi premalo, dovolj ali Preveč? |*ri nas lahko uveljavlja zahteve do zdravstvenih storitev in ^katerih drugih pravic vsakdo, ki je zdravstveno zavarovan Pred tveganji, ki jih prinaša bolezen, poškodba ali njune Posledice. Zdravstveno in materialno tveganje je v takih Primerih prehudo breme, da bi 8.a zmogel človek sam, zato sistem zdravstvenega zavarovanja temelji na načelih solidarnosti in vzajemnosti vseh, ki se vanj vključujejo. Pri nas je Nravstveno zavarovanje obvezno, kar hkrati pomeni, da drŽava zagotavlja vsemu prebivalstvu zdravstveno (in social-n°) varnost v času bolezni ali Poškodbe. Obseg tovrstnih pravic seveda ni neomejen, saj je °dvisen od razpoložljivega de-2arK Zdravniki pa so pri aanašnjem razvoju medicinske danosti zmožni ponuditi že Marsikaj, česar pri nas (pa tudi v svetu) nacionalna zdravstvena ^varovanja niso sposobna plahti. Zato pri zdravstvenih stor-•tvah povsod v svetu tudi zavarovanci prispevajo svoj dete*, bodisi v obliki doplačila storitev bodisi z dodatnim žalovanjem, kar zagotavlja tudi obvladovanje prekomerne po-košnje zdravstvenih storitev ali ^pomočkov. Tudi pri nas je z zakonodajo zaživel sistem a°datnega zavarovanja. Se ved-n° Pa v zdravstvenem zavarovalništvu ni dokončno jasna [azmejitev pravic, ki smo jih Jteležni iz obveznega zdravstvena zavarovanja, kaj torej Pestiti v zagotovljeni prodam zdravstvenega varstva, J*3 pa smo lahko deležni ob ^Plačilu ali če smo dodatno darovani. ^varovanci seveda težijo k J^jemu obsegu pravic in čim-'Ijjemu standardu. Tudi zdravniki glede na svoje poznavanje Dr, Jože Lokar (zdravstveni svet), Franc Košir (zdravstvena zavarovalnica) in dr. Primož Rode (Klinični center): premalo ali preveč pravic? razmer in medicinske tehnologije največkrat podpirajo širše Eravice za svoje varovance, »ržava pa pravice vidi zlasti skozi materialne možnosti in okvire, ki jih za to področje določijo nosilci politične moči. Ko so na blejskem strokovnem posvetu govorili o razmejevanju zdravstvenih pravic, so svoja pričakovanja naslovih zlasti na zdravnike. Oni namreč lahko povedo, katera storitev je nujna in jo potemtakem pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje, katera pa ni neobhodna in če jo Eacient vendarle želi, naj jo odisi doplača bodisi mu jo pokrije prostovoljno zdravstveno zavarovanje. <»Omejevanje zdravstvenih storitev je nujnost, ki pa je zdravstvo ne more sprejeti in jo je mogoče zdravstvu le vsiliti,«> na to pravi prof. dr. Jože Lokar, predsednik zdravstvenega sveta Slovenije in dodaja, da te nujnosti nočejo in ne morejo sprejeti tudi ljudje, ki rabijo pomoč zdravstva. V Sloveniji želimo zadržati doseženo raven pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Razlogov za širjenje pravic ni, smo slišali na blejskem posvetu, saj je tovrsten standard dovolj visok.izjema so nemara nekatere ožje skupine zavarovanih oseb. Strokovna analiza naj presodi, katere pravice naj bi vnesli v obvezno zavarovanje in katere izločili. Vse pravice pa bi morali vrednotiti tudi po merilih, v kakšnem deležu predstavljajo sestavni del diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, v kakšnem deležu pa se nanje zgolj navezujejo. Posebno skrbno kaže pretehtati pravice invalidnih in drugih prizadetih skupin, saj neka pravica ali pripomoček pri njih lahko veliko pripomore h kvaliteti življenja in v njihovem primeru ne gre zgolj za povrnitev funkcije invalidni osebi. Med drugim so strokovnjaki zdravstvenega zavarovalništva (pri nas in v svetu) tudi mnenja, da ni nujno, da bi ravno z zmanjševanjem pravic lahko privarčevali znatna sredstva, pač pa imajo na porabo zdravstvenega de- narja mnogo večji vpliv zdravstvene zmogljivosti. Kot trdijo nekateri, med njimi tudi dr. Drago Petrič, je teh kapacitet še vedno preveč in dokler je tako, se porabi veliko preveč zdravstvenega denarja. Udeležencem strokovnega posveta o zdravstvenem zavarovalništvu so ponudili v razpravo pravilnik o pravicah in obveznostih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopkih za njihovo uresničevanje. V njem so ponujene rešitve za mnoge strokovne dileme, ostalo so skušali doreči na Bledu. Akt naj bi sprejeli do konca leta, aprila prihodnjega leta pa naj bi ga začeli uresničevati. D.Z.Žlebir Foto: G. Sinik Mednarodna humanitarna pomoč: delavci delavcem Mednarodno pomoč odpeljali v Zagreb Več kot sto ton mednarodne delavske B0.T1 »p, bo pomoč dc 8ept ko* sto ton razne humanitarne pomoči za Bosno je sredi solid ra .Prispelo na Jesenice v okviru mednarodne delavske mC(j arn°sti pod naslovom Worker's aid to Bosnia. To evropsko in prej"arodno delavsko pomoč, namenjeno delavcem v Tuzli, ki so osnov i so^arao pomagali stavkajočim angleškim rudarjem, je name kampanja proti rasizmu in je zato pomoč v osnovi kami °*ena tistim trpečim, ki se upirajo etničnemu čiščenju. 16 cente°n°Y delavske pomoči, ki so jo na Jesenice kot v nekak zbirni žeje r Pnpeljali zaradi dobrega sodelovanja svobodnega sindikata odpotarn® m kovinarskega sindikata iz Belgije, je večinoma že Pomoč ° naPreJ> Protl Zagrebu, kjer so se spremljevalci te Pomije- Pogovarjali s predstavniki zagrebških sindikatov. Ob držav L UNPROFORJA naj bi večino te pomoči, zbrane v 20 Na j! ' Yendarle prišlo v Tuzlo. odn^jt n|.can so se spremljevalci mudili štirinajst dni in ko so v njem V na pogovore, zbirališča niso zaprli, ampak je konVtv °^ta* **za zvezo<<> mladi gospod Paddy McClov, ki je v Padrt?Jw lavske pomoči voznik kamiona. ^Ce n McC1°y nam Je dejal: je D_7am Pomoči nikakor ne bo uspelo dostaviti v Tuzlo, kamor raziior£nS,Veno namenJena zato» ker je Tuzla etnično zelo b°»oo i hLb°mo Pon>°* razdelili najbližjemu mestu, do katerega ve( „■>a ° Prispeli. Vendar je en sam pogoj: v mestu mora živeti Vsi ^'onainosti, nikakor pa ne sme biti etnično čisto. QUmBni«8n>° bil' spremljevalci konvoja te mednarodne delavske kamion- ™e Pomoči * v Zagrebu se ji bodo pridružili tudi Jesen! V* Madžarske, Češke - smo bili nad sprejemom na kjemn •ares Pr'ietno presenečeni. Zato, ker so bili ljudje tudj r°t Prazni, pomagali so nam. Presenečenje je bilo morda Hrihah. to,iko ve*Je> ker se v Vehki Britaniji, odkoder sam JUg^J,*m.'..nasplošno in še vedno misli, da je Slovenija pač v v Bognijf bi da je posredno tudi pod vplivom in pritiskom vojne in da v r al° *lun nLsem pričakoval, da so tu ljudje tako sproščeni °-Sed? VOJne' U Je v neposredni bližini, sploh ni čutiti.«> Univerza za tretje življenjsko obdobje Vitalni tudi v starosti Kranj, oktobra - Univerzo za tretje življenjsko obdobje že nekaj let poznajo tudi starostniki v Kranju, številni tečaji in krožki jim pomagajo ohranjati bister um in spretne roke. Tudi letos vabijo starostnike, da se pridružijo. V pokoj odhajajo vse mlajši ljudje. Nekateri si sicer naložijo honorarno delo in pod okriljem sive ekonomije izboljšujejo svoj (sicer manj zavidljiv) upokojenski standard. Drugi postanejo varuhi vnukom. Tretji, ki ne počnejo nič od tega, vendar jih še ne mika v zapeček, pa lahko na jesen življenja storijo kaj zase. Številne možnosti, kako lahko ohranijo vitalnost in si podaljšajo aktivno življenje, v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje ponujajo pri Rdečem križu v Kranju, kjer že nekaj let deluje nekakšen center za starostnike. Vodi ga Nevenka Marinič, ki nam je o letošnjih obetih povedala naslednje: »»Nadaljevali bomo z jezikovnimi tečaji, in sicer dvema nadaljevalnima tečajema angleščine in dvema nemščine. K angleščini bodo slušatelji prihajali na Center za socialno delo, k nemščini pa na center za starejše občane, ki ga imamo v prostorih društva upokojencev na Tomšičevi 4. Oživeli bomo tudi likovni krožek, lanski umetnostnozgodovinski in etnološki krožek pa smo letos preimenovali v domoznanskega. Nadaljevali bomo tudi s kuhanjem dietne prehrane: najprej bo 12 ur nadaljevalnih srečanj za članske udeležence, nato pa bomo začeli od začetka. Letos bo delala tudi literarno-dramska skupina, kot novost pa uvajamo krožek, kjer bodo slušatelji dobili odgovore moderne psihologije na probleme sodobnega sveta. Že uveljavljeni krožki bodo potekali ob istem času in na istih mestih kot lani, tako da se nam lanski udeleženci oktobra lahko kar pridružijo. Vabimo pa tudi nove. Za informacije sem na voljo na centru za starejše občane, Tomšičeva 4, ali po telefonu 211-874» D.Z.Žlebir Zaščita najemnikov stanovanj Tržič, 24. septembra - Večanje števila lastnikov stanovanj ima tudi slabe plati, je med nedavno sejo tržiškega izvršnega sveta opozorila načelnica oddelka za prostor in okolje. Zaradi različnosti lastnikov - med njimi imajo nekateri do svojih strank dokaj izkoriščevalski in brezobziren odnos - najemniki prihajajo formalno-pravno in tudi dejansko v razne zagate, iz katerih si ne morejo pomagati sami. Glede na take razmere bodo najbrž najemniki v stanovanju kateregakoli lastnika v tržiški občini še posebej zainteresirani za ustanovitev Sveta za varstvo pravic najemnikov. Predlog odloka o ustanovitvi tega sveta je izvršni svet že podprl, o njegovem sprejemu pa se bodo odločali na bližnjem zasedanju tržiške skupščine. S. Saje jvTsmmiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovino, Servis, Mednorodno dejavnost - tehnični pregledi motornih vozil Socialnih pomoči je vse več Številke o revščini Kranj, oktobra - V kranjski občini povprečno 489 prosilcem mesečno dodelijo eno od socialnih pomoči. Suhoparna statistika pravi, da so v enakem času lani pomagali povprečno 329 upravičencem. Manj pomembno je dejstvo, da se je od lani do letos spremenila socialna zakonodaja. Prejšnja je poznala ducat vrst socialnih pomoči, nova pa samo še dve, in sicer denarno pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek. Gola statistična primerjava tako sicer ni mogoča, skupne številke o prejemnikih prejšnjih in sedanjih pomoči pa so vendarle dovolj zgovorne. Za kranjsko občino so izračunali, da so v prvih osmih mesecih letos razdelili za okroglih 44 milijonov tolarjev socialnih pomoči, med njimi za 33 milijonov denarnih dodatkov. S to vrsto socialne pomoči namreč pomagajo družinam in posameznikom, ki jim njihov siceršnji vir preživljanja ne zagotavlja dostojnega preživetja. Mesečno so razdelili povprečno 390 denarnih dodatkov, vsega skupaj pa so ustregli povprečno 489 prosilcem mesečno. Ko so se ozrli na enako lansko obdobje, so naračunali za 16 milijonov pomoči, ki so jih razdelili mesečno povprečno 329 upravičencem. Med njimi je bilo 154 prejemnikov stalne denarne pomoči kot edinega ah dopolnilnega vira preživljanja, 137 ljudi pa je povprečno mesečno prejemalo tako imenovane začasne m enkratne denarne pomoči. Ko ugotavljamo, da vse več ljudi tone v revščino, se večinoma lahko opremo le na številke. Zgodbe iz življenja resničnih ljudi nam ostajajo v glavnem nedostopne, kajti revšščina se še vedno večidel skriva za zaprtimi vrati domov. Na plan privre tedaj, ko ljudje nimajo več česa izgubiti. D.Z.Žlebir Veselo v zdravo šolo Radovljica, 2. oktobra - S prijaznim programom so učenci Osnovne šole A. T. Linharta pospremili svoje starše na prve roditeljske sestanke v novem šolskem letu. "Vsi skupaj smo se potrudili za drugačen prvi stik s šolo. Želimo si namreč dobrega sodelovanja tudi s starši, takšnega, ki ne bo temeljilo le na podlagi ocen, temveč predvsem na prijazni šoli, za katero si vsi prizadevamo," je povedala namestnica ravnatelja Minka Puc Radovljiška osnovna šola je ena desetih v Sloveniji in edina na Gorenjskem, ki je vključena v evropsko mrežo zdravih šol. Koordinator projekta pri nas je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, sicer pa so vanj vključeni vsi: učenci, učitelji, starši, vsi zaposleni v šoli, zdravstveno osebje, skratka celotno okolje, v katerem otroci živijo. Cilj zdrave šole je omogočiti učencem, da bodo živeli v zdravem okolju, da bodo seznanjeni z zdravim načinom življenja, pa tudi skrb za boljše odnose med njimi ter za izboljšanje njihove samopodobe. "Prav zaradi tega smo šolsko leto začeli veselo. S programom, ki so ga učenci pripravili že ob koncu lanskega leta in ki so ga danes pokazali tudi svojim staršem. Na odru so se predstavili tudi tisti otroci, ki sicer po ocenah niso najuspešnejši," je povedala Minka Puc in tako poudarila, da vsi projekti, ki imajo namen predrugačiti šolo, temeljijo na boljših medsebojnih odnosih. mKmmmmmmmmmmmmmtm ........ Takole so s pesmico Ti si moj sonček učenci OŠ A.T. Linharta spravili v dobro voh> svoje starše, preden so ti odšli na roditeljske sestanke. Polega omenjenega projekta imajo tudi v Radovljici, tako kot po večini ostalih osnovnih šol, opisno ocenjevanje, tri ocenjevalna obdobja, projekt Petra, po katerem otroci pri različnih predmetih v šoli uporabljajo računalnike, pa tuje jezike, ki se jih začnejo učiti Že v tretjem razredu, kar so vse republiški projekti. Osnovna šola A.T. Linharta že nekaj let uvaja tudi elemente integralnega pouka, fleksibilno učno diferenciacijo ter nivojski pouk. vse zato, da bi se otroci v šoli bolje počutili in prejeli čimveč znanja. To pa je, kot pravijo, možno le ob pomoči in sodelovanju staršev. M.A. Urad za priseljevanje in begunce je ves pretekli teden popisoval začasne begunce, ki so v Slovenijo vse leto prihajali iz Bosne in Hercegovine. Na novo registrirani begunci Krejemajo kartone, s katerimi jim je dovoljeno začasno ivanje v naši državi. Urad ie nameraval popis, ki je potekal na popisnih mestih v občinskih središčih, že zaključiti, vendar se mu očitno še niso odzvali vsi pri nas živeči begunci. Možnost za popis bodo lahko še izkoristili. Na sedežu kranjskega Rdečega krila, kjer so do konca minulega tedna popisali 887 beguncev, in od koder je tudi naša fotografija, bo popis še v četrtek. Foto: G. Sinik KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 5. oktobra 19« KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli občine Kranj je na ogled fotografska razstava Gorenjske 93. V galeriji Prešernove hiše razstavlja otroške in mladinske ilustracije Foji A. Zorman. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava grafik in risb Avgusta Černigoja. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja grafike akademski slikar in grafik Boge Dimovski. V Kava baru Pungert razstavlja akademski slikar Zmago Puhar, v Kava baru Kavka pa akademski slikar Levon Hajkazuni iz Armenije. V domu KS Stražišče razstavlja grafike Andreja Jamnik. JESENICE - V razstavnem salonu DOLIK razstavljata Vinko Bogataj in Anton Drab. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava lesnih intarzij Stanislava Salomona. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu je na ogled fotografska razstava treh dežel - Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Samo Siles. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava Ženska oblačilna kultura na Loškem, ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Izdelovanje avb na Grencu pri Šk. Loki. V galeriji Fara razstavlja akvarele član likovne skupine ZKO Šk. Loka Eai Sever. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavlja slikar Miro Kačar iz Sorice. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Mik starih časov. KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava kipov in reliefov Igorja Ravbarja. LJUBLJANA - V muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23 so na ogled tri razstave: Kočevska - Izgubljena1 kulturna dediščina kočevskih Nemcev, Veljko Toman - Pariški mostovi, Razglednice 1914-1918. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 18. ure razen ponedeljka. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: PREDSTAVITEV KNJIGE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predstavitev knjige Tujec v raju režiserja in pisatelja palestinskega rodu Talala Hadija. Ob tej priložnosti bodo zavrteli tudi kratek film, ki ga je posnel o slikarju Krištofu Zupetu. Talal Hadi je diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, fdm in televizijo. Snemal je slovenske celovečerne in kratke filme ter filmske portrete. GROBLJE: KONCERT ORKESTRA TARTTNI V grobeljski cerkvici pri Domžalah se bo danes, v torek, ob 20. uri z desetim zaključnim koncertom iztekel letošnji mednarodni poletni festival komorne glasbe Koncerti Groblje 93. Nastopil bo Komorni orkester Tartini iz Ljubljane, kot gostja pa sodeluje violinistka Angelika Lichtenstern iz Bavarske. Na programu koncerta so dela Tartinija, Dolarja, Vivaldija in Corellija. BREZJE: RAZSTAVA - V gostišču Zvon na Brezjah bodo v četrtek, ob 17. uri odprli razstavo likovnih del Nataše Rozman, članice likovne sekcije VIR KUD Radovljica. Avtorica se je prvič predstavila marca letos na Gorjušah ob proslavi obletnice Valentina Vodnika, zatem pa še na razstavah v Radovljici, na Bledu in v Lescah. - J. Rabič Galerija Dežman na Kokrici I. COLORJEV EX TEMPORE _KOKRICA 93_ Kranj - Galerija Dežman in Klub umetnikov, rekreativcev in delavcev turistične dejavnosti organizira v soboto, 9. oktobra, ob 9. uri I. Colorjev ex tempore Kokrica 93. Glavni pokrovitelj tega enodnevnega slikarskega srečanja je tovarna Color iz Medvod, ki bo pokrila vse stroške organizacije in materiala. Slikarji bodo lahko uporabili njihov novi proizvod Uni color barve. Vsak udeleženec bo prejel en komplet Uni colorja in pripravljeno slikarsko platno. Na slikarsko srečanje se lahko prijavijo profesionalni in ljubiteljski slikarji, število udeležencev pa je omejeno. GORENJSKI FOTOGRAFI RAZSTAVLJAJO Kranj - V avli stavbe Občine Kranj so konec preteklega tedna v organizaciji ZKO Kranj odprli Fotografsko in razstavo diapozitivov Gorenjska 93. Na razstavi, ki sodi med stalne prireditve v okviru Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in jo vsako leto pripravijo v drugi občini, letos sodeluje enajst gorenjskih foto klubov in 79 avtorjev. Na razstavi je predstavljenih sto fotografij, ki so se na razstavo uvrstile brez poprejšnje selekcije. Zato je tokratna predstavitev fotografske ustvarjalnosti gorenjskih foto klubov sicer zanimiva, vendar dokaj neizenačena po kvaliteti fotografij. Na otvoritvi v petek zvečer so predstavili tudi 120 diapozitivov. Razstava bo na ogled še dva tedna, odprta pa je med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro vsak dan, razen ob sobotah. L.M. DOPRSNI KIP JOSIPA LAVTIŽARJA Rateče - Krajevna skupnost Rateče in rateška župnija pripravljata slovesnost ob počastitvi spomina na Josipa Lavtižarja, Ki je kot župnik, planinec, zgodovinar, pisatelj in skladatelj 47 let služboval v Ratečah. Ob petdesetletnici Lavtižarjeve smrti se bodo njegovemu zgodovinskemu delu oddolžili s postavitvijo doprsnega kipa v vrtičku ob farni cerkvi, obenem pa izdali brošuro in v prostorih krajevne skupnosti pripravili razstavo njegovega dela. Slovesnost in odkritje njegovega doprsnega kipa bo predvidoma v nedeljo, 17. oktobra. D.S. Fotografska razstava v Škofji Loki FOTOGRAFI TREH DEŽEL Škofja Loka - Fotografska razstava treh dežel sodi vsekakor med fotografske prireditve, ki poleg merjenja fotografske ustvarjalnosti brez dvoma poudarja tudi dobre sosedske odnose. Oboje je obdržalo prireditev že dobri dve desetletji na krožnici med Slovenijo, Koroško bi Furlanijo-Julijsko krajino. S svojo prisotnostjo so pomembnost prireditve poudarila tu«1 škofjeloški župan Peter Havriina in predstavnik slovenske vlade dr. Peter Vencelj. Na otvoritvi je nastopila tudi baletna skupina iz Ljubljane. Letošnja že 21. fotografska razstava treh dežel prinaša novost. Organizator - Fotografska zveza Slovenije - jo je namreč prvič po dveh desetletjih zaupala novemu prireditelju - Foto kino klubu Anton Ažbe Škofja Loka, ki je razstavo od sodelovanju škofjeloške občine in ZKO Škofja Loka tudi vzorno pripravil v galeriji Loškega muzeja. Razstava je bila prvikrat organizirana (na pobudo Vlastje Simončiča) leta 1971 v Ljubljani, posvečena pa je bila planinski tematiki. Kasneje organizatorji niso več predpisovali obvezne teme. Zato so vse dosedanje razstave pravzaprav pregled motivov, s katerimi se današnji ljubiteljski fotografi najraje ukvarjajo. Na prvem mestu ostaja pokrajina, ki v celoti izstopa tudi na tokratni škofjeloški predstavitvi. Dosti manj je športne fotografije, še manj je aktov. Vendar pa je tričlanska žirija med črn obeli mi fotografijami izbrala kot najboljšo prav fotografijo akta avtorja Boštjana G unča rja. Razstava v Škofji Loki je pokazala tudi sicer dokaj za- Prva nagrada za barvno fotografijo: Giuseppe Assirelli (Furlanija - Julijska Krajina) • kopija radio trlglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 "Žirija je mojo fotografijo ocenila kot nekaj posebnega," je po podelitvi prve nagrade povedal Boštjan Gunčar, fotograf iz Kranja, ki se sicer le vrsto let ukvarja v največji meri prav s to - po njegovem mnenju - najtežjo zvrstjo fotografije. Brez dvoma je pri tem uspešen, saj je lani na isti fotografski prireditvi v Celovcu za svoje fotografije aktov prejel nagrado za kolekcijo. Letos poleti pa je skupaj z desetimi slovenskimi avtorji razstavljal na fotografski prireditvi v organizaciji FIAP na Nizozemskem - spet s fotografijo akta; slovenski razstavljalct so kot ekipa dobili bronasto priznanje, posameznih pa niso podeljevali. vidljivo fotografsko raven skoraj devetdesetih avtorjev, kolikor jih je žirija izbrala za škofjeloško prireditev. Medsebojno primerjanje sicer ne bi dalo pravih odgovorov, ker se je avtorjev s sosednje Koroške udeležilo nenavadno malo. Žirija je med enajstimi prijavljenimi avtorji skozi svoje strokovno sito pustila na razstavo le šest koroških avtorjev. Neprimerno večji odziv pa je bil pri fotografih iz Furlanije-Julijske krajine, prijavilo se jih je 30, uspelo pa 23. Vendar pa je slovenski delež neprimerno večji. stotimi avtorji iz Slovenije |e žirija uvrstila na razstavo dela šestdesetih. Prireditelji razstav že neka) časa vedo, da se črnobel3 fotografija postopoma umik3' čeprav nekateri fotografi zaff" juiejo, da le takšna fotografij3 lahko govori o fotografski ust" varjalnosti avtorja. Na škofje* loški prireditvi pa se je izkazalo, da je barvna fotog*"3' fija že povsem prevladala, ne le zaradi usmeritve samih fotogr3' fov, pač pa je enostavno postaj3 kvalitetnejša, kar je seved3 vplivalo na odločitve žirije; tajy za razstavo odbrala več barvni11 (dobro polovico) kot pa črno-belih fotografij. Tehnično dj: bro podkovani in t u o1 opremljeni sosedje iz Furlanije-Julijske krajine so se n3 tokratnem pregledu fotografske ustvarjalnosti nasploh dobro odrezali prav z barvno fotogr3' fijo, saj so v tej zvrsti pobral' prav vse tri glavne nagrade Koroška bera je bila tudi gle(Je priznanj tokrat skromna, saj s" koroški fotografi prejeli le ?P eno diplomo za črnobelo j° barvno fotografijo. Slovensk} fotografi so bili na razstav« najštevilnejši razstavljalci tfl tudi uspešni. Poleg prvega mesta za črnobelo fotografijo so prejeli še tri diplome in tudi diplomo za kolekcijo, pri barvni fotografiji pa tudi tri diplome u» pohvalo za kolekcijo. Lea M** cinger RAZSTAVA ANTIČNEGA STEKLA Kranj - V sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zadra pripravlja Gorenjski muzej v četrtek, 7. oktobra, ob 19. uri v Mestni hili v Kranju otvoritev razstave, kjer bo na ogled stekleno gradivo iz rimske nekropole v Argvruntumu. Mesto Argvruntum, predhodnik Starigrada, je dobrih 40 kilometrov oddaljeno od Zadra. V arheoloških krogih je znano predvsem po svoji nekropoli, to je mestu mrtvih. Iz obdobja od 1. pa do 4. stoletja n.