thoughts april 198 3 LETO 3 2 misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina (Subscr.) S 6.—. izven Avstralije (Overseas)i$ 1 0-—• letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 + SLIKA naslovne strani: Motiv na Slemenu s čudovitim pogledom na Jalovec v ozadju (2643 m). UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LAN-GUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Cena prvega dela 7,- dol., drugega dela pa 8.50 dol. ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac — Škerlj), žepna izdaja, je pošel in čakamo nove dobave-ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. —Obsežno delo dr. J. Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9,— in tretja 28,- dol.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseij3 iz življenja v Sloveniji med revolucijo in povojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v slovenskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. — Cena vezani knjig1 13,— dol., broširani pa 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Bflkvič. Cena 6. dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST - Pesmi Karla Mauserja. Cena 5.- dol. MATI, DOMOVINA, BOG - Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK - Z animivo domače pisana avtobiografij2 pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol-PERO IN ČAS L- Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977-1 Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dol. NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je n<>' pisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., brO' širani pa 10,— dol. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Stran' 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - l/java prič o teharski!' dogodkih po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisoče' po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol. (Dalje na notranjih zadnjih platnicah!'! NAJPREJ preberite pismo canberrskega naročnika na strani 94 te številke, & ga še niste. Tu pa bi rad pokazal, da mora tistih od njega naštetih 494 dolar/& darov na mesec nujno na račun Ml SL I, saj komaj delno pokrijejo stroške. Koliko torej stane vsaka številka? Vse uredniško delo (vključno tisk članko[ na IBM in sestava strani) je domače in brezplačno. Izdelava plošč za ofseti11 tisk — 270 dolarjev. Tisk (vključno papir in vezava) 900 dolarjev (decembrska Zf radi koledarske priloge 1,000 dol.). Poštnina 340 dolarjev. Zavijanje in pakirani1 po poštnih skupinah — domače brezplačno delo. Skupna vsota stroškov pri vsaV izdaji MISLI — 1,510 dolarjev. K temu je v teku leta nujno dodati še razne upravniške stroške: pisemsM znamke, najemnino za poštni predal, matrice za adresograf, nujna popravila .. • . Upam, da sem "nevernega Tomaža" iz Canberre prepričal, kam gredo darOI1 v Sklad. In upam tudi, da naročniki ne bodo upoštevali njegovega nasveta glsd1 teh darov, tako bistvenih za življenje MISLI. Čas skromnim Ustom žal ni nakl°' njen in zahteva veliko idealizma — s strani urednika, upravnika in naročniko'■ Urednik in upravi it božje A misli ji,n l S.človeške letnik 32 ŠT. 4 aPRIL 1983 VSEBINA + V svetem letu smo ... — stran 65 + Iz velikonočnega govora papeža Janeza Pavla II. — stran 65 + “Zakaj sem postal katoličan.” — Malcolm Mugge-ridge — stran 67 + Slovenske knjige na razstavi (slovanske biblije) — D. C. — stran 69 + Kvartača — črtica— Hendrik Einchorven — stran 71 + Razgovor — Nadškof dr. Šuštar se pred odhodom pogovarja s p.Cirilom na radiu 2EA — stran 72 + Viktorijska komisija za etnične zadeve — Aleksandra L. Ceferin — stran 75 + Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 76 + Izpod Triglava — stran 78 + Božja beseda — Bela nedelja — stran 80 + Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 82 + Srečanje — Panijela Hlis Thirion — stran 84 + Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 85 + Naše nabirke — stran 85 + P. Bazilij tipka . . . — stran 88 + Z vseh vetrov — stran 90 + Kotiček na?ih mladih — stran 92 + Križem avstralske Slovenije — stran 93 + Križanka — Ivanka Žabkar — stran 96 + Tudi skozi stisnjene zobe se da zbijati šale ... — stran 96. V svetem letu smo... PRAZNIK Gospodovega oznanjenja, 25. marca letos, S^ie pritelo SVETO LETO NA SEGA ODREŠENJA, zaklju-. 0 pa se bo na veliko noč, 22. aprila 1984. To jubilejno leto '( 0klical papež Janez Pavel II. ob 1950-letnici največjega in Jp°membnejsega dogodka v zgodovini — od smrti in vsta-la Kristusa naloga Odrešenika. Po papeževih besedah je ta 1°S°dek resnično “vrhunec božjega razodetja in največje delo °*ic'ga usmiljenja do ljudi vseh časov”. Kristusove razpro-e m z žeblji ranjene roke so zarisale med nebom in zemljo brisno znamenje naše zaveze z Bogom. Sveti apostol Pa-r . Zatrjuje v pismu Efežanom:“V njem (Kristusu) imamo od-na ('nl sodelovanju in tudi za splošno sožitje vseh ljudi v sv obodu enakopravnosti, razumevanju, pravičnosti in ljubezni. ” SPRA VO, EDINOST in MIR je tudi drugi vatikanski cerkveni zbor močno poudarjal kot liste evangeljske vrednotC-Zato ni zgolj naključje, da so zdaj vodilne misli leta našega odrešenja. Saj so to vrednote, ki jih človeštvo za sožitje obstanek nujno potrebuje, prav zato pa jih mora tudi ceniti-Kristjani jih bomo skušali uresničiti s tem, da se bomo v td’1 letu še posebej potrudili polneje zaživeti ob Kristusu, ki je naS Odrešenik. “Vsak kristjan naj bi v polnosti spoznal svoj poklic in v polnosti zaživel, se spravil z Očetom v Sinu, delal za spravo med vsemi ljudmi in služil miru na svetu . . . Vsak kristjan se mora v tem letu čutiti osebno povabljenega k pokori in prenovi,” je v apostolskem pismu o jubilejnem letV odrešenja zapisal papež. Ko je papež Janez Pavel II. začel svojo visoko in odgovorno službo, je zaklical svetu: “Ne bojte se! Odprite, široko odprli vrata Kristusu! Njegovi odrešilni moči odprite državne mej'6 gospodarske in politične ureditve, široka polja kulture, cii'1' lizaeije, razvoja! Ne bojte se: Kristus je v človeku! . . .” 