š. se je ohranilo veliko število žganih grobov, kar je strokovnjakom omogočilo spoznati obrede in način pokopa, pa tudi organiziranost te nekropole. V skladu s tedanjimi običaji so pepel pokojnika shranili v žaro, v grob pa pridali tudi nekaj osebnih predmetov. V vsakem izmed njih lahko danes naslutimo spretnega oblikovalca - steklarja, prevejanega trgovca in neznanega kupca, pa tudi zemljo, v kateri je slednji izginil. V času obstoja tega mesta je bila Dalmacija rimska provinca in prebivalci so se trudili, da bi v ničemer ne zaostajali za večjimi središči. Tako so nekatere steklene posode, ki si jih bomo lahko ogledali, uvožene iz oddaljenih krajev rimskega cesarstva, iz Egipta, Sirije, Cipra, Galije in Germanije, nekaj pa so jih izdelali italski steklarji. Kar precejšnje število primerkov nam potrjuje tudi obstoj domačih, lokalnih steklarskih delavnic v provinci Dalmaciji. Prav steklo je tista kategorija materialne kulture antičnega sveta, ki nam lahko pričara ne samo domiselnost raznovrstnih oblik, ampak tudi duha, bogastvo in prefinjenost okusa takratnega človeka. Stekleni predmeti iz nekropole Argvruntuma nam še sedaj, kljub stoletjem, ki nas ločujejo od njihovega nastanka, nudijo povsem neokrnjen estetski užitek oziroma sodobno estetsko doživetje, ki ga nikakor ne gre zamuditi. Razstava Rimsko steklo iz Argvruntuma se predstavlja v obliki, kot sta jo zasnovala kustos Arheološkega muzeja iz Zadra Ivo FadiČ in zagrebški arhitekt Željko Kovačič. Pri posredovanju je sodeloval tudi ravnatelj zadarskega muzeja Radomir Jurič, ob pomoči kustosa Smiljana Gluščevica. Kranj je že dvajseto mesto, kjer gostujejo, v Sloveniji so bile do sedaj že v Ljubljani, Mariboru, Celju, Rogaški Slatini, na Ptuju in v Kopru, od nas pa bodo razstavo prenesli v Novo Gorico. Barbara Ravnik - Toman KNJIGE ZA FRANKFURT Jutri, v sredo se v Frankfurtu odpirajo vrata enega najpo* membnejših mednarodnih knjižnih sejmov v svetu. Na tokratni 45. prireditvi se tako kot že vrsto let doslej predstavil' tudi slovensko založništvo, s to razliko, da se je lani prvi^ predstavilo samostojno. Če je bilo še lani na tem sejmu tridese slovenskih razstavljalcev, pa se je letošnja udeležba - predvsem zaradi močno zmanjšane državne finančne soudeležbe - zmanjša' kar na deset razstavljalcev. Od založb se predstavljajo: Cankarjev založba, EWO, Mladinska knjiga - Založba in DZS. M60 tiskarnami pa razstavljajo: Mariborski tisk, Primorski tis*' Grafika Ilirska Bistrica, Gorenjski tisk, Ljudska pravica, M13' dinska knjiga - Tiskarna in ČGP Delo. Frankfurtski sejem je poudarjeno knjigotrški sejem, zato J* razumljivo, da se bodo ob predstavitvi dosežkov slovensld^ tiskarn, ki izvozijo okoli devetdeset odstotkov svoje Pro1^ vodnje, predstavila tudi slovenska knjiga. Na posebni razsta najboljših domačih knjig v selekciji Janeza Mušica bo med $\ petdesetimi knjigami večina iz sodobne slovenske književnost Med predstavljenimi knjigami jih ie petindvajset že h»' prevedenih v tuje jezike. Razstavo bo pospremil tudi kraj pregled slovenske književnosti, pripravil ga je dr. Janko K08' dodana pa bo tudi najnovejša številke revije Livre slovene. Že naslednji mesec - 9. novembra - pa se v Cankarjevem donUj odpira slovenski knjižni sejem, enajsta prireditev bienalnelj. značaja. Predstavilo se bo bistveno več razstavljalcev kot predlani - kar devetinštirideset. Zanimiva so tudi imena med založbami. s?jJ bodo obiskovalci spoznali kar dvajset novih komaj dve leti stan založb, nekatere pa bodo seveda iskali zaman, saj so preneha' obstajati. Na dvestoštiridesetih stojnicah bo obiskovalcem n ogled blizu šest tisoč knjig, veliko knjig pa bo mogoče tako kot *^ doslej tudi kupiti. Na sejmu bodo poleg že uveljavljen Schvventnerjeve nagrade za najlepše izdelano knjigo in priznanj za prvenec po novem podelili še nagrado za najlepše opremljen knjigo v šestih literarnih zvrsteh. VEČERNA LIKOVNA ŠOLA ^ Ljubljana - Akademija za likovno umetnost v Ljubljani bo ^ vsako leto tudi letos sredi tega meseca, natančneje 15. oktobra n Erjavčevi 23 organizirala tečaje risanja, modeliranja in obb* ^ vanj a, v letnem semestru pa še tečaj grafike in keramike razširjenim programom. Vsi tečaji bodo trajali po petnajst tedn° j Tečaji bodo intenzivni (dvakrat tedensko po tri ure), ali pa5n*!Lj tedensko ob petkih popoldne. Večerno likovno šolo vodi izreo profesor Franc Novine s sodelovanjem specialistov slikarjev I kiparjev. Intenzivni tečaj velja 1.000 DEM, plačljivo v tolarju1 ■ dveh obrokih, drugi tečaj pa velja polovico manj z WH plačilnimi pogoji. Enaka cena, 500 DEM je tudi za JjJSj oblikovanja (dvodimenzionalno oblikovanje v zimskem seII£0. tru, v letnem pa tridimenzionalno), ki bo potekal enkrat tedens* Torek, 5. oktobra 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Jože Mencinger v klubu Dvor Nizka inflacija "skriva" zamrznjene cene V Slo.veniji ni nikogar, ki bi natančno vedel, kako "pognati" gospodarstvo." Dvo dV°r' 3°" seP,emDra ' Direktorji in direktorice, člani kluba (nov S°\na sePternDrs'i0 srečanje povabili dr. Jožeta Mencingerja, Liuhr • direklorJa Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v nijhr"1 (V Javnosti DOU znanega kot Bajtovega inštituta) in eit0n0 *• .Pragmatičnega" slovenskega ekonomista,ki ga ne zanima prel """J* kot politična znanost, ampak gospodarstvo. Ker je v :e eKj°sti že velikokrat pravilno napovedal gospodarska gibanja, Polift11 ^'.P0 tein' da imajo njegove ocene (vladne) gospodarske iike tudi precejšnjo napovedno vrednost. Poglejmo, kaj je dr. industrijski proizvodnji_ V inštitutu tudi v prihodnjih mesecih ne pričakujemo bistveni sprememb, ampak takšno nadaljevanje, kot je bilo doslej -skoke gor in dol. Zagotovil, da b? prišlo do ekspanzije, ni Vldeti in vse, kar bi bilo druide, so lahko le dobre želje, "a bi zelo hitro prišli iz rečene, ni pričakovati, ker je recesija povsod, kamor se ozremo, in tudi v nemškem gospodarstvu, na katerega je Movenija vse boli vezana. V !etoŠnjih prvih sedmih mesecih le v poslovanju z Nemčijo jjstvarila že skoraj 30 odstotkov celotnega izvoza. zaposlenosti in brezposelnosti Skupna zaposlenost še zmeraj Pada. V gospodarstvu pada po u>5-odstotni mesečni stopnji, v gospodarstvu pa zelo hitro narašča, skoraj en odstotek na mesec. Koliko je brezposelnih, 50 Pri nas različne ocene. Po Podatkih, zbranih na podlagi a«kete, ki naj bi ustrezala Zahodnoevropskim merilom, ?.aJ bi jih bilo le okrog 90 llsoč, ne pa 130 tisoč, kot sicer *aže uradna statistika. Verjetno Podatki iz ankete bolj ali manj držijo. dem odstotkov, realno pa približno za nekaj manj kot štiri odstotke. Povečanje plač bo slej k opre j treba pokriti z rastjo cen. Na inštitutu za zdaj ne predlagamo vladi, da naj spet uvede administrativne omejitve. Še v času, ko smo se ukvarjali z jugoslovansko inflacijo, smo namreč spoznah, da pri plačah pravil ni dobro hitro in pogosto spreminjati, ker vsaka sprememba prinese nasprotne učinke. ...o vladni gospodarski politiki_ Pogosto je slišati ideje, da bo vlada najprej stabilizirala razmere, nato pa pognala gospodarstvo. Mislim, da so to le dobre želje kot kaj drugega in da trenutno v Sloveniji ni nikogar, ki bi natančno vedel, kako "pognati" gospodarstvo. Pri nas se pojem stabilizacija še zmeraj uporablja v pomenu, kot se je pred drugo svetovno vojno - namreč kot stabilizacijo, umiritev cen. Zamisel o davčni reformi, s katero naj bi vlada davčna bremena prevalila iz neposrednih na posredne od sredine 1992. leta dalje, je usmerjeno v zmanjševanje vrednosti tolarja, vendar v mejah, ki ne ogrožajo drugih ciljev. Samo s spremembo tečajne politike pa ni mogoče veliko narediti, gospodarstvo se mora sprijazniti, da bo na tujih trgih lahko konkuriralo le z realno nižjimi cenami, z manjšo ceno dela in torej tudi z nižjimi plačami. Naše gospodarstvo je tudi premajhno, da bi lahko uvedli kakršnokoli razlikovanje. Razlike bi se zelo hitro "razlezle" po vsem gospodarstvu. Izvozniki bi imeli nekaj koristi le pol meseca, potem pa bi se vsi prilagodili novemu tečaju, še posebej zato, ker je slovensko gospodarstvo zdaj manj tolarizirano, kot je bilo ob uvedbi tolarja. To pomeni, da je marka zdaj še pomemb- o sanaciji bančnega sistema na davke, s tem pa zmanjšala ceno uo JV „.„.„.„ ~—} ~~ r--------- dela in povečala konkurenčnost nejše merilo vrednosti kot na Sanacija ne bo tako hitro dala rezultatov, kot so nekateri pričakovali. Čeprav je zelo podob-1 na sanaciji bančnega sistema v Španiji, je med njima glavna razlika v okoliščinah: Španija jo je izvajala v času gospodarskega razmaha, ko je bilo zelo veliko povpraševanja po posojilih, pri nas pa jo v času gospodarskega nazadovanja, ko tega povpraševanja ni. MIKE'S SPORT FASHION Tekstilindus Nova javna dražba i, 28. septembra - Janez Mlakar, stečajni upravitelj skega Tckstfflndusa, je na podlagi odredbe Temeljnega soouča v Kranju oklica! novo javno dražbo, na kateri bodo poskušali prodati upravno stavbo, menzo, vratarnico, ambulanto, trgovino, kolesarnico, kovinski nadstrešek, prostore finančnega in kadrovskega sektorja, del zemljišč ter orodje, naprave in opremo. IzJkScna cena je dva milijona mark v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Dražba bo 28» oktobra, na njej pa bodo lahko sodelovali posamezniki in podjetja, ki bodo najkasneje en dan prej vplačali na račun stečajnega dolžnika varščino v višini desetih odstotkov izklicne cene. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, bo moral najkasneje v tridesetih dneh po končani dražbi plačati celotno kupnino. CJL 40. Sodobna elektronika Ljubljana, 4. oktobra - Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je dopoldne na Gospodarskem razstavišču odprl letošnji 40. sejem Sodobna elektronika. Sejem bo trajal do Kstka, 8. oktobra, odprt pa bo vsak dan od 9. do 19. ure. a sejmu je letos poudarek trem področjem: telekomunikacijam, radiodifuziji in avtomatizaciji. Na sejmu razstavlja več kot 440 razstavljalcev in med njimi je približno polovica domačih. Med tujimi pa jih je največ iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške. Največ razstavljalcev pa je posredno prek različnih podjetij zastopanih iz Nemčije, Amerike, Japonske, Italije in Velike Britanije. V sejemskih dneh bo tudi več strokovnih prireditev in posvetovanj. Tako bo že danes (torek) SMART COM predstavil slovar telekomunikacij, predstavljena pa bo tudi nova strategija Iskre. Jutri (sreda) dopoldne bo predstavitev novega izdelka s področja satelitskih anten. Organizira jo Geoss iz Ajdovščine. V četrtek in petek bosta v okviru sejma tudi 2. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu in 7. mednarodni simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektronskih sistemov. Prvi bo v dvorani Republiške uprave za ceste, drugi pa v dvorani na sejmišču. Od zanimivosti opozorimo, da bodo na sejmu nastopali tudi različni ansambli, TV Slovenija bo imela v hali G svoj studio, na razstavnem prostoru TV Slovenija pa bodo v četrtek zbirali najstarejše radijske in televizijske sprejemnike in za nagrado za najstarejšega podarili novega. V sejemskih dneh bo vsako popoldne v živo oddajal tudi MMTV. Prireditelji pričakujejo na sejmu letos 40 tisoč obiskovalcev. Vstopnice so po 500 tolarjev, za mladino pa po 300 tolarjev. aeia in puv&v.«"" ——»ivjav mviuv ,.»,—„—— gospodarstva, je dobra, vendar začetku in da se to tudi ne bo pa je hkrati jasno, da bo zelo prav hitro spremenilo.Nihče ne težko zmanjšala davčne prihodke, saj se potrebe po social nem varstvu povečujejo. ...o strategijah ^^"nanjetrgovinskj menjavi b^ytem, da razpolagamo z sll^aJkoTiV Vlada ie že oblikovala panožne Juo J1.(zdai iih imamo za Julij, v sJvet?' h naj bl za v.sako.gosP°- SeuS0slaviji pa bi jih imeli do 20. barsko panogo pnpravdi raz- nopiembra), je osnovna značil- vojno strategijo. Jaz načeloma leto« -a sta se vzsoz ,n uvoz v ne verjamem v strategije, verja-v «_nl'n Prvih sedmih mesecih 0uP.rimerjavi z enakim lanskim opobjem zmanjšala. Še posedle padel izvoz: lani ga je bilo . tem času za štiri milijarde ja0,.ar3ev, letos pa za 3,4 mili-jj ,e- Zmanjšanje je predvsem ^?iedica prepolovljene pro-oT, v republike nekdanje Ju-5°s,avije, deloma pa tudi no $i ga Izvoza v pravo tuji-Slovenija je lani pri menjavi tem mil,:"" ODrnocJeni imela 258 v-..., ^edte°V dolarjev presežka, datkov, da se celotni uvoz zelo meseci ^° *e 'etos P° ^dmih povečuje, močno pa se zmanj-,Imela 412 milijonov Šuje uvoz reprodukcijskega materiala, je mogoče sklepati, da z našo gospodarsko zaščito ni vse v redu in da bi jo bilo treba spremeniti. Ne vem, zakaj vlada to povezuje z uvedbo davka na dodano vrednost, saj bi se to dalo narediti neodvisno od tega. Kdor pozna jugoslovansko carinsko zakonodajo, ki jo je začasno prevzela tudi Sloveni-da so tarifni ne verjamern v strategije, verjamem pa v podjetja. Strategije so nekaj najslabšega, kar bi se v Sloveniji lahko naredilo. Imamo "Maribor jutri", "Maribor 2000"... Koristi ni, je pa škoda v tem, ker so nekateri le pobrali denar. ...o carinah in zaščiti gospodarstva Nerazumljivo je, da vlada toliko časa odlaša s spremembami carinskega sistema. Že iz po- i—----_r izvaža v tolarjih, in tudi nihče, ki izvaža k nam, ne sprejema tolarjev. Če povzamem bistveno: Banka Slovenije bo tudi v prihodnje vodila takšno denarno politiko, kot jo je doslej. To seveda ne pomeni, da jo zanima samo trdnost tolarja in nič drugega, kot ji nekateri radi očitajo; res pa je, da formalno in dejansko sodi med najsamos-tojnejše centralne banke v Sloveniji in da vodi denarne politiko brez kakršnihkoli pritiskov. foto bobnar eh ;iirHs VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o V Alpini pripravljen program lastninskega preoblikovanja Certifikatov dovolj za večinsko lastništvo Zoran Kopač: "Anketa potrjuje, da bo večina delavcev certifikate prinesla v svoje podjetje." w—,'jiujaja. Razlika je torej /u mihjonov dolarjev. ^L^drobnoprodajnih cen bra^ i* droDno 80 88 septem-*a 1 7 0 ^ avgusta povečale ta«..'/,, odstotka. Inflacija je celo vllJ8*' k°t »en» pričakoval, ***** se mi zdi, da skriva Tečaj tolarja bo verjetno približno spremljal rast inflacije, vendar je zaradi primanjkljaja pri zunanjetrgovinski menjavi pričakovati, da bo nekaj časa celo prehiteval rast cen. Poleti je bil tečaj dokaj stalen predvsem zato, ker je tudi na menjalniškem trgu (in ne samo na podjetniškem) prišlo do Cresežka deviz. Septembra je il na menjalniškem trgu spet verjetno primanjkljaj, zato bo tečaj bržčas nekaj časa drsel nekoliko hitreje. Žiri, 5. oktobra - V žirovsld Alpini so pred letom dni ustanovili komisijo za pripravo irograma lastninskega preoblikovanja podjetja. V njej so trije zastopniki vodstva tovarne, razliko pa razporedili za nadaljnji odkup na štiri leta. Vendar se tega ne bojimo. Pričakujemo, da bo certifikatov celo preveč, to ja. V njej so trije zastoi zastopnik sindikata in delavskega sveta. Pre- potrjuje tudi anketa, v kateri je večina dsednik komisije je ZORAN KOPAČ, ki je zaposlenih odgovorila, da bodo svoje certifi- obenem tudi predsednik delavskega sveta. kate vložili v Alpino. V tem primeru bomo Delavski svet namreč sprejema program last- delež za interno razdelitev izračunali prapor- ninskega preoblikovanja v dokončni obliki; cialno na znesek certifikata za vsakega upravi- predvsem zato, da bi se ognili morebitnim čenča, pri notranjem odkupu pa je kriterij za zapletom na delavskem svetu, so komisijo tudi zmanjšanje povprečna plača zadnjih treh ustanovili. Program je izdelan, delavski svet ga mesecev. Izračun bo precej zapleten, posebno bo sprejel predvidoma 8. oktobra, natančno Je Ker Do treba zneske zaokrožati na delnice,«> ..o obrestnih merah Prečki . "".*"> « 8*"va ja, se strinja, da so tarifni vlada . *amrznJ«n .h .cen- Kfr. razredi narejeni zelo napamet j° bo t.ilm ustvarja "gubo, >u in da so bi.e nekatere stopnje f^emVeKt^ač^ cel° prilag°jene Posameznim ^^^^t^SS^iSS! proizvajalcem. nbUžitev inflacijskih pritiskov. ^Plačah Čeprav se znižujejo, so še vedno visoke. Banka Slovenije je le uspela prepričati banke, da si nehajo konkurirati pri pasivnih obrestnih merah in da so po daljšem obotavljanju le podpisale gentlemanski dogovor. Bankirji zagotavljajo, da od jj. ............... In liJ^L^^dnger dokazoval, da so plače pri nas previsoke b"° treba zmanjšati, ga je Jaka Piskemik, Plač *L fn*fK*g8* Merkurja, vprašal, ali nt zmanjševanje Hdnnt ultttivno' Dr Mencingerje dejal, da na inštitutu *°yoriJ° * zniževanju plač, mislijo na bruto plače, odati, i5* ^ daje plače mogoče nominalno znižati le za kak ntSakn LaIno pa U z večJ° inflacijo. Slovenija je naredila jeseni H ? ni zamrznila po osamosvojitvi, predlani «5fl L 1 K zaie*ku lanskega leta, ko so bile povprečne okrog *onjE2* & *° w * taKno ceno dela v skupnih stroških lahko "nroli tujemu gospodarstvu. Zdaj so plače okrog ifar^L__ * pravi Zoran Kopač. O vrednosti družbenega kapitala, ki se lastnini, v Alpini na glas ne govorijo radi. Ocena, ki jo je dal pooblaščeni cenilec Agencije za privatizacijo, je pričakovana. Zakon razen metode neto vrednosti sredstev dovoljuje tudi t.i. dinamično metodo, metodo bodočih donosov. <»Komisija se je odločila, da izločimo iz našega premoženja samo tisto, kar je obvezno po zakonu. Gre za dve kmetijski zemljišči, denacionalizacijskih zahtevkov na srečo nismo imeli, prodali smo nekaj družbenih stanovanj. Alpina ostane kot delniška družba v sedanjem obsegu, z vsemi obrati.«> Certifikatov celo preveč?_ <»Če bo certifikatov in gotovine premalo, bomo vse odkupili v enem paketu, manjkajočo ""-<"-•-«"• —-----r----m -Trkat bo treba zneske zaokrožati na delnice,«> pravi Zoran Kopač. Oktobra bodo v Alpini čakali, da jim bo republiška agencija program potrdila. Medtem bodo pripravili osnutek pravil notranjega odkupa, v katerem mora sodelovati najmanj tretjina zaposlenih. Enako kot certifikati bodo delnice neprenosljive najmanj dve leti, razen z dedovanjem, pa tudi kasneje, kolikor bo trajal notranji odkup, bodo prenosljive samo znotraj podjetja. Vse te delnice so navadne, dajejo pravico delničarjev do upravljanja podjetja m pravico do dividende. Z novim letom delniška družba Akt o lastninskem preoblikovanju z značilnostmi statuta bodoče delniške družbe bodo v Alpini sprejeli pred zaprositvijo za soglasje za vpis delniške družbe v sodni register. <»Pre-a bi zaprosili za vpis do 20. decembra in da bi se s 1. januarjem 1994 že vpisali v register kot delniška družba. Vmes bo seveda še ogromno drugih aktivnosti, povezanih s centralno evidenco, od pogodb s skladi, vpisov vseh delnic, transakcij, nakazila kupnine ipd.«> O tem, kako napredujejo priprave za lastninsko preoblikovanje, v Alpini sproti seznanjajo delavce. Zoran Kopač ocenjuje, da se delavci za to niti ne zanimajo preveč, da pa je njihov sindikat izjemno aktiven. V Alpini nimajo zloglasnih revizij SDK, pred uveljavitvijo zakona o lastninskem preoblikovanju niso izdajali nobenih delnic, skratka, slika je čista, preoblikovanje bo pošteno izpeljano. Ravnajo se po zakonu, ah je dober ali ne, zdaj, ko je sprejet, po njihovem nima smisla razglabljati. H. Jelovčan POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Opel Combo Že samo ime je dovoli zgovorno. Novo Oplovo vozilo, narejeno na osnovi corse, je majhen dostaven avto, primeren za trgovsko ah drugo storitveno dejavnost. Zasnovan je tako, da vozniku in sovozniku nudi takšno stopnjo udobja, kakršna je bila pri njegovem predhodniku, narejenem na osnovi upokojenega kadetta. Serijsko je vgrajen varnostni sistem z avtomatskima varnostnima pasovoma in dvojnima jeklenima profiloma v bočnih vratih. V serijsko opremo sodi tudi recirkulacija zraka v potniškem delu, zunanja ogledala in pnevmatike 165/70 R13, za doplačilo pa si je mogoče omisliti osrednjo ključavnico, električni dvig stekel in servo volan. Combo je opremljen z 1,2-ali 1,4-litrskim bencinskim ali 1,7-litrskim dizelskim motorjem. Na to izvedbo je mogoče naložiti tudi do 700 kilogramov tovora. Prtljažni oziroma tovorni prostor je dolg 1,78 metra, širok 1,13 metra in visok 1,21 metra. Prostora je 2720-prosorninskih litrov, na posebnem nosilcu na strehi pa je dovoljeno voziti do 100 kilogramov tovora. Combo je Opel predstavil na letošnjem frankfurtskem avtomobilskem salonu, potniška izvedba z bočnimi stekli in prostorom za pet oseb pa bo nared prihodnje leto. M. G. Cimos prodal 751 vozil Po uradnih podatkih je koprski Cimos avgusta na slovenskem trgu prodal 751 Citročnovih vozil. Med kupci je najbolj priljubljen model AX (484 prodanih avtomobilov), sledita pa ZX (125) in Citroftnov najnovejši model Xantia (113). Močno seje zmanjšala prodaja modela XM, med tovornimi in kombiniranimi vozili pa so prodali največ kombijev C25 z dizelskim motorjem v furgon-ski izvedbi. Prodaja na sosednjem Hrvaškem je bila v minulem mesecu precej skromna - samo 24 vozil, sicer pa imajo Hrvatje najrajši model ZX. V osmih mesecih je nove citročne kupilo 3817 slovenskih kupcev, kar kaže, da bo letošnje leto za Cimos bistveno uspešnejše od lanskega, ko so prodali nekaj manj kot 4000 vozil. • M. G. Predstavitev škotskega letala Letala po meri države Brnik, 4. oktobra - Konec preteklega tedna ie bila na letališču Brnik že druga letošnja komercialna predstavitev manjšega potniškega letala - tokrat letala Jetstream 41. Očitno je, da so zahodni proizvajalci letal - v tem primeru gre za škotsko tovarno letal Jetstream aircraft limited, ki gradi predvsem zelo ekonomična manjša turbopropelerska letala in jih v svetu leti že več kot tisoč - zaslutili naše potrebe po spremembah naše letaske flotilje, ki jih zahteva velikost naše nove države, pa tudi dejstvo, da smo na tem področju izgubili nekatere pomembne trge. Predstavljeno letalo Jetstream 41 je 29 sedežno letalo, ki stane nekaj manj kot 7 milijonov ameriških dolarjev (kar poznavalci ocenjujejo kot zelo zmerno ceno v tem razredu letal), vse primerjave z letali podobnih kapacitet pa zlasti glede ekonomičnosti govorijo v njegov prid. Za nakup letala sta se na predstavitvi zanimali dve slovenski letalski družbi: Adria airways ter zasebna družba Solinair (ki se zaenkrat ukvarja predvsem s prevozi tovorov za sistem hitre dostave DHL, šolanjem in manjšimi taksi storitvami, razmišljajo pa tudi o prevozu potnikov). Dokler bomo imeli v Sloveniji tako slabe ceste, so nam povedali, bo morda celo zanimivo in upravičeno razmišljati o notranjem potniškem prometu npr. na relaciji Portorož - Ljubljana - Maribor, le letališke naprave za vodenje letala k pristanku (zlasti v slabem vremenu) bodo morale bolje delovati, saj ie moralo v četrtek demonstracijsko letalo pristati v Celovcu. . Š.Z. Železnica "snubi" potnike Kranj • Slovenske železnice so za dijake, študente in delavce pripravile več novosti, ki jun omogočajo cenejša potovanja z vlakom v iolo ali na delo. Če se dijaki in študentje pri nakupu mesečne vozovnice za vožnjo z vlakom izkažejo z mladinsko izkaznico, prihranijo okoli 40 odstotkov; popust pa imajo tudi pri nakupu tedenske vozovnice. Nakup letne karte jim omogoča neomejeno število potovanj v drugem razredu vseh vrst vlakov, razen v Zelenih vlakih in vlakih InterCitv in EuroCirv. Če letno karto kupijo v enem obroku, namesto dvanajstih plačajo samo osem mesečnih vozovnic; lahko pa se odločijo tudi za polletno vozovnico. Tisti, ki potujejo pretežno ob koncu tedna, imajo z mladinsko izkaznico pri vožnji z vlakom 30-odstotni popust. Podobne ugodnosti kot dijaške in študentske tedenske, mesečne in letne vozovnice prinašajo tudi delavske. Zaposleni imajo, na primer, z nakupom letne vozovnice skoraj 50-odstotni popust. Pa ne le to: vsi potniki, ki kupijo mesečno ah letno vozovnico, imajo tudi možnost, da dobijo nagrado: potovanje za dve osebi na Dunaj, družinsko potovanje z muzejskim vlakom ali mesečno vozovnico. Odkupna cena enaka Ko smo včeraj zjutraj poklicali v kranjsko Mlekarno in povprašali-kako je z odkupno ceno mleka za oktober, so povedali, da v» oktobrska cena enaka septembrski. To pomeni, da boo živinorejci za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče prejeli skupaj državnim nadomestilom za pokrivanje razlike v ceni 31,64 toian. za liter, k tej ceni pa je treba prišteti še morebitne dodatke \*v odšteti odbitke) za higiensko kakovost in delež beljakovin. GLAS AGROMEHANIKA KRANJ Poslovni center Hrastje, tel.: 064-331-030 AKCIJSKA PRODAJA BATERIJ: * baterija, velika, ploščata 412,00 ' baterija, okrogla 394,00 * baterija, mala 297,00 Žarnice: * 60, 75,100 W 55,00 •garn. žarnic za avto 450,00 * garn. žarnic za avto 945,00 POSEZONSKO ZNIŽANJE ORODJA OFFNER (Avstrija); lopat in vS za Htfoonjo", «ral>oljtiroaMcniliivrst topftV zatogi Imamo VERIGE ZA VSE TIPE MOTORNIH ŽAG-izdelava takoj (#ođo na število zob)! Olje Mapetrol: * za motorne žage, 5 I * motorno olje, 101 ' Hipoidol HD 90,1 I * olje 3CM, 11 Posoda (kadi) za sadje: 878,00 * 300 litrov 2.900,00 2.105,00 * 500 litrov 5.000,00 235,00 * 700 litrov 6.900,00 349,00 AKCIJSKA PRODAJA ISKRJNEOA ORODJA - v za celotni program! AKUMULATORJI TOPLA, VE MUNJA PO NAJNIŽJIH CENAH! * kotel za žganjekuho, 1001 * kotel za žganjekuho, 1201 * mlin za sadje, ročni, kovinski * mlin za sadje, ročni, kovinski * črpalka za vino * potopne črpalke že od 48.100,00 50.000,00 16.695,00 20.500,00 8 300 00 18.000,00 SIT dalje GOZDARSKE VERIGE rezlicnft dirnsroij. VEUK IZBOR VIJAKOV; MATIC mlSCNIKOV vsoti amorudj. Žičniki: * 16/30,1 kg * 22/50,1 kg 240,00 168,00 * 50/150,1 kg * 66/200,1 kg 130,00 146,00 slovenske železarne Jt 0 ZELEZABNA IKENKE ACRONJ MIHE(D[DMi\ od 8. do 15. oktobra 93 od 8. do 16. ure tudi v soboto in nedeljo širok program izdelkov črne metalurgije - debelo pločevino raznih kvalitet in dimenzij - toplo valjano pločevino in trakove -hladno oblikovane profile -kovinske podboje AKCIJSKA PRODAJA bo v prostorih ACRONIJA na Javorniku v hali odpreme STEEL CENTRA debele pločevine (bivša valjarna 2400) v UGODNE CEflIE - v l\ VAS OBISK SE PRIPOROČAMO ACRONI d.o.o. Jesenice VSE TeIeFoNsIcE NAROČNiŠlcE STEVillcE, 0 ki SE ZAČENJAJO Z T, SE bodo SpREMENilE V 7-MESTNE. Projekti za zapiranje rudnika urana Žirovski vrh še niso pripravljeni V Štiri leta prepozno s privolitvijo vlade na predlog, da se program zapiranja RUŽV ponovno Preveri in dopolni.se je začelo ze četrto leto, odkar rudnik stoji. Bodo čakali °a razmere, ko ne bo več obvladljiv? Začenja se četrto leto od poletja 1990 ko je bil sprejet prvi sklep o začasnem prenehanju izkoriščanja uranove rude v Zirovskem in minilo je leto in pol od sprejetja zakona o trajnem Prenehanju rudarjenja in o preprečevanju posledic te dejavnosti, P« 5e vedno niso pripravljeni niti projekti za to. Ker bodo poslanci •aofjeloške občinske skupščine na bližnjem izrednem zasedanju P'av neizvajanju zakona posvetili osrednjo pozornost, vam predstavljamo vsebino programa izvedbe zapiranja, kaj menijo ▼ rudniku o tem, kakšne so pripombe ministrstva za okolje in Prostor ter kako poteka nadzor nad radioaktivnim sevanjem. Zapiranje po štirih Projektih Program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh zahteva štiri projekte tehnično in tehnološko ločenih delov, ki naj bi zagotovi: preprečevanje posledic rudarjenja (zavarovanje pred Posedanjem, preprečevanje vdora površinskih voda v ja-^o. zrakotesna zapora jame in Ugotovitev oprostega iztekanja vode iz jame); preprečevanje Posledic predelave rude in Proizvodnje uranovega končen-tra»a (izpraznitev rezervoarjev s kemikalijami, ki so se uporabljale v proizvodnji, kontroliran ttpust odpadnih in tehnoloških v°da, razstrupljanje objektov in opreme ter demontaža); preprečevanje vplivov na okolje pri odlaganju jamske hi hidro-**etalurtke jalovine na jaloviš-ea (geomehanska ureditev in utrditev jalovišč, zaščita proti eroziji in nekontroliranemu izpiranju, preprečevanje izhajanja radona z ustreznim prešanjem) in strokovni nadzor ^bov na okolje, zlasti na vje ljudi. Strokovnjaki IBE Elektropro-jekta Ljubljana, ki so projekt izdelali, so predvideli, da naj bi se program izvajal v več stopnjah: z začasnim zavarovanjem okolja in objektov, z zaprtjem jam in objektov, z ukrepi trajnega zavarovanja vplivov na okolje in ljudi, z nadzorom teh ukrepov, z uvajanjem novih dejavnosti in končno s spremljanjem zdravstvenega stanja delavcev. Zaprtje v šestih letih Če na kratko pregledamo predvidena dela po posameznih zgoraj navedenih projektih, lahko izluščimo kot najpomembnejše: - Pred dokončnim zaprtjem jam je potrebno preveriti, ali ni mogoče tega rudnika (ki ima kot vsi taki rudniki zelo dobro ventilacijo, dostop z breztimo dizelsko mehanizacijo, je potresno varen in je zavarovan pred poplavami) uporabiti v kakšne druge produktivne namene. Vsekakor je nujno preprečiti vstop nepoklicanim, preprečiti rušenje jamskih prostorov, zagotoviti najmanjše možno izcejanje vode in izhajanje radona ter preprečiti do- tok površinskih voda. Će ne bo predvidena kakšna druga uporaba, je potrebno odkopane prostore zapolniti, pri čemer material za zasipavanje (ki bi se mešal s cementnim vezivom) še ni izbran. Hidrometalurška jalovina bi bila za tak namen po svojih mehanskih lastnostih primerna, niso pa še dovolj proučeni možni vplivi na okolje. - Odstranjevanje tehnološkega dela predelave uranove rude v uranov koncentrat bo zahtevalo praznjenje proizvodnih naprav, čiščenje in razstrupljevanje ter demontažo teh naprav in objektov, čiščenje opreme in objektov ter varno skladiščenje nekaterih preostalih snovi in dela opreme in dela objektov, ki jih je potrebno porušiti. - Odlagališča ostankov predelave uranove rude (hidrometalurška jalovina) in jamske jalovine zahtevajo pri zavarovanju pred nezaželenimi vplivi na okolje več postopkov: na jalovišču Boršt, ki drsi na plazu, je potrebno plaz ustaviti in utrditi, jalovišče pa, da se prepreči izhajanje radona, prekriti s posebno prekrivko ter ozeleniti. Potrebno je tudi urediti odvajanje meteornih voda, preprečiti pritekanje zalednih vod ter urediti kontrqlirani odtok v vodotoke. Podobni ukreni naj bi se napravili tudi na jalovišču Jazbec, medtem ko naj bi onesnaženi material preostalih dveh jalovišč, cest in delno tudi predjamskih platojev prepeljali na Jazbec, ali uporabili za zasipanje jam. mnTURiRHLi smo nn mm hi Gimnnzui KNJIGA O OBIČAJIH IN NAVADAH MATURANTOV NA GIMNAZIJI KRANJ 100 strani velikega formata, 33 intervjujev, 30 fotografij iz vašega albuma, 26 prilog, trda vezava,... Knjiga je nastala na podlagi raziskovalne naloge dijakinj 3. letnika kranjske Gimnazije in zajema obdobje od 1901 do 1985. AVTORJI: Svetlana Kočoska, Renata Petrin jak. Maja Sajovic, Špela Zumer MENTORJA: prof. Marjan Šiling, prof. Miha Mohor IST Podpitani polu_ F*. »O " Pred Prešernovo hišo in Prešernovim gledališčem smo zapeli Gaudeamus igiturjuvenes dum sumus..." "V šolskem letu 190011901 je bilo v gimnaziji vpisanih 457 dijakov..." " Maturantski sprevod skozi zbornico je bil prepovedan..." Naklada je samo 500 izvodov, zato pohitite z naročilom. Izrežite naročilnico iz Gorenjskega glasa ali nas pokličite po telefonu 0641218-463, 217-960, kajti matura je enkratno doživetje in spomin nanjo večen, s knjigo še lepši. junujof narofatn. izvodov knjige MATURIRALI SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI Knjigo po ceni 1.500 SIT/iivod bom platal po povzetju Podpit: Naročilnico pošljite čimprej n* GORENJSKI GLAS. 64000 Kranj. - Projekt nadzora vplivov nekdanjega rudnika urana in njegovih predelovalnih objektov in odlagališč na okolje naj bi ves čas zapiranja potekal v enakem obsegu, kot v času obratovanja, dve leti po končanem zaprtju, ko se bodo ti vplivi stabilizirali, pa naj bi se nadzor postopoma skrčil na spremljanje le najpomembnejših oz. najnevarnejših elementov. Poseben pomen za izvajanje tega projekta imajo tako imenovane avtorizirane vrednosti oz. kriteriji, po katerih naj bi presojali, ah vplivi na ljudi in okolje ne presegajo sprejemljivih vrednosti. Celoten projekt naj bi v obdobju 1993 do 1998 potreboval za uresničevanje nekaj nad 200 delavcev, nato bi se to število postopoma zmanjševalo in bi bil leta 2000 (razen nadzora) zaključen. Skupna vrednost je ocenjena na nekaj manj kot 6 milijard tolarjev. Inž. Marjan Uršič, direktor Rudnika Žirovski vrh: Čas dela proti nam "Predvsem bi rad opozoril, da je RUŽV prenehal z obratovanjem na popolnoma nenormalen način in sicer tako, da mu je bilo ukinjeno financiranje. Rudnik namreč ni imel lastnih obratnih sredstev, zato je živel od kreditov, enkrat letno, ko smo prodali naš Eroizvod, pa smo s plačilom te redite odplačali. Ko je bil sprejet sklep o (sprva začasnem) prenehanju našega dela, so nam bili krediti preprosto ukinjeni. Druga plat tega dogodka pa je seveda v dejstvu, da se za ukinitev rudarjenja vedno pravočasno pripravljajo projekti zapiranja rudnika in njegovih naprav, za kar pri nas prav tako ni bilo časa niti denarja, saj so take priprave običajno nekajletne, stroški pa predvideni v ceni proizvoda. Kljub takemu stanju, smo se priprave programa zapiranja rudnika nemudoma in zelo intenzivno lotili in ga, ob stalnih težavah s financiranjem, vsaj v najnujnejših ukrepih tudi izvajali. Ko je bil sprejet zakon o našem zaprtju, smo se reorganizirali, kot to zakon zahteva, sedaj pa čakamo na program izvedbe trajnega zapiranja, ki ga zakon prav tako predpisuje. Ker lani dokočno preverjenega in strokovno verificiranega programa še ni bilo, smo predložili vladi le naš delovni program kot program naših aktivnosti, pri tem pa upoštevali, da so bila glede na naše prvotne načrte sredstva zmanjšana na 47 odstotkov prvotno predvidenih. Tudi prt tako zmanjšanih sredstvih se s financiranjem še danes zapleta, kar vpliva tudi na priprave izvedbenih projektov, ki še niso naročeni. Vse bolj očitno postaja, da se nam podoben položaj obeta tudi za prihodnje leto, saj bi morah sedaj že imeti (ovrednoten) plan za 1994. Dopolnitev programa, za kar se je vlada odločila,pa izdelavo in sprejem plana odmika od zakonsko določenih rokov. Pri tem je pomembno, da čas dela proti nam. Že četrto leto vzdržujemo stanje in preprečujemo večje škode. Z deli na prenehanju izkoriščanja pa še nismo mogli začeti. Položaj obvladujemo in hkrati priznavamo, da to delamo vedno težje. Povečuje se možnost izrednih dogodkov, ki bi lahko neugodno vplivali na varno delo in okolje, zlasti pa bi sanacijo močno podražili. Najnevarnejši za take dogodke je položaj v jami (večja porušitev bi onemogočila njeno nadaljnjo uporabo oziroma zasipanje), kot je znano, pa nam drsi tudi jalovišče na Borštu. V nobenem primeru seveda ne grozi nevarnost jedrske nesreče, bi pa taki dogodki utegnili neugodno vplivati na sedaj v dopustnih mejah kontrolirano onesnaževanje, zlasti sanacija pa bi bila izredno draga. Zato je težko razumeti, da za ie projektirane potrebne posege ni mogoče zagotoviti sredstev (za sanacijo Klazu pod jaloviščem bi potre-ovali 150 milijonov tolarjev). Koliko časa bomo položaj zmogli obvladovati seveda v takih razmerah ne moremo zagotovo napovedati. Ministrstvo: rudnik naj se uporabi za odstranjevanje odpadkov Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije je Program izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh, ki je bil izdelan letos aprila, prvič pa obravnavan na seji slovenske vlade maja, predložilo v ponovno obravnavo sredi julija z naslednjimi pripombami in mnenji: Program ne daje odgovora o končni namembnosti objektov in infrastrukture, ker niso izdelani kriteriji za presojo vplivov na okolje. Sanacijo rudnika je potrebno povezati z novo • nadomestno dejavnostjo, saj morajo biti za zapiranje rudnika potrebna sredstva hkrati zagonska sredstva nove dejavnosti Tako bi se tudi finančna bremena zapiranja porazdelila med proračunom (državo), elektrogospodarstvom (ki je uranov oksid uporabljal v reaktorju Nuklearne elektrarne v Krškem) in bodočim uporabnikom infrastrukture za novo dejavnost. Program je potrebno dopolniti s pregledom jamskih in drugih objektov in opremljenosti z vidika uporabnosti za odstranjevanje nevarnih in drugih odpadkov, njihovim vrednotenjem za ta namen ter pripraviti nabor nevarnih in drugih odpadkov, ki bi bili primerni za zbiranje, obdelavo in trajno skladiščenje v tem rudniku, oziroma za odlaganje kot zasipni material. Pri tem pridejo v poštev vsi nevarni in drugi odpadki bližnjih občin (Škofje Loke, Idrije, Logatca, Vrhnike in Tolmina) ter posebni odpadki iz vse Slovenije, ki so po zahtevnejši obdelavi primerni za skladiščenje v posebnih zabojnikih. Na osnovi programa odstranjevanja nevarnih in drugih odpadkov bo ministrstvo izdalo dovoljenja za (javne) preizkuse, po proučitvi vplivov na okolje, pa tudi dovoljenje za tovrstno dejavnost Vlada se je s predlogi seznanila in sklenila, da bo dokončno odločitev sprejela, ko bo dobila "dopolnjeni program aktivnosti v RUŽV\ Na predlog ministrstva za okolje naj bi bilo to v drugi polovici septembra. Po zagotovilih ministra Mihe Jazbinška in državnega sekretarja Radovana Tavzesa se v Rudniku Žirovski vrh letos v tej smeri še ne bi dogajalo ničesar, saj uresničevanje njihovih namer in zamisli zahteva pripravo več študij in projektov, ki pa so že razpisani. Mag. Milko Krizman, vodja operativne skupine za spremljanje stopnje radioaktivnega onesnaževanja v okolju RUŽV pri Inštitutu Jožef Štefan: Najzahtevnejša bo sanacija jalovišč "Spremljanje učinkov rudarjen- {a na okolje z vidika sevanj je >ilo zasnovano no ameriških navodilih, ki so bila prirejena (poostrena) v skladu z našo zakonodajo konkretnim razmeram v našem okolju tako v pogledu dopustne obremenitve prebivalstva, kot preostalega življenjskega okolja. Kot je znano, so bile bile dodatne obremenitve s sevanjem v tem okolju ugotovljene na ravni dodatnih 6 odstokov tiste doze, ki jo prebivalci prejmejo zaradi naravnega sevanja, pri tem pa je bil glavni vzrok v radonu, ki ga pred začetkom obratovanja rudnika še nismo mogli izmeriti. Vse izmerjeno je v okvirih dopustnih meja, čeprav velja pri ionizirajočih sevanjih "načelo ALARA" - čim nižje, kot je to z razumnimi ukrepi dosegljivo (as low as reasonable achieve). Te meje se v svetu - dalečnajdlje so pri tem Američani - znižujejo, in tudi naši upravni organi bodo morali postaviti nove avtorizirane vrednosti oz. meje, ki bodo verjetno precej (petkrat do desetkrat) nižje od dosedanjih dopustnih (1 milisivert). Mi spremljamo vplive rudnika na okolje tudi po prenehanju dela v nezmanjšanem in praktično nespremenjenem obsegu in ugotavljamo, da prenehanje rudarjenja in predelovanja uranove rude ni zmanjšalo sevalnih vplivov na okolje. Lahko bi rekli celo, da so priprave študij, ki so potrebne za zapiranje rudnika in odpravljanje posledic njegovega delovanja, naše delo in meritve razširile. Samo potrdile so se naše dosedanje ugotovitve, da glavni vir radioaktivnega onesnaženja ni bil rudnik, ah predelava uranove rude, pač pa odlagališča jalovine. Zato bo tudi s stališča varstva pred sevanji - ne spuščam se torej v presojo uporabnosti rudnika in njegovih naprav - najzahtevnejša prav sanacija jalovišč. V Ameriki je pri tem predpisano dopustno izhajanje radona, dopustno onesnaževanje voda in tal (vsebnost radija 226), dopustno sevanje na površini in letno obremenilno dozo za prebivalstvo, pri nas pa naj bi s študijami prišli do novih vrednosti za to okolje. Vsi sanacijski ukrepi bodo morali biti temu prilagojeni. Če se jame ne bodo zasule, pač pa namenile za druge dejavnosti, je sedaj mogoče le reči, da bo pri tem potrebno upoštevati pri delu vse ukrepe varstva pred sevanji. Pri tem bo potrebno tudi ponovno prezračevanje jame, čeprav lahko zatrdim, da ne v prvotnem obsegu, ko je bila ta ventilacija močno predimenzionirana. Glede našega nadzora sevanj sem prepričan, da bo v sedanjem obsegu potreben do konca zapiranja rudnika in zaključka sanacije njegovih objektov in okolice (odlagališč!), ter morda leto ali dve po tem, ko se bodo razmere stabilizirale in ko bodo ugotovljeni učinki sanacije. Nato pa mislim, da bo lahko nadzor skrčen na nekatere bistvene elemente, ki bodo kazali, ali so vplivi v predvidenih mejah." Š.Žargi jfe Gorenjkam in Gorenjcem?^ m Izberite %\ fNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO § ^k v Gorenjskem glasu <^fax 215-366^^ mm0 " . vfe^'' ^ P«' GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 2.000 .riN N a \JP SIT PREJMETE KUPON, S KATERIM SODELUJE- rifc^* TE V NAGRADNEM ŽREBANJU. REZULTATI ŽREBANJA B0- \ oPftU DO OBJAVUENIPNE19. NOVEMBRA 1993 V ČASOPISIH GLA§ IN LJU-K\ \™ BUANSKI DNEVNIK. PO ŽREBANJU IN OBJAVI REZULTATOV BODO IZŽREBAN-oft/ > Vi- Cl NAGRADE PREJELI V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. NAGRADE JE POTREBNO DVIGNITI V TRIDESETIH DNEH PO OBJAVI V ČASOPISIH GORENJSKI GLAS IN DNEVNIK. Ugoden nakup je pri LOKI nakup • 1 y~~r7:i*y' 1 4 kom KUMARE 680 g 3 kom FEFERONI 600 g 2 kom PAPRIKA FILETI 620 g 1 kom AJVAR 650 g CENA 1.750,00 sit 4 kom KUMARE 680 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom PAPRIKA FILETI 620 g 3 kom RDEČA PESA 660 g 2 kom STROČJI FIŽOL 680 g CENA 1.700,00 sit Ozimnica 93 HQRTUS MALA OZIMNICA (6 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata nepekoči feferoni 2 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g 030,00 sit DELIKATESNI PAKET (6 X 370 ml) paprika fileti šampinjoni ajvar kumarice črne olive gorčica 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 370 g 1 kom 270 g 3 kom KUMARE 680 g 2 kom GRAH 690 g 2 kom KORUZA 660 g 2 kom FEFERONI 600 g 1 kom AJVAR 650 g 2 kom RDEČA PESA 660 g CENA 1.850,00 sit IV 12 kom KUMARE 680 g CENA 1.500,00 sit 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 1200 g CENA 1.200,00 sit vi 5 kom PAPRIKA PARADIŽNIK 2000 g CENA 1.800,00 sit VII 5 kom KUMARE 2300 g CENA 1.650,00 sit VELIKA OZIMNICA (12 X 720 ml) kumarice paprika rdeča pesa mešana solata kislo zelje nepekoči feferoni 3 kom 650 g 3 kom 650 g 3 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 650 g 1 kom 600 g 1.870,00 sit PAKET KUMARICE (6 X 720 ml) kumarice 6 kom 650 g 890,00 sit PAKET MEŠANA SOLATA (6 X 720 ml) mešana solata 6 kom 650 g 970,00 sit PAKET PAPRIKA (6 X 720 ml) paprika paradižnik 3 kom 600 g paprika fileti_3 kom 650 g 990,00 sit PAKET KISLO ZEUE IN REPA (6 X 720 ml) kislo zelje 3 kom 650 g kisla repa_ 3 kom 650 g 1.100,00 SIT PAKET RDEČA PESA (6 X 720 ml) rdeča pesa_6 kom 650 g 790,00 sit PAKET OMAKCE (6 X 210 ml) omakca iz pelatov 2 kom 210 g omakca z zelenjavo 2 kom 210 g omakca z gobami 2 kom 210 g 670,00 sit PAKET NIZKOKALORIČNI DŽEMI (6 X 210 ml) ananas 1 kom 220 g brusnice 1 kom 250 g robide 1 kom 220 g maline 1 kom 220 g kivi l kom 220 g mango_1 kom 220 g 820,00 SIT PAKET MARMELADE (6 X 720 ml) slive marelice mešana 2 kom 750 g 2 kom 750 g 2 kom 750 g PAKET KOMPOTI (6 X 720 ml) 1.290,00 SIT 6 kom 650 g 690,00 sit 1.050,00 s»T KJE IN KAKO DO NAKUPA Kajuhova pot 4, Kamnik " tel 061/813 311 Mercator Živilska industrija Kamnik BLAGOVNA HIŠA Po 47 letih ponovno v domačih rokah! V Kranju na Maistrovem trgu REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA JESENICE objavlja prosto delovno mesto VIŠJEGA SODELAVCA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI v Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo Pogoji: Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VII. ali VI. stopnja ekonomske, organizacijske ali druge družboslovne usmeritve, - 1 ali 3 leta delovnih izkušenj, - strokovni izpit za delavce v državnih organih. Izbran kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat, ki ne bo imel strokovnega izpita za delavce v državnih organih, ga bo moral opraviti v roku enega leta. Kandidatke naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Občina Jesenice, Kadrovska služba, Titova 78, 64270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Na Jesenicah, dne 5/10-1993 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. KRANJ, Jezerska c. 41 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ na podlagi sklepa Upravnega odbora razpisuje delovno mesto za nedoločen čas VODJA PRODAJALNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje: - da imajo visoko izobrazbo agronomsko-strojne ali druge primerne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - aktivno znanje tujega jezika (nemški ali angleški) - organizacijske in strokovne sposobnosti Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 10 dneh na sedež zadruge, Jezerska c. 41, Kranj s pripisom "za razpis". O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa. Danes in jutri bo suho in toplo vreme. LUMIM€ SPR€M€MB€ £ V petek nastopi zadnji krajec ob 26.35 uri, torej bo po Herschlovem ključu lepo vreme. KRATEK pr- Jože Mencinger na sestanku gorenjskimi direktorji v Klubu *y««lej sem bil prepričan, da, ""»venskega gospodarstva ni možno uničiti. Zdaj v to nisem v«č tako zelo prepričan." ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Bohinjska Bistrica, ki je bila prejšnji torek objavljena v naši rubriki, je, kar se tiče gospodarstva, najpomembnejši kraj v Bohinjskem svetu. Znan je DH že sredi 16. stoletja po fužinah in plavžih, ki so jih sredi 18. stoletja prevzeli Zoisi. 1891 je zaradi napredka železarske industrije ugasnila ?Pnla. P6*- Vendar pa so 1906 skozi Bohinjsko Bistrico zgradili z eznico intako se je kraj gospodarsko spet vzpel, predvsem zaradi prometnih zvez in smučarije. Bližnja Kobla je prav zanimiva, saj se lahko ) »Koraj do smučišča pripelješ z vlakom. fckrat smo prejeli spet mak) zajetnejši kup vaših odgovorov, saj je kar ^nimivo tole križarjenje po Gorenjskem s starimi razglednicami. Iz kupa Pa smo potegnili naslednjih pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagrade v y*dnosti po 1.000 tolarjev: 1. Ivanka Iskra, Titova 18, Jesenice; 2. jjrnej Pogačar, Boh. Bela 47; 3. Kristina Pristavec, Dovje 44, Mojstrana; 4. Verena Mencinger, Na Vrtači 3, Lesce; 5. Tine Arh, ^nja vas 15, Bohinj. Čestitamo! j^nes pa objavljamo razglednico z datumom 29. avgusta 1917. Na fotografiji je zelo priljubljena izletniška točka, katere ime boste morali pKrtovfti VI, v pomoč pa le toliko, da se nahaja v vzhodnem predelu oufenJske- Odgovore pošljite do petka, 8. oktobra, na naslov Gorenjski 9m, Zoisova 1,64000 Kranj, mi pa bomo med pravilne odgovore spet ^delili pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev. Dober dan na deževni dan Tako imenovanega klasičnega radijskega napovedovalca na področju radijskega medija, ki se v Sloveniji zadnje čase nenehno Siri, ni več. Čeprav bo slej ko prej "gneča" na tem področju začela najbrž delati red in specializirati tudi radijski "žanr" oziroma radijske postaje in iskati samo določene poslušalce, bodo radijski napovedovalci najbrž predvsem voditelji oddaj ali z eno besedo moderatorjL Tako na primer, ko na deževno jutro po radijskem avizu za začetek oddajanja, napovedovalcev glas zaželi vsem poslušalcem "dobro jutro" in si kljub vremenu, ki ni ničemur podobno, prizadeva za čimbolj prijeten "dober dan". Na Radiu Kranj je že dobro leto med taksnimi moderatorji v programu Jože Jerič. Po poklicu ste profesor slovenskega jezika in predmetni učli-telj na Osnovni Soli Davorina Jenka v Cerkljah. Kako ste prišli k Radiu Kranj? "Morda je k temu pripomogla usmerjenost že v šolskih letih, ko sem sodeloval v šoli pri pripravi proslav. Potem sem se v Kranju "srečal" z Jurijem Součkom in v Prešernovem gledališču z Lojzetom Domajn-kom. Na Radio, ko je začel oddajati, sem se prijavil, ker je bil vabljiv medij in nekakšen izziv. Tako sem začel honorarno nekako z novinarstvom oziroma poročanjem o dogodkih. Pred približno letom dni pa je izpadel eden od napovedovalcev in so mi rekli: "Zakaj pa ne bi ti vodil oddaje?" In tako se je potem začelo, zdaj pa se nadaljuje." Redno učiteljski poklic, v prostem času pa radijski napovedovalec. Kako gre to skupaj? "Tako kot za razlago v šoli, se moraš pripraviti tudi za oddajo oziroma program, v katerem boš moderator. Razlik pa je več. Če greš na radiu na primer nekomu na živce, te enostavno ugasne. V šoli pa mi je samo enkrat eden od učencev v šali rekel, da je doma vrgel radio ob tla, ker je bil prepričan, da me naslednji dan ne bo poslušal pri pouku. Na radiu si tudi nekako neviden. Pravzaprav je čisto vseeno, kako si oblečen in kaj počneš, ko nisi vključen v eter. V šoli pa je še kako pomemben tudi pedagoški izgled, ki se začne z urejenostjo in nastopom." Pa vendar imajo običajno poslušalci o radijcih, ki jih nagovarjajo in vabijo k oglašanju, določeno predstavo. "Se strinjam. Vendar ie zanimiva ugotovitev, da si lahko 30 let pri radiu in se vsak dan oglašaš in pogovarjaš s poslušalci, na cesti, ko prideš iz radijske hiše, pa se nihče ne ozre za teboj. Pri televiziji je včasih dovolj pet minut, da se na cesti zazirajo vate." Vendar Jože Jerič ni tako "anonimna" oseba. Tako, kot so Cerklje z okoliškimi kraji pod Krvavcem zadnje čase poznane po različnih zanimivih prireditvah, vas obiskovalci iz različnih krajev Gorenjske poznajo kot napovedovalca oziroma povezovalca na njih. "Če je ugotovitev pravilna, potem najbrž tudi velja, da je Kondi Pižorn nekako tako v kranjski občini poznan s prireditev pod Storžičem. Sem za to, da morda malo zamenjava." Kako pa se delo na Radiu splača? "Pred dvema letoma smo po začetnem uvajanju pogosto slišali razlago, da je nastop pred mikrofonom predvsem priznanje. Če pa me vprašate, kdaj je prijetneje na radiu, potem bi rekel, da zvečer, ker sem med tistimi, ki se ponoči razživijo. Zjutraj, ko pomagam k prijetnemu prebujanju, pa bi si včasih tudi sam najprej zaželel napovedovalca za bujenje." A. Žalar Če je zdaj česa v izobilju, potem so to - gobe! Tiste ta prave gobe, za iupco pa za riioto. Se tisti, ki do zdaj te začimbe niso pogrebni ali se jim je nasploh prisku-ttta, so se pognali v gmajne, saj °b taki obilni letini najde kakšnega velikega in črvivega jurčka *e takšna anti - gobarska duša. *n je bil zaradi množičnega gobarskega pohodništva potreben spet vik in krik: <»To ne gre! Vse bodo zruvali, vse Pohodili, vse uničili! Omejimo tc gobje zalezovalce in jim Predpišimo dopustne količine! «> Članki na članke o *e*n, kako da na Zahodu države doziraio in nadzorujejo količine nabranih gob in bi °u skrajni čas, da se zgledujemo. O-K. Ampak me res silno zaniha, kako naj bi tak nadzor Pfaktično zgledal? Bi v nadzorne patrole poslali komunalne redarje, inšpektorje, rezerviste? Da mi je videti tisto Kasiranje za gobarski prekršek! Recimo: kako opiliti za jurčke tjftega domačina, ki mu kakšna košara gob sploh ni ekstravagantna začimba ali omakca k Pečenki, ampak kar kosilo: dve lojci gor pa imamo juiinof Gospoda si ob taki letini kupi Poceni gob kolikor hoče, preprodajalci so pa tudi druga Pesemj Sploh pa: taka gobarska 'etina je redkost, prišle bodo spet ^normalne* > gobje sezone, ko bodo jurčke in lisičke našli samo Plavi gobarji! Ce se nam pa po kakšnem naključju morebiti tudi nasledn- ja leta obeta gob kot listja in trave, bo naša driava ie znala dvigniti svoja ušeska in pokasir-ati, kar se bo tu pokasirati dalo. Saj vidite, kakšna rev"šna na vsej črti smo davkoplačevalci, saj <»furt na furt«> dajemo premalo v driavno malho. Ta reč tam v Ljubljani mora res biti brez dna, da domala ne mine dan, da nas ne bi pocukali za rokav in rekli: tedaj, ko bo avto star deset let! Bravo! Najbolj ie bilo treba klepniti po lastnikih avtomobilov srednjega razreda, saj je bilo v minulem času kupljenih 90 odstotkov novih avtomobilov ravno v tem razredu! A vidite, da država ni neumna/ Le zakaj bi najbolj obdavčila luksuzne, ko pa jih je razmeroma malo/ Še posebna lepotija tega unikatnega TEMA TEDNA f% ■ #1 VI Devet fickov -ena strokovna pomoč Registrirajte in Se enkrat registrirajte svoje avtomobile! Nič zato, če so stari deset let, kajti tudi od deset let starega pleha boste plačali davek! Bilo bi zelo lepo, ko bi ga namensko porabili za strokovno pomoč, ki jo v višini 30 tisoč tolarjev na glavo za izobraževanje dobijo naši poslanci! <»Mi smo se spet spomnili en davek/*} En tak jako fin davek je nova davščina za avtomobile/ Fin davek zato, ker je v primerjavi s podobnimi obdavčitvami po svetu kar unikaten/ Ob prvi registraciji bodo tisti, ki imajo avtomobilček za kakšnih 18 tisoč mark, plačali 480 mark avtomobilskega davka, naslednje leto malo manj, zlasti najmanj - komaj 48 mark • pa davka pa je v tem, da boste za deset let staro kripo plačali 48 mark. A ni to lepa pogruntacija? Davek na tobak - no jo, naj bol Davek na luksuz - v redu! Davek na deset let staro pločevino?!? Za povrh vsega pa naj bi z novim letom baje se črtali tisti popust, ki ga imajo kupci pri nakupu avtomobila s katalizatorjem! V sili hudič še muhe ire. Ta sila je res velika, kajti pogoltnost postaja neizmerna. Na vseh ravneh! Zdaj sledi ena čisto neumestna, a možna primerjava. Kar lepo število bivših poslancev še vedno vleče tistih 3 tisoč mark plače, da ne govorim o mladi poslanski gospodi, ki se je poslansko upokojila ali tistih, ki so jih administrativno upokojili, ker jih njihovi novi šefi niso ideološko prenašali. Sedanja poslanska elita, ki trpi v parlamentu, si je izposlovala okoli 30 tisoč tolarjev dodatka na glavo za strokovno pomoč. Da bodo bolj kos kakšnim zamotanim problemom, naj bi teh 30 tisoč čukov plačali strokovnjakom,ki jim bodo svetovali pri težkih odločitvah. In zdaj se meni vidi, da ni nujno, da gre tistih 48 mark davka za regresirano prehrano v vrtcih. Lahko je tudi participacija pri strokovni poslanski pomoči. Devet lastnikov fičkov - pa imamo cvenk za en obrok strokovne poslanske pomoči! Iz tega logično sledi, da na noben način ni zaželeno, da odtujujete stare avtomobile ali jih celo vozite na odpad! Fli-kaite, klepajte, štrihajte, na luknje v blatniku prilimajte kakšen <»flajšter*>, če ne gre drugače. Registrirajte in še enkrat registrirajte avtote! Pomislite na srečni občutek, da ste državi dali avtomobilski davek, ona pa ga ni zafrčkala, ampak ga je dala poslancem v roko. Oni pa - gnani od sle po znanju -na prvo delavsko univerzo! . D. Sede j Gorenjski glas in Pioma Bled - nagradna nanizanka MIKLAVŽEV RAČUNALNIK Do Miklavža boste v Gorenjskem glasu lahko sodelovali v nagradni nanizanki, ki jo pripravljata GORENJSKI GLAS in PIOMA BLED skupaj s pokrovitelji posameznih kol v nanizanki. Nagradna igra je vsakič drugačna, v njej sodelujete s pravilnim odgovorom (ki ga pošljete nj;GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Zoisova 1). V nagradni nanizanki sodelujejo tudi vsi kupci v trgovini podjetja PIOMA Bled v času od 14 septembra do 3. decembra z nakupom nad 1.000,00 tolarjev. Vsak pravilni odgovor v posamezni uganki konkurira za eno od nagrad KlSP)#?P?..yPanke + v kor>čnem žrebanju še enkrat za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki ga podarja Pioma, In druge lepe nagrade POKROVITELJ IV. KROGA NANIZANKE avtotehna CailOI! BARVNI LASERSKI KOPIRNIKI radno vprašanje v IV. krogu: Kolikšen Je tržni delež N fotokopirnih strojev na slovenskem tržišču? a/ 35% b/ 55% c/ 80% Na CAN Nagrada v IV. krogu: 10 (deset) žepnih kalkulatorjev, darilo AVTOTEHNE d.d., Ljubljana. Pravilni odgovor napišite na dopisnico in jo vključno do torka, 12. oktobra 1993, pošljite na: Gorenjski glas, 64000, Kranj ("Miklavžev računalnik"). POOBLAŠČENI PRODAJALEC CailOll ZAUPANJE V KAKOVOST Ljubljanska 13/a Bled tel./fax 064/77-426 VsAk poltTNi PETtk NA RADIU ZIRI IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V petek, 8 oktobra bo na valovih RADIA ŽIRI zopet na sporedu oddaja "Iz življenja krajevnih skupnosti", ki jo pripravljata Gorenjski glas in Radio Žiri. Tokrat bomo obiskali Staro Loko, ki je del KS Stara Loka - Podlubnik. Oddajo bo vodila Tatjana Jereb - Miklavčič, omogočili pa sojo nekateri starološki sponzorji. Ing. PETER GRA$IČ IZDELOVANJE PREDMETOV IZ PLASTIČNIH MAS - ORODJARNA - oVfemtai.Storn Loko 29, tel. 620-438, pisarna: Podlubnik 36. frl./fax:621-888. ftofjg Loka FRIZERSKI SALON MITJA Kovane Mitja Stara Loka 26, Škofja Loka, tel620-792 JANUŠKA STROJ AN Virlog 