0t> napovedi jubilejnega leta odrešenja pa je bil zopet njego1' klic svetu:“Odprite vrata Odrešeniku!” Res, to sveto leto nal nas vse spomni, da je Kristus edini odgovor za vsakega človt' ka, ki se trudi doseči resnico, pravičnost, srečo ter vse dobro■ In za to se bomo potrudili tudi mi v tem jubilejnem letu p°' sebnih milosti. y, »Zakaj /cm postal katoličan« Dne 27. novembra 1982 je MALCOLM MUGGERIDGE s svojo ženo Kitty v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na podeželju Sussexa, Anglija, slovesno izpovedal katoliško vero. Priznani angleški časnikar in kritik, nekaj časa tudi urednik revije “Punch”, pisatelj in vodja televizijskih oddaj je dolgo in iskreno iskal. Morda je najbolj presenetil, sam pa postal še bolj znan po svetu, s svojo knjigo NEKAJ LEPEGA ZA BOGA, v kateri opisuje svoja srečanja z mateijo Terezijo iz Kalkute. S to knjigo je pravzaprav odkril m.Terezijo in njeno skrito, pa vendar gigantsko delo pokazal v pravi luči. Prav življenje te izredne žene pa je tako vplivalo nanj, da je v njegovi notranjosti vzbudilo klic po Bogu. Njeno dejansko krščanstvo mu je pokazalo tudi pot v katoliško Cerkev. Od nekdaj najhujšega kritika krščanstva je Muggeridge postal zgovorna priča vere v Kristusa. Dan pred zadnjim odločilnim korakom, javnim vstopom v katoliško Cerkev, je londonski dnevnik “Times” prinesel njegovo izpoved, v kateri Muggeridge navaja razloge, zakaj je postal katoličan. Njegov članek tudi nam ponuja marsikatero vzpodbudo k poglobitvi naše vere, zato ga tu v prevodu ponatiskujemo. na Morda se bo marsikomu zdelo čudno, da si mož Pragu osemdesetih let, kot sem jaz, prizadeva za sPrejem v neko versko občestvo, v mojem primeru v lleCestv° rimsko katoliške Cerkve. Toje nekaj podob-ljejv’ kakor da bi podpisal zavarovalno polico za živ-ma|Je’ se življenje že izteka. Vendar pa so leta kaj Ule i P°membna, ko gre za pripadnost Cerkvi, ki za n 0 bolj kot čas uporablja večnost. Navsezadnje tj r° ^rščuje otroke, še preden so sposobni razume-Srnisel krsta; čemu bi tedaj ne sprejemali v Cerkev 0semdr - Pa esetletnikov, malo preden jih položijo v krsto? atr,? -3 'eta sem v seb* premleval misel, da bi poslal Silno sem želel napraviti ta korak, hkrati katoličan me sto Je nekaj skrivnostno zadrževalo, da ga nisem re .. ' Živo se spominjam, kako sem se z materjo Te-se „_sPrehajal po Hyde Parku v Londonu in kako sva •el Pogovarjala o moji zadevi. Mati Terezija je silno že-SVetuda bi se spreobrnil; tudi jaz sem bolj kot vse na Ce]QU h°tel, da bi ji naredil to veselje. Prijemala me je • skušnjava, da bi to storil samo njej na ljubo. -nosti, ki jo čutim do nje, ni moči izraziti z Hvaležn Desed - „ gled ami' Terezija mi je odprla povsem nov po- redn 113 *°’ se Prav* biti kristjan. Odkrila mi je iz- jj Q.° moč ljubezni in kako se ta ljubezen v duši, ki se ^Pre> tako razraste, da zaobjame ves svet. matj P°Prej, ko sva se pogovaijala v Kalkuti, mi je moe erezija dejala, kako ji vsakdanje obhajilo daje ’ a more hoditi po začrtani poti. Brez obhajila bi se spotaknila in bi krenila s poti. Kako bi torej mogel jaz zavračati to duhovno okrepčilo? Skušal sem se braniti tako, da sem navajal besede Simone Weil: Bog, sem dejal, potrebuje v svoji službi kakšnega tujca. V primeru Simone Weil je pustil, da je bila sama, tujka in izgnanka v svetu. Moje modrovanje ni prepričalo matere Terezije, ki zna, kot njena soimenjakinja iz Avile, povezovati globoko notranje spoznanje z izbrušenim praktičnim čutom in se zna marsičemu sproščeno nasmehniti. Resnobno je poslušala moje ugovore na račun duhovnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Potem je dejala, da si je Jezus sam izbral dvanajst apostolov: eden teh se je sprevrgel v izdajalca, drugi so se ob prvi preizkušnji razbežali. S kakšnim razlogom bi torej pričakovali, da bodo papeži in drugi cerkveni možje boljši? Mislim, da v našem duhovnem življenju poteka neko podzavestno dogajanje, spričo katerega po letih dvomov in negotovosti nenadoma zablesti jasnost in gotovost. Ko pridemo do te stopnje, rečemo kot sle-porojeni, kateremu je Jezus povrnil vid:“Eno vem, da jaz, ki sem bil slep, zdaj vidim . . Ali pa kličemo kot Pascal v trenutku razsvetljenja:“Gotovost, gotovost, radost, mir . . . pozaba sveta in vseh stvari razen Boga." Ko se je končno to zgodilo, začnemo raziskovati, zakaj in kako je prišlo do tega. Vendar se to zgodi po razjasnitvi in ne med dogajanjem, po katerem se to uresničuje. M. TEREZIJA iz Kalkute ski^ najdenčka spraviti v dobro volj0 Koliko jih je že. IMe le s smehlj3 jem, ampak tudi z oskrbo in ohr3 nitvijo pri življenju. In vendar.“Če nimaš bližnje^ dati nič drugega, daj mu smehljal in zavest, da ga ima nekdo rad pravi M. Terezija. Prva stvar, ki jo ugotovimo, je samo preživetje Cerkve. Skozi razburkano dvatisočletno zgodovino je nekdo, ne meneč se za padce in zmede, vsak dan in morda vsako uro v kakšnem delu sveta, nenehno pri oltarju, v zakramentalnih podobah, delil Kristusovo telo in kri. Potem so tu svetniki, od apostola Pavla do matere Terezije, ki so vsi, na tak ali drugačen način, pripomogli, da se je poživljala vera, ki hrani Cerkev iz roda v rod. Moj najljubši svetnik je bil Avguštin iz Hipona, čigar Izpovedi, v katerih se spajata umetniška spretnost in silna prepričljivost, kažejo, kako se posvetne in mesene strasti morejo spremeniti v posvečeno življenje za službo Bogu. Ta svetnik je živel v dobi, ki je v marsičem podobna naši. Veliki rimski imperij seje očitno razkrajal in propad, ki mu danes pravimo popustljivost, si mogel opažati na vseh ravneh. Ko so prinesli Avguštinu v Kartagino vest, da so Rim oplenili barbari, je svoji čredi dejal, da ni prav nič pomembno, kaj se dogaja mestom, kot je Rim, ki jih ljudje morejo porušiti, kakor so jih mogli zgraditi; svojo pozornost naj posvetijo "božjemu mestu”, ki ga ne gradijo ljudje in ga zato tudi ne morejo niti porušiti. Leta, ki so mu preostaja-la, je svetnik namenil svojemu velikemu delu “O božji državi”, s katerim je izdelal načrt za prerod krščanstva izpod ruševin poganskega sveta. Danes je to, kar vztrajno imenujemo zahodna civilizacija, v mnogih pogledih na isti stopnji, kot je bil rimski imperij ob času svetega Avguština. To stanje ni posledica gospodarskih in političnih dejavnikov, kj-kor bi nas radi prepričali državniki in sredstva javnega obveščanja. Do tega je prišlo zaradi moralne krize najširših razsežnosti. Vedno me je privlačil katoliški odgovor na to krizo. Na primer okrožnica “Humana^ vitae” (okrožnica papeža Pavla VI. iz leta 1968 o po-sredovanju človeškega življenja). Prepoved uporabe sredstev za preprečevanje spočetja se mi je zdela popolnoma pravilna. To so pripomočki, ki povzročajo ločitev med spolnostjo in njenim namenom, ki je posredovanje novega življenja; ter med spolnostjo in njenim pogojem, ki je trajna ljubezen. Vse to ne more privesti drugam kot do moralnega razsula. Isto moram reči o uzakonitvi splava, ki se danes spreminja v ubijanje človeškega življenja na vsake tri minute in ki bo nezadržno potegnilo za seboj uzakonitev evtanazije (umora bolnih in starih ljudi iz sočutja). Tako smo prišli do neke vrste “usmiljenega’ pokola, ki je po številu žrtev hujši od tistega, ki ga je zagrešil Hitler, in do kvarjenja mladega rodu. Vse to sprevrača podobo tradicionalne krščanske družine,v kateri je Bog ljubeči Oče, v neke vrste industrializirane farme, kjer je edina skrb dobro počutje živine i11 dobiček podjetja. To so torej praktična razmišljanja, ki so me privabljala v katoliško Cerkev. Vendar je še veliko drugih razlogov, ki pa jih je težko izpovedati. Nekakšen občutek, da se vračam domov; da povezujem niti izgubljenega življenja; da se odzivam glasu zvona, ki dolgo pozvanja; da zasedem mesto ob mizi, kije bil° dolgo prazno . . . Vse to ne povzroča oddaljitve od drugih krščanskih tovarišev — nasprotno, to me z nj1' mi še bolj zbližuje. Ena redkih prednosti, ki mi jo je prinesel moj sloves na televiziji, je ta: odkar se je razvedelo, da želi*1’ postati kristjan, me številni ljudje precej pogosto obiščejo ali mi pišejo, da bi mi povedali, kako so tudi on1 predani Kristusu. Ko na primer grem iz restavracija 0 zirno pride za menoj natakar: ne zato, da bi me 0P°z°ril, da sem mu dal premalo napitnine, ampak ^ato’ da mi zaupa:“Tudi jaz sem kristjan.” Pomislite, 0 za kulisami televizijskega studia mi je dekle, kije 1,0 moj ostareli in zgubani obraz za nastop pred ka-ITlerami, zašepetala na uho:“Ljubim Gospoda!” pridem na vogal neke londonske ulice, se skoraj j- ‘etim v postavnega priseljenca s Karibskih otokov, .1 IT>i zakliče:“Dragi brat v Kristusu!” To je čudovito uistvo, ki me navdaja z zavestjo, da obstaja, kljub sPr°tujočim izidom raziskav javnega mnenja in so- cioloških študij, krščansko bratstvo, ki sega od sovjetskih taborišč do filmskih studiev v Los Angelesu, ter vključuje celo tako nenavadna občestva, kot je spodnji dom angleškega parlamenta ali senatska zbornica Združenih ameriških držav. Bogu bodi hvala za to! Še nekaj moram povedati: svoje spreobrnjenje h katoliški veri sem opisal kot lastno, samotno izkustvo. Dejansko je bila žena, ki je že štiriinpetdeset let moja soproga, ob meni na vsej moji poti. Nisva niti čutila potrebe, da bi o tem razpravljala: preprosto sva hodila skupaj kakor ena sama oseba. SLOVENSKE KNJIGE na razstavi ■■■ to PR0ST0R1H knjižnice Monash univerze v Clay-1111 •Melbourne) je bila od srede februarja do konca le(rca 1983 razstava: slovanska biblija — dvanajststo-. na tradicija. Organiziral jo je oddelek za slovanske S|Q’^e z izdatno podporo naseljeniških duhovnikov (jr^ans^'h jezikovnih skupin, avstralske biblijske Svet0, nekaterih posameznikov. Vseh razstavljenih k 'Pisemskih del je bilo okoli 150 primerkov in to v garščini, češčini, hrvaščini, makedonščini, polj-Va!ni; ruščini (tudi belo-), srbščini (tudi lužiški-), slo- v vlr)*> slovenščini, ukrajinščini in starocerkveni slo-j- Scini. Za obiskovalce je bila pripravljena tudi in-svrni.at'vPa devetstranska knjižica o misijonarstvu ^ 'h Konstantina (Cirila) in Metoda, njunih zaslug bil razvoj književnosti slovanskih jezikov. Dodan ji je tudi kronološki seznam. Monash knjižnica je da-^ a a 25 lepih večbarvnih plakatov manuskripta iz u^avske biblije (Boskovice, 14. stoletje). ^ azstavo je odprl glavni knjižničar g. T. Southvvell, Je pozdravil goste in dal besedo profesoiju J. Mar-nas^’ Predstojniku oddelka za slovanske jezike na Mo-'uk Ull'verz'- Ta je v nagovoru poudaril pomen prve pi 6 razstave v Avstraliji, o vplivu slovanskega sveto-tekl'V1StVa in važnosti duhovnega delovanja v pre- I °sti kakor tudi v bodoče. — Kljub javnim vabi-srč S° bili na otvoritvi bolj isti obrazi, ki jih že leta <>. uJenio ob takih književnostnih prireditvah (od l0^ncev - dva). skr 3Zstava je bila vredna obiska, čeprav na splošno oJu'11110 'n površno organizirana. Seveda je to moj Tb"' Pogled. Sl O' se bom omejil samo na slovenski del razstave. 'Venske svetopisemske knjige je prispeval pater Bazilij iz našega verskega ter kulturnega središča v Kew. Tako je bil. razstavljen faksimile Dalmatinove biblije (1584), povojna celovška žepna izdaja nove zaveze (1954), celotno sveto pismo v štirih knjigah (dvajsetletno znanstveno delo slovenskega teologa dr. Matije Slaviča, tiskano v Ljubljani 1959—61), Družinsko sveto pismo nove zaveze (Celovec 1968) in pa ekumenska izdaja svetega pisma stare in nove zaveze (Ljubljana 1975). Hvalevredno je tudi, da je p. Bazilij dobro opisal zgodovinsko okolje in je tako posredoval obiskovalcem boljši pregled. Moje začudenje pa velja prireditelju razstave, zakaj ni v svojem omejenem kontekstu vključil vsaj Trubarjev Cathecismus in Abecedarium (1551) — prvi slovenski tiskani knjigi, in Megišeijev štirijezični slovar nemškega, latinskega, slovenskega in italijanskega jezika (1592) - prvi sistematično obdelani slovenski slovar. Tako bi obiskovalec dobil boljši vpogled slovenskega verskega kot književnega mejnika. Slovenski protestanti so bili verski gorečneži. Njihovo polstoletno versko delovanje je bilo kmalu prepovedano, a njegov pomen je velike kulturne vrednosti. Z njim smo Slovenci dobili prvo tiskarno, slovstvo in knjižnico. Trubar ni samo prvi slovenski začetnik tiskane knjige, ampak tudi prvi samostojen in znan slovenski pisatelj (J. Kos, 1980). Trubar in njegovi somišljeniki niso samo utemeljili knjižni jezik, temveč so tudi ustalili v silovitem zagonu slovensko knjižno besedo, ki je ni več najti — ne v času obnove in prav tako ne v času moderne (Toporišič, 1966). Trubar je postavil temelje književnosti in pogoje za razvoj slovenskega narodnega gibanja (S. Janež, 1974). Naši predniki, ki so izgubili samostojnost, so prišli v stik s krščanstvom po irskih in nemških misijonarjih in so po njih delovanju sprejemali vero. Kljub odloku Karla Velikega (803), da je učiti verski nauk in molitve v ljudskem jeziku, viri nakazujejo, daje bila slovenščina takrat za cerkveno rabo bolj redka. V vsem je prevladovala latinščina in nemščina. Obstojali so pa priložnostni slovenski jezikovni zapisi (bri-žinski spomeniki, pisani v nemški pisavi, a v lepih slovenskih besedah 10. stoletja). V nastopajočem petstoletnem obdobju fevdalizma dobimo slovenske rokopise, kar pa ne spremeni položaja. Vladajoči sloji so imeli latinske in nemške knjige, preprosti človek pa duševno hrano v ljudski govorici od duhovnika. Ta neknjiževnost slovenskega jezika je v glavnem trajala vse do protestantske reformacije. Bizantinska misijonarja, solunska Grka Konstantin in Metod, sta prišla na povabilo v Moravijo in Panonijo (863). Poznala sta govorico makedonskih Slovanov in Konstantin (v redovniškim imenom Ciril) je izdelal prvo slovansko abecedo “glagolico” ter prevedel del zbirke evangelijev, ki pomenijo začetke slovanske književnosti (starocerkvena slovanščina) in uvajanje vzhodnega bogoslužja med Slovani. Za Slovence je bi- lo to obrobnega pomena, v glavnem le književni sledovi iz spodnje Panonije, kjer sta zaslužno delovala solunska misijonarja. Po dvajsetih letih je bilo njunega delovanja konec in njuni učenci izgani na jug, odkoder sta onadva širila krščansko vero in civilizacijo med slovanska plemena od Balkana na sever. Pomanjkljive razstave glede na slovensko knjigo pozivajo na večjo budnost. Zagotoviti je treba njen pravi pomen, saj je razstava ena važnih dejavnikov osveščanja in ohranjevanja slovenskega jezika v pogojih avstralskega multikulturalizma in seveda v moči sloven-skuh tukajšnjih naseljencev. Glede na odmerjen prostor se bom omejil samo na razstave slovenskih knjig v Viktoriji. Imeli smo vsega dve veliki in reprezentativni razsta- vi slovenske knjige, ki sta širši