14, Škofja Loka , tel. 064/620-398 <*\i___t _ i. _ i ^ i._ ~ Stara Loka, Škofja Loka izdelovanje drobnih kovinskih predmetov PRE DE LAVA PLASTI ČNIH MAS IN ORODJARSTVO FRANCKA KOŠIR, Stara Loka 81, tel. 064/621-211 Stara Loka 4, Škofja Loka, tel./fax 064/621-501 KOPICE ZA 6MOLIKE - 6TDOJNO IN DOČNO &TDUŽENJE GALCIN podjetje za proizvodnje in trgovino, d.o.o. Škofja Loka, Stara Loka 17 LOVŠIN ROZAUJA galvansko cinkanje Stara Loka 17, Škofja Loka, tel. 064/620-884 Nagradna igra Kaj pripravlja Glasbena agencija KNIFIC? Danes objavljamo četrto nagradno vprašanje. Med pravilne odgovore bomo razdelili 5 (pet) vstopnic za prireditev 8. (osmega) oktobra. Odgovore sporočite po telefonu na Številko 217-960 jutri, 6. oktobra, ob 9. uri. in vprašanje: Kje bodo tri dni prireditve Oktober v Kranju? če boste med prvimi petimi jutri ob 9. uri pravilno odgovorili na vprašanje, Vas čaka torej vstopnica za petek, 8. oktobra, ob 20. uri na prireditvi Naj viža 93. Mama, kaj bo danes za kosilo? To je vprašanje, ki ga slišimo vsak dan. In to večkrat, seveda. Le malo kdo pa ve, kako težka in odgovorna naloga ie prehranjevanje cele družine lačnih ust. Kakšno pohvalo še slišimo, nagrade pa so bolj redke. Letos bomo spet kupovali mesne ozimnice in presenečali najbližje z ocvrtimi piščanci, nadevanimi purani, govejimi juhicami, junčjimi zrezki in svinjskimi kotleti. Na tisoč načinov, le z eno razliko. Letos bomo za to nagrajeni. NAGRADNA MESNA OZIMNICA DIONIZ '93 NAGRADE: 1 avtomobil Citroen Xanria, 2o šivalnih strojev ELNfTA, 5o kolesHollands košarico, 3oo toasterjev BOSCH in 1000 drugih nagrad. Žrebanje bo 1. Putanja prsa b.k. -10 kg 6. decembra 1993, 960,00 SIT /kg, 9.600,00 STT/paket rezultati bodo objavljeni 9. decembra 1993 Piščanci 1. Piščanci celi -15 kg 350,00 SIT Ag, 5.250,00 STT/paket 2. Bedro in prsa-15 kg 450,00 SIT/kg, 6750,00 STT/paket 3. Bedra-15 kg 450,00 SIT Ag, 6750,00 SIT/poket Purani Goveje meso 1. Paket govejega mesa extra kvalitete: 12 kg 4 kg stegno ali pleče bJt. 4 kg za golaž 4 kg za juho 455,00 SIT/kg, 5.460,00 STT/paket 2. Zg. del bedra-10 kg 505,00 SITAg, 5.050,00 STT/paket 3. Zg. del bedra b.k. - 10 kg 560,00 SITAg, 5.600,00 STT/paket Juncje meso 1. Paket unetins -iMri kvalitete 12 kg: 4 kg za zrezke, 4 kg za golaž, 4 kg za juho 480,00 SIT/kg, 5760,00 SJT/poket v Salomonovem Oglasniku. Vse dodatne informacije dobite pn vasem sindikalnem predstavniku aH no tel.: 061/1401-280, 445-960,448-188. Svinjina 1. Svinjska polovica: cca 40 kg (brez glave in sprednjih nogk) 350,00 SIT/kg, 14.000,00 STT/paket 2. Svinjska polovica: cca 30 kg (brez kože, glave in sprednjih nogk) 485,00 SIT/kg, 14.550,00 STT/paket 3Mtonjkirex:13kg (stegno in kare) 590,00 SIT/kg, 7.670,00 STT/paket DIONIZ Nagrada za dober okus. CHUJŠANJE BREZ LAKOTE^ H 8 - 12 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu H odprava celulifa, nega kože, trajna odstranitev dlačic.. [j plastična kirurgija, vsajanje umetnih zob... Medicinski center "DR P1RNAT" - Ljubljana, Maribor, Ankaran y^ Tel: U(061)537-794, MB(062)223-255, Ankaran(066)52-425 PR3PR?W3ffl0 SE m Z3IH0 Paradižnikova mezga Dobro zrele paradižnike operemo in izrežemo vse slabe dele. Narežemo jih in stresemo v kozico ter jih dušimo. Mehke pretlačimo. Vrele vlijemo v dobro opane, razkužene in ogrete steklenice ter jih zapremo s prevretimi gumijastimi kapicami. Surove paradižnike lahko zmiksamo, prevremo in ravnamo kot zgoraj. Paradižniki v kisu Drobne, dobro zrele, a še trde paradižnike obrišemo s krpo in zložimo v kozarec. Zalijemo z zavretim in ohlajenim kisom ter zapremo. Zelenjava za sataraš 1 dl olja, 20 dag čebule, 1 kg paradižnika, 1 kg paprike, 1/2 Ilice soli. Zrele paradižnike olupimo (lepo se bodo lupili, če jih bomo potopili za nekaj trenutkov v vrelo vodo), narežemo na kocke in stresemo na cedilo, da se sok odteče. Oprano papriko očistimo semenja in narežemo na rezance. Čebulo sesekljamo. Na vročo ploščo damo kozico z oljem. Ko je olje vroče, dodamo čebulo in jo osolimo. Mešamo, da čebula bledo zarumeni, dodamo papriko in dušimo okoli 10 minut, nato dodamo še paradižnike in dušimo nadaljnjih 10 do 15 minut. Vrelo vsujemo v dobro oprane in ogrete kozarce, pokrijemo. Tako pripravljeno zelenjavo lahko uporabimo z jajčki, rižem, testninami ali kot dodatek k enolončnicam. TK MESEC TIK VRTU Setveni koledar 6. in 7. oktobra na vrtu pobiramo pridelke, kopljemo pozni krompir, če tega še nismo storili, in nabiramo zdravilne rastline. 8. in 9. bo zalivanje najboljučinkovito. 10. in 11. oktobra pobiramo pridelke (fižol, peso, kumare, rumeno kolerabo, črni koren, buče, zelenoV če tega še nismo storili. V ten dneh lahko tudi skopljemo zimski radič (štru- mm Uniforma ■ look Tudi to bo modno letošnjo jesen in zimo. Modni kreatorji so si vzeli za vzgled londonsko kraljevo gardo v rdečih jaknan z markantnimi reverji in rokavi, z zlatimi ali srebrnimi gumbi, poudarjenimi ramena in pasom- car), ga tesno zložimo v za-bojčke in postavimo v klet. Porežemo trajna zelišča 10 cm nad zemljo in jih zastremo z nezrelim kompostom in osušeno travo. Porezana zelišča damo na kompost. Škropimo drevje z zeliščnimi škropivi in obrezujemo. Nabiramo zdravilne rastline. 12. škropimo, obrezujemo, režemo zelišča, pobiramo pridelek. 13. in 14. Tak izgled naj imajo rdeč« jakne (s širokim krilom fz škotskega kara) in topel dolg plašč za zimo. Zraven gredo seveda visoki črni škornji, usnjene rokavice in črna volnena čepica ali mornarska kapa s "šfidom". škropimo z zeliščnimi škropi*1-15. oktobra ne sejemo in oe sadimo, lahko pa zalivamo. 1°' 17. in 18. zalivamo in sadimo trajnice. 19. in 20. porežemo suhe poganjke malin in robidnic. 21. in 22. sadimo trajnice, presajamo, režemo suhe poganjke malin in robidnic. 25-26., in 27. oktobra še vedno zalivamo, kar smo presadili. 28-in 29. rahljamo prst in zastiramo grede za zimo. 30. in 31-oktobra ne sejemo in ne sadimo. 2. in 3. novembra zastoamo grede in kolobarje prsti pod drevjem. VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V torkovi oddaji Romaninega glasbenega vrtiljaka na Radiu Kranj sta bila za nagrado - majico in svinčnik Gorenjskega glasa - izžrebana Jernej Pogačar, Bohinjska Bela 47, in Jure Grajzer iz Šenčurja, Sajevčevo naselje 9. Čestitkam se pridružujemo. Zdaj pa k novim predlogom za glasbeno lestvico. Romana je izbrala pet pesmic, ki vam jih bo obširneje predstavila tudi v torkovi oddaji ob 18.15. Skladba, ki ji boste v tem mesecu namenili največ glasov, bo dobila mesto v zlati skrinjici. "Navijali" boste za naslednje pesmi: MUCA MACA - NECA FALK BARABA CICI 'E' COCCO* - FEDERICA DEL M ASTRO NASA DRUŽINA - ROMANA KRAJNČAN LUCCIOLETTA, DOVE SEI - ELISA PUCCI KDO KOGA CAKA - NEJC KULNIK, MATIC PIRIH IN AVTOMOBILI KUPON GLASUJEM ZA PESEM: NASLOV: Pošljite na Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj Kdo ima največ domačih živali? Že prejšnji torek smo vas povabili k sodelovanju v drugi skupni akciji Radia Kranj in Gorenjskega glasa. Z Romano vas vabiva, da pišete na Radio Kranj ali na Gorenjski glas (Zoisova 1, Kranj), koliko domačih živali imate. Tistega, ki jih bo naštel največ, bomo obiskali in predstavili v Gorenjskem glasu ter na Radiu Kranj. Vaša sporočila bomo v obeh uredništvih zbirali ta mesec, kljub temu ne oklevajte, pišite čimprej! NAGRAJENI SPIS Sreča Že od malega sem si ielela, da bi imeli konja, ki bi ga lahko jahala.Vendar moj ata ie danes noče slišati zanj. Vedno pravi, da bi konj v hlevu zavzel samo prostor, od njega pa ne bi bilo nič, saj imamo sedaj traktorje. Pred tremi leti pa so pri sosedu kupili konja. Dali so mu ime Don. Šla sem ga gledat, saj je sosedova Urška moja prijateljica. Urška mi je povedala, da bodo konja dresirali za jahanje, ko bo dovolj močan. Obljubila je, da bova lahko jahali tudi midve s sestro Katjo. Ta novica me je zelo razveselila in komaj sem čakala, kdaj to bo. Čez leto dni je bil Don ie toliko močan, da smo ga lahko jahali. Odšli smo na travnik in prva je jezdila Urška. Ko sem jo gledala, sem kar iarela od veselja in teiko čakala, kdaj bom na vrsti. Takoj na začetku sem se malo bala, vendar je strah kmalu minil. Ur-škin ati mi je rekel, naj se konja močno driim s koleni. Bila sem presrečna, ko sva z Donom tekala gor in dol. Od takrat je minilo dve leti in sedaj ie kar dobro jaham. Če imam le čas in če mi starši dovolijo, grem zelo rada s sosedi in s konjem na polje. Takrat sem najbolj srečna. Urša Kurnik, 5. b r. OŠ Cvetka Golarja Skorja Povedali so mi mama moja Staro mamo sem vprašal, kako so včasih sušili gobe. Gobe so bile v preteklosti za marsikoga vir dohodka. Podeželski otroci so nabirali gobe. Doma so jih očistili in kasneje posušili. Sušili so jih na soncu, še pogosteje pa okrog krušne peči. Očiščene gobe so narezali na tanke rezine. Naložili so jih na rešeto in sušili na peči. Okrog peči so napeljali žico in nanjo polagali rezine gob. Pravilno posušene gobe so po sušenju morale ostati bele. Če je bila letina gob dobra, so najbolj pridni nasušili tudi do dvajset kilogramov gob. Simon Šifrar, 4. r. OS Bukovica FILMSKA NAGRADNA UGANKA Nekateri naslovi filmov, v katerih je zaigral Tom Cruise, so: Top gun, Deževni človek, Zadnji dobri možje, Rojen 4. julija, Dnevi grmenja, Barva denarja, Cocktail. Iz zajetnega šopa vaših dopisnic smo izžrebali dve. Nagradi - po Ear brezplačnih vstopnic, i jih podarja Kino podjetje Kranj - prejmeta Anita Setina, Trboje 73, 64000 Kranj, in Katarina Ani* brožič. Kajuhova 9, 64260 Bled. Čestitamo. V Kino podjetju Kranj že veselo vrtijo Spielbergo-vo uspešnico Jurski park (Jurassic park). Nagradno vprašanje smo vam zastavili že prejšnji torek, Časa za odgovore imate do petka. Našteti morate naslove treh filmov, ki jih je režiral mojster znanstvene fantastike Steven Spielberg. Izžrebanih bo tokrat pet reševalcev. Čeprav o filmu Jurski park najbrž veste že vse (povsod pišejo in govorijo o njem), vendarle povejmo še nekaj podatkov. Steven Spielberg ga je posnel po istoimenski knjigi pisatelja Michaela Crichtona. Knjiga je že prevedena tudi v naš jezik, izdali so jo pri Državni založbi Slovenije in jo lahko kupite v knjigarnah. Dinozavre, junake filma, so ustvarili s pomočjo računalnikov. 29-letni računalniški animator Steve Wiliiams je kar dva tedna oblikoval tridimenzionalnega tiranozavra, kralja dinozavrov in pravo zvezdo Jurskega parka, nakar so ga morah "obleči" še v mišice in kožo. Več kot polovica posnetkov dinozavrov v filmu je narejena računalniško, med temi so tudi prizori, kjer dinozavri preganjajo ljudi in celo eden, v katerem tiranozaverpomalica odvetnika. Uganke in zanke (ni za oceno) Na vsako črtico napiši po eno črko, tako da z že natisnjenimi v vrst' dobiš mesto v Sloveniji. Kasneje pa vse črke, ki si jih vpisaK*)' preberi lepo po vrsti. Dobiš ime enega najlepših zdraviliških mest Evropi. PO_TOR_Ž LO_TEC HR_TNIK LJUB_J NA ME_L_KA LE_D_VA REŠITEV: _ (Iz šolskega glasila Odmevi izpod Krvavca) pREDA, 6. oktobra 1993 ČETRTEK, 7. oktobra 1993 PETEK, 8. oktobra 1993 serja Biskvitki- ameriška risana SYideošpon 5Tne h; k ,j?nja za živlJenJe: 2fi « /eliki zločini in procesi g- «oletja, serija divf;" Preživetie v avstralski ^»ni avstralska dokumentar- uJ5SoročUa 112* E05510™3 borza Jevanka V°^ni' angleSka nadal- l»JŽS[etPoroCa 17 S XV cfoevnik 1 Klub klobuk, kontaktna K Pari, TV igrica lile J7 dnevnik 2, Vreme JJg Žarišče Hail .Film tedna: Zarota proti jjj^u, ameriški čb 2?5ft !S,lasbeni utrinek gJJTV dnevnik 3, Vreme ^40 Sova; VrJjJ*?^' fib ameriška burleska; nci. francoska nanizanka IU< 5ja9ia + moda l7jo "mizie UkT- Br°°klynski most, amer-Si naruzanka *°va, ponovitev jj. orooklv ^nani2anka |£S Sova, pWvnCy Analitična mehanika, HCm», ^nanticna mehani l9jSKa »zobraževalna serija IUk P dnevnik 2, Vreme 20.10 1*°* 2130 rE°?na sreda Oči kritike 17.00 Poletje v školjki II, ponovitev 18.30 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.10 Poročila 2030 Dance session 21.00 Med dvema ognjema 22.00 Košarkarski turnir Le- grand 93: CSP Limoges - AH Star Franca 23.30 Poročila 2330 Pred poroto 0.15 A shop 0.30 CMT 9.00 Cas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 930 Korale - ogroženo cvetje morja, ponovitev 10.15 Znanost 1030 Novo življenje, zadnji del italijanskega filma 1135 Comedv Capers 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 1335 Tri ženske 14.00 Waltonovi 14.45 Zemeljski sadeži 15.00 Schlimm in Bim 15.30 Prav tako zgodbe 15.40 Sound Check 1530 Otroci iz Siiderhofa 16.15 Potovanje po svetu izumov 1635 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1830 V senci vrha, 5. del 19.22 Znanost 1930 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Nemški mojstri, avstrijski film 22.00 Pogledi od strani 22.10 The mbcer - mož z Eaton Place« TV SLOVENIJA I 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 22. srečanje ljubljanskih zborov, 3. oddaja 1230 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.05 Po domače 1435 Pro et contra 1535 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 1930 TV dnevnik 2, Vreme 1935 Šport 20.10 Žarišče 20.35 Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe: Na pomoč 2L25 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.44 Šport 2230 Sova: Novopečeni princ z Bel-Aira, 16. epizoda ameriške nanizanke; Vrtinci, francoska nanizanka 1545 Film tedna: Zarota proti Harrvju, ponovitev 1735 Sova, ponovitev 1845 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 1930 TV dnevnik 2, Vreme 1935 Šport 20.10 Kennedvjevi, ameriška dokumentarna serija 21.10 Jean Genet, angleška dokumentarna oddaja 22.10 Jean Genet: Služkinji, adaptacija gledališkega dela J^TV koledar *S ||ka na sliko '•25 Pruska partnerja iJeoA • "uckleberv Finn in 12.5? f Oročila 13 S Luč svetlobe -13^ Monofon lita £8odbe iz Monticella 52 loročila l4j? f estivaU sveta lljj W>hy Brown jevar,^ tovanje 8roze' nadal- * Ho?o^kVeČer 15.00 Lipova ulica 1530 Pogledi od strani 15.40 Evropske železniške postaje 16.10 Dedek na posodo 17.00 Poklicno izobraževanje 1730 Zemlja in ljudje 18.00 Cosbv show 1830 Gaudimax show 19.00 Regionalna poročila 1930 Šport irgumenti !^as v sliki Sport Novo preseljevanje ljud- Madžarski rekviem, madžarsko-nemški film 030 Round midnight 1.25 Poročila 8.00 8.10 8.15 9.00 930 10.00 10.05 11.45 12.00 12.05 l0-00 Am h°P fenUrataaCncU in Lehrer k°-*Loo i „» I^jevanka^10156* ameriSka 12,00 p/5°P iMo wc,d poroto ^" Male živali 12.00 - Napoved programa -12,15 -EPP -1230 - Morda ste Preslišali - 13.00 • Danes do 3.00 -1340 - Naš zgodovinski spomin -1430 - Devizni tečaj -14.40 -Minute za invalide -15.00 -Dogodki danes, jutri -1530 -Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija -16.00 -Napoved programa -17.00 - Obvestila - športni utrinki - 17.15 - Zabavno glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi - 19.00 - Odpoved programa - 540 - Dobro jutro 7.40 -Pregled tiska 9.00 - Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 17.20 -Arboretum - Volčji potok 1730 Koristne informacije 18.00 -Gorenjska danes, jutri 1830 -Radio jutri, koristne informacije TV koledar Poročila Slika na sliko Živeti kot se spodobi Palček David Poročila TVŠola Risanka Poročila Luč svetlobe, ameriška nanizanka 1230 Risanka 13.00 Monofon 1335 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Poletni premor: Festivali sveta 1435 Murphv Brovvn 15.10 Potovanje groze, nadaljevanka 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Čudežna leta, ameriška nanizanka 1635 Afternoon report 1630 Učimo se o Hrvaški 18.00 Poročila 1835 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 1930 TV dnevnik 20.10 V iskanju... 21.10 Zvezdna noč: Pula 93 21.40 Ekran brez okvirja 2230 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 2330 Poročila 9.45 A Shop 10.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 11.45 A shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 16.45 A shop 17.00 Elizije: Ali se boji alternative? 1730 Med dvema ognjema 18.00 Luč svetlobe 20.10 Poročila 20.30 Dokaz nedolžnosti, ameriški barvni film; Donald Shuterland; Faye Dunaway, Sarah Miles 22.10 Košarkarski turnir Le- gand 93: Buckler Bologna -ayer Leverkusen 2235 Poročila 2230 Pred poroto 23.40 A Shop 2335 CMT 1.00 Video strani 9.05 Pri Huxtablovih 930 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 1030 Argumenti 11.45 Črno na belem 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Tri ženske 1335 VValtonovi 14.45 Bili Body - nori svet športa 15.00 Am, dam, des 15.15 Captain Planet 1540 Artefbc 1530 Otroci iz Suderhofa 16.15 Confetti paletti 16.15 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1830 V senci vrha 19.22 Znanost 1930 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ljudje iz St. Benedikta 2L07 Pogledi od strani 21.15 Ambo terno 2135 Dempsev in Makepeace 22.15 Peklenski bes, ameriška TV kriminalka 23.40 Čas v sliki 2330 Sedem veličastnih spet jezdi, ameriški vestern R 13.00 - Danes do 13.00 -1340 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa -1430 - Devizni tečaj -1440 - Obrtniki sebi in vam -15.00 - Dogodki danes - jutri -1530 -Prenos dnevno-informa-tivne oddaje RA Slovenija -16.00 • Napoved programa -17.00 - Neposreden prenos pogovora z Milanom Kučanom iz studia Koroškega radia - 1930 TV dnevnik 20.10 Show Jackieja Thomasa, ameriška nanizanka 2040 Živalski svet, dokumentarna serija 2L20 Potovanje groze, nadaljevanka 22.05 Metalmanija 23.05 Horoskop 10.40 - Informacije - zaposlovanje 13.00 • Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.30 -Planinsko športni kotiček 16^20 - Parnas 17.00 - Prenos pogovora z Milanom Kučanom iz Slovenj Gradca 1730 -Koristne informacije 18.00 - Gorenjska danes, jutri' TRGOVINA VSE ZA OTROKE KRANJ - Trg Rivoli, tel. 325-103 Z^JČgK^ forme 'ob ce8ti " ™4» tel. 632-565 KINO 6. oktobra 20• uriSTftB*^A2n8n8tv f»nt »P«*t. JURSKI PARK ob 15.30. 17.45 in 18. in -»n ■ *LC prem amer kom. OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob ,a- in 20 «LEZAR amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob KINO 7. oktobra CENTER amer. znanstv. fant. spekt. JURSKI PARK ob 15.30. 17.45 in 20. uri STORŽIĆ amer. kom. OSTANITE ŠE NAPREJ Z NAMI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ris. KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, amer. akcij. kom. DRIBLERJA POD KOŠEM ob 18. in 20. uri 10.10 Priča, norveška nadaljevanka 1035 Ptiči, amerilki film 1230 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 1845 Pari, TV igrica 19.18 Risanka 1930 TV Dnevnik, Vreme 1935 Šport 20.05 Forum 2030 Sanje kraljev, ameriški film 22.10 TV dnevnik, Vreme 22.29 Šport 2235 Sova; Vrtinci, francoska nanizanka; Ciklus filmov R.W. Fasbinderja: Zakaj se je zmešalo gospodu R., nemški film 16.30 Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe 17.25 Sova, ponovitev 1845 Znanje za znanje, učite se z nami 1930 TV dnevnik, Vreme 1935 Šport 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Moški, ženske 23.05 Kristjani, dokumentarna serija 2035 House Calls, ameriški film 2235 Dnevnik 930 He man 10.00 Poročila 10.05 Izbor iz tujega programa 11.05 Religijski leksikon 11.15 Deutschlexikon 11.45 Risanka 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Zvezda vodnica 1230 Risanka 13.05 Mikser M 1335 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Festivali sveta 1435 Murphv Brovvn 15.15 Pot nasilja, serijski film 16.00 Poročila 16.10 Služkinja Marian, serija za otroke 1635 Afternoon report 16.45 Angleščina 18.00 Poročila 18.05 Morje 1835 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 1930 Dnevnik 20.10 Hrvaška in Hrvati, dok. oddaja 1930 Dnevnik 20.05 Meteorjeva zložba 20.10 FM. radio, humoristična serija 20.40 Potovanje doktorja Miroslava Stingla 2L15 Cro Pop Ročk 2130 Življenjski stil 2240 Maigret, serijski film 2330 Himom, am. film 030 Horoskop 9.00 CMT 9.45 A Shop 10.00 Macneil in Lehrer komentirata 11.00 Luč svetlobe, ponovtev 12.00 Pred poroto 1620 Zakaj nisi z mano, 5. del 1630 Dokaz nedolžnosti, ponovitev filma 1830 Luč svetlobe 20.10 Poročila 2030 Teden na borzi 20.40 Na begu. pred orožjem, am. akcijski film 22.10 Košarkarski turnir Le- Sand 93: 3A Ali Starš (ZDA) : Olvm-piakos Pirej(Grčija) 2340 Poročila 0.00 Pred poroto 040 Erotična uspavanka 1.00 Erotični film foto bobnar 12.00 • Napoved programa -1230 • Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -1340 • Naš zgodovinski spomin - 14.00 • Loka v časopisju -1430 - Devizni tečaj - 1440 - Zakajčkovi starši -15.00 - Dogodki danes - jutri -1530 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Na obisku v KS Stara Loka -Podlubnik - 19.00 - Odpoved programa - 5.40 - Dobro jutro 7.40 -Pregled tiska 9.00 -Gorenjska včeraj, danes 9.20 - Tema dneva: Ženska v meni - hormonska terapija 1040 - Informacije - zaposlovanje 11.20 - Zmagali vsi sodelujoči Prejšnji torek »m Jm kljub vremenu, ki je na koncu povzročalo veliko težav, uspešno zaključilo športno-glasbe-no poletje v organizaciji Radia Kranj. Sodelovale so glasbene skupine Monroe, Spin, Sum, Strmina, Orleki, Califomija, 12. nasprotje, Peter Ran, Pop design, poleg njih pa tudi fantje splavarsko-čolnarskega društva iz Radovljice, dekleta s Kokrice ter seveda Radio Kranj. Najuspešnejša je bila skupina Peter Ran, pohvaliti pa gre tudi vse druge, ki so se kljub črnim oblakom na nebu, veselili in zabavan. Prireditev so z nastopi glasbenih skupin zaključili večer, poslušalci Radia so jo lahko spremljali na frekvenci 97,3. Za drugo leto radijci obljubljajo, da ne bodo ostali samo pri nogometu. Kaj vse se bo še dogajalo, naj bo presenečenje, gotovo pa bo vsaj tako veselo, kot je bilo letos. l-J E> r-1 I i TT O r*l y«V it »S. U F^. O V I A PROTI VETRU O generacijskih razlikah: Ljudje, ki ne priznajo, da jih je povozil čas Nemara ste že opazili, da se nekateri ljudje bojijo računalnikov kot hudič krila. Razlogov za to je več, poglavitni pa je v generacijski razliki- Razlika med generacijama je razlika v načinu mišljenja in bivanja. V sociološki terminologiji pomeni ena generacija obdobje triintridesetih let. Tako vemo, da so se v tem stoletju izmenjale tri generacije, trenutno pa poteka generacijski spor zadnje generacije v tem tisoči je t ju s t. i. predvojno generacijo. Konflikt ima v različnih drža-vah različne obraze. Odvisno od sistema, v katerem je pretekla generacija nekoč vladala. Značilen primer, ki ilustrira zahodnoevropski spor med generacijama, vsekakor predstavlja Italija. Pri naših sosedih sta se spopadla principa monopolnega in post kapitalizma. Drugače rečeno: Mladi podjetniki ali yuppiji niso mogli več tolerirati finančnih in industrijskih monopolov svojih očetov, ki so vladali le še na račun zvez in poznanstev v parlamentu. Če si hotel biti uspešen industrialec in poslovnež si moral kupiti volitve. No, očetje svojim sinovom naenkrat niso več mogli pripovedovati zgodbic, da bo napočil njihov pravi treutek, ki so ga odlašali v nedogled, zato so si moment odločitve yuppiji vzeli v roke kar sami. Sledile so politične afere in legende o podkupovanju, skrivnostni samomori direktorjev zadolženih firm, ki so čakali na ugodno zakonodajo, ki bi omogočila razcvet njihovi industrijski panogi. Prišle so volitve in staro politično nomenklaturo je zamenjala nova. Tako izgleda pogled od daleč na politično še bolj oddaljen Zahod. Če pa začnemo glodati razmere pri nas doma, pa bi bilo najbolj produktivno začeti s tisto o računalnikih in pisalnih strojih. Ne le zato, ker je simbolično zelo močna metafora, marveč zato, ker je resnična. Pisalni stroj nedvomno pooseblja obdobje splošne svetovne prosperitete. Razlog za to je preprost: Prišlo je do informacijske revolucije. Hitrejši pretok informacij je omogočil hitrejše in zanesljivešje informacije, kar preprosto pomeni, da se je kapital lahko obračal hitreje. Odpadli so pisarji, ki so pri sklepanju pobodb bolj gledali na lepopis kot na ažurnost, dokumente ni bilo več potrebno večkrat prepisovati in konec koncev vse se je lahko zapisalo hitreje. Sorazmerno s silovitej-šim tempom pretoka informacij so se tudi posli sklepali hitreje. Kdor tega ni zmogel, se je pritoževal, da so pisalni stroji brezosebni, ker onemogočajo službe pisarjev, skriptorjev in končno, ker poslovni stiki izgubljajo čar dolgih obredov in formalnih ceremonij ob šilcu žganega in spremljajočih spletkah. Danes so razmere identične. Računalniki in računalniški programi zrejo službe tajnicam, računovodkinjam, delavcem, posli pa postajojo povsem neosebni, saj lahko skleneš posel kar preko modema.Tako si stojita ob strani dve mentaliteti. Ena obuja nostalgijo za starim, preteklim in druga, ki je uperjena v prihodnost. Globlja analiza stališč pa pove zgolj to, da nostalgiki ne morejo sprejeti dejstva, da čas teče naprej, da se je svet v tridesetih letih spremenil za trideset let, in da nekoč cenjeni "fizikalec" delavec ni več konkurenčen ceni stroja. Vsekakor je stališče pretekle generacije logično nesprejemljivo, saj v njihovih trditvah ni nobenega racionalnega jedra, marveč le preklemanska trma-vost, ki jim govori, da še niso za "staro šaro" in da jih mlajši že ne bodo učili. Ta razlika v mišljenjskih vzorcih dveh konfrontirajočih se generacij je absolutno zaviralni moment v družbi. Nikakor ne gre za to, da bi nova generacija Želela linčati staro, marveč za prilagoditev novim razmeram. Era računalnikov kaže, da je treba razmišljati o povsem novi razporeditvi dela, da množica administratorjev nima več prave funkcije, da je ovira prosperitete, saj na eni strani odžirajo delovna mesta ljudem, ki bi jih zaslužili, po drugi strani pa s svojim trdovratnim vztrajanjem delajo veliko finančno škodo. Lahko se le vprašamo, zakaj je toliko strokovnjakov v naši preljubi Sloveniji nezaposlenih in zakaj množica nesposobnih in odvečnih takšnih ali drugačnih ekspertov prejema plače za svoje "minus delo". Preprosto je treba vedeti, da nekoga, ki vse življenje misli in dela nekaj, ne moreš prepričati o drugem. Torej vseeno govorimo o fanatičnih zagovornikih dveh mišljenjskih vzorcev, ki se bosta prej ali slej zamenjala, a kljub temu, da ne gre za neko maščevanje, bo prišlo do drastičnega obračuna. Obračuna, ki ga bo diktiral kapital, sklepanje novih pogodb, od katerih bo odvisno, in to v največji meri, blagostanje in tudi sociala naše Slovenije. I PREJELI SMO Zakaj bomo prisiljeni izbirati med orožjem in socialnimi pravicami? Razpoložljiva proračunska sredstva se zmanjšujejo. Zmanjšujejo se iz več razlogov, čeprav bi jih nekateri radi naprtili samo ekonomskim. Na žalost obstajajo tudi politični. Ko bodo končane revizije v nekaterih podjetjih bo najverjetneje ugotovljeno, da so v ozadju tudi organizirani kriminalni razlogi. Tretje lahko naprtimo direktno vladi, ki ne zna pobrati davkov tam, kjer bi jih lahko. Toliko za začetek, da ne bi kdo mislil, da denarja za socialne pravice ni, ker ga ni kje vzeti. V zadnjem času nas vlada obsipava z dokumenti povezanimi predvsem s sprejemanjem ukrepov na področju socialne (ne) varnost i. Zdi se, da je tu edini prostor, kjer je možno hitro dobiti (prihraniti) sredstva. Tu preprosto vzameš, odrežeš in čakaš, če bodo ljudje zdržali In ker ljudje ponavadi zdržijo (saj druge izbire nimajo) poskušaš znova in znova. In tako zrušiš socialno državo. In tako smo pri političnih vzrokih, zakaj se jemlje prav tam. Če bo uveljavljen zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, če bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje pokojninskih in zdravstvenih pravic bo slika popolna in recept znan. Tako se ukinja socialna država. Sprašujem - kaj pa je vlada storila za zmanjšanje stroškov uprave in stroškov ostalega državnega aparata? zakaj vlada poleg omejitvenih ukrepov hkrati ne ponuja tudi razvojne strategije, tako povezane z odpiranjem novih delovnih mest? zakaj vlada ne prepreči zlorab socialnih pravic, ampak jemlje vsem ogroženim? zakaj ne pobere denarja v podjetjih, kjer so zlorabe predvsem pri davkih povezanih z izplačilom OD in nastaja zato primanjkljaj v proračunu? • zakaj ne pobere tistim, ki zaposlujejo na črno, ki ne prijavljajo ogromnih dohodkov (zobozdravniki) in vsa ostala siva ekonomija? • zakaj še vedno bolj ne obdavči velike kmete (za socialno in zdravstveno zavarovanje) in jih izenači z delavci? - zakaj bolj ne obdavči velikih nepremičnin, dediščin, luksuza? - zakaj so že nekaj časa največje investicije cerkveni objekti in ne nova podjetja? - zakaj ta vlada ne investira več v znanost in razvoj, investira pa v vojsko in policijo? In tako smo pri ključnem vprašanju. Vlada mora priti hitro do denarja za potrebe obrambnega ministrstva in obrambo države. Hitro lahko dobiš (vzameš) denar samo tistim, ki se najtežje branijo (otroci, brezposelni, ogroženi) - tako da ukinjaš in zmanjšuješ pravice. Če pa hočeš organizirati učinkovito in poceni upravo, ali davčno službo moraš pripraviti zahtevne zakone, usposobiti aparat, se dobro organizirati, prepričati... In ker se mora delež porabe za leto 1995 zmanjšati, avione, helikopterje in tanke pa bojda rabimo takoj, se nova delitev zgodi. In zgodi se, da bomo morali tehtati med orožjem in socialno varnostjo - ta hip velika dilema, na dolgi rok dileme ni več. Zgubili bomo socialno državo. Bomo pa dobro oboroženi varovali meje svoje omejenosti Prepričana sem, da ni ne ideoloških ne katerihkoli drugih razlogov, zaradi katerih bi Združena lista še vztrajala v vladni koaliciji in sodelovala pri taki razvojni strategiji, v katerine bi mogla ubraniti svojega socialdemokratskega programa. Ali pa mora že danes reči svoj odgovorni NE, ko gre za orožje in reči NE vsakič, ko se na račun neučinkovite države posega po socialnih pravicah. Edino to bi bilo pošteno do volivcev. Kranj, 22. 9. 1993 Alenka Kovšca podpredsednica Združene liste socialnih demokratov Kranj je avto dvignilo v zrak ter je po 12 metrih padel na prednji del, nato pa na streho, kar je povzročilo tragičen konec voznika. Zaradi kakšnih razlogov in namenov je na koncu široke ceste tolikšen kup kamenja, ki se praktično začne kopičiti že na cestišču. Kje so tukaj prometni strokovnjaki? Ali odgovorni delavci v Cestnem podjetju, ki bi med drugim tudi morali skrbeti za varnost cest niso tega kupa že prej odstranili in ne bi služil kot skakalnica za "prehitre" voznike. Prav gotovo bi še s kakšnimi drugimi varnostnimi ukrepi lahko opozorili voznike, da se bližajo kraju ravne in široke ceste in je potrebna maksimalna previdnost. Ali je res potrebno, da ugasne življenje^ se potem začne ukrepati Franc Golorej Pervanjevi so prepričani, da se jim godi krivica (Gorenjski glas, 24. septembra) Ker so se nad našo družino zgrnile številne krivice, za katere so pristojne institucije ostale gluhe, smo k sebi povabili novinarki ga. Žlebir in ga. Manfreda, da bi njima in javnosti razkrili naše težave. Smo tričlanska družina, ki se preživlja samo od pokojnine v višini 14.489 tolarjev in varstvenega dodatka. To, kar pa je doživela naša 9-letna hči Simona, pa se nam zdi krivica brez primere, saj jo je posebna komisija brez privolitve staršev pred dvema letoma razvrstila v posebno šolo in ji s tem pritisnila žig duševne prizadetosti. Ko se je o tem odločalo, nismo bili povabljeni nikamor na noben razgovor, ne v vrtec na socialno. Večkrat smo se po pomoč obrnili na socialno, zaradi otroka in tudi drugače, saj je mati otroka že šest let brezposelna, vendar ne dobiva nikakršne pomoči. Neštetokrat pa so nam očitali, da nam pomoč ne pripada, saj imamo dovolj za preživljanje, da to vedo od ljudi, ki jim verjamejo. Tudi v zdravstvenem domu in na socialni so mi vrgli pod nos, če si ti hodil v posebno šolo, zakaj ne bi še hčerka. Vendar sem prepričan, da bi moral zaradi slabovidnosti hoditi v Zavod za slepo in slabovidno mladino in ne v posebno šolo. Tudi zase želim odgovor, kdo in zakaj so me porinili v to šolo. Za materialno pomoč smo že pred novim letom zaprosili pri socialni in pri Karitas. Potrdilo za uveljavitev pomoči pri Karitas smo dobili po dolgotrajnih razgovorih, vendar nam na koncu tudi tam uslužbenka ni hotela izdati pomoči, češ da iz zanesljivih virov ve, da imamo sami dovolj za preživljanje, in je poklicala policijo. Vendar, kako naj se preživljamo z eno samo pokojnino? Pravijo, da nas stalno tožijo, osebno in po telefonu, da zahajajo k nam pijanci in klošarji, in da imamo doma pravo skladišče. Socialna delavka me je celo vprašala, ali je moj oče res prejemal italijansko pokojnino in ali mije zapustil veliko denarja Ni mi jasno, od kod to. Težave smo imeli tudi ob sklepanju zdravstvenega zavarovanja po novi zakonodaji. Socialna delavka nam je rekla, naj prinesemo vse dokumente in potrdila, vendar ko smo jih prinesli, jih ni hotela več sprejeti. Tudi uradnega dokumenta za zdravnico še niso poslali, ali pa nočejo? Andrej Pervanje Dragica Kolevska Planina 26, Kranj ja in preprečevanja stresnih situacij, do doseganja najvišjega duhovnega znanja ni spoznanj. Učitelj, imenovan Stvarniji, uspešno združuje vzhodno duhovno izročilo in zahodne tradicije. V harmonično celoto skuša povezati vse možnosti fizičnega, mentalnega in duhovnega vidika človeškega razvoja. Sistem združuje fizične vaje (asane), vaje dihanja (pranaya-mo), meditacijo, tehnike sproščanja (joga nidro). Številni seminarji in predavanja, ki so organizirani po celi Evropi, in tudi Sloveniji, seznanjajo zahodnega človeka s filozofijo in modrostjo joge. Joga je dar indijskih modrecev -jogijev, celemu svetu. Oni so razvili metodo, ki bi bila odvisna le od tega, s čimer vsak človek že razpolaga: njegov um, telo in duh. Joga je enostavna in naravna in je sestavljena le iz ene stvari: človeškega fenomena. To je celovit sistem, ki vodi k enosti. Učitelj je to znanje priredil nalašč za modernega človeka in sedanji čas - gre torej za jogo v vsakdanjem življenju, za pot, kije postopna in nas počasi, a varno in brez spektakulamosti uvaja v vse aspekte in stopnje joge. Po tej poti potuje na tisoče učencev. Učiteljeva modrost, ljubeznivost, predvsem pa pripravljenost pomagati ljudem, je znana ne le po Evropi, temveč tudi Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi in kajpada Indiji. Joga - je beseda, ki se pogosto pojavlja v javnosti. Vendar navkljub dejstvu, da je skoraj vsak že slišal za jogo, ljudje o njej vedo zelo malo. Joga je znanost o telesu, umu in duhu. Fizične koristi, ki jih lahko pričakujemo, poleg ostalih, so: izboljšanje koncentracije, povečanje cirkulacije, povečana elastičnost vseh mišic, večja moč in odpornost proti boleznim. Posebno pozornost joga posveča hrbtenici, katere povečana elastičnost ne rezultira le v dobrem zdravju, ampak tudi uspešno znižuje številne tegobe ljudi dvajsetega stoletja. Asane iztegujejo, masirajo in stimulirajo ne samo mišice, ampak tudi notranje organe in sistem žlez. Pranayama učinkuje proti slabemu načinu dihanja, ki je zelo razširjen. Kontrolirane tehnike dihanja aktivirajo sicer neaktivne mišice pljuč. Kri se prečisti, pljuča pa se širijo in krepijo. Skozi jogo se stimulirajo vsi deli našega telesa, da bi funkcionirali kot celota v najboljšem zdravju, umirjeno in sproščeno. Veliko ljudi želi doseči vse, kar so prebrali in slišali o jogi kar takoj. To pa ni mogoče. Joga je naravna pot, njeni rezultati pa se razvijajo naravno in postopoma. Swamiji to primerja z rastlino, ki jo moramo zalivati vsak dan, njeni sadovi pa bodo zreli šele, ko bo za to prišel čas. To pomeni, da moramo tudi v naših življenjih doseči in obdržati harmonijo telesa in duha, ter nižje in višje stopnje zavesti. Če je naša vadba pravilna in vsakodnevna, smo lahko prepričani, da si gradimo temelj za celovito, srečno in mimo življenje. V Sloveniji poleg Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Kopra, Velenja in Domžal tudi vkranjskem društvu že tretje leto potekajo treningi joge, ki sledijo sistemu joge v vsakdanjem življenju. Do kdaj še tako? K pisanju me je spodbudila novica pod naslovom "Smrt na nasipu", objavljena v rubriki nesreče. Pričujoča vest nas obvešča, da je na naših cestah ponovno ugasnilo življenje. Vzrok naj bi bila prehitra vožnja mladega voznika Ali res samo to? Kaj pa poldrugi meter visok nasip gramoza in prsti, kije povzročil, da J0ga V VSakdanjem Romana Cerar življenju Indijski učitelj joge, profesor Paramhans Swami Maheshwar-ananda že 20 let živi na Dunaju. Izdelal je odličen sistem učenja, ki ga je poimenoval Joga v vsakdanjem življenju. V njegovem okviru je mogoče najti vse, kar iščejo duhovni iskalci - od učenja zdravega načina življen- Vaš dimnikar Imam zasebno podjetje, ki se ukvarja z dimnikarsko dejavnostjo. V teh dveh letih, od kar podjetje obstaja, sem ugotovil, da ljudje to dejavnost zelo slabo poznajo. Ne le, da jim niso znani predpisi, tudi sicer o kurjenju in problemih v.zVf^ kurilnimi in dimovodnirM ^ pravami ne vedo prav vtW Zaradi teh vzrokov r\asWL večje ali manjše škode bo** individualne ali kolektivne, « odražajo predvsem na D onesnaženem okolju. Že precej časa se ukvarja mislijo, da bi nekaj najw značilnega za to dejavnost a pisal. S tem naj bi malce P0^ odgovarjal. Ti odgovori b} ■ izhajali v rubriki "Vaš fffi kar", če pa bi bralec želel, mu odgovoril osebno ""a odgovor ne bi imel tako sp nega pomena, da bi bilo sffl ^ no objaviti ga v vašem li^1 mu tudi odgovoril osebno. Iztok Federl, Žirovnica Poziv združenja lastnikov razlaščenega premoženja predsedniku driave, predsedniku vlade, državnemu zboru in slovenski javnosti 1. Združenje lasmikov raz^fl nega premoženja se strinj* ustanovitvijo komisije za w tavljanje povojnih krivic. ^ j 2. Komisija bi moral"nepolitično neobarvana, se$ bomo razlaščenci sprožili Pj topke razveljavitev privoti ^ oz. lastninjenja povsod tarn>^ razlaščencev delež ne bo ji števan. To opozorilo rtOLp posebej velja Agenciji za Pn I tizacijo. Jf\ 7. Zahtevamo poenoten]6 tve vrednosti nepremičnin,*? zavarovalnica tnglav d.d. « LJUBLJANA "5) OBMOČNA ENOTA KRANJ >■ Bleivveisova 20 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj želi svojim zavarovancem zagotoviti večje jamstvo Pr> zavarovanju avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje). Zato bo od 5. 10. 1993 predpisano zavarovalno vsoto 6.000.000 SIT za isto ceno podvojila na 12.000.000 SIT ZA ISTO PREMIJO BOSTE IMELI DVOJNO JAMSTVO! Več o novostih za zavarovance na Radiu Kranj v oddaji 911 TURBO v sredo, 6.10.1993, ali na vseh poslovnih mestih. *ft ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ JvTSIItmtIKA. ^-lALOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost jj[gdajain montaža avtoplaščev za osebna vozila ?>PŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA '*V*ŠNI SVET 0,janska c. 2, Škofja Loka l , Podlagi sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja ^ 2 dne 13. 7. 1993 objavljamo JAVNO DRAŽBO s^Drodajo nepremičnin - stavbne parcele št. 164 k.o. Lučine ir ovanjske hiše Lučine št.1, ki je na tej parceli. .^edrnet dražbe je stavbna parcela št. 164 k.o. Lučine v en 9? m2 in dotrajana stanovanjska hiša, Lučine št. 1, ki je na tej parceli. Sl^Cna CQna za stavbno parcelo in stavbo je 419.914,20 "?ražb škof b° 26' 10' 1993 ob 12' uri v mali se'ni dvojni občine 10 Ja '-oka. Poljanska c. 2. Ogled nepremičnin je možen 25. 1q j*9^ rned 15. in 16. uro. Interesenti za ogled naj se 25. t-oka °k 1430 uri °g|as'J° v upravni stavbi občine Škofja g sekretariatu za občo upravo in proračun, I. nadstropje °seb«ni dra*Di 'anko sodelujejo pravne osebe in fizične > ki so državljani Republike Slovenije. vpu Javno dražbo mora vsak udeleženec na javni 5ic.ati Var§čino v višini 10 % od izklicne cene na ^10-630 dražbo) * uro dražbi na žiro račun 50017 pri SDK Škofja Loka (s pripisom za javno ali na blagajni sekretariata za občo upravo in proračun Pqj .Dred javno dražbo. Komisiji za izvedbo javne dražbe je n° Predložiti dokaz o plačilu varščine. ^bn U neDremicn'n© se bo vplačana varščina vračunala v dra*k °' vsem ostalim pa se bo vrnila takoj po izvedbi ^oe brez obresti. Kupoc m najpo 3 P0*10'881' Pogodbo o nakupu nepremičnine dneh 2ne'6 V ^ dnel100 izvedD' dražbe in plačati kupnino v 8 Pogo.^ Podpisu pogodbe. V kolikor kupec ne podpiše se *. . a" ne plača kupnine v roku, ki je določen v tej objavi vračilJ6, da 'e odstopil od nakupa, zato izgubi pravico do aGI|a varščine. Preno' davek in vse druge dajatve ter stroške, povezane s 2a preSOm nePremičnin plača kupec. Kupec je dolžan poskrbeti nos lastninske pravice v zemljiški knjigi. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka, p.o. Kidričeva 53 razpisuje prosto delovno mesto SLAŠČIČARJA za opravljanje del in nalog namestnika vodje oddelka slaščičarne. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe agroživilske smeri - živilski tehnik, - večletna praksa na področju slaščičarstva, - zaželene izkušnje vodenja in organiziranja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. SPOŠTOVANE OBISKOVALKE IN OBISKOVALCI B01TIQA DANSKEGA PERILA ROMANA! Vabimo Vas v nase prodajalne v Kranju. Od pojutrišnjem,^ četrtka, 7. oktobra, pa do sobote, 9. oktobra, še 5 posebej vabljeni v prodajalno ROMANA ♦ v Reginčevi uL 6 v Kranju, W kjer bo akcijska prodaja določenih 4J| artiklov vrhunskega damskega perila najboljših svetovnih proizvajalcev. Vabimo vas v BOUTIQUE ROMANA! LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE LE SRES, \*mmx K SREiKO! Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tiuli ostali udeleženci ne boste ostali praznili rok! V nagradnem duadu Bohinjske loterije ms čaka: • 20 milijonov tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Šafrane 22 Si - 5x Renault 19 RT 18 i • 35x Renault Clio RT 1.4 ■ tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust r iztmin* bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobii, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo trebali U med prodanem srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala nebžrebana. S kuponom, ki ga objavlja samo NEDEIJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in prt uličnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk za 1S00 SIT. Šesto srečko pa \ ; Franc Dolinšek, imajo & A izkušenj s podobne vaje P ^ dvema letoma v preddvors* ^ mladinskem domu, tokrat p v morali razviti kar 650 meJj dolgo verigo cevi v poveva več motornimi črpalkami-lavci doma se vsako tetokSjo-izkušajo v reševanju o»*V y vancev, vendar je prva v8J ^ sodelovanju z gasilci zasn° j, veliko obsežneje, je ocem* ^ rektor Peter Stare. ?xt\\& ljudi imajo namreč v n** jem gradu, kjer so tudi .^b valni oddelki z osebami, ki & $ nesreči ne bi mogle P0"^«' same. Udeleženci vaje so o -t zali, da so vešči tako ga** e kot reševanja in nuđenja KjV medicinske pomoči. Seveda Q resničnih okoliščinah njm delo trajalo dalj.. B^"' slike: Stojan Saje Brnik, 2. oktobra - Gorska reševalna služba Slovenije, ki so jo ustanovili pred 81 leti v Kranjski Gori, je letos gostila v tem kraju udeležence 45. zasedanja KAR, Mednarodne organizacije za reševanje v gorah. Sobotno dopoldne so gostje izkoristili za ogled opreme in kratke vaje v reševanju s helikopterjem v bazi Letalske enote policije. <»Okrog 700 članov v 17 postajah GRS po Sloveniji, med njimi skoraj 500 aktivnih, zagotavlja pomoč ob nesrečah v gorah. Veliko strokovnjakov • 40 zdravnikov, 49 letalcev -reševalcev, 28 vodnikov lavinskih psov, 26 minerjev plazov in 47 inštruktorjev - se vključuje v reševanje. Ne samo doma, tudi drugod po svetu sodelujemo v raznih akcijah. Obenem smo že četrtič gostili zasedanje IKAR, ki je ena najboljših priložnosti za prenos znanja in izmenjavo izkušenj. Reševalci pa smo tudi Eobudniki gibanja za pomoč „udem v stiski, ne le v gorah,^ je povedal DanUo Skerbi-nck iz vodstva GRS Slovenije o pomenu te organizacije. Nesreča nikoli ne počiva_ Podatki o nesrečah v gorah posredno dokazujejo obseg humanega dela reševalcev, ki je pri nas še vedno zasnovano na prostovoljnosti. Lani so imeli 50 reševanj s helikopterjem, s katerim so prepeljali v dolino 43 ranjenih in 11 mrtvih oseb. Letos so v devetih mesecih opravili 4 iskalne akcije in 34 reševanj, med katerimi so pomagali 28 ranjencem; žal za 7 ljudi ni bilo več pomoči. Del znanja in usposobljenosti naših reševalcev in hehkoptrs-kih posadk - z njimi jih veže že ?rek 26 let sodelovanja - si je 51 gostov iz 21 držav lahko ogledalo med krajšo vajo na Brniku. Janez Brojan, Janko Ažman, Aleš Robič, Franc Zupane, dr. Janko Kokalj in Dušan Polajnar so prikazali novo tehniko reševanja iz helikopterja s statično vrvjo. Ker je za učinkovito reševanje nujno Čeprav na nosilih tok'*' $r ponesrečenca, reševalci " opajo po vseh pravilih. tudi hitro obveščanje, »i f'^Lt-IKAR veliko obetajo od FJ^ avitve enotnega sistema fa $, telefonije za vso Evropa Saje POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK ^ Celovcu sejem Denar in vrednost Naložbe kapitala, Slovenska hranilnica in posojilnica še hranilno posojilna služba nepremičnine, starine... "Dokazujemo se s poslovanjem" nj 'j^na. 1. oktobra - Predstavniki Celovškega sejma so v petek vred°V,narsJ^' konferenci v Ljubljani predstavili sejem Denar in l n«st, ki bo v Celovcu od 14. do 17. oktobra in na katerem se 00 \Sf> .____ . v. ,__.„_«_ ______.»_._ __. ._ drao"*' vrte'°" okrog naložb kapitala, nepremičnin, starin in gocenega nakita. Sejem bo odprt vsak dan od 14. do 22. ure, v 'e,Jo pa od 10. do 18. ure. Za obiskovalce iz Slovenije bo ^opmna 35 šiUngov. PriDr6"!1 ^a *e ^J6111 ohranil lansko vsebino, prireditelji za letos bo Pravoj o.tudi mednarodno joint ventures borzo Alpe Jadran, ki m^P^J^rukom in zasebnim investitorjem dala pregled nad , nostmi neposrednih vlaganj v sosednjih državah. Zanimivo je, v n P madžarski državni biro za premoženjska vprašanja ponudil jj**up ali v solastništvo več kot 350 državnih podjetij. Na sejmu vc_j, zast°pane skoraj vse avstrijske banke, ki bodo gospodarst-r«izli£0ni' P°°jetnikom in drugim obiskovalcem predstavile Polen6 mo*nosti za naložbe kapitala (obveznice, delnice itd.), ,fe8a pa tudi dogajanje na svetovni borzi. Zavarovalnice jalci povec?ale"> kako najbolje zavarovati premoženje. Proda-bo^ nePremičnin (stanovanj, hiš, poslovnih stavb in objektov...) pom° Podstavili celotno ponudbo Koroške in Štajerske, s Avstri ° ra^unam»skih povezav pa tudi ponudbo ostalega dela tj^jj nJe- Med razstavljala iz Avstrije, Italije in z Madžarske bodo 8tarj.Pr°dajalci starin, dragocenega nakita, preprog, umetnin, p^^nXir, ki stanejo najmanj 500 tisoč ŠiUngov, in drugih vrednih njj, i^ejOV- Dovolj pove podatek, da bo vrednost vseh razstavlje-Predmetov od 500 do 700 milijonov šilingov. je bi?1' ?a ^aterern pričakujejo še več obiskovalcev kot lani, ko jih dr \P f-500. bo odprla predsednica avstrijske nacionalne banke Polit?t,na ^chaumaver, ki bo ob tem spregovorila tudi o denarni niedn m 8°spodarskem razvoju. Med različnimi predavanji avstria[°^no P"znamri managerjev omenimo le predavanje rp*.e8a trgovinskega predstavnika v Sloveniji mag. Ravmun-|Hed ra • °. možnostih in tveganju pri investiranju v Sloveniji, in "ij£fta^mi spremljajočimi prireditvami pa knjižni bolšji sejem umetnost na dotik", ki bo najbolj neposredno pokazala, kako "^jajo umetniSk* slik« frir, lelcaj ^' 80 z mo^nostrm sodelovanja na sejmu seznanili tudi bii0 k s^ovenske banke, podjetja in ustanove, vendar odziva ni tudi' 1 'klepajo v Celovškem sejmu, je morda koga odvrnila ltvaH.Cena za najem razstavnega prostora (1200 šilingov za ,aratni meter). C. Zaplotnik AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 LIP RADOMLJE Tovarna sedežnega in jedilnižkega pohištva vabi vse, ki cenijo hrastovo pohištvo na ^IKO JE&EN&KO DAZPDODAJO v svoj prodajni salon v Preserje pri Radomljah, fnižanje cen do 40% za stole iz evropskega (n ameriškega programa. Akcija velja od 17.9.1993 dalje, vsakdan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure do razprodaje. Lahko nas najdete: 1 RADOMUC Ji LIP Kranj - Kar precej prahu je pred meseci dvignil že dve leti trajajoči spor med ustanovitelji Slovenske hranilnice in posojilnice v Kranju, ko se ustanovitelji nikakor ne morejo dogovoriti za organe upravljanja. Na zadnji skupščini ustanoviteljev izvoUene- fa upravnega odbora namreč formalni lastniki (pravne osebe P. muk, V. Brezar, F. Golja in Kmetijska zadruga Križe) ne priznavajo, še več: trdijo, da sploh ni potreben. Ko se ie začel približevati z zakonom o bankah in hranilnicah določeni rok za preregistracijo na osnovi te nove zakonodaje (30. junija 1992) v delnisao družbo, so formalni lastniki ponudili ustanoviteljem v podpis izjave o prenosu vplačanih deležev na pravnega naslednika - SHP d.o.o. in torej ne na SHP d.d., kot so to zahtevali ustanovitelji, ter v okrožnici z rokom 3L avgust letos zahtevali podpis, sicer bodo ustanovitelje obravnavali kot navadne varčevalce. Vse navedeno so določili formami lastniki mimo izvoljenih organov upravljanja, izpeljala pa uprava hranilnice, (povzeto po odprtem pismu inž. R.J. Hočevarja v imenu ustanoviteljev) Da bi izvedeli, kako ti postopki potekajo, smo za izjavo o tem zaprosili ravnatelja Slovenske hranilnice in posojilnice Domena Malenška. Povedal nam je: "Najprej naj opozorim, da je hranilnica eno, njeni ustanovitelji pa nekaj drugega. Jaz zastopam interese hranilnice in sem zadolžen za njeno poslovanje, ne posegam pa v ustanoviteljska razmerja ter spore ob tem. Ugotovim lahko le, da je odprto pismo, ki ga citirate, polno nedoslednosti in netočnosti, pa tudi insinuacij, ki me motijo. Tovrstna zmerjanja gospodov ustanoviteljev zagotovo ne bodo prispevala k urejevanju razmer in ni v prid ugledu hranilnice. Ne spuščam se v to, koliko je eden ali drug organ upravljanja legalen in legitimen, saj imamo za to druge službe in institucije, doslej pa še nisem dobil dokumenta, ki bi stanju, v katerem smo, oporekal. Za reševanje nenazadnje obstajajo tudi možnosti civilnopravnih postopkov, ki razmerja lahko razčistijo. Kar zadeva registracijo hranilnice po novi zakonodaji, je Banka Slovenije zavzela stališče, da ta ni možna, dokler niso razčiščeni odnosi med lastniki in ustanovitelji. Do nadaljnjega bomo poslovali po stari zakonodaji o hranilno kreditnih službah. Želimo si sicer, da bi status uredili, vendar Banka Slovenije ne želi biti razsodnik. Delo po stari zakonodaji nas le delno moti, verjetno pa bo določen rok, da se bodo kreditno hranilne službe lahko preregistrirale (v Sloveniji deluje trenutno več kot 60 takih služb). Za dosedanje poslovanje imamo urejeno vse potrebno, celo več: smo zelo dosledni in z uspešnim poslovanjem se samo potrjujemo in upravičujemo zaupanje. V razmerah, ko je pri takih majhnih finančnih organizacijah že prišlo do afer in stečajev, je to zagotovo najpomembnejše." S.Ž. ..............................f IZLOŽBENO okm^ ? • BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRIČNO ORODJE • KOMPLETNA PONUDBA PROGRAMA CANDY • ŠTEDILNIK TECNOGAS 60 SAMO 69.600 SIT • ŠTEDILNIK TECNOGAS 90 SAMO 87.600 SIT • KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARIJE • BOGATA IN POCENI PONUDBA IZDELKOV • IZ PLASTIKE IN POSODE POTROŠNIŠKI KREDITI NA 9 MESECEV BELA TEHNIKA - 5 ČEKOV BREZ OBRESTI BREZPLAČNA DOSTAVA PRESKRBA TRŽIČ, BLAGOVNICA-OPREMA CANKARJEVA 1, TEL: 53-180 : Š rinili ISfc Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 VSE ZA VODOVOD Prodaja na več čekov KOLIKO JE VREDEN TOLAR- SALON POHIŠTVA ▲ SDK i . Kranj, PREDOSUE 34 /».■VIN (kulturni dom), tel.: 241-031 ♦velika izbira vseh vrst POHIŠTVA (večina v zalogi) ♦UGODNE CENE - prepričajte se ♦DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. NAIUTM/ntODAJNl NAIUmmODAM MAKVFNVrtODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Triič, Jasenka) 71.76 73,05 10.13 10.40 7.31 7.55 AVAL Bled, Kranjska gora 72.50 72,90 10.25 10,35 7.30 7,50 COPU, Kranj 72,80 73,00 10.20 10.35 7.30 7,80 CREDITANSTALT N, banka Lj. 72.40 73,00 10,20 10,40 7,10 7,60 EROS (Start Mayr).Kranj 72,60 72.95 10,26 10.37 7,40 7,55 F-AIR Tržič (Deteljica) 72.50 72,95 10,20 10,40 7,35 7,55 GE0SS Medvod« 72,50 73,00 10,25 10,40 7,30 7,80 HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 72,45 72,99 10.13 10,31 7.30 7,55 HlOA-trinica Ljubljana » - HIP0TEKARNA BANKA, Jesenic« 71,90 73.00 10,13 10,33 7.30 7.50 INVEST Škofja Loka 72,40 72.90 10,20 10,39 7.35 7,58 LB-G0RENJSKA BANKA Kranj 71,20 73.35 9.92 10,43 7,25 7.58 MERKUR-Partner Kranj 71,92 72,27 10,22 10.27 7.39 7,43 MERKUR Železniška postaja Kranj 71,92 72,27 10,22 10,27 7,39 7.43 MIKELStražiJČ« 72.50 73,00 10,18 10,35 7,25 7,55 OTOK Bled 72,12 72,84 10.17 10.30 7,28 7.47 POŠTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 71.40 72,50 9.71 10.25 7,00 7,44 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 72,50 72,80 10.25 10.33 7,40 7,55 SKB Kranj (Radovtpca.Sk. Loka) 71,92 72,27 10,22 10.27 7.39 7,43 SLOGA Kranj 72,30 72.70 10,15 10.35 7,10 7,50 SLOVENUATURIST Bon. Bistrici 71,10 9.90 ■ - « 7.25 ;:':'■>:. ... SLOVENIJATURIST Jesenice 72,30 72,90 10.16 10,29 7.35 7.48 TALON Žel. postaja Trata. SK. Loka 72,60 73,00 10,25 10,35 7,35 7,59 TJAŠA Kranj 72,60 73,00 10,30 10,35 7,30 7,50 UBKŠk.Loka 71,80 72,65 10,15 10,33 7.28 7.48 WILFAN Kranj 72,60 72,90 10.25 10,35 7.40 7,55 MLFAN Radovljica, Grajski dvor 72,55 72,95 10,25 10,35 7,39 7,55 POVPREČNI TEČAJ 72.19 72,86 10,17 10,35 7,30 7,53 Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,00 tolarjev. Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije. mu/menim Delavski dom mx u ix- ^ tel.: 064/211387 Vaš najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz ""S^fSoSS^ Zvočniki Jamo za Slovenijo Ljubljana - Podjetje Corrado d.o.o. iz Kranja, ki v Sloveniji zastopa Jamo, je v petek na novinarski konferenci v Ljubljani Eredstavilo prvi par vrhunskih HiFi zvočnikov, ki so bili onstruirani v Sloveniji in jih ta danski proizvajalec v omejenih količinah izdeluje samo za slovenski trg. Novi zvočniki bodo opremljeni s posebno ploščico, na kateri bo napis "Ekskluzivno izdelano za Slovenijo", sicer pa bodo narejeni po standardu ISO 9001. Jamo, ki je največji proizvajalec HiFi zvočnikov in opreme v Evropi in eden izmed štirih največjih na svetu, je ta certifikat dobil kot prvi in doslej edini. CZ. SKB BANKA D.B. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d.d. od 1.10. 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne men obrestnem« VPOGLEDU A SREDSTVA • hranilne vloge 80% mesečne 1,36% -žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih Hz. oseb nadrobno - tekoči računi - dovoljena prekoračitev Rp+18% 3,14% -nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 3,65% VARČEVANJE -nad 12 do 24 mesecev RU 10,5% -nad 24 do 36mesecev m* 11% - nad 36 mesecev Rt + 11,5% VEZANI DEPOZITI -od31do60dni Rp + 7,5% 2,33% • od 31 do 60 dni' devizna klavzula D+10% • od61do90dni Rp + 8% 2,37% • od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 2,41% • od 121 do 180 dni Rp + 9% 2,45% ■ od 181do1 leta Rp+10% 2,53% • nad 1 leto Rt +10,5% •nad 2 leti Rt + 11% •nad 3 leta Rt + 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. Opomba: RpnavalonzKia ('»si can r» drobno vpnUkkmmasaou) R tm ravakmaosa (rasi oan na drobno v takočam masaouj ' najnžp znaaak iwm z davano klavzulo ja 1000 DEM v tolarski protivrednosti. Pn vaza* depozitov nad 100 000,00 SIT se obrasta man pošt*« odstotna točka glada na M&m maska depozita odstoHa točka ■ nad 100000,00 do 500000,00 SIT OSO ■ nad SOOOOO.OOSn do 1.000. OOO.OOSIT 0 75 ■nad 1.000000,00SIT r 00 Obiščite nas v: - poslovni enoti Gorenjska, Titov trg4bv škofji Loki, tel: 064/622-955 • ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 • agenciji Radovljica, šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 0641622-567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044 6977 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Bohinjska zadruga zaprosila za občinsko pomoč Posodobitev sirarne je edini izhod Srednja vas v Bohinju - Bohinjska gozdarsko kmetijska zadruga je zaprosila radovljiški izvršni svet, da ji iz redne proračunske rezerve odobri devet tisoč mark (v ustrezni tolarski protivrednosti) za izdelavo tehnološko tehnične dokumentacije, ki bo osnova za preureditev sirarne. Izvršni svet je o prošnji za finančno pomoč sklepal na včerajšnji seji. Preureditev in posodobitev bohinjske sirarne je nujna, saj je inšpekcija že nekajkrat bolj ali manj odkrito zagrozila, da jo bo zaprla, če zadruga ne bo izpolnjevala standardov in normativov, ki urejajo predelavo mleka. Zaprtje bi bilo po mnenju zadruge najslabša rešitev, saj bi s tem bohinjske kmetije, ki na dan oddajo v sirarno okrog pet tisoč litrov, ostale brez edinega rednega dohodka iz kmetijske dejavnosti; za druge mlekarne pa odkup zaradi oddaljenosti in velikih izdatkov dohodkovno ni zanimiv. Ker je edina rešitev posodobitev sirarne, je zadruga že podpisala pogodbo z Inštitutom za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki bo pripravil tehnološko tehnično dokumentacijo, potrebno za izdelavo gradbenih in inštalacijskih načrtov. Izdelava dokumentacije bo stala devet tisoč mark. Ker zadruga zaradi težavnih gospodarskih razmer in že začetih vlaganj v predelovalne obrate nima dovolj denarja, je zaprosila občino, da ji iz redne proračunske rezerve zagotovi sredstva za plačilo inštitutu. V zadrugi se pri tem sklicujejo na to, da je občina že večkrat podprla razvojno usmeritev zadruge in da gre za območje z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. C. Zaplotnik Kmetijski strokovnjaki iz Salzburga v Sloveniji Dobre možnosti za sodelovanje Jesenice, 1. oktobra - Na povabilo Slovenske kmečke zveze, ki deluje pri Slovenski ljudski stranki, je pred nedavnim Slovenijo obiskala delegacija kmetijskih strokovnjakov iz Salzburga: Karlo M. Hujber, direktor avstrijskega inštituta za družbeni razvoj Communal Conzept, Herman Rosenstatter, predsednik okrajne kmetijske zbornice za Flachgau, in Hans Spatzenegger, kmet in župan občine Seekirchen. Da bi se tudi jeseniški politiki seznanili s problemi podeželja, še zlasti demografsko ogroženih naselij, je kmečka zveza pripravila na Jesenicah pogovor, na katerem je bila udeležba z Jesenic bolj skromna, zato pa boljša iz Domžal, Škofje Loke, Kranja in Radovljice. Gostje so se pogovarjali še z odborom za razvoj Trente ter s predstavniki domžalske in kranjske občine, zadnji dan pa sta jih sprejela še predsednik Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen s sodelavci ter nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Župan občine Seekirchen Hans Spatzenegger je med drugim dejal, da hribovski kmetje ne morejo konkurirati ravninskim kmetijam s količino pridelka na hektar, zato pa lahko ponudijo trgu visokokakovostne "bio pridelke", ki se v Avstriji in tudi drugod v svetu vse bolj uveljavljajo. Herman Rosenstatter, predsednik okrajne kmetijske zbornice za Flachgau, je povedal, da v zbornici pospešuje ekosocialno politiko kmetijstva. Zanj kmetijstvo ni le pridelava hrane, ampak tudi naravni regulator čistega okolja. Za pokrajino Flachgau je značilno, da gospodinjstva ne smejo kuriti tekočih goriv in premoga in da se za zagnojevanje kmetijskih zemljišč uporablja le kompostiran hlevski gnoj. Karlo M. Hujber, direktor avstrijskega inštituta za družbeni razvoj, meni, da je ljudem treba vlivati zaupanje v lastne moči. Predlagal je, da bi dvanajst kandidatov iz Slovenije izobrazili za nosilce razvojnih načrtov, ki bi jih potem uresničili v domačem okolju. F. Avsenik PREIZKUSITE NOVOST! Nova, sodobna trgovina na Primskovem, Komunalna cona M. Vadnova 8 tel. 064/242-455 PRODAJAMO: • rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo (CREINA, VICON, SIP) # kmetijsko ročno in električno orodje, motorne žage • ročna in električna orodja, vijaki, žičniki • barve, laki za les in kovino ter pribor # gospodinjski stroji in posoda # akustika NIZKE CENE SO DEJSTVO! CREina Podj*0> za proixvodn)o lun«tfl»Wh In lnduttr1)sHn ttro)«v In naprav UDca Utrta \frdnovi 8 (Komunalna cona Prlmskovo) T* 242-4S5 kovinOtehna Velika ponudba domačega in uvoženega krompirja Krompirju pada cena Ob tem, da se je odkupna cena krompirja v zadnjih dveh tednih znižala z 22 na 19 oz. 20 tolarjev za kilogram, v zadrugah opozarjajo, da tudi ta cena verjetno ne bo dolgo zdržala. Kranj, 1. oktobra - Ker je Gorenjska tudi "krompirjeva dežela" (letos naj bi bil krompir posajen na več kot 2.700 hektarjih), je razumljivo, da je zelo občutljiva za dogajanja na "krompirjevem trgu". In letos se na tem trgu dogaja marsikaj! trgovina pir, uvožen iz Nemčije, * Poljske in z Nizozemske. » škofjeloški zadrugi so poz"! krompir najprej odkupoval' po 22 tolarjev za kilogram, potlej so ceno zniževali in J? znižali na 20 tolarjev, že včeraj pa naj bi po vzoru kranjske zadruge prešli na 19 tolarjev. Direktorica Anica Frelib ocenjuje, da tudi ta cena m končna in da bo padla Še z* kak tolar. Na odkup čaka pn kmetih okoli 500 ton krompi'' cena (v SIT/kg) na drobno za ozimnic0 Čeprav je bilo pričakovati, da bo ponudba krompirja zaradi suše, ki je samo na Gorenjskem "pobrala" okoli tretjino pridelka (približno 20 tisoč ton), manjša kot prejšnja leta, je krompirja trenutno na pretek. Kmetje, ki ne vedo, kam z njim, trdijo, da je glavni razlog neomejen uvoz po nižjih, dumpinških cenah. Kmetijski minister dr. Jože Osterc je na nedavnem pogovoru v Kranju sicer zatrdil, da je "njegovo" ministrstvo predlagalo uvedbo posebne carine za uvoz krompirja, vendar pa naj bi za to pristojno Kračunovo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predlog zavrnilo. Iz tega je že mogoče sklepati, da država dopušča uvoz krompirja tudi zato, da bi doma pridelanemu krompirju zbila ceno na evropsko raven. Dvajset tolarjev kot skrajna meja V cerkljanski kmetijski zadru- &so najprej odkupovali pozni ompir po 22 tolarjev kilogram, pred dvema tednoma pa so ceno zaradi velike ponudbe na trgu, na katerem se je pojavil tudi krompir iz uvoza, znižali še za dva tolarja. Čeprav v zadrugi ocenjujejo, da je sedanja odkupna cena skrajni rob, ki je še nekako sprejemljiv za pridelovalce in prek katerega ne bi smeli iti, se ob veliki ponudbi in skromni Visokointenzivna tehnologija prodaji pritiski na znižanje odkupne cene še povečujejo. Krompir, ki ga odkupujejo po 20 tolarjev za kilogram, prodajajo naprej (v vrečah in skupaj s prevoznimi in drugimi stroški) po 25 tolarjev, takšna pa je v zadrugi tudi cena ozimnice. V kranjski Slogi je odkupna cena v zadnjih dveh tednih padla z 22 na 20 tolarjev, ob tem pa že razmišljajo, da bi jo že ta Špecerija, Kranjska 11, Radovljica 33,00 29»50 Loka Konzum, Sp. trg 35, Škofja Loka 35,00 " Mercator, Bistrica pri Tržiču 39,00 32,0« Delikatesa, C. Maršala Tita 63, Jesenice 40,00 33,0* Živila, nakupovalni center Čirče 54,00 Živila, Britof 62,00 ' Živila, nakupovalni center Drulovka 62,00 36,00 Trenča, Gasilska ul. 5, Kranj 35,00 Grobovšek, Preddvor 40,00 teden znižali še za en tolar. Ker je na Primorskem mogoče v maloprodaji dobiti krompir že po 22 do 23 tolarjev za V Kmetijskem inštitutu Slovenije so tudi letos (po cenah s konca avgusta) ocenili stroSke pridelovanja jedilnega krompirja. Pri tem so upoštevali različno Intenzivnost pridelovanja oz-različne hektarske pridelke, v varianti pa tudi 30-odstotni izpad pridelka zaradi suše. Poglejmo to v razpredelnici! Srednjeintenzivna Ekstenzivna tehnologija tehnologija pridelek (t/ha) 43 25 stroški (SIT/ha) 524.637 407.651 cena (v SIT/kg): * ob polnem pridelku 12,70 17,88 * ob 30-odst.izpadu 18,22 24,97 14 258.430 23,93 35,40 kilogram, je očitno, da tudi cena 19 tolarjev ne bo zdržala. Direktor Marjan Roblek meni, da bi se prodaja "odprla" šele tedaj, če bi cena padla na 16 do 17 tolarjev za kilogram, kar je malenkost manj, kot sicer trgovce stane krom- ja, ozimnico pa prodajajo p° 24 do 25 tolarjev za kilogram- Ni razlike med domaČim in uvoženim In kaj dodati k temu? Zdi se, da ie uvoz krompirja znižal le odkupno ceno domačemu krompirju, medtem ko v trgovinah pri prodaji na drobno m za ozimnico ni opaziti razli* med dražjim domačim in cenejšim uvoženim. Poglejmo, p° j koliko prodajajo krompir v nekaterih trgovinah na G#' enjskem! Pregled cen ne potrebuje V°" sebnega komentarja, saj je *e sam po sebi dovolj zgovoren-Če nič drugega, pove to, da & cena krompirja na poti °^ pridelovalca do končnega kup' ca bolj ali manj izdatn0 "odebeli". C. Zaplotnik Po suši V Škodo prijavilo 3.500 kmetij Kranj, 1. oktobra - Na Gorenjskem je do roka (24. septembra) prijavilo škodo zaradi suše okrog 3.500 kmetij. Skoraj na vseh ocenjujejo, da je bil pridelek zaradi suše manjši za najmanj trideset odstotkov. To je bilo tudi pričakovati, saj bodo po republiških (in verjetno tudi občinskih) merilih do škode upravičeni le tisti, ki jim je suša "pobrala" najmanj trideset odstotkov pridelkov. Prijave bodo osnova za regresiranje uvoženih krmnih žit in druge krme, za olajšave pri plačilu prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter dohodnine in za (morebitno) ukrepanje na občinski ravni. V tržiški občini, kjer je suša po oceni občinske komisije povzročila na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih za 132 milijonov tolarjev škode, so poslali obrazce za prijavo škode na 350 naslovov, nazaj pa so jih do roka prejeli 290. Škodo so prijavili tudi taki, ki so, na primer, pridelovali solato na sto kvadratnih metrih njive, nekateri pa so v ocenah tudi malo pretiravali. Kot poudarja Matija Ferčej, so realne tiste ocene, ki jih je dala občinska komisija in po katerih je pri travnikih 55-odstotni izpad pridelka, pri žitih 10-odstotni, pri krompirju 25- do 30-odstotni in f>ri okopavinah 30-odstotni. V esenišlu občini je škodo prijavilo 137 kmetij (in pašnih skupnosti), kar je približno petina vseh. Škodo so prijavile skoraj vse kmetije z žirovniške-ga območja, kjer je suša tudi sicer povzročila največ škode, zelo malo prijav pa so prejeli iz zgornjesavske doline. Kmetije so skupno prijavile za 17 mili- 1'onov tolarjev škode, medtem [o je občinska komisija celotno škodo ocenila na okrog 100 milijonov tolarjev. Kmetje bodo zaprosili za pomoč tudi občino, vendar je vprašanje, ali bodo uspeli, ker je jeseniška občina ob množici brezposelnih in izgubah v železarstvu kot "tempirana socialna bomba". V radovljiški občini, kjer so škodo v kmetijstvu na podlagi republiških meril ocenili na 492 milijonov tolarjev, so do roka prejeli 865 prijav škode, med njimi pa so tudi prijave pašnih skupnosti, ki gospodarijo s približno dva tisoč hektarji pašnikov. Škodo je prijavila večina kmetij (lani je tržne presežke oddajalo 850 kmetov), večina je tudi ocenila škodo na večjo od tridesetih odstotkov. Komisija za ocenjevanje elementarnih nezgod je že predlagala izvršnemu svetu. da bi iz občinskega proračuna odobril tri milijone tolarjev pomoči, ki bi jo le tistim, ki so prijavili škodo, razdelili glede na ugotovljeno škodo in število glav velike živine. Izvršni svet naj bi o tem odločal na ponedeljkovi (včerajšnji) seji. V kranjski občini so prejeli 1.400 prijav, medtem ko je vseh kmečkih gospodarstev nekaj več, okrog 1.600. Čeprav prijav še niso natančno pregledali, je velika večina prijavila Šk0*-^ večjo od 30 odstotkov. To je W tudi pričakovati, saj je v kra°L ki občini velik delež travinja-^ katerem je bila tudi sicer Šk0" največja. V škofjeloški občin? J po prvih podatkih škodo p^ vilo osemsto do devetsto kn» tij. To pomeni, da je vse ni prijavile, saj je samo zaščite" kmetij več kot tisoč. V občim Jj vseskozi razmišljajo o tem. oa prizadetim kmetijam tudi le ,j tako kot ob lanski suši poma8fl, s proračunskimi sredstvi, vf dar o tem še niso sklepala • želijo, da se občinska pome* ^ bi podvajala Zaplotnik republiško. V jeseniški in radovljiški občini Cepljenje lisic proti steklini Radovljica, 4. oktobra - Lovci bodo v soboto v loviščih radovljiške in jeseniške občine polagali vabe, s katerimi naj bi proti steklini cenili lisice, ki so glavni prenašalec stekline od divjih na domače živali in na ljudi. Veterinarska inšpekcija je s posebnim obvestilom krajevnim skupnostim in šolam že opozorila občane, še posebej pa otroke, da naj se ne dotikajo vab. Če bi kdo morebiti le pnjfj vabo z golimi rokami, si mora takoj dobro umiti roke- y primeru, da bi tekočina iz vabe komu iztekla po roki in °a rano ali da bi mu brizgnila v oko, mora takoj obvestit zdravstveno ali veterinarsko službo. Občani morajo imet {>rivezane pse oz. jih ne smejo spuščati v lovišča, saj jih bodo ovci v tem času še posebej nadzorovali in bodo pse, ki 86 prosto gibljejo brez nagobčnika, ustrelili. Kot navaja veterinarski inšpektor mag. Roman GrandiČ,_ so veliko steklih lisic odkrili v škofjeloški, kranjski in radovljis* občini. V občinah Kranj (Besnica) in Radovljica (Nomenj) & jo odkrili tudi pri dveh mačkah, v jeseniško občino pa se Je val stekline začel širiti prav zdaj. CZ. Prijetno branje Sveti Duh 36 Škofja Loka Tel.: 633-753 OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik Male oglase za objavo v torkovem Go renjskem glasu sprejemamo ob ponedelj kih do 7.30 ure; za objavo v petek spreje mamo v sredo do 17. ure Na željo oglaševalcev uvajamo novost ma li oglas lahko oddate tudi na dan pred izidom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217 960 ali osebno v naši malooglasni službi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje šte vilke". Enotna cena za tako objavo ie 800.00 SIT (za mali oglas do 10 besed, do plačilo za oglas pod šifro itd ni vključeno) v Radovljici se je začelo državno šahovsko prvenstvo LEON GOSTIŠA BRANI NASLOV taf i-'" ^r*avnem članskem prvenstvu igra večina najboljših slovenskih šahistov, med katerimi je tudi precej adih. Prvenstvo bo dva tedna potekalo v Grajskem dvoru v Radovljici. Per VJica' oktobra - Vojin žv«, ' Predsednik Šahovske vi? • £orenJske, Milan Kneže-"> Boris Kutin, predsednik in ^Predsednik Šahovske zveze •n**' ter Jože Resman, nto,sednlk radovljiškega izvrš- v h SIeta so v Petek popoldne odnrU ^raJski dvor slovesno twJ! slovensko državno dansko N šahovsko prvenstvo. sod1JC-n1, igraH bodo 13 ko1' miaHk^6 razveseljivo veliko krat Sahistov' pokrovitelj to-,nega državnega prvenstva LJe !!rrna Jesih - Subic, naš Vori^1 uvozn»k banan. Na ot-j0jtv> je zapel oktet LIP Bled, DrJL Resman pa je dejal, da £ erriore Radovljica dobre or-mzatorje in tudi šahiste. Ša- hovska zveza Slovenije je v firmi Intertimeks dobila končno tudi svojega pokrovitelja. Na prvenstvu igra 14 šahistov, glavni sodnik pa je Drago Šiftar iz Radovljice. Državni naslov brani mednarodni mojster Leon Gostiša iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. Pred začetkom prve partije z Rudijem Ostermanom (Gostiša jo je dobil) je povedal: "Poskušal bom ponovno zmagati, čeprav bo precej težko, saj pet ali šest šahistov lahko računa na vrh. Vse je odvisno od trenutne forme. Po Vidmarjevem memo-rialu sem zelo malo igral, v glavnem samo ligo, zato je formo težko oceniti. Zadovoljen bi bil z uvrstitvijo med prve tri. V0DSTVO PREVZELA GROSAR IN JELEN p^ovljica, 3. oktobra - V tretjem krosu državnega članskega Geo tVa v *ahu je 17-letni Duško Pavasovič presenetil vodečega j8a Mohra.Nasploh je značilnost tega kroga izredna borbenost, Parr • sklenJen le en remi in Se ta po dolgotrajnem boju. Prvo Re,IJPJe. zmagal tudi Rudi Osterman in tako ujel priključek. l3xtatJ 3- kola: Duško Pavasovič - Georg Mohr 1 : 0, Vladimir Ser^ i ^a Furlan remi, Srečko Truta - Igor Jelen 0:1, Dražen * " Oskar Orel 1 : 0, Iztok Jelen - Aljoša Grosar 0:1, Leon Doslej sem 11-krat igral na slovenskih prvenstvih in štirikrat zmagal: trikrat na republiškem prvenstvu in enkrat na državnem." Rudi Osterman iz Lesc, član Toma Zupana iz Kranja, ki nima posebej ugodnega žreba, pa je dejal, da je njegov cilj priti med prvih osem. "Če bi mi to uspelo, bi se neposredno uvrstil na prihodnje državno pre-venstvo. V primeru dobre igre lahko osvojim 8,5 točke, kar je norma za mednarodnega mojstra." • J.Košnjek, foto G. Sinik Matjaž Mikac prekinjeno, Rudolf Osterman - Marko ŠKOFJA LOKA D.O.O., KIDRIČEVA 50 Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost fcUfR1^^ •- priprava vozil za tehnični pregled rJ<*tiša D^Pp 3. kolu: 1. - 2. (2,5) Aljoša Grosar, Igor Jelen, 3. - 5. (2,0) G0„;? Pavasovič, Dražen Sermek, Georg Mohr, 6. (1,5 -1)) Leon Jaž Mikac. Alej Drinovec ^va slovenska nogometna liga ŠESTA PRVENSTVENA ZMAGA ŽIVIL ?IVILA NAKLO : MAVRICA Ljubljana 2 : 1 (0 : 0), strelca za Živila Andrej Jošt v 53. in ™P M™* M l^jstmetrovke v 66. minuti, za goste pa Begič v 79. minuti, rumeni kar oni Darjan Jost in Luka Vidmar pri *,vU«h, pri gostih pa Judež, ki je bil nato izključen. Glavni sodnik Turk je bil odličen. j^nj, 3. oktobra - Živila Na- **aRo di?.Seg-,a v ne^y? ŠeSt° \i i ?u- Klonila je tudi Mavri je Sb]Jane, čeprav težje, k avnca kot Povlp^,pričakovati. Živila so se na prvo mesto prven- stva. Proti Mavrici so igrali Na-klanci brez Janeza Križaja (dva rumena kartona), in Roberta Marušiča, ki ga jeseni ne bo več v moštvu, ker mora na operacijo. Vodan, Sirk, Darjan Jošt, J^JVAŽNEJŠI JE OBSTANEK k°f]a I t 0Prernn r? " ^ tekmami Velika Nedelja : Gorenje, Presad : Nova Prvenst tn Drava : Omnikom Rudar se je v soboto začelo tretje državno dvana; j.° v rokometu v prvi državni ligi. Po letu dni odsotnosti bo med Pfcdstavi^u najboljšimi slovenskimi ekipami ponovno zaigral tudi z8odoVi • V, gorenjskega rokometa. Tokrat prvič, v več kot tridesetletni drug« ,.ni kluba, med prvoligaši - Šešir iz Škofje Loke, zmagovalec Ločan- ?e " Zahod v sezoni 1992/93- PrvalcjK • 0 v prvem krogu gostovali jutri pri dvakratnih državnih La$k0 v p dvakratnih zmagovalcih slovenskega pokala, Pivovarni Vstopa t l|u" ^u^i preostali dve tekmi bosta na sporedu jutri zaradi tekmovanj s'ovenskm ek*P v uvodnem krogu evropskih klubskih •^kljugj^i}8 Prvenstvo dobro pripravil, saj ničesar ne želijo prepustiti Pavlin, Ahčin, Murnik, Jerina, Uspel"" pa J'm zarat*i nckaj nerazumljivih odločitev organov RZS Vorobjov, Grašič, Oblak in An-P^cnstvu a^gažirati Bnma Glaseria iz Dobove, ki je bil v lanskem drej Jošt so prvi polčas odigrali ^ubljani L Sj italca dru8' najboljši strelec lige. Kot kaže so merila v ve|iko siabše kot na preteklih 2>fej BOMh?"0 razl,čna- Kljub vsemu pa je sedaj to potrebno tekmah. Bili so sicer boljši, Effi* oSSSS !" "J ,z v- teden poskušati priigrati glavni cij daf j bj| hjtrih akcij dol. c*'ria k j ek med najboljšimi, uvrstitev do 10. mesta. Rokometaši ~j„; „,m ,,um „' . PokaJn.^0, vsekakor svojo priložnost poskušali izkoristiti tudi v g'h.POdaJ napadalcem, preveč Sn-J ^kmovanju, kjer pa je veliko odvisno od žreba. Žreb pa Pa Je b,110. zapletanJj5 samostojen iS-01 ^ naklonjen tudi v ligaški konkurenci, saj v prvih štirih nuni akcijami. V 16. minuti je «iCeUu fl!,« tT tremi udeleženci evropskih tekmovanj. Po gostovanju po podaji Oblaka Vorobjov za-°v*nj Gr-i 201 "**'v "o**0*0 v *MJo Loko prihaja Nova oprema iz del prečko, dvakrat je imel pri- Filip Murnik, strelec drugega gola za Živila. - Slika G. Šinik ^ ^ruffemadca ^ OD u")' Potem med tednom sledi gostovanje ložnost Grašič, vendar so žoge -0yanom n00^™ VeUki NedeU*. zatem pa še tekma s Kolinsko - letele mimo gola ali pa jih je red domačimi gledalci. Le-ti naj bi bili osmi nasprotnik ■""[•i ... P^o'igaša, saj se je tudi njim z uvrstitvijo v prvo ligo ''Častnik v Športni dvorani na Podnu spremljati enajst ^»»»n proti svojim ljubljencem. Dare Rupar ukrotil gostujoči vratar Hrovat. Gostje so imeli dve priložnosti. V 28. minuti je Vodan odbil v kot prosti strel Stojanoviča, v 44. minuti pa je bil Kečan sam pred Vodanom, vendar je bil naklanski vratar uspešnejši. V drugem polčasu so Živila zaigrala svojo hitro in napadalno igro. Prebudila sta se Oblak in Vorobjov in delila uporabne žoge. Prvi gol je padel v 53. minuti. Oblak je podal Pavlinu, ta je streljal, odbito žogo pa je Andrej Jošt poslal v mrežo. Nato sta priložnosti zapravila Grašič in Vorobjov (obakrat je podajal Oblak), v 65. minuti je Begič za goste zapravil stoodstotno priložnost, v 66. minuti je prodrl Jerina, podal Andreju Joštu, ta pa idealno Murniku, ki so ga zrušili. Murnik je zanesljivo izvedel najstrožjo kazen. 