avstralski publiki pokazali primerno in relativno dobro raven slovenske knjige. To je bila prva razstava slovenske Baragove knjižnice v Kew, ki ni samo vodilna med slovenskimi etničnimi knjižnicami, ampak je številčno in organizato- rično med vodilnimi etničnih skupin. O tem pričajo uradni podatki. — Potem je bila prva avstralska raz-stava učnih knjig, ki se uporabljajo pri pouku etničnih jezikov v Avstraliji in uradno promovirana po vseh glavnih mestih. Ko je bila v Melbournu, je žela ob slavnostni otvoritvi ga. Aleksandra Ceferin pohvalo za kvalitetni prispevek s 35 slovenskimi knji' gami — lepo zaokrožen pregled učnih knjig matičnega in zamejskega založništva — primernimi za tukajšnje potrebe. Znotraj naše jezikovne skupnosti so gotovo hvale-vredne vsakoletne šolske razstave društvenih slovenskih etničnih šol. Imel sem v teku let priložnost videti, kako so dobro organizirane — rezultat dela i" stremljenja učitelja kakor učencev. Naj omenim, da z nekaterimi razstavami jugoslovanske književnosti ni vse v redu. Tako je bila pred nekaj leti na oddelku Monash univerze za ruščino (takrat še ni bil prekrščen v sedanjega) v enem kotu razstavljena zbirka okoli dvajsetih knjig z naslovom “ju" goslovanske literature”. Pogledal sem jih in ugotovil-da so bile v glavnem srbske; za eno ali dve nisem vedel, ali je avtor morda Hrvat, ena knjiga pa je bila 0 mestu Ljubljani (v slovenščini). Razstavo je nadzorovala Poljakinja, ki na moj protest ni mogla odgovoriti- Se drugače je bilo z razstavo jugoslovanske knjige' prostorih narodne knjižnice v Canberri. Žena je bil3 obveščena o njej in z velikim pričakovanjem sva ^ napotila tja. V resnici je bila to ena najboljših knjižnit1 razstav, odlično in pregledno organizirana. Toda 1 eno napako: nobene slovenske knjige. Oba sva bil3 nekam razočarana, jaz pa kar jezen. Bila je dolga štorija z različnimi odmevi in komentarji. Mislim, da # kaj takega ne bo ponovilo, ker je v resnici morala bi11 pač napaka. Živimo v časih, ki niso naklonjeni knjigam, ne tukaj in ne v Sloveniji. Velja pa biti kljub temu optim>' stičen, kakor sem slišal na sestanku SLOVENIA^ ARTS SOCIETY. Na tem sestanku je govorila o vpr3' šanjih slovenske knjige ga. A. L. Ceferin. Navedla j£ uglednega domovinskega književnika, kije pred meseci rekel tole: Imeli bomo boljše knjige, kadar bo up0' števan prvo bralec,'v kot pa postavljeni glumači, pol*’ tični in založniški rokovnjači ... — S tem se pa ^ lahko strinjamo. D. C r HENDRIK EINCHOR VEN: KVARTftfA TIK pred praznikom svetega Jakoba je pesnik Peter Hesnessen u-mrl. Tedaj sta se odpravila dva na po- so se ,0l’onje: hudobec iz pekla in angel iz nebes. ste to videli! Kjer koli je šel hudobec, n> *e^bežali kot golobi pred strelo — še marsikate-oč"°c se jim je sanjalo o rdečezeleni pošasti z žabjimi yc . l's kozjim repom in z dvema obrazoma. En obraz pr^1e^ mmreč na glavi, dmgega pa pod hrbtom. In ob "rl° Se mu ie Divja! je kakor tele pred pr-^ / kdo ve, kaj hudega bi se pripetilo, Čebine ^ 11 el takoj za hudobcem angel iz nebes Ves upe-SVe/e bil, tako je moral teči, kajti pot iz nebes na bUf -,e daljša, kakor tista iz pekla. Oh, ubogi angel iz '-I ^late !ase ie 'mel, da bi lahko mašni plašč stkal 'IUl) j'.’ Pa mu je od slehernega lasu kapal znoj. rfo/;' Pred hišo Petra Hesnessena je angel hudobca •L jn So pograbi! za ščetinasto dlako na hrbtu. °i' Duša je moja!” /e p C’ m°ia ie<"!e zarenčal hudobec. “Ali ne veš, da n0(-iler Hesnessen pisal same pregrešne pesmi? Cele on ,S p°P'vat' jutranji zvon ga je našel pod mizo, ii,. a,lski pri pečenem koštrunu, maslenih hlebčkih ulZMareu, večerni pri dekletu Mo' thy 0I° je duša! Ali ne veš, kako je dal beraču Mat- ni°šnjo denarja, kruljavi Berti svojo blazino, si-b0(jje’Jlu otroku svojo čepico, ko je pada! sneg kot la-\>e[^ Perje debel . . .Ali se ne spomniš, kako je za u 0 n°č jokal nad svojimi grehi?. . . ” bgf^-l '"! na binkošti objemal krčmarico pri ‘Zlati Pn’i S[a se Prerekala celo božjo uro in ko je hotel stai^,up!1' v lzbo, mu je drugi zastavil pot, ko pa je Da f m PraSLl- ga je prvi rinil nazaj. 'lesse’na U' *lU(*a ie Prcc^a tedaj duši pesnika Petra Hes-lrePetaj *6 <~ePc^a °b !)e(-' ka^or preplašen ptič, s mi hudem mrazu in venomer jecljala: Pomagaj! Bog mi pomagaj!. . . ” “Kar spomni se m tisto pesmico, ki jo je zložil lansko leto, ” je spet rekel hudobec in začel citirati: “Nočem v nebesa, nočem v nebesa, tamkaj ni lepih deklet...” Toda angel ni odnehal. Na zlatem pergamentu je imel napisano tudi to, da je umrli pesnik takrat, ko je v mladih letih stopil k prvemu svetemu obhajilu, za-pel: “Jezus preljubi, Ti k meni prihajaš.. . ” Končno ni peklenskemu in nebeškemu duhu ostalo drugega, kot da sta se zedinila, da bosta za pesnikovo dušo - kvartala. Kar bo pa bo!. . . Šla sta torej v krčmo “Pri debelem hlebcu”. Najprej je vrgel angel kvarto svete nedolžnosti. Hudobec se je zarežal kakor pečena lisica in treščil po mizi kvarto s sliko pregrešne boginje Venere. Tako so padale druga za drugo kvarte božjih kreposti in kvarte sedmerih naglavnih grehov in vnebovpijočih grehot, še grehov zoper Svetega Duha in tujih grehov ni hudobec pozabil privleči iz svojega rokava - in zdelo se je, da jih ima neizčrpljivo zalogo. Nesrečni angel je venomer zgubljal, kajti več je bilo grehov kakor kreposti Medtem pa se je zunaj poblačilo, začelo je grmeti in dež se je ulil, da je cmokalo kakor smetana v pi-nji, ko delajo maslo. In kadar se je hudobec zarežal, se je zabliskalo - in čim bolj je dobival, tem bolj je Petrova duša molila:“Moj Bog, usmili se me!.. . ” Nič bolje se ni godilo božjemu angelu. Niti ene kvarte še ni dobil in vse je kazalo, da je pesnikova duša zgubljena za nebesa. Z angelovih lic je zginila vsa nebeška ožarjenost, bele roke so se mu začele tresti, kajti spozna! je, da bo igro izgubil: poglavitno kvarto je namreč pozabil doma - kvarto božje ljubezni. Hudobcu pa je od veselja glava pordela kakor o-lupljena melona. Angel je bil že tik pred porazom Brezupno se je oziral okoli sebe in iskal pomoči. Duša rajnega pa je omedlevala in niti moliti ni več mogla. Tedaj je šinila angelu rešilna misel v glavo. “Naročil bom še dva vrčka piva. . . "je rekel Hudobec je bil zadovoljen in angel je stopil k na- iisii takarici ter ji pošepniI:“Za božjo voljo te prosim, teci do gospoda župnika in ga prosi, naj mi posodi kvarto božje ljubezni!...” Čez nekaj minut je natakarica vsa obupana pritekla nazaj s sporočilom: “Gospod župnik jo je posodil Driesovi materi, ker se njena sinova' venomer prepirata. Ona pa je ravno odšla na božjo pot k sveti Mariji Kempenski ” Moj Bog, kako je bil angel obupan! “Potrpi, se takoj vrnem,” je rekel hudobcu in stekel v samostan onkraj reke. “Posodite mi kvarto božje ljubezni!” je zaprosil: “Prav rada bi ti jo dala, ” je rekla predstojnica, “pa jo je zadnjič odnesel s seboj paterThadeus iz Bruslja. ” Angel je jokal, ko je