2 : 0. Gostje so znali izkoristiti napako obrambe Nakla in v 79. minuti je Begič ušel obrambi in znižal na 2 : 1. Omeniti je treba dva izredna strela Vorobjova, in priložnost Oblaka v 88. minuti, ko je poslal žogo. mimo vratarja in praznega gola. V drugem polčasu je darjana Jošta zamenjal Luka Vidmar, Andreja Jošta pa mladi Branko Thaler, ki bi v 85. minuti lahko dosegel gol, vendar je ustrelil prek vrat. To je bil njegov prvi nastop v ligi. Blizu 2000 gledalcev je bilo na koncu zadovoljnih. V nedeljo odhajajo Živila k Muri v Mursko Soboto. To bo derbi lige. Naklanci bodo organizirali prevoz na tekmo. Mura je tokrat zgubila in bo skušala v nedeljo zmagati, Naklanci pa tudi ne mislijo poceni prodati svoje kože. • J.Košnjek SLOVENSKA REPREZENTANCA V JADRALNEM LETENJU ZADOVOLJNI Z LETOŠNJO SEZONO To je ocenil direktor Miran Ferlan, tekmovalci pa obetajo nove uspehe. Begunje, 4. oktobra - Za majhno Slovenijo je 109 jadralnih letal in 750 jadralnih pilotov imeniten dosežek. Čeprav tudi reprezentanca ni velika, so glede na možnosti zadovoljni z njenimi letošnjimi rezultati. Tekmovalci upajo na večje uspehe prihodnjo sezono. Na srečanju v družbi Elan Flight ob dokončanju njenega stotega jadralnega letala z dvema sedežema se je zbrala tudi reprezentanca v jadralnem letenju Slovenije. Kot je poudaril njen direktor Miran Ferlan, gre za velik delovni dosežek, ki ga je moč primerjati tudi z razširjenostjo jadralnih letal in pilotov v naši državi. »Vseeno je slovenska reprezentanca v dokaj neenakopravnem položaju v primerjavi s tujci, kise mnogokje ukvarjajo z jadralnim letenjem povsem profesionalno. Tudi od denarja je odvisno marsikaj, zato so se naši tekmovalci letos zavestno odrekli udeležbi na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Ponosni pa smo lahko, da je Ivo Šimenc zmagal v močni konkurenci na tekmi Alpe-Adria. Dobro je uspelo državno prvenstvo na Ptuju, kjer se je žal ponesrečil eden od tekmovalcev. Mladinsko prvenstvo je doživelo lep obisk in tudi 5 do 6 deklet je že pripravljenih za manj zahtevna tekmovanja,« je opisal letošnje dosežke direktor Ferlan. Z OPTIMIZMOM NAPREJ Za prihodnjo sezono si je reprezentanca zastavila smele načrte. V sodelovanju z Avstrijci namerava maja prirediti v Slovenj Gradcu tekmo Alpe-Adria, ki bo štela tudi za državno prvenstvo članov. Evropskega prvenstva na Slovaškem se bosta udeležila dva letalca, na prvenstvo v italijanski Rieti pa bo odšla vsa prva garnitura, saj napovedujejo uvrstitev med prvih deset udeležencev. Ob tem si bodo prizadevali za doseganje čim boljših daljinskih in hitrostnih rezultatov. Članski državni prvak Boštjan Pristavec (ALC Lesce) je vesel dolgo pričakovane zmage na državnem prvenstvu. Kot je prepričan, se mu bo vztrajen trening obrestoval tudi v prihodnje. Na svetovnem prvenstvu na Poljskem se želi uvrstiti v prvo deseterico, rekord v daljinskih preletih premakniti od 798 na 1000 kilometrov, preleteti 1000-kilometrski trikot in postaviti še kakšen hitrostni rekord. Mladinski prvak Andrej Kolar (ALC Lesce) se namerava posvetiti, razen tekmam in preletu 500-kilometrskega trikotnika, predvsem šoli, njegov starejši klubski kolega Boštjan Oblak pa bo študij zamenjal s pogostejšimi nastopi na mladinskih in članskih tekmah ter preleti izven Slovenije. Kot je napovedal Igor Kolarič s Ptuja, kljub pomanjkanju časa za trening pričakuje boljši rezultat na evropskem prvenstvu. • S. Saje Hokej na ledu JESENICE V ZNAMENJU HOKEJA Jesenice, 5. oktobra - V petek se bo na Jesenicah začel četrtfinalni turnir skupine C državnih hokejskih prvakov. Slovenijo bodo zastopali državni prvaki Acroni Jesenice. Spored: petek ob 16. uri HK Zagreb : EC BIC VSV Villach in ob 1930 Acroni Jesenice : Torpedo Ust Kamenogorsk; sobota ob 16. uri Acroni Jesenice : HK Zagreb in ob 19,30 EC BIC VSV Villach : Torpedo Ust Kamenogorsk; nedelja ob 13,30 Torpedo Ust Kamnogorsk : HK Zagreb in popoldne Acroni Jesenice : EC BIC VSV Villach. I. J. LJUBELJ PREMAGAL KONSTRUKTORJA Tržič, 3. oktobra - V 2. krogu 2. državne lige v kegljanju je tržiški Ljubelj doma igral z drugo ekipo državmega prvaka Konstruktorja iz Maribora. Tržičani so po dobri igri zmagali s 7 : 1 (5078 : 4919). Najboljši izid je z 882 podrtimi keglji dosegel domačin Potočnik. Za Ljubelj so igrali Praprotnik, Zalokar, Čerin, Košir, Pogačnik in Potočnik. M. Peme RADOVLJIŠKI KROS PRELOŽEN Zaradi slabega vremena je prvenstvo občine Radovljica v krosu ?reloženo s sobote, 2. oktobra 1993, na petek, 8. oktobra 1993. ekmovanje bo potekalo po istem razporedu. Janez Šolar JUTRI NA KOKRICI KRANJSKI OBČINSKI KROS Kranj, 5. oktobra - Športna zveza Kranj prireja jutri, v sredo, 6. oktobra, ob 15. uri na tekaški progi na Kokrici (pri konjedercu) letošnji občinski kros. Če bo slabo vreme (neurje), bo kros v petek, 8. oktobra, na istem mestu. Najboljši posamezniki bodo izbrani v občinsko reprezentanco Kranja, ki bo nastopala na državnem krosu občinskih reprezentanc 16. oktobra. Pravico nastopa imajo vsi, ki se želijo preizkusiti in tekmovati v tej športni panogi. Tekači bodo razdeljeni v 14 starostnih skupin. Vse kategorije deklic in dečkov in mlajše mladinke bodo tekle na 1000 metrov dolgi progi. Mlajši mladinci in starejše mladinke bodo tekle na 2000 metrov, starejši mladinci in članice na 3 kilometre, člani letnik 1973 in starejši pa na 5000 metrov. • J.K. OMET TRETJA NOGOMETNA LIGA KRAJA V KOPRU V tretji nogometni ligi je moštvo Visoko gostovalo v Kopru pri Braniku in izgubilo z rezultatom 0 :1. To je prvi poraz Visočanov po res odlični seriji rezultatov, izguba točk pa je šebolj boleča zaradi dejstva, da so bili ves čas srečanja precej boljši nasprotnik. Pravzaprav so bili po besedah trenerja Krišlja opeharjeni s strani glavnega sodnika srečanja, ki je stari znanec in lahko bi rekli tudi dolžnik nekdanjih in sedanjih gorenjskih tretjeligašev. Visočani so v 30. minuti srečanja povedli, sodnik je najprej gol potrdil, potem pa zaradi dvomljivega nedovoljenega položaja razveljavil. Kljub zelo močnemu deževju so Visočani pritisk v nadaljevanju le še stopnjevali vse do 60. minute, ko je sodnik izključil Zaplotnika. Z igralcem manj so varovanci trenerja Krišlja brez večjih težav držali ravnotežje na igrišču, zadetek pa so prejeli v zadnji minuti v prav tako sumljivih okoliščinah. Kakorkoli že, nekateri sodniki v tretjeligaški konkurenci podobno kot lani spet krojijo potek srečanj. Zanimivo je, da se Eredstavniki gorenjskih kolektivov ne glede na zvrst športa najbolj ud uje j o prav na sodnike s Primorskega. Igrah so: Fuchs, Blatnik, Zorman, Anko, Pelko, Žontar, Zaplotnik, Ocepek, Sajevic, Košir, Cotman, Vesel. I. Golob JELOVICA ZMAGALA Škofi a Loka - Moštvo Jelovice je gostilo Bilje in zmagalo z rezultatom 2 : 0. Ločani, zadovoljni z zadnjim remijem, so začeli z isto postavo, tako da sta na klopi za rezervne igralce obsedela tako Peternelj kot Krupič. Z borbeno igro so na težkem igrišču prikazali dober nogomet, Še posebej je navdušil mladi Križaj, vseeno pa v prvem delu niso zadeli. Rahlo terensko premoč so kronali v drugem delu. V 55. minuti je najprej Krupič zadel mrežo. Po zadetku so imeli več od igre gostje, ki pa svoje prednosti niso znali vnovčiti, Ločani s zmago zaokrožili z zadetkom Bogoviča v 90. minuti. Igrali so: M. Oblak, Brdnik, Sesek, C. Oblak, Gaber, Klančar, Svarc, Rašič, Krupič, Križaj, Vučetovič, Peternelj in Bogovič. L Golob MLADINSKE LIGE „ PRIMSKOVLJANI USPEŠNI Mladi igralci Gorenjskega glasa Creine so gostili vrstnike ljubljanske Svobode in osvojili nove točke. Kadeti so se več kot uspešno upirali trenutno prvouvrščenim gostom, v izenačenem srečanju pa je bil neodločen rezultat 0 : 0 več kot pravičen. Mladinsko moštvo Gorenjskega glasa Creine je tokrat zaigralo precej bolj učinkovito in zmagalo z rezultatom 2:1. Primskovljani so povedli z goloma Verbiča iz ll-metrovkc in Martinoviča, potem pa znali obdržati prednost. Gostje so znižali le na 1:2, za kaj več pa jim je zmanjkalo tako znanja kot časa. HUDA PORAZA MLADIH TRIGLAVAN0V Mledi igralci Jelena Triglava so gostovali pri vrstnikih Ilirije in doživeli dva huda poraza. Kadeti so imeli povsem podrejeno vlogo na igrišču zato njihov poraz 0 : 5 niti ni presenetljiv. Se hujši poraz so doživeli mladinci, Le z desetimi igralci na igrišču, brez kaznovanega Senada Tignja in ustrezne motivacije so uspeli le enkrat zadeti, prejeli pa so kar sedem golov. I. Golob DRUGA SLOVENSKA LIGA PRVA TOČKA NA GOSTOVANJU Medvode - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo pri Loki Medvodein igralo neodločeno 0: 0. Derbi začelja ni upravičil pričakovanj, saj moštvi na težkem, razmočenem igrišču, komajda regularnem za prvenstveno srečanje, nista mogli prikazati vsega, kar znata. Igro je krasila v glavnem enakovrednost in borbenost. Nekaj več možnosti za zmago so imeli domačini, ki so večji del srečanja igrali z igralcem več, izključen pa je bil Hartman, vendar pa svoje prednosti niso znali vnovčiti, tako da je delitev točk povsem pravična. Igrali so: Novak, Atlija, Durakovič, Mulalič, Krajnik, Hartman, Egart, Belančič, Kondič, Tušr, Brkič, Udir in Trogrlič. I. Golob GORENJSKA NOGOMETNA LIGA NA BLEDU NAPADLI SODNIKA Kranj, 30. septembra - V predzadnjem kolu članske gorenjske nogometne lige se je na Bledu pripetil incident. V A ligi je bila tekma Bled : Bitnje prekinjena pri izidu 0 : 2 zaradi fizičnega napada na sodnika. Sicer so bili doseženi naslednji izidi: Sava : Železniki 1 : 5, Tržič : Polet 4:1, Britof : Lesce 0 : 2, Jesenice : Alpina 1 :0 in Zarica : Creina 0 : 1. V B ligi pa so igrali Podgorje : Jesenice B 6 : 2, H rastje : Kondor 3:1, Velesovo : Top Trade 2 : 0, Mavčiče : Podbrezje I : 1 in Trboje : Šenčur 3 : 1. • R. Gros ZMAGA IN PORAZ KRIŽEV Križe, 3. oktobra - Konec septembra je bil v Krizah turnir v počastitev krajevnega praznika. Križani so uspešno igrali na turnirju v Beljaku, kamor so bili povabljeni. Začelo pa se je tudi 3. liga za člane in 2. liga za članice. Kriški ekipi sta igrali doma. V 3. članski državni ligi so Križani Uroš Prelovšek, Matej Polanšek, Klemen Snedic in Tjuš Aljančič najprej s 4 : 3 premagali EGP iz Škofje Loke, v drugem srečanju pa so Križani s 5 : 2 zgubili s Kemičarjem iz Hrastnika. V 2. državni ženski ligi so Križanke Barbara Matijaševič, Andreja Mežek, Mateja Muzik, Maja Rozman in Vesna Šparovec premagale s 4 : 3 Kemičaria iz Hrastnika. Dvoboj z Vesno iz Hrastnika pa so zgubile z 1 : 6. V Križah je bil tudi gorenjski kvalifikacijski turnir za mladinke, pionirke in pionirje. Pri pionirjih so prava tri mesta osvojili Križani Tjuš Aljančič, Anže Zepič in Aleš Jazbec skupaj z Jeseničanom Draganom Rikanovi-čem. Med deklicami je zmagala Urška Petrič iz Kranja pred Andrejo Mežek in Matejo Muzik (obe Križe) ter Natašo Petrovčič (EGP Škofja Loka). . M. Snedic UREJA; Vilma Stanovnik VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR li€l# TA NAJDB ... V KAMI UHUIIIIB PREMALO ČASA ZA PRESENEČENJE SAVINJSKA POLZELA : TRIGLAV 62 : 61 (26 : 26) Polzela, 2. oktobra - Košarkarji Triglava so v soboto gostovali pri težkem nasprotniku in izgubili. V tekmi, ki so jo podpirali številni navijači domačinov, so Kranjčani igrali izvrstno.Vodili so skozi ves prvi del in pripravili v 32. minuti tudi največje vodstvo, ko so vodili kar za 10 točk (39 : 49). V tem obdobju je center Džino odlično pokrival najnevarnejšega strelca Petranoviča, mladi Milic pa je odlično zadeval. Nato so gostitelji zaigrali veliko bolje in ob podpori navijačev prišli na točko razlike. Prav t/ tem delu igre pa je Petranovič zadel še trojko. Triglavani so v zadnjih sekundah tekme pripravili lep napad, vendar se je pred '"polaganjem" v koš oglasila sirena in domačini so slavili. Koše za Triglav so dosegli: Milic 18 (6-3), Prevodnik 8 (2-2), Džino 5 (2-1), Šubic 4, Vukič 19 (5-3), Jeras 7 (3-2). J. Marinček ODLOČITEV V ZADNJIH MINUTAH KRANJ : MIBEX ILIRIJA 64 : 53 (25 : 27) Kranj, 2. oktobra - Športna dvorana na Planini, gledalcev 80, sodnika Polak (Postojna) in Petek (Kočevje), delegat Kafol (Šk. Loka). Kranj: Brkič 16 (9-4), Kovač, Jakšič, Cankovič 6 (8-4), Ažman, Jenko, Kump (4-3), Franko 17 (9-6), Gartner 5, Magdalenič, Novakovič, Podrekar 11 (2-1). Kranjčanke so srečanje začele zelo borbeno, čeprav so nastopile brez poškodovane Goranke Žnidar. V dvanajstih minutah igre so si priigrale prednost devetih točk (20 : 11). Zatem so nekoliko popustile, kar so izkoristile igralke Mibex Ilirije in so do odhoda na odmor izid izenačile in povedle za dve točki, V nadaljevanju so gostiteljice zaigrale ponovno borbeno in v 25. minuti tudi povedle. (36 : 35). Zatem je sledila enakovredna igra in rezultat je bil neprestano izenačen, ali pa vodstvo za eno in drugo ekipo za dve točki. Domačinke so si zmagi zagotovile v zadnjih treh minutah, ki so ušle za štiri točke (56 : 52). Igralke Mibex Ilirije so zatem hotele z osebnimi napakami pridobiti na času, vendar jih je "uničila" Vesna Franko, ki je bila zanesljiva realizatorka metov eden za enega. Po tekmi je trener domačih Robert Poljanšek - Foba dejal: "Bila je izredno težka tekma in zmaga, čeprav je na koncu izpadla kot lahka." J. Marinček PORAZA ODEJE MARMOR Škofjeloška Odeja Marmor je gostovala v Ljubljani pri Diamond Jezici in izgubila s 77 : 56. Ježičanke so zmagale zasluženo. ZMAGA L0ČAN0V ODEJA MARMOR : SNEŽNIK 78 : 61 (41: 31) škofja Loka • športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Geltar (Radovljica) in Slapnik (Kamnik). Odeja Marmor Dumenčič 8 (2-4), Levstek 8 (2-4), Omaben 13 (5-5), Jesničnik 4 (2-2), Kalinger 13 (2-2), Mitič 32 (6-8). Domači košarkarji so v drugem srečanju pred vojim občinstvom lažje, kot je bilo pričakovati, odpravili goste iz Kočevske reke, ki so tudi med kandidati za napredovanje med deset drugoligašev v skupni ligi. Ločani so si na začetku hitro priigrali prednost, vendar so jih neugodni gostje v 8. minuti ujeli in prvič povedli (14 : 15). Po minuti odmora domačega trenerja Dolenca v 12. minuti in menjavi (v igro Dumenčič namesto nerazpoloženega Dolenca) so domaći košarkarji zaigrali hitreje in kmalu stvari postavili na svoje mesto. Najboljši strelec srečanja je bil Dušan Mitič, ki je v določenih delih tekme skorajda sam pariral gostom, pri katerih je izstopal Nurkanovič, nekdanji igralec Slobode Dite iz Tuzle. toto bobnar ;omet mmmmsmiiiin SLOVENSKE ROKOMETNE LIGE KRANJČANKE ZMAGALE Kranj, 3. oktobra - V I. državni moški ligi je bilo zaradi nastopov v evropskih pokalih kolo nepopolno, škofjeloški šešir bo igral jutri v Celju, v odigranih srečanjih pa so bili doseženi naslednji izidi: Velika Nedelja : Gorenje Velenje 8 : 17, Drava : Omnikum Rudar 21 : 20 in Litija : Nova oprema 27 : 18. Tako kot pri fantih je bilo prvo kolo okrnjeno tudi pri dekletih. V modri skupini sta Branik in Belinka Olimpija igrali 18 : 18. V beli skupini so odigrali popolno kolo. Kranjčanke so premagale Dravo s 25 : 8. Drugi izidi: Novo mesto : Marcus Burja 19 : 28 in Dagro Piran : Žalec 21 : 24. Zmagovalke so napovedale boj za uvrstitev v modro skupino. V 4. kolu 3. lige moški so igrali: Besnica B : Prule 6 : 23, Radovljica Špecerija Bled : Pegaz Jezersko 28 : 38, Žabnica : Šešir 18 : 27, Hebalife Storžič : Klub Gorjanc 31: 21. Sava je bila prosta. Vodi Šešir pred Pegazom Jezersko. V 2. ligi moški zahod so z Gorenjske trije ligaši. Start je bil uspešen. Preddvorčani so začeli pohod na prvo mesto, Besnica je osvojila prvo točko na gostovanju, loški Center Zaplotnik pa je izgubil. Izidi: Center Zaplotnik : Škofljica 23 : 37, TAB Inženiring Preddvor : SGP Grosuplje 26 : 22, Krim : Besnica 22 : 22, Črnomelj : Izola 19 : 22, Akripol Trebnje : Kodeljevo 18 : 19 in Nova Gorica : Kamnik 21 : 23. V II. ženski ligi še naprej presenečajo igralke Save. Tokrat so fremagale drugo ekipo Olimpije. Ločanke so premagale Ajdovke, lanina pa je pričakovano zgubila z Izolo. Izidi: Lokastar : Mlinotest B 32 : 12, Tapi Zagorje : Polje 9 : 17, Sava Kranj : Olimpija B 20 : 19, Krim Electa : Kranj B 25 :14 in Planina Kranj: Izola 12 : 27. V skupini kadetov center so odigrali 4. kolo. Izidi: Besnica : Prule 35 : 3, Radovljica Špecerija Bled : Center Zaplotnik 23 : 12, Žabnica : Šešir 10 : 26, Pizzerija Polana Storžič : Preddvor Infotrade 7:18, Sava pa je bila prosta. Po štirih kolih vodijo kadeti Šeširja in Radovljičani, ki so še brez poraza. Sledita Besnica in Sava. V prvenstvu starejših deklic, skupina center, so igrali Lokastar : Kočevje 17 :13, Sava : Olimpija 12 : 12, Krim : Kranj 9 : 15, Planina Kranj : Polje Zalog 4 : 15. Vodijo Ločanke s 6 točkami, kolikor jih imajo tudi Kranjčanke. Sledijo Olimpija, Krim, Electa, Sava Kranj, Polje Zalog, Kočevje, Planina Kranj in Polje. M. Dolanc SAMO TRIGLAV ZMAGAL V 5. krogu hokejskega državnega prvenstva so od treh „ predstavnikov edino hokejisti kranjskega Triglava zabci ^ zmago v srečanju z Mariborčani 9 : 1, aktualni državni pr* Acroni Jesenice so doma izgubili s Celjani 5 : 6, Olimpija Henr je v dvorani Tivoli s 7: 2 premagala hokejiste Bleda. Slavij« Je prosta. ACRONI JESENICE : CELJE 5:6 Jesenice, 1. oktobra - Dvakratni državni prvaki, hokejisti Jes? ^ so v srečanju s Celjani zasluženo izgubili. Že v prvi minut hokejisti Celja presenetili domačo obrambo in preko trfI,aSo vodećega strelca lige Hrušova povedli z 1 : 0. V 12. minuti. gostje vodili že z 2 : 0, ko je lepo podajo Žoleka izkoristil Fihp0^, Jeseničani so preko Razingerja v 17. minuti in Bešlagiča *j minuti uspeli rezultat izenačiti. Kljub temu pa se Celjani n^°^l in po lepi akciji Rojška in Vnuka je Kolar v 26. minuti z m povedel svoje moštvo vodstvo. Tudi v nadaljevanju srečanja so . od igre mali gostujoči hokejisti, rezultat tega pa je bil četrti 1° j Celje, ki ga je po napaki domačega branilca Bešlagiča do*% Filipovič. V 37. minuti so imeli Celjani še eno lepo priložnos^ zvišajo rezultat, vendar je strel Vnuka, ki je bil sam pred vratajJ S Drozdovim, zadržala vratnica. V nasprotnem napadu Pa^ kapetan Jeseničanov Mlinarec z močnim strelom z modre j dosegel gol in zmanjšal vodstvo Celjanov na 4 . 3. Ko sta D^8tf0ie minuti izključena gostujoči igralec Filipovič in igralec Jesc Bešlagič, so domači še zadnjič na srečanju z golom Mag8*^ izenačili. Vse upe kakih 3.000 gledalcev, kolikor se jih je tribunah, pa je pokopal Povečerovski z dvema zaporedj>j^ goloma v 46. in 47. minuti. Jeseničani pa so do konca srečaj golom Jana samo ublažili poraz. Celjani so zasluženo si^ zmago, medtem ko v taboru državnih prvakov pred tekma"" evropski pokal ne morejo biti zadovoljni. . Drago Mlinarec, kapetan Jesenic: "Mislim, da je tekmo od£3 večja želja Celjanov po zmagi. Mi nismo nastopili v p°r*v postavi, saj sta manjkala poškodovana Kozar in Kopate srečanju s tako močno ekipo je 6 prejetih zadetkov preveč v* je težko nadoknaditi." I. Jakopin TRIGLAV: MARIBOR 9:1 Jesenice, 2. oktobra - Hokejisti Triglava so v srečanju z maribor«*, lisjaki dosegli prvo zmago v letošnjem državnem prvenstvu. Wp vodstvo pa so si priigrali Že v prvi tretjini srečanja, ki so jo dobil«5 ' V tem delu igre so Mariborčani pretiravali z grobostmi, saj so *°. klopi za izključene igralce kar 24 minut, obenem pa je glavni «0»^ srečanja Bundalo v 17. minuti zaradi medsebojnega obračunavanjy disciplinsko kaznijo igre pri gostih kaznoval Hriberška in StarKjJiL la. Tudi v nadaljevanju srečanja so hokejisti TWj Kranjčanih pa Ovna. bili boljši nasprotnik in z dvema goloma v vsalci tretjini igre tcf^v dobro igro dokazali, da povsem upravičeno ciljajo na 5. mesf „ državnem prvenstvu. Mariborčani so prikazali skromno hokejr znanje pa več grobosti, v katerih prednjačijo predvsem tuji ig1"*1 njihovem moštvu. J Milan Grah, tehnični vodja HK Triglav: "Zadovoljni smo z zmago m Mariborom, glede na to, da so Mariborčani približno enako moštvo* mi. Pred tekmo smo pričakovali in želeli zmago. Upamo, da boijL, tekmah z Mariborom in Slavijo na koncu boljši, proti na*«m najbolje ekipam pa bi radi prikazali dobro igro." j Strelci za Triglav: Nikonorov, Drinovec, Leonov, Škofic po 2, Mah*^ 1. L Jakopin OSI ljanje mmmmMmnx& DEKLETA TRIGLAVA ZMAGALA , Kranj, 3. oktobra - V 2. krogu državnega kegljaškega prvenstvo ženska ekipa Triglava doma igrala s Konstruktorjem iz Maribor8, ^ dobri igri, posebno Jožice Jerala, ki je podrla 455 kegljeV" $ Kranjčanke zmagale s 7 : 1 (2486 : 2360). Fleischmanova je prern8^ Cehovo, Belcijanova Dolenčevo, Cejeva Kokovčevo, Jerala ^oXl(i.^ vo in Ribičeva Dežmanovo. Edino zmago za gostje je d°j% Vagazonova, ki je premagala Zajčevo. V soboto gostujejo keglj* kegljavke Triglava pri Rudarju v Trbovljah. T. Česen SAVA IMA SPONZORJA Zaradi težkega gmotnega položaja je kegljači Save dolgo pokrovitelja. Dobili so ga v firmi Log d.o.o., ki je eksUr^jJ zastopnik nemške firme Steinel. Log bo pomagal pri uresničitvijo kegljačev Save, da zmagajo v medregijski ligi in se uvrstijo v °* ^ državno ligo. Sava bo nastopala pod imenom Log Steinel. V t0^8^ kolu so gostovali v Postojni pri Iliriji. Zmagali so in osvojili n**^«^ točke. Rezultat 3 :5. Za Savo so igrali Benedik, Kanin, Oman, T^iD Jereb in Cvirn. Sava vodi s 4 točkami, kolikor jih imata tudi Sk>v»- , Lokomotiva. V soboto ob 16. uri igra Sava oziroma Log Steinel»° Rikom iz Ribnice. M. Silar (ATLETIKU DRŽAVNO PRVENSTVO V MNOGOBOJU POLAK ZMAGAL MED ČLANI i«* Kranj, 4. oktobra - Sedem atletinj in atletov kranjskega Trigl«v%* soboto in nedeljo nastopilo v Novem mestu na državnem prveD*0Jt mnogoboju. Čeprav so se Kranjčani za sodelovanje na tekrno ^ odločili zadnji trenutek in čeprav se nanj niso posebej pripravlja"' ^ domov vrnili nadvse zadovoljni - z zlato, srebrbno in dvema bron«9 kolajnama. koii*° Matjaž Polak je po enoletnem odmoru zaradi poškodbe n<* presenetljivo zmagal v članskem deseteroboju z bero 6.707 toč*L6vi>' favorit prvenstva Sašo Pucihar iz ŽAK Ljubljana je že po prvem 0" g> ko sicer ni vodil, odstopil. Špela Košnik je bila med pionirkarn« j$t) (v šestih disciplinah je zbrala 4.976 točk), Mirjana IdžanoviC kategoriji peta, njena klubska kolegica Urša Hribar pa šesta- ^ jV ^am razpisujejo prvenstvo za dečke in deklice letnik 1979 (prven (priJavnina 1000 tolarjev), za ekipe ŠŠD letnik 79 in mlajši nje |etst.Y° b° februarja in marca prihodnje leto), za kadete in kadeti-tos D - '.'77 in mlajši (tekmovanje bo novembra in decembra le-m|ajš[?aVun'na 1000 tolarjev), za mladinke in mladince letnik 75 in 'arjev) tC -?e k° decembra in januarja, prijavnina pa 1.000 to- ^orn Za ^'aruce 'n člane, ki bo potekalo med letošnjim novem-Prjj 'n marcem prihodnje leto. Zanje je prijavnina 2.000 tolarjev. 1 nlne J« treba plačati ob prijavi.« J.K. TEKMOVANJA TRŽIŠKIH ŠPORTNIKOV SMUČARSKI SKOKI IN KROS Jj?^.4. oktobra - V nedeljo se je končal v Križah teniški turnir '2-m m mož'c'n parov. V nedeljo, 10. oktobra, ob 11. uri bo na dečTClrslc' Plas,ičn' skakalnici v Sebenjah državno prvenstvo ob iosti po tekmovanju dobili častna priznanja. • J.Kikel Jtt> TEKME DO TEKME C'°nalne**'e*S't0 Prvensr>0" Blizu 50 tekmovalcev seje udeležilo tradi-Radovij^a lr*'^kega prvenstva v atletiki. Sodelovali so tudi atleti iz S° nasto C'r'n ^ranJa- Tekmovanje je bilo v petih disciplinah, tisti, ki J.u Med t V tren raz''čnih disciplinah, pa so tekmovali tudi v trobo-« °k SS Sta bila naJusPe^neJ$a Lado Sedej med člani nad 35 let in Sedej (p j! ml»jšimi. V teku na 100 metrov sta zmagala Lado t 'ct- N ^nze Rener (Triglav) med moškimi nad 35 in do eko s«\ metrov je med starejšimi od 35 let zmagal Jože Štefe n° Je zrn med mlaJJimi Pa Jože Bohinc (Peko UVE). V skoku v vši-^^jsim" 3^a' '^or Pehare (Kompas), v skoku v daljino pa je med i ik (Ple J11383' Izlok Seliškar (zop)< med starejšimi pa Bojan Klan-kr°gle. lKa[?tvo Hribar). Bojan Klančnik je bil najboljši v suvanju ' w J-Kikel Greg« stvo v ah i Prv*'1" Teniški klub Tržič je organiziral teniško prven-Stefe Dr_ utm moški konkurenci. Med 48 igralci je v finalu Grega Je|ko Gr H3' Izloka SeliškarJa. Tretje mesto delita Brane Dolčič in tei Ker*i£S * sla izPadla v polfinalu, v četrtfinalu pa so izpadli Ma-i,c< Aleš Močnik, Matej Jazbec in Andrej Slapar. • J. Kikel Gorenjci »urnii ir. l. vn/Nik Panasoniclftelefon trade Ooo Opic'.'.«0* M MOnOK'.n, fi.ovi'JUAk M(6)64 77?6M.ta 3M 10)64 H»M) O v ! N i j O O C C o, KG M II VAM NUDIs UGODEN NAKUP PREMOGA S • TRBOVLJE kosi-kocke-oreh • VELENJE kocke in kosi SE PRIPOROČAMO:TEL.061/823-609 ELECTRONICS POSEBNA PONUDBA V OKTOBRU VIDEOREKORDER samo 39.765 SIT - 3% POPUST \i ostalega programa: TV37cmTTX TV51 cm TTX TV55cmnX TV 72 cm TTX, stereo 37.813 SIT 44.826 SIT 52.779 SIT 97 605 SIT HIFI STOLPI z CO od 42 65/ SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI Poceni prodam KABINO za traktor Zetor. Zalog 19, Cerklje 22733 TRAKTOR torpedo 48 06 C. letnik 1986, 1400 del. ur, prodam. Cena po dogovoru. »064/891-254 22742 Menjam ŠIVALNI STROJ - omarica, Bagat, za drva ali deske. » 217-159 22747 PEČ za centralno kurjavo, Emo central, 23 KW, za simbolično ceno, rabljena sedem sezon, prodam. ■ 58-191 22778 TRAKTORSKI NAKLADALEC - ČELNI, za nakladanje gnoja aH gramoza, ugodno prodam. 0 062/795-422 Nov KIPERBUŠ - štedilnik, prodam. Bohinc, Tenetiše 11. 22791 GLASBILA Prodam SINTHESIZER TECHNICS KN 800 z veliko dodatnimi disketami. »714-657 2237« Klavirsko 80 - basno HARMONIKO -Mengeš, prodam. » 41-017, dopoldan do 15. ure. 227» Prodam 120 basno HARMONIKO MELODIJA dobro ohranjeno za 500 DEM. »49-504_22734 GR. MATERIAL LEKERO, Milje pri Kranju - bogata ponudba italijanskih ploščic GRANI-TOGRES, keramičnih ploščic, sanitarne keramike, vodovodnih pip, kopalniški dodatki. Stavbno pohištvo - KU LOGATEC, UKO VRHNIKA opaž, ladijski pod, parket, žagan les, zaključne letve, izdelki po naročilu. »43-345 22391 Prodam novo, belo, silikatno OPEKO za polovično ceno. »801-291 22711 VODNO MIVKO, ugodno prodam. » 43-365 22729 IZOBRAŽEVANJE Iščemo učiteljico angleščine za tri leta staro hčerko. Poučevanje dvakrat tedensko vse leto. »47-236223*5 Instruiram matematiko za vse šole. »733-004_22703 Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. »331-455_22732 IZGUBLJENO V Nemiljah ob bazenu sem Izgubil PLANINSKO PALICO, ki ml je DRAG SPOMINI Poštenega najditelja prosim, da me obvestil »061/712-980 22757 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinjske predmete. ANTIKA KIRKA, TAVČARJEVA 7, KRANJ » 221-037 In 48-545 20103 Odkupujem celulozni LES v lubju in olupljen. Informacije pod »45-870, od 18. do 20. ure_22592 Odkupujemo orehovo HLODOVINO. »64-103 22692 LOKALI V centru Kranja ODDAMO PISARNE v I. nadstropjue za 14 DEM/m2, v Stražišču prodamo LOKALE v izmeri 27 m2, 39m2, 43m2 in 63m2, v okolici Radovljice prodamo PIZZER-UO - novogradnja v obratovanju za 170.000 DEM, možne kombinacije. Najamemo aH kupimo več LOKALOV na območju Gorenjske. FRAST, d.o.o., Jezerska c. 54/b, Kranj, »242-651 22697 DZS JE NAJUSPEŠNEJŠA ZALOŽBA V SLOVENIJI. S KVALPTETNIM PROGRAMOM IZANA^KROGUUDI UttCOPOSTANETE NAU I7NI rVT UZKJ 1^.1 U 13 I ^1 /\ Psi /\ 9 0 Ainoo i<-tir~. Hm+t* i.n »i u «M M lit«*. fw .M 41 ni«u Vabimo vas na spominsko razstavo ob 400 letnici bitke pri Sisku: torek-sobota od 10. do 18., nedelja od 10. do 13. ure. Matjaž Kmecl: Andrej Smole-znameniti Slovenec Izvaja: Tone Gogala, Režija: Dušan Mlakar Ponovitve: 2., 8., 14., 15. in 16. oktober ob 20. uri Rezervacije: NARODNI MUZEJ, Muzejska 1, Ljubljana, tel.061/218-886 od 10. do 18. ure. ODDAMO lokal za trgovino v Kranju in Lescah, z odkupom opreme. TAKOJ KUPIMO ALI NAJAMEMO manjši lokal za menjalnico v Šk. Loki, za urarstvo v Kranju, za butik vcentru Kranja, Radovljici, Bledu. NAJAMEMO tudi manjše pisarne v Kranju. PROVIZIJO PLAČAJO NAJEMNIKI. APRON NEPREMIČNINE. » 214-674 in 218-693 22764 OBVESTILA Enodnevni NAKUPOVALNI IZLE na Madžarsko z avtobusom. Prijave na »49-442 22255 Enodnevni Izlet z avtobusom v Italijo Palma Nova, dne 9.10.93. »49-442 22257 SAVNA KLUB, Kokrškl breg 3 A (za Globusom), »211-927, obvešča vse člane in obiskovalce, da je lokal odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 17. ure dalje. Vabljeni na savnanje, masaže, solarij in osvežilni bife! 22451 NAKUPOVALNI DAN: Portoguaro, Palmanova, Gorica 14.10.1993 In Madžarska 15.10.1993. Nudimo prevoze z turističnim avtobusom, po domovini in tujini In programe po želji. • 691-624 22746 OTR. OPREMA Otroško POSTELJO prodam za 6000 SIT. »64-183_22694 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK BABY GOLD v vijoličnih barvah, star eno leto, za polovično ceno. •801-291 22712 OSTALO Izredna pirložnostl ROSTFREI SMETNJAK 240 L., neomejena življenjska doba. »242-403 22117 Prodam mizarsko delovno mizo, novo, 32000 SIT. »44-121 22691 FRIZERJI POZOR! Ugodno prodam komplet umivalnik Olimp, črne barve, cena 500 DEM. »331-777 22731 OKOVANE GAJBICE, cena 300 SIT, prodam. Učar, Posanec 48. 22797 PRIDELKI Prodam hlevski gnoj. »5o-272 22093 Prodam drobni KROMPIR za krmo In jedilni krompir za ozimnico sante in desire po 25 SIT. »311-608 22695 Prodam PETERŠIU, rdeče In rume-no KORENJE. »061/841-059 22701 Jedilni In drobni KROMPIR prodam, kupim hrastove COLARICE. »328- 218 22710 Prodam krmilno PESO In silosno KORUZO. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 22737 ZELJE v glavah, prodam, člrče 24, Kranj 22739 Jedilni beli KROMPIR In JARKICE pred nesnostjo, prodam. Zgoša 47 A Begunje 22751 Prodam drobni KROMPIR. Žabnica 49, »311-810_22756 KROMPIR za krmo prodam. Hafner, Žabnica 21, »311 -609 22760 Prodam rdeče KORENJE. 22771 143-436 ZELJE v glavah, lahko tudi naribamo, prodam. Jeglič, Podbrezje 192. 22762___ Velikocvetne MAČEHE, cena samo 40 SIT/kom., zelo ugodno prodam. « 45-532 22766 Neškropliena JABOLKA za mošt, prodam. 0 43-353 22793 wr POSESTI NA GORENJSKEM PRODAMO IN KUPIMO hiše različnih cenovnih razredov, možne tudi menjave za stanovanja. PRODAMO vikend parcele, parcelo za poslovno trgovinsko dejavnost, za hiše in drugo. KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE. » 214-674 in 218-693 22783 čez zimo najamem GARAŽO, v Šoriijevem nase ju. tt 215-637 22794 POSLOVNI STIKI Nujno potrebujem POSOJILO, 15.000 DEM za eno leto, garancija in obresti po dogovoru, šifra: DEM 22790 RAZNO PRODAM Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE in DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo In žaganje, ugodno prodam. K veder Bojan, Predoslje 132, Kranj. » 241-128_21125 Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. »696-042 21705 SUHO ZAMAN JE - butare, poceni prodam, lahovče 73, »421-72222679 4 KALORIFERJE za centralno ogrevanje In 6 kg kleparskega cina, prodam. » 242-397 22723 Original PRTLAŽNIK za Micro, nov in RADIO LOVVE, 2x25, prodam. • 714-731_22726 Hlevski GNOJ in zadnji traktorski odbijač, prodam. » 48-591 22748 STAN. OPREMA PREPROGO staro pol leta prodam za 100 DEM. »327-088 22700 Prodam TROSED. »77-538 22763 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smiedniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, » 329-886 102*8 AVTO; alarmi, naprave, akustika -zastopništva, servis AB electronic. » 715-960_20210 Vesno in kvalitetno čistimo poslovne in stanovanjske prostore, okna, opremo, tla itd. Informacije tel., fax: 331-709, dopoldan_22243 Elektroinstalacije vseh vrst popravljamo hitro In poceni. »681-32022so6 HAM vam po najugodnejših cenah nudi MALICE od 8. do 14. ure, cena 300 SIT. »241-223_22528 Popravilo in montaža TV ANTEN. »215-146, 57-420_22547 Kovinske zaščitne mreže za kletna okna, vrata Izdelujemo po naročilu. »82-104_22569 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi...Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. »46-369 22571 RTV SERVIS SAMSUNG, GORENJE, Oprešnikova 82, Kranj, Cankarjeva 27 Radovljica, »217-759 m» Satelitske antene, cena z montažo od 470 DEM dalje. Orblter, d.o.o., »217-759, od 12. do 16. ure 22557 Trgovina in RTV SERVIS GORENJE, SAMSUNG, Oprešnikova 82 Kranj, Cankarjeva 27 Radovljica, «217- 759_22656 Novogradnje, adaptacije, polaganje keramike, teraca, umetnega kamna. •061/812-721 22709 Od danes knjige 5 VELIČASTNIH lahko kupite tudi v Gorenjskem glasu na malooglasnem oddelku, Bleiweisova 16 ali naročite po tel. 218-463 ali 217-960 ŽAGANJE DRV s cirkularjernrj diesel motor na območju Tržič. «57-214, zvečer ' * ANT0J VRHUNSKE SATELITSKE montaža klasičnih anten, dograo^ A kanala. 310-223 SMETNJAKE pocinkane izdeluj** ugodno prodajam. Dostavim »"L plačno. «324-457 SELITVE in ostale prevoze - . opravljam s kombijem. »215-«1 tov*1 5 AVTORJEV 5 ROMANOV 5 ŽANROV S SVETOV 5 FINALISTOV NATEČAJA Z* SLOVENSKI ROMAN LET* V ZBIRKI 5 VELIČASTNIH FRANJO FRANCIĆ: SOVRAŠTVO feri lainScek-. ASTRALNI NIZ PETER MALIK: LOVIŠČA MIHA MAZ23NI: ZBIRALEC IM^ ANDREJ MOROVIČ: TEKAvt0 Najboljše iz najnovejše slovenske literarne produkt za: 2.500 Sit Knjige naprodaj v vseh knjigarnah, prodajalnah Mercatorj* in bencinskih črpalkah Knjige lahko naroČite po telefonu in dvigne** v vseh poslovalnicah OPTIMIZMA. Plačate po povzetju (+ poštnina) ali na ŽR. 52200-601-16273 Tel.:067/22 158 22 951 Tel.:061/1256 1*5' 1259 289 OPTIMIZEM HOLDING d6' Volaričeva 5, Postojna OPTIMIZEM HOLDING d-* Tomščival, 61000 Ljublja*8 vladimiOslejK" oktobra 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN • GORENJSKI GLAS termotecnica Tf^BIž ITALIJA - samo 100 m dalje od trga na levi strani, Via Vitt. Veneto 100 VAM NUDI PO IZREDNIH CENAH NASLEDNJE ARTIKLE: • LIKALNIK NA PARO MICROMAX UT249.000 • KUUKE-MEDENINAPREMAR od UT 19.000 do UT 25.000 VEČ ARTIKlJOV PO NIZKIH CFNAH KOLIČINE OMEJENE K)HITITE!!! StSffi' kmečkih PEČI, zidanih •«RAtt^J^IN0V' Polaganje gi^lKE. PEČARSTVO LUMPERT, •65-773 22754 polete, žaluzije, lamelne zavese £*ulemo. montiramo in po pravi- C2°^»213-218_ 22761 uJjPDOVODNE INSTALACIJE NA J^H. kot tudi razna popravila vam :**aimo kvalitetno in hitro. 0 218- r 22792 STANOVANJA JJ okolici Radovljice ODDAMO Sf^Jie 2-sobno STANOVANJE v 2"»7000 SIT mesečno, v Franko-Jj"^- prodamo oz. zamenjamo 1-V?*3 40m2 za večje v istem naselju. L^ievem nas. 2-sobno 51 m2 ^•rijamo za večje v istem naselju z rwčilorn. FRAST, d.o.o., Jezerska ^^o, Kranj, 0242-651 22«»» STANOVANJE 31 m2 menjamo za 2* Wo 20 m2). Pogoj Planina. 22708 Jjlfda družina najame ali odkupi Zevanje ali hišo. 0 733-584 22720 „I»kc SobkIo26'0 u9odno prodam ENO-6*J utr Pekomfortno stanovanje, v 2* 0 801-605 22785 Lokvanja PRODAMO; Šk. •obrlo<2ysoniero (Kamnitnik), eno centn, Ii m2, dvosobno 60 m2 in v 10q " °ypaobno 74 m2 in trisobno joro „1 v Kranju, Planina 3, garson-»noin^0800"0 42 m2 47 m2, ter 56 x 80000 52 m2: dvosobna od 72 mo 7° 68 m2- dvoinpol sobna od USnio 1 82 m2, tr|sobno na Hujah <»2 Od pr1 Vodovodnem stolpu 74 tlvoJ,Lra^vliici enosobno 38 m2, Sar??000 52.72 in 56 m2. V Lescah, •SH^Č4 m2> "a Jesenicah v^MICNINE. 0 214-674 In 218- TVO W)jp Študentko ali upokojenko za ^•380 deklice. najraje na domu. 0 >2ILA DELI JVINA 2 AVTO DELI - novi, -viet?» ^ava, Renault, Golfl Av-^.rffl-^0 Krničar Milan, Dvorje •>^Jg. 0422-221_20737 rabljeni rezervni deli in ^O^/fio^0"100 ov 28 avt°odpad. •«^^92-194_22417 c^am FIČKA, letnik 1978 za dele, 10n DEM. 0328-061 22714 V°ZILA MaS*Vnl NAKUPOVALNI IZLET na %49^JKo z avtobusom 0 Prijave na 22254 Nk7». IZLET z avtobusom v %ve\SrMA nova. dne 9.10.93. ">£*f?-442 22256 Pf»pis 0' Pr°daja, kreditiranje in *Si A\/t0SP0RT, d'0.0., d^Odn Jn 323-171, Int. 12. vsak m 8- do 19. ure 22469 Karambolirano vozilo, od let. 87 do 93 takoj odkupiml 0061/171-175 22545_ Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do novembra 1993. 043-575 22699 SERVIS ŠKODA FAVORIT in prodaja rezervnih delov. 041-079 22702 Prodam FORD ESCORT 1,4 I, prva reg. 16/3 1990, prevoženih 35000 km, ohranjen, bele barve. 047-645 22713_ Prodam karamboliran JUGO 45 AX v nevoznem stanju, letnik 1987, cena po dogovoru. 0713-132 22717 Prodam 126 P, letnik 1977, cena po dogovoru. 0691-733 2271 s P 126, letnik 1980, registrirana z rezervnim motorjem, prodam ali zamenjam za motor. 0 43-247 22722 YUGO 45 A dodatno opremljen in z obnovljenim motorjem, prodam. 0 621-540 22725 ZASTAV0128, letnik 12/87, prodam. 0 218-367_22727 Prodam GOLF diesel, letnik 1991. 0312-008_22730 Prodam Z 101, letnik 1987, 40.000 km, reg. do 5/94. 0632-425 22738 R 4, letnik 1986, prodam. Kocjančič, Vrbnje 7, Radovljica 22744 FIAT 127, letnik 1980, reg. do 5/94, modre barve prodam za 1800 DEM. Luks, Delavska 28, Mojstrana, 0891-118 22745 PEUGEOT 309 GL, letnik 1987, metalne barve, prodam. 0312-255 22753_^^^^ Odkup prodaja in prepisi vozil. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 22756 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 30. marca 1994, poceni. 0403-622, Nemilje 1 22764 Prodam GOLF JXD, letnik 1988, prevoženih 95000 km v odličnem stanju, z vso možno dodatno opremo, najboljšemu ponudniku. Ogled možen dopoldan. Brovč Zdene, Vir-maie 107, škofja Loka 22757 Prodam JUGO 45 A, dobro ohranjen. 0802-726 22768 YUGO 45 KORAL, letnik 1990, prevoženih 29.000 KM, prodam. Rebernik, Visoko 37. 22776 ŠKODA FAVORIT 135 LS, letnik 4/ 90, bele barve, prevoženih 43.000 KM, prodam. 0 883-528 22779 YUGO KORAL 55, rdeče brave, letnik 1989, cena po dogovoru, prodam. 0 64-082, po 14. uri. 22795 ZASTAVA 101 GTL, letnik 1986, reg. do maja, cena 2200 DEM, prodam. Kriška 3, stan. 2, Drulovka. 22796 Zastavo 750, reg. celo leto, letnik 1984, prodam. Zanova 36, Kranj. 22798 Jugo 45 prodam po delih, motor, leva vrata, prvo steklo. Tel.: 242-778 ZAPOSLITVE ponudba £A|J OGLAS D010 BESED S KUPONOM BREZPLAČNO! (Po DftS*f Vi&* m&"oglas v obsegu do največ 10 besed dostavili ne ko!?" ali v naš malooglasni oddelek) na kuponu, Vam objave dalji? oh zaraćunali- Seveda pa ponudba ne velja, če je mali oglas Po cenit °esed, 'pod šifro itd. - takšne oglase zaračunamo IKu oglasnih storitev v Gorenjskem glasu. TpJvcI^0NU BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV NE SPREJEMAMO, n« bS£uGOU s tem KUPONOM. Ko vpisujete tekst oglasa v kupon, viiS ,te v ooseg 10 besed vključiti tudi podatka, kako interesenti Na teini >° kontak12 Vami (Vašo telefonsko številko ali naslov), dnevno^"P6*/217-960 male oglase sprejemamo neprekinjeno 24 ur imate Lavo zaračunamo po ceniku, naročniki Gorenjskega glasa w Poseben malooglasni popust. *r**lte in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. © prodam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu Kdor meni, da pri prodaji knjig ni zaslužka, se moti! BOGAT OTROŠKI PROGRAM, se prodala sam. Izplačila so tedenjska. Najboljši zastopniki, pa so se dodatno nagrajeni. 0 328-265 in 84-662. 20605 Honorarno zaposlim POTNIKE za nov način zanimivega dela. Zagotovljeno uvajanje in tedensko izplačilo. 0632-330_21174 Hotel Jelen, Ljubljanska c. 1, Kranj, objavlja več prostih delovnih mest v strežbi in recepciji. Vloge z dokazili sprejemamo na gornjem naslovu. Gostilna Sejem honorarno ali redno zaposli več deklet ali fantov za strežbo. Informacije osebno v Gostilni Sejem, Kranj 22594 Iščem prlpravništvo-smer ekon.kornere, tehnik. 0401-287 22704 Zaposlimo NATAKARICO za strežbo v Luna Banj, Radovljica. 0 710-530 22721 Delo dobi VODJA SKUPIN, dober zaslužek. 0 620-565 22724 Občasno nudimo honorarno delo pri brizganju plastike. Šifra: ŠKOFJA LOKA 22736 Ste organizaisjko sposobni in komunikativni? Imate trgovsko žilico? Nudimo vam dobro plačano honorarno delo: zastopanje in prodaja knjižnega programa založbe Mladinske knjige. 0632-330 in 50-846 22740_ V bloku na šoriijevi 14, 16 iščemo SNAŽILKO za čiščenje stopnic. 0215-940 22741 Redno zaposlim dekle v nočnem lokalu. 0325-117 22768 Redno zaposlimo 5 komercialistov za delo po podjetjih. Prednost imajo kandidati iz zgornje Gorenjske. 0221-611 22758 Dekle, če te gostinsko delo veseli, če bi se ga rada naučila, želiš dobiti redno ali pogodbeno zaposlitev, opraviti pripravniško dobo, dobiti dober OD v okrepčevalnici NA VO-LERUI v Zadružnem domu v Žireh -tako iščemo! Informacije osebno v lokalu ali na 0064/691-168 22770 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nad lino rejo prodam. Krivic, Zgosa 22, Begunje, 0733-232 utm Prodam KRAVO jalovo in dva teleta. Stiska vas 1, Cerklje 22696 Podarim eno leto starega črnega OVČARJA Meglic, Lom 21, Tržič 22707 2 TELIČKA, stara en teden, križnaca. Jezerska c. 92 a, Kranj 22743 Prodam 4 mesece starega PSA PUDUA, temno rjave barve. 084- 351 22762 PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, 0712-222 22765 En teden starega BIKCA prodam. Podbrezje 107 22799 KRAVO SIMENTALKO, četrtič brejo, dobro mlekarico, prodam. Sp. Brnik 40. 22781 Oddamo tri mlade PSIČKE, črne barve. 0 57-353 22786 PLEMENSKE KUNCE In vellkoc-vetne MAČEHE (Ital.), zelo ugodno prodam. 0 45-532 22789 OSMRTNICA Sporočamo vam žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka ZLATA LIPOVEC učiteljica v pokoju Od nje se bomo poslovili v torek, 5. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV OŠ LUCIJ ANA SELJAKA KRANJ OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš invalidsko upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava - Forma VINKO BITENC rojen 1947 Od njega smo se poslovili v petek, 1. oktobra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. KOLEKTIV SAVA KRANJ OSMRTNICA Zapustil nas je MATEJ BOR Ustanovitelj in častni predsednik društva za varstvo okolja Radovljica. Nadaljevali bomo tvoje delo! ČLANI DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA RADOVLJIŠKEGA OBMOČJA ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, tasta in zeta CIRILA RAMOVŠA iz Dvorij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, nam izrekli ustna in pisna sožalja, za denarno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. mašo. Zahvaljujemo se tudi Servisu za protokolarne storitve Brdo, Letališče Ljubljana Brnik, 6. b razredu OS Davorin Jenko Cerklje in SD Milje-Tela. Posebna zahvala g.duhovniku za opravljeni obred, pevcem iz Naklega, g. Jeriču za vzorno opravljene storitve in govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem, ki ste našega Cirila imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. VSI NJEGOVI Dvorje, 22. septembra 1993 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi JANKO PREVC gradbeni delovodja v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Četrtek, 7. oktobra, ob 16. uri s kranjskega pokopališča. VSI NJEGOVI OSMRTNICA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga teta MILI MIKLAVČIČ Od nje se bomo poslovili v sredo, 6. oktobra 1993, ob 15.30 uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Cerkljah. Žalujoči: sestra Vida in brat Ivo z družinama Cerklje, Kranj, 3. oktobra 1993 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega sina, brata, strica in nečaka PETRA JEREBA roj. 8. 2. 1963 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za ganljive besede slovesa in lepo opravljen obrea. Zahvaljujemo se tudi dr. Radoševiču GD Račevo, govornikom, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Žiri, 29. septembra 1993 V SPOMIN Tišina, tišina jesenska, tišina. Ostala z menoj je samo bolečina, ostale z menoj so besede slovesa, kot listje rumeno, ki pada z drevesa. FRANCU GLOBOČNIKU 18.6.1931 - 4.10.1992 Nikoli ne bova pozabila, da smo bili skupaj lep del življenja. Žena in sin. Radovljica, 4. oktobra 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda, pradeda in brata JANEZA KEJŽARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalie, podarjeno cvetje m sveče ter spremstvo na zadnji poti. Hvala zdravniku dr. Možganu za obiske v zadnjih mesecih, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, pevcem ter gasilcem za pogrebni govor in svečano spremstvo. Hvala tudi vsem drugim za izkazano pozornost ob žalostnih dneh. Žalujoči otroci z družinami, sestra in brata Sorica, 30. septembra 1993 Turistični rally Mirox 93 - GEOSS Valvasor Po Valvasorjevih poteh Vače, 2. oktobra - 34 posadk z najrazličnejšimi avtomobili se je v soboto iz geometričnega središča Slovenije na Vačah odpravilo na 125 kilometrov dolgo pot povezano s slovensko kulturno dediščino in Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Namesto tekmovalnega duha so se udeleženci tokrat z avtomobili odpravili iskat kulturne zaklade. Pot jih je najprej vodila do Litije in nato do gradu Bogenšperk, vmes pa so za kanček tekmovalnega duha in malo bolj za šalo opravili še dve spretnostni preizkušnji. Po lepi dolini Temenice je bil naslednji postanek pri samostanu v Stični, nato pa je pisana karavana krenila do Jurčičeve Muljave in po zakotnih poteh do Turjaka, kjer so se udeleženci okrepčali in nadaljevali pot do Trubarjeve domačije, Velikih Lašč, Žlebiča in Sodražice do cilja v Cerknici. Ob opazovanju kulturnih vrednot, ki jih ni moglo premotiti niti kislo vreme, je bilo potrebno odgovoriti tudi na testna vprašanja, ki so se upoštevala pri končni uvrstitvi. To pa je pri tovrstnem rallvju še najmanj pomembno. Bolj pomembno je, da so bili zadovoljni tako organizatorji kot udeleženci, ki so prijeten sobotni avtomobilski izlet združili s kulturno dediščino in družabnostjo. Agencija Nam iz Ljubljane, je ob pomoči generalnega sponzorja podjetja Mirox pripravila zanimivo in prijetno kulturno turistično prireditev, ki bo, če bo vse prav, postala tradicionalna in še bolj množična. Vsako leto naj bi se rally začel na Vačah in potekal v tisti smeri, ki bo z obletnicami povezana s slovensko kulturno dediščino. In na koncu smo malce športno-kulturnega duha dodali tudi s svojo udeležbo. Ekipa Gorenjskega glasa se je tokrat peljala s škodo favorit, ki so nam jo skupaj z gorivom prijazno odstopili pri ljubljanskem Avtoimpexu. M. G. Sponzor ekipe Gorenjskega glasa: AVTOIMPEX d.o.o. Ljubljana /Q -f « ^ ŠKODA yr Volksvvagen Group NA JAVLJAMO Maribor - Sinoči (ponedeljek ob 19. uri) so v Mariboru zaprli prvi mednarodni sejem gostinstva in turizma Gost-tur, ki si ga je v petih dneh ogledalo okrog 35 tisoč obiskovalcev. Na sejmu je sodelovalo 265 razstavljalcev iz 16 držav. Sejem naj bi postal tradicionalen kot eden izmed stebrov razvoja slovenskega turizma. Sejem Gost-tur je v četrtek popoldne slovesno odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan ter se za krajši čas ustavil tudi na razstavnem prostoru Občinske turistične zveze in Občine Kranj ter pohvalil predstavitev občine Kranj na sejmu. V petek popoldne pa sta si sejem na povabilo mariborske zunanje Magdalene Tovornik ogledala kranjski župan Vitomir Gros in sekretar sekretariata za gospodarstvo Andrej Tavčar, ter se po skupnem ogledu z mariborsko županjo Tovornikovo sešli se na prijateljskih pogovorih o možnostih povezovanja na področju turizma in sejemske dejavnosti. Na letošnjem sejmu v Mariboru so se uspešno predstavili tudi nekateri razstavljala z Gorenjskega, med drugimi Turistično društvo Ribno, Elmont Bled, Cordia trade Kranj, Creatim inženiring Kranj, Les-eks Komenda-Križ, predstavila pa se je tudi občina Kranj skupaj z Občinsko turistično zvezo ter društvi, ki so predstavila gostinsko ponudbo in izdelke domače obrti. Sejem v Mariboru je bil tudi pravi stanovski praznik gostinskih in turističnih delavcev, Štirideseti po vrsti, povezan z vrsto tekmovanj in strokovnih srečanj. J. Kuhar Mariborska županja je po ogledu razstavnega prostora Občine Kranj prejela iz rok Vitomirja Grosa, predsednika SO Kranj skromno darilo. gA JEKLO F TEHNA J^hJ^ A ŽEIEZNINA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 VSE ZA OGREVANJE + REGULACIJE Prodaja na več čekov Razstava gob v Škofji Loki Gobarska družina Škofja Loka tudi letos pripravlja gobarsko razstavo, ki bo na ogled odprta od 7. do 10. oktobra, in sicer v osnovni šoli Peter Kavčič. Na razstavo lahko občani prinesejo primerke gob, ki jih ne poznajo, saj jim bodo na voljo strokovnjaki, ki dobro poznajo vse vrste rastočih gob. Organizatorji pa hkrati obveščajo, da sta četrtek in petek dopoldne namenjena obisku učencev iz škofjeloških osnovnih šol. Vstopnine ni! L. C. Planinski izlet v Avstrijo Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja organizira v soboto, 9. oktobra 1993, planinsko turo na Ovčji vrh (2016 m) nad Celovško kočo. Odhod bo ob 7. uri zjutraj izpred hotela Creina. Ker bo izlet organiziran z osebnimi prevozi, prosijo šoferje, ki imajo v avtu še kaj prostih mest, da s seboj vzamejo udeležence brez prevoza. Tura ni preveč zahtevna, hoje je za 5 do 6 ur. Hrano in tekočino imejte s sabo, priporočajo tudi palice in primerno obleko za primer dežja. Vodnika bosta Edo Erzetič in Igor Kloar. Cena izleta je 500 SIT. Prijave sprejema ga. Volga Pajk, tel.: 221-321 (5) 28-22 do četrtka, 7. oktobra, do 13. ure. L.C. VIL cicibaniada Vzgojnovarstveni zavod, vzgojnovarstvene ustanove, cicibani in Športna zveza Kranj vabijo na srečanje cicibanov na VII. cicibaniadi. Prireditev bo v torek, 5. oktobra 1993, ob 9. uri v športni dvorani na Planini. Cicibani bodo dokazali, da znajo skakati v vrečah, valiti medicinko, premagovati številne ovire, in kar je najvažnejše, dokazali bodo, da znajo biti vsi prvi. # L.C. Priprava tople vode Domus, center za dom, ustvarjalnost in svetovanje vabi na razstavo naprav za gretje vode, od kotlov na različne vire energije, električnih grelnikov do sončnih kolektorjev in drugo. Razstava bo v Domusu, na Slovenski cesti 17, v Ljubljani od 4. do 9. oktobra, med 10. in 13. ter 16. in 19. uro, v soboto med 9. in 12. uro. L.C. Gostovanje v Franciji Kvintet Glas Slovenije bo 21. oktobra odpotoval v Francijo, v Salomin, k izseljenskemu klubu Planika. Vrnili se bodo 26. oktobra. Ker imajo v avtobusu še nekaj prostih mest, vabijo tiste, ki imajo v Franciji svojce ali iz drugih razlogov želijo potovati v Francijo, da se jim pridružijo. Informacije dobite po telefonu 064/631-746. L.C. Cerkno, 3. oktobra - Kar pet petdesetletnic so se spomn^ nekdanji borci z obeh strani meje na nedeljski slovesnostiiT Cerknem: pol stoletja je že minilo od ustanovitev dveh slovnjp borcev, zvečine Primorcev in drugih, ld so se borili v teh kraj1!1' ter predstavnikov italijanskega partizanskega združenja ANP» J* pozdravil idrijski župan Janez Podobnik, slavnostni govornik P* je bil slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. PoseM zanimiv je bil tisti "del njegovega govora, kjer je sponU"'l'?j razmišljanja mladega partizana, kako bodo na partizanski M gledali čez 50 let. Predvidel je vse to, kar se nam danes dogatf partizanski boj bo označen kot krut, krvav, partizane bodo za boljševike, ubijalce, konspiratorje in tatove... Iskali b°d? njihove napake, kazali nanje, čeprav so storili vse kar so mor1' najbolj pošteno. Ko revolucija zmaguje, se rodi njen mit, ko * ' od daleč, * poudarili revolucija izgubi v zgodovini let, kb jo gledaš pokažejo tudi vsa njena protislovja. Vendar, jc , enotnost je tista, ki nam bo pomagala, da premagamo vse sedanj* težave. Ni dovolj državo dobiti, treba jo je razviti, obranih*' Zbrani borci v nedeljo v Cerknem so postavili zahtevo, osnovni šoli, ki se je imenovala OŠ spomenik NOB vrnej0 prvotno ime. - Foto: D. Dolenc Do smrti povozil pešca Dru8° trčenJe ob nasiP Hotavlje - V nedeljo, 3. oktobra, ob 18.40 je 19-letni Dejan Demšar iz Žirov z alfo sud peljal skozi Hotavlje od regionalne ceste Škofja Loka-Ziri proti Marmorju. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, je zavil prek desnega roba ceste in zbil dva pešca; 88-letnega Franca Kavčiča in 70-letno Ivano Kavčič, oba s Hotavelj. Skupaj sta pešačila proti domu v Demšarjevi smeri, Franc je hodil tik ob robu ceste, Ivana pa celo po bankini. Demšarjeva alfa je čelno zadela Franca, ki ga je vrglo na pokrov avta, skozi vetrobrans-ko steklo je padel v avto, Ivano, ki jo je zadel z desnim delom vozila, pa je odbilo naprej po cesti. Demšar je ustavil šele po 31 metrih, test je pokazal, da je imel v krvi 2,01 grama alkohola. Franc Kavčič je umrl na kraju nezgode, Ivana pa med prevozom v Klinični center. Je kolesarja zadel tovornjak? Prebačevo - Na to vprašanje bi prometni policisti s kranjske postaje radi odgovorili s pomočjo očividcev domnevne prometne nezgode. V petek, 1. oktobra, ob 13. uri je 38-letni Stanislav Kovačič iz Kranja s kolesom peljal po lokalni cesti iz Voklega proti Prebačevemu. V desnem nepreglednem ovinku naj bi, kot pravi, nasproti pripeljal tovornjak s polpriklop-nikom, ki naj bi vozil po njegovi strani ceste in ga zadel v krmilo, zaradi česar naj bi kolesar izgubil ravnotežje in padel. Neznana voznica, ki je pripeljala mimo. je Kovačiča odpeljala domov. Šele okrog osmih zvečer pa je prišel po pomoč (zlom gležnja) v Zdravstveni dom Kranj. Takrat šele so bili o nezgodi obveščeni tudi policisti, ki pa sledov trka na cesti niso našli. Zato prosijo vse, ki bi o tem lahko kaj povedali, da pokličejo na 92 ali pridejo na policijsko postajo Kranj. H. J. MIKE'S SPORT FASHION Britof - V kratkem času se je v Britofu na podoben način zgodila že druga prometna nesreča, le da tokrat nihče od šestih mladih, ki so bili v jugu 45, ni bil huje ranjen. V soboto ob 1.10 je 20-letni Robert Kermav-ner iz Ljubljane vozil po regio-nalki od Kranja proti Britofu. Ko je pripeljal do konca regio-nalke, kjer cesta pod ostrim kotom zavije v levo, je zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti prepozno opazil past. Zaviral je skoraj 19 metrov, kljub temu pa je jugo trčil ob 1,7 metra visok nasip odpadnega materiala, kjer se je dvignil, zasukal in obstal na strehi. Od Šestih potnikih v avtu so bili trije lažje ranjeni. Umrl v Kliničnem centru Brnik - Zaradi hudih posledic prometne nezgode, ki je bila v ponedeljek pn letališču Brnik (o njej smo že poročali), je v Kliničnem centru tri dni kasneje, v četrtek, umrl 29-letni Gani Halili, državljan ZRJ. Kot sopotnik se je peljal v bratovi stoenki. Ločitev slabo prenaša Pretepel in obrcal ženo Gorenja vas - Škofjeloški policisti so ovadili kaznivega dejanja nasilniskega obnašanja 60-letnega Franca N. iz okolice Gorenje vasi. V petek so možaka pripeljali k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje. Franc N. se z ženo ločuje, prostore v hiši sta si praktično že razdelila. Ko je 30. septembra zvečer precej okajen prišel domov, je hotel v njen del hiše. Žena mu ni dovolila vstopiti, zato je sklenil z njo po"moško" obračunati. Lotil se je je s pestmi, ko jo je že spravil na tla, pa jo je še brcal v trebuh in kolk, v katerem ima vijake. Kaj bi se zgodilo, če mu nadaljevanja ne bi preprečil sin, ki je očeta prijavil, je težko reči. H. J. Tržičan Darko Š. se je zlagal Na veliko sekali v državnem gozdu Radovljica - Vodja oddelka Gozdnega gospodarstva Bled Radovljice je 21. septembra obvestil operativno komunikacijski center UNZ Kranj, da je v državnem gozdu nad Kropo opazil neznane ljudi, ki sekajo drevesa. Kriminalista z radovljiške policijske postaje sta si stvar ogledala od blizu. Ugotovila sta, daje Tržičan Darko S. sklenil delovno pogodbo s podjetnikom Bojanom H., prav tako iz Tržiča, za posek lesa. Septembra sta prišla v gozd, kjer je. Darko Š. pokazal Bojanu H., kje naj seka, obenem pa mu tuciV zatrdil, da je gozd v lasti njegove sorodnice. Moža sta dogovorila za posek 300 kubičnih metrov lesa. Bojan H. je s svojo ekipo začel sekati. Posekali so že p?1 hektarov gozda in odpeljali 42 kubikov lesa, preden se j6 izkazalo, da je Darko š. lagal in da je gozd državni. H. J. Najete avte vozili na "jug" Kranj, 30. septembra - 26-letni Ratko M., 20-letni Mladen š* Jj letni Cvijetozar M., vsi iz Ljubljane, ter 23-letni Simon H. in letna Breda H. iz Domžal so se očitno specializirali za najel0' avtomobilov pri rent-a-car podjetjih, vozila pa nato odvažali 09 "jug", kjer so izginjala. ..: Zdaj je z njihovim podjetništvom konec, saj so gorenj«^ kriminalisti v povezavi z ljubljanskimi in celovškimi skupini trd0 stopili na prste in peterico ovadili kaznivega dejanja goljufije-23. marca letos so Simon H., Mladen Š. in Katko M. pri rent-a-e* podjetju Bavleks v Ljubljani najeli R 5, avto odpeljali 0j Madžarsko, od koder sta ga druga dva sodelavca spravila naprf' v ZRJ. Kasneje je Simon H. na kranjski policijski postaji prijav0, da je avto nekdo ukradel v Kranju. Podobno pot so nepridipravi ubrali tudi 28. aprila, ko so Ra^j M., Mladen Š. ter Simon in Breda H. pri Renti v Ljubljani najcl* kombi, nato pa je Breda H. na žandarmerijski postaji v Spittalu v Avstriji prijavila, da je kombi ukraden. H. J. 31.3 Fi Dos«.* sen »lov foHAŽ«