tekel nazaj v gostilno. Bal se je že, da bi mu hudobec medtem ne otel duše. Ko pa je tako ihtel po cesti, ga je zagledal ubog otročiček, prav tisti, kateremu je pesnik Peter Hes-nessen nekoč podaril čepico. Ta otrok ni imel nobene druge igrače razen podobice s sliko križanega Jezusa, ki mu jo je dala mati iz svojega molitvenika. preden je odšla na delo. In ko je otrok videl skozi okno jokajočega angela, se mu je zasmilil. Stekel je k njemu in mu ponudi! svojo zmečkano podobico. Tedaj je angel pokleknil predenj sredi blatne ceste in ga objel. Potem je kakor vihar odhitel, otrok pa j? začudeno strmel za njim in celo pozabil, da dežuje, kajti zdaj angel ni več jokal, ampak se je smejal, smejal in vriskal in pel. Planil je pred hudobca in položil na mizo podobico. Tedaj pa je hudobec zaklel, da je treščilo prfi blizu v visok hrast. Vse svoje kvarte je zmetal mizo: sovraštvo ter vse mogoče in nemogoče gre’ he — toda vse to ni moglo odtehtati veljave božje Ljubezni. In ko je izpraznil svojo malho, je zatuli kakor divji bik in planil — štrbunk! - v reko, ki j1 hipoma postala črna. In ni se več prikazal. In glej: sonce je posijalo na strme strehe in želeti polja, angel pa je vesel prijel dušo Petra Hesnesserf - in kakor dva bela laboda sta vzletela v sveta n? besa. Božja Ljubezen je namreč zmagala nad pe’ klensko močjo. Razgovor Dan pred odhodom ljubljanskega nadškofa in metropolita DR. ALOJZI^ ŠUŠTARJA iz Avstralije, je v studiu 2EA (Sydney) stekel med njim in p. Cirilo'1’ naslednji razgovor. Sydneyski in okoliški rojaki so ga poslušali na slovenski i*' dijski oddaji dne 20. februarja — tu ga prinašamo v tiskani besedi ostalim. — Gospod nadškof, Vaš obisk Avstraliji se biiža koncu. Prepotovali ste to ogromno celino. Kakšen vtis Vam daje ta dežela? Zame je bila to neznana dežela, znana pač po imenu in nekoliko iz zemljepisja. Sedaj, ko sem jo nekoliko pobliže spoznal, kolikor je bilo to v treh tednih mogoče, je napravila name zelo močan vtis. Ne samo zaradi svoje velikosti, zaradi daljav, ki so seveda vse drugačne kakor pri nas doma, ne samo zaradi zelo lepih pokrajin, ki sem jih doživel in zaradi ljudi, ki sem jih srečal, temveč tudi zaradi čisto novega odkrivanja vsega tega sveta na peti celini, ki je zame v vsakem oziru novo. Odhajam tako z najlepšimi vtisi, pa tudi z željo, da bi seveda še bolj spoznal to deželo, prebivalce, ki tu živijo, zgodovino dežele in tista vprašanja. s katerimi so se srečavali naši izseljenci, ko so prihaj3 li sem, in se srečujejo danes. Nekoliko uvoda v to potovanje sem dobil ob sreča nju z avstralskim veleposlanikom v Beogradu, ki $ je, preden sem šel na pot v Avstralijo, povabil h k°sl lu in mi tudi nekoliko pripovedoval o tej deželi. A tl je bilo, seveda, samo pripovedovanje. Osebno doži' ljanje je bilo čisto drugačno, čeprav moram reči. ^ me je predvsem tudi tu v Avstraliji uvajalo v dež^‘ srečanje z našimi ljudmi; zlasti še z našimi dušni1’1 pastirji: tu s p. Valerijanom in s p. Cirilom, drugod p. Bazilijem in s p. Janezom. Ti so mi razložili in vedali, kako živijo naši ljudje in kakšna je dežela. Tri tedne ste Slovencem po širni A' straliji prinašali kos doma, vernega l- venskega doma. Slovence ste obiskali v štirinajstih krajih, kjer so si postavili svoje nove domove. Kako ste doživljali vsa ta srečanja z našimi ljudmi? ^°ja želja je bila, ko sem dobil povabilo od naših dušnih bi pastirjev, naj pridem na obisk v Avstralijo, da se srečal s čim več našimi ljudmi. Da bi z njimi ob-aJal Evharistijo, da bi jim oznanjal božjo besedo, da 1 j>h potrdil v veri, v povezanosti s Cerkvijo, v prija-ejstvu med seboj, v ljubezni do matične domovine. moram reči, da so bila vsa ta srečanja zame izredno . Pa in bogata: velika doživetja. Prvo veliko doživetje Je bilo seveda tu v Sydneyu — v nedeljo 30. januarja deseti obletnici posvetitve cerkve sv. Rafaela, ob ^riT>i in ob blagoslovitvi nove dvorane. Nekaj izredno Pe8a sem doživel v vsakem oziru: naša domača pe- sem akad. potem izredno veliko ljudi, zelo bogata kulturna emija v dvorani ... In potem pogovor z ljudmi: | . J “ * UIU1U1II . . . 111 J/UlVlll V/l tl ljuuiiii. 0 sproščeno, tako domače, tako prisrčno. In po-^ 1 druga srečanja: že prejšnji večer, v soboto, v °Mongongu; in potem v Newcastlu in v Brisbane; V isto p 1 lil pvivni Y 11VIIVUJUU 111 » »-»1 , anberri, predno sem odšel naprej proti Melbournu. Sa ta srečanja so bila zame zelo lepa. Povsod je bilo ^ 0 Prisrčno, prijateljsko razmerje in imel sem vtis, so me sprejeli kot prijatelja, kot znanca, čeprav se , eb'io nismo prej poznali. No, poznali smo se že ne-po dopisovanju. Rad bi se ob tej priložnosti koliko r škof ’ ^ so m' iIlienovanju za ljubljanskega nad- . a izrazili svoja voščila in obljubili svoje molitve, prisrčno zahvalil. Poleg verskih središč ste na povabilo o-biskali tudi slovenska društva v njihovih prostorih. Kakor mi je znano, so Vas povsod zelo prisrčno sprejeli. Obiskali ste tudi nekatere bolnike na domu in po bolnicah. Povsod ste prinesli nekaj novega, svežega: besedo vzpodbude, bolnikom pa besedo tolažbe in zaupanja. Za Vaš obisk bi lahko dejal: Oživljena Slovenija v Avstraliji. je £akšen vl’s so imeli tisti, ki sem jih obiskal, in ali t ■0 to res košček oživljene Slovenije v Avstraliji, o ko- i!n°rej° soditi seveda ljudje sami. Zame je bilo ta-ših domovine v daljni Avstraliji. Povabila na- p ruštev sem zelo rad sprejel in sprejemi so bili naš'h° Ze'° Prisrčni> prijazni, lepi pogovori. In teh Ve^, ^ru^tev sem vesel, ker‘lahko res povezujejo Slo-*drir' *n Če se j‘m t0 posrečilo, da bodo Slovence sko L6Va*' 'n ji'11 nudili to, kar potrebujejo — sloven-vino eSec^°' kulturo, utrjevanje v povezanosti z domo-ij, • ’ v resničnem prijateljstvu med seboj — potem i-ta naša društva izredno veliko poslanstvo. Iskal sem res tudi nekaj bolnikov, čeprav bi imel Mis,; željo, da bi obiskal vse. Pa je bilo to seveda popolnoma nemogoče. Morda me zdajle kdo teh, ki bi jih rad obiskal, posluša po radiu. Zato bi rad bolnikom, ostarelim in tistim, s katerimi se nisem mogel srečati, ob tej priložnosti izrekel prav prisrčne pozdrave. Saj to je bilo moje posebno naročilo, ki sem ga prejel doma, preden sem odšel na pot, naj pozdravim vse naše rojake. Posebno iz tistih krajev sem dobil naročilo, od koder prihajajo starši ali stari starši naših rojakov: iz Primorskega, iz Medžimuija, Prekmurskega, Štajerskega, Gorenjskega in Dolenjskega ter Bele Krajine. Prav vsem, bi rad izrekel svoje najboljše želje in prisrčne pozdrave. Tistim, ki jih nisem mogel osebno srečati, pa še prav posebej. Gospod nadškof, zaprosil bi Vas, da izročite pozdrave našim sorodnikom in prijateljem doma. In povejte jim: Odšli so zdoma, daleč od domovine živijo; toda ostali so to, kar so bili — zakoreninjeni v slovenski zemlji, pa tudi Boga niso pozabili. O tem sem se pa -res sam mogel prepričati in to je bilo zame nekaj najlepšega: vernost, povezanost z Bogom in s Cerkvijo, prijateljstvo med seboj. Pa tudi povezanost s slovenskim narodom. Vse je bilo zame izredno veliko doživetje. Trije veliki centri, tri velika dušnopastirska središča: Sydney, Melbourne in Ade-laide. In tri slovenske cerkve ste zgradili v tako kratkem času. To je zares nekaj posebnega. Saj sem mogel blagosloviti prejšnjo nedeljo novo slovensko cerkev v Adelaidi. Zelo sem bil vesel, da seje moglo uresničiti nekaj takega. Doživetje je bilo zame, da so Slovenci ostali to, kar so bili: da so ohranili svojo dediščino, da so jo še poglobili, pa tudi obogatili v svoji odprtosti do drugih ljudi, do drugih narodov s tem, da so prispevali svoje osebne darove h graditvi lepše prihodnosti v tem novem svetu. S tem, da so prejema- li od drugih, so obogatili sebe, so obogatili našo domovino, ki se je takorekoč razširila še na daljno Avstralijo, obenem pa so prispevali drugim narodom svoj delež. In v tej kulturni izmenjavi, ki obsega vsega človeka, njegovo umsko in srčno kulturo, njegovo zakoreninjenost v Cerkvi, v veri, njegovo zakoreninjenost v narodu - v tej izmenjavi vidim prav posebno poslanstvo izseljencev kjer koli po svetu. Gospod nadškof, zdaj ko se poslavljamo, bi Vas zaprosil še za spodbudo, nagovor, besedo rojakom v slovo. Ob slovesu bi seveda hotel človek še to in ono povedati, čeprav sem isto govoril na marsikaterem kraju pri službi božji ali ob srečanjih. Naj bi vam še enkrat poudaril predvsem tri stvari. SNEŽNIK Po maši v VVodongi je bil nadšk0 častni gost slovenskega društva ,, "SNEŽNI^ (Albury — VVodonga) Prva, kar je bil prvi namen mojega potovanja med vas: Ostanite močno zakoreninjeni v veri in v ljubezni do matične domovine! To sta dve veliki vrednoti, ki smo ju vzeli s seboj na pot. Sam sem tudi 35 let živel v tujini in vem, kaj pomeni, če človek ohrani dediščino, ki jo je prejel od svojih staršev. Zato vas prosim: ohranite jo in skrbite za to, da bi ta dediščina — zakoreninjenost v veri in v ljubezni do slovenskega naroda — ostala še naprej živa med vami. Seveda vem, da je težje predvsem za mladi rod, ki se ne more tako dobro priučiti slovenskega jezika, ki slovenske domovine ne pozna iz svojega osebnega doživetja. Vendar, če se trudimo posredovati to dediščino dalje, sem prepričan, da bo ostala živa. Drugo, kar bi vas prosil in kar vam naročam: Kjerkoli sem srečal naše rojake.po svetu, sem bi! vesel, da so s svojini poštenjem, s svojo pridnostjo, s svojo pravičnostjo, s svojo odprtostjo do drugih pričevali ne samo za evangelij in za Boga, temveč tudi za moralno in versko zdravje našega slovenskega naroda. Zato vas prosim, ostanite taki še naprej. Tako bodo imeli vsi, ki vas srečujejo, pred vami spoštovanje, priznali bodo vaše nravne vrednote in vašo poštenost v življenju. Saj sem prepričan, da ste ravno na tej podlagi zgradili v novem svetu svojo novo življenjsko obliko v družini, v družbi, v poklicnem življenju. Če boste te vrednote o-hranili tudi v bodoče, boste gradili na trdnem temelju. Tretje pa, kar vas prosim: Bodite prijatelji med seboj! Bodite med seboj res taki, ki drug drugega spoštujejo, skušajo razumeti. Naj ne bo razdorov med vami, naj ne bo zaostrovanj ali nasprotij! Vem, da so med vami, kakor je to povsod, ljudje različnega mne- nja. Saj ni mogoče drugače. A če se med seboj spoštujemo, če drug drugemu res želimo dobro, če hočem0 drug drugemu pomagati, potem moremo sodelovati ifl skupno v prijateljstvu graditi — bodisi med rojaki, bodisi z drugimi ljudmi — lepšo prihodnost. Tega prija-teljstva med seboj kot rojaki — med tistimi, ki prihajajo sem iz matične domovine, ali med tistimi, ki $ srečujete tu v novem svetu — tega prijateljstva vafl1 prav iz srca želim. Gospod nadškof, za ves Vaš trud, P vsak Vaš napor, za vso Vašo ljubezen iskrena hvala! Bog Vam ‘polonaj’za vse!!11 srečno pot Vam želimo! Hvala lepa! Ampak hvala in zahvala je z moje strani! Jaz se moram vam zahvaliti! Najprej vašim dušni!1' pastiijem, p. Valerijanu in Vam p. Ciril,ter vsem n3' Šim rojakom tu v Sydneyu in okolici, kjer sem vaS obiskal. Toliko prisrčnosti, gostoljubnosti, prijazno sti in prijateljstva sem doživel! Zato prav prisrčna hvfl' la! Hvala tudi za vse vaše molitve, za vašo zvestobo Rad bom vzel s seboj vaše pozdrave in jih izročil, kje(' koli bom srečal doma vaše znance in prijatelje. Sp0, minjali se vas bomo v molitvi. Ostali bomo z vami ^ vezani, še naprej vas bomo z zanimanjem spremlja'1 Zase pa moram reči, da še z veliko večjim zanim3' njem, saj sem sedaj spoznal veliko vas osebno, pa tu^ kraje in razmere, v katerih živite. Tako upam, da ^ ta moj obisk utrdil in potrdil našo povezanost in na*1 prijateljstvo. Če se bomo še kdaj videli, ne morem fe či, saj ne vem, če bom še kdaj prišel v Avstralijo. Pal pa vas vabim: pridite domov, da se doma srečamo! I" če pridete v Ljubljano, vsi prisrčno dobrodošli tudi fl’ ljubljanski škofiji! G- Sheppard l~ Bini Papadopoulos Borg Lipmann ^r- M. Morsy N. Dey * Pell-Gonzales * E- Szomanski * ^■ Van Nguyen * Babacan J- Corsetti * V- Kent preds. ex-direktor Community Services ministrstva podpr. ex-odvetnik Italian E dication podpr. ex-načelnik Greek VVelfare etničnega inst. član odvetnik Maltese Community član podjetnik Jevvish VVelfare član zdravnik Arabic Societies član linguistka Indian Community član psihologinja Argentiniap Community član inženir Polish Community član direktor Vietnam Community član organizatorka Turkish VVorkers član organizator Italian VVorkers član organizatorka Yugoslav VVelfare VIKTO RUSKA KOMISIJA ZA ETNIČNE ZADEVE JtSTANOVLJENA je bila s posebnim zakonom v !el°riisl April 1983 adelaidski odnm Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 44 Young A v e., l/V. Hindmarsh, S. A, 5007 ( P. O. Box. 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 DOMA so radi rekli: Kadar je dež in zima, je čas za branje in pisanje! Ne vem, če to drži za Avstralijo. Sebe pa tudi poznam, da vedno nerad pišem. No, vsaj zdaj, ko so minili prazniki in je manj dela, bo malo lažje. Letošnja velika noč je bila med slovensko narodno skupino Južne Avstralije posebno doživeta. Ne le zato, ker je velika noč tako velik praznik, ampak tudi zaradi tega, ker smo se Slovenci v Adelaidi za prazni-ker prvikrat zbrali k bogoslužju v naši lastni cerkvi, tem našem skupnem in tako prijetnem domu. Moram reči, da veliko ljudi, ki vstopi v naše svetišče, izrazi občudovanje nad lepoto v skladnosti barv ter nad umetniško-preprosto urejenost cerkve. Tojevponos pridnih in požrtvovalnih rojakov. Prepričan sem, da bo vstali Zveličar v večnosti nagradil vse njihove številne žrtve za naše svetišče. S ponosom moramo zapisati v novi cerkvi prvi dve poroki. Dne 26. marca je stopil pred oltar prvi par. Ženin je Marijan Rocky Pistor — njegov oče Marijan Pistor je doma iz Maribora, mati Karin r. Schumann iz Avstrije, zdaj pa živijo v Royal Parku. Nevesta Suzane Jenko je iz poznane in in za našo skupnost zelo požrtvovalne družine — oče Mario Jenko in mati Ivanka r. Ivančič sta doma iz Slovenskega Primorja, zdaj v Lockleys. Med poročno mašo je prepeval naš mladinski zbor, saj je nevesta Suzi pela pri zboru prav od njegove ustanovitve. Naj se ji tu zahvalim za vse, kar je doprinesla v teku let naši skupnosti! Paru želimo na življenjski poti božjega blagoslova, medsebojnega razumevanja in iskrene ljubezni! Dne 9. aprila pa je stopil pred naš oltar drugi poročni par. Ženin je zdravnik dr. Roderick Imants McGee — njegov oče Colin Raimond je iz Škotske, mati Skaidrita r. Solna pa iz Litvanije. Nevesta je Helena Likar, po poklicu laboratorijski tehnik, iz družine Primorskih Slovencev: oče Stelio Likar, mati Francka Jožefa r. Likar (že pokojna). — Mlademu in prikupnemu paru iz vsega srca čestitamo z željo, da bi bila na življenjski poti srečna in njun zakon poln božjega blagoslova. Kot sem omenil že v prejšnji številki, je pri nas spremenjen čas nedeljske svete maše. Zdaj jo imamo ob deseti uri dopoldne. — Po maši ima redno mladinski zbor svojo pevsko vajo. Poleg veselja, ki smo ga doživljali ob naši novi cerkvi, pa nas je takoj po blagoslovu svetišča hudo prizadela vest, da je adelaidski pomožni škof FILlF KENNEDY težko bolan. Zal se je njegova bolezen Naš pokojni prijatelj škof KennedV Ko'sva se z Ivanom Zagorcem v septembru 1981 napotila v nadškofijo povprašat za dovoljenje, da sffle' mo Slovenci graditi lastno cerkev, sva to važno zadevo urejevala prav s škofom Kennedyjem — adelaidski nadškof Gleeson je bil namreč na počitnicah. Kako naju je škof prijazno sprejel, je težko izraziti v nekaj besedah. Vesel je bil naše odločitve in rad je dal dovoljenje. Na dan 25. julija lanskega leta je bil prvi^ na našem gradbišču: v prisotnosti več sto ljudi, slovenskih rojakov in gostov, je blagoslovil temeljni kamen naše nove cerkve. Izrazil je presenečenje in selje, da delo tako lepo in hitro teče, ter je naši skupnosti iskreno čestital. Ko je bila cerkev gotova, seje zdelo naši skupnosti umestno, da škofa Kennedyja povabimo na slavno*1 blagoslova svetišča, četudi smo za to naprosili našeg3 gosta iz domovine, dr. Alojzija Šuštarja. Z velikim veseljem se je odzval vabilu in obljubil svojo prisotnos1 (tudi v imenu nadškofa Gleesona), odklonil pa som11' ševanje, da je bilo tako lahko vse bogoslužje v slovenskem jeziku. Opoldne na nedeljo blagoslovitve (13. februarja le' tos) sva bila s p. Bazilijem skupno z nadškofom df-Šuštarjem povabljena k nadškofu Gleesonu na kosil0; Škof Kennedy je malo zakasnil, ker seje zamudil £rl nemški skupnosti, kjer je imel mašo z birmovanjef1. Bil pa je zelo dobre volje ih nasmejan in je med smehom povedal, da blagoslova naše cerkve popoldne bo zamudil tako kot kosilo. Res ga ni. Ves nasmejan je prišel med nas in z nad' pred veliko nočjo končala — s smrtjo v °m dr. Šuštaijem ter duliovščino v procesiji stopil ^ nov° cerkev k slovesnosti blagoslova in prvi daritvi. a novem oltarju je tudi škof Kennedy sopodpisal J^jstni list SLOVENSKE CERKVE SVETE DRUŽ1-\ ADELAJDI. Na častnem sedežu je sledil sionski maši in po končanih obredih sprejel v spomin slovenske skupnosti okvirjeno sliko SVETOGOR-k'‘fc milostne podobe. Nato se nam je pridružil sfečanju v Slovenskem domu, kjer smo se zbrali k uski in kratkemu sporedu. ed zakusko je škof Kennedy nenadoma začutil _r°čino in omotico. Opravičil se je, da se mora pred-če ?° P°sl°viti in zaprosil je frančiškana p.Krištofa, p 1 ga spremljal, ker sebi za volanom ni več zaupal. u odhodom pa je še izrazil željo, da bi zbranim VQ°Ve,lcern povedal nekaj besed. Ta njegov zadnji goje k 0ni° V Prevo<^u °bjav>li prihodnjič. Čestital nam ne ta*C° *ePemu usPehu in nas navduševal, naj osta- 0 zvesti Bogu in narodnim izročilom, ki naj jih dedujemo tudi mladi generaciji. ^'aslednjj dan, v ponedeljek zvečer, je telefoniral ^ °fGleeson na slovenski misijon, daje njegov po-Cr>ik škof Kennedy v bolnišnici in težko bolan. Ka- $ Sm° zvedeli, daje diagnoza ugotovila tumorje na mog8a~n'^' SO men<^a našteli in operacija je ne- C . * * • e isti teden je slovenska skupnost Svete Družine slov bolnemu škofu v bolnišnico slovenski šopek s se | enskim trakom in pozdravno karto z iskrenimi be-Šk f11'' Slovenci molimo za Vas, da bi hitro okrevali! ^ K.ennedy seje za pozornost prisrčno zahvalil. |jja lle 23. marca zvečer pa je Adelaida in vsa Avstra-ftedela preko novic na radijskih valovih in televi- zijskih zaslonih, da je priljubljeni škof Filip Kennedy dotrpel. Tudi adelaidske Slovence je vest globoko pretresla. Saj smo se ob njej zavedli, da smo izgubili svojega velikega prijatelja . . . V ponedeljek 28. marca smo se med tritisočglavo množico udeležencev pogreba od rajnega škofa poslovili tudi Slovenci. Edina narodnost, ki je izkazala zadnjo čast pokojnemu z zastopstvom v narodnih nošah (ga. Angela Dodič, gdč. Martina Rant in g. Stane Šubic). V slovo smo mu poklonili cvetje, kije šlo z njegovo krsto v prerani grob. Pri pogrebni maši je nadškof Gleeson v poslovilnem govoru posebej naglasil, kako je pokojni škof Kenne-dy ljubil priseljence in se jim rade volje posvečal. Omenil je, da je končal svoje pastirsko delo z udeležbo pri blagoslovitvi nove cerkve slovenske skupnosti. (“...In a special way, he accepted his mission to the migrant and refugee peoples in our midst. They knevv and loved him because they found in him a true father in Christ. Bishop Kennedy’s last weekend of ministry included holy Mass to celebrate the New Year with the Vietnamese community, Mass and Con-firmation in the German community and the opening of the new Church for the Slovenian community...”) Podoba škofa Kennedyja bo ostala med nami živa, saj smo čutili, da nas je imel rad. Na veliki četrtek smo se zato zbrali v naši cerkvi in zanj darovali sveto mašo. Prosili smo Gospoda, naj pokojnemu poplača z večnim življenjem, on pa naj prosi pri Bogu tudi za našo skupnost, da bo ostala složna ter zvesta Bogu in narodu. Dragi naš prijatelj škof Kennedy, počivaj v miru božjem! P. JANEZ 'a| ki se zdaj imenuje Titov most. Zdaj pa je novi lll0st delno že v prometu in Meljski je odslužil.. . v TOVARNA CELULOZE v Medvodah, ki izdeluje sto let najboljšo beljeno celulozo, bo morala prene-atl 2 delom, če ne bo dobila drugih strojev. Tako so v°°t°vili inšpektorji, da stare tlačne posode niso več ^rne- Že lani je vodstvo zaprosilo za dovoljenje uvo- I nekaj nove opreme iz tujine, pa je prišlo do stabi-ac>jskih ukrepov in z uvozom ni bilo nič. Zdaj se Bajajo za nakup šestnajst let starih uvoženih strojev, 1 So naprodaj v Zagrebu. STIČNA, starodavna cistercijanska opatija, sodi po Jem zgodovinskem sporočilu in pomenu med pr- v°vrst; Sl ne verske, kulturne in zgodovinske spomenike Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalo A. V. MOTOR BODY REP AIR 1/117 LEVVIS RD.. WANTIRNA SOUTH, 315 VIC. — Telefon delavpice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOU v °veniji. Ob koncu vojne soji odvzeli in podržavili ‘no njene posesti ter znatni del samostanskih pro-rov, v katerih so namestili gimnazijo in osemletko. ^Prostori so od leta 1981 prazni, ker so dogradili 0 šolsko središče v Ivančni gorici. Oblasti so v etku tega leta opatiji vrnile ključe teh izpraznjenih utorov, stiški samostan pa razglasile za kulturni in K°dovinski spomenik. Ve , ^OVo\)enjem Komisije SR Slovenije za odnose z Vor* skupnostmi ter občino Grosuplje in v dogo-njeri z nadškofijo je vodstvo opatije določilo izpraz-'^mostanske prostore za zbirko slovenske cer-vi^ene umetnosti. Ta nekakšna stalna razstava zgodo-kri rVernosti na Slovenskem bo obsegala čas od po-bo anJe n j a Slovencev pa do današnjih dni, deloma ^P^azala tudi krščanstvo na naših tleh iz rimskih de|^Se to je v načrtu, bo pa vzelo veliko časa, dosti ln stroškov, predno bodo prostori pripravni za Misij uresničitev. Saj je prav ta del samostana, ki je bil toliko let pod državno upravo, potreben temeljite obnove in nujnih popravil. Opatija se je takoj lotila strehe ter žlebov in vzelo bo nekaj let, da bo obnovljena tudi notranjost. LJUBLJANČANE je zopet doletelo “veselo” presenečenje — povišanje izdatkov. “Delo” poroča, da bodo morali meščani na predlog mestnega odbora za komunalno gospodarstvo petih ljubljanskih občin plačati od aprila dalje 58,1% več za odvažanje smeti, davek na odvodne kanale se bo dvignil za 56,7%, vodarina za 47,5%, ometanje dimnikov pa za 21,1%. IZ MURSKE SOBOTE je prišlo poročilo, da so se-stavljalci gradiva skupnosti družbenih dejavnosti pripravili vodjem delegacij in predsednikom konferenc “prijetno” zadevo: dali šo jim nič manj kot 700 strani gradiva — po teži točno 1100 gramov. Pišejo, da bo moral vsak prejemnik prebiti nad 35 ur, da bo gradivo s premislekom prebral. Poročilo zaključuje: “In potem? — Ob koncu ne bo vedel nič več, kaj je bral ob začetku .. .” DA JE CERKEV pripravila novi cerkveni zakonik, smo v MISLIH že poročali. Dne 25.januarja gaje sveti oče podpisal. Ker je zakonik v izvirniku pisan v latinskem jeziku, bodo posamezne škofovske konference morale poskrbeti za prevode v domače jezike. V Sloveniji so škofje že imenovali posebno komisijo za slovenski prevod zakonika, za njenega predsednika pa duhovnika dr. Stanka Ojnika. Za sodelovanje pri dokončni redakciji je nadškof naprosil tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki se je vabilu odzvala. — S prevodom cerkvenega zakonika bodo morale krajevne Cerkve postopoma poskrbeti tudi za lastno zakonodajo, saj nova pravna ureditev marsikaj prepušča vodstvom krajevnih Cerkva. S prevodom bomo Slovenci po času gotovo spet prehiteli druge; angleško govoreči svet prav gotovo. Božja Useda Po apostolih se je godilč mn<^ nihCgU^eZev mec* ljudstvom. Bili so vsi skupaj v Salomonovem stebreniku. Izmed, ni upal družiti se z njimi, pac pa jih je ljudstvo poveličevalo. Bolj in bolj P|j ^ a •> kateri so verovali v Gospoda, množice moz in zena, tako da so celo n2 ;a |^on'^e 'n jih polagali na postelje in nosila, da bi ob Petrovem prihodu vsaj ^rned njih obsencila. Prihajala pa je v Jeruzalem tudi množica iz sose1 duhovni: in vsi so bili ozdravljeni. in takimi, ki so jih mučili nečisti (Iz Apostolskih del 5, 12 — 16) kr; Jaz, Janez, vas brat in sodelei beSecjJgStVa 'n potrpljivosti v Jezusu, sem bil na otoku, ki se imenuje Patmos, za2a m zaradi pričevanja o Jezusu. Na Gospodov dan sem se zamaknil in seltnerj °J rnocan glas kakor glas trombe, ki je velel: "Kar vidiš, zapisi v knjigo ipn j^111 cerkvam." Obrnil sem se, da bi videl, kateri glas je govoril z menoj; in 1 do|gQ 2*atih svečnikov in v sredi svečnikov podobnega Sinu človekovemu, o^kj^0 haljo in opasanega na prsih z zlatim pasom. Ko sem ga zagledal, sem P‘prvj . n°9am kakor mrtev; in položil je svojo desnico name in rekel: "IMe boj se»d2ern?. ^0slednji in Živi; in bil sem mrtev in, glej, živim večno in imam ključe ! Ja- Zapisi torej, kar si videl, kar je in kar se bo zgodilo poslej." )jiga p, az°detja 1, 9 - 11a. 12 - 13. 17 - 19) BELA nemija Z BELO NEDELJO, kot imenujemo prvo nedeljo po velikonočni, zaključimo teden dni posebnega spominjanja Gospodovega vstajenja. Spominski dogodek je prevažen, da bi ga opravili z enodnevnim praznikom Kar ves teden posebno glasno doni po cerkvah vesela Aleluja in spominja vernike m vstalega Zveličarja. Prvo berilo bele nedelje govori o množicah, ki so se pridruževale apostolom Drugo berilo je iz knjige Razodetja: govori o vstalem Kristusu, ki živi vekomaj. Janez ga gleda oblečenega v “dolgo haljo in opasanega na prsih z zlatim pasom. ” Četudi ne pove, si Kristusovo haljo nujno predstavljamo bele barve v vsej svoji neomadeževanosti in bleščeči se lepoti vstajenja. Evangelij bele nedelje pa nam govori o dogodku, ki se je zgodil po prvem prikazanju vstalega Gospoda apostolom, ko Tomaža ni bilo med njimi. Mož je bil trd in ni hotel sprejeti veselega sporočila, dokler se sam ne prepriča. Teden po nedelji vstajenja ga je vstali Kristus poklical na zagovor in ga prepričal o svojem resničnem življenju kljub strašni smrti na križu. In apostol Tomaž je slišal skoraj kot očitek: “Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli pa so vert vali. ” Nedeljo po veliki noči imenujemo BELO v spott1' na to, da so nekdaj novokrščenci na ta dan odlo!l‘ svoja bela oblačila. Ob krstu na veliko soboto sol1' oblekli in i’ njih obhajali svojo pr\’o veliko noč W kristjani. Od svila velikonočnega jutra dalje so ^ dan hodili k sveti daritvi. Bela obleka jih je posebl spominjala, kaj so prejeli pri krstu in kaj so vstale’1*' Kristusu ob tem obljubili. Praksa Cerkve z ozirom na krst se je v teku sto tij spremenila, ime BELA NEDELJA pa je ostalo. nas ne spomni samo na nekdanje krščenee v W oblačilih - spomni naj nas živo tudi na naš krst. Prejeli smo ga kot majhni otroci, zato ga mOr Sevanja pa se duhovnikova vzpodbudna beseda pri lZr°čitvi belega krstnega oblačilca glasi:"!., postal(a) 57 n°Vcl stvar in oblekel (la) si Kristusa. To belo obla- Cii 0 naj ti bo v znamenje tega dostojanstva; nauki in Z^edi tvojih sorodnikov pa naj te podpirajo, da ga °s brez madeža prineself la) v večno življenje. ” V besedah je že povedano, kaj predvsem pomeni Upi , 1 a barva v jeziku in rabi Cerkve: n e o m a d e -_e v a n o s t, duhovno čistost, p o sv e -c u i o c o milost. ob l/ali nikoli nismo znali prav ceniti Takrat je tu3i nas hovnik-krstitelj zagrnil z belim prtičem, če ni na položil celo belo krstno oblekeo. Pri tem nam ]e ročil: “Prejmi belo oblačilo in ga prinesi brez nia^’ pred sodni stol Gospoda našega Jezusa Kristusa, boš imel(a) v’ečno življenje!” V pokoncilskem obrf ’°tovo se še spominjamo, kako smo si kot otroci fazlagi Jezusove prilike o kraljevi svatbi predstav-j Vi'e povabljene v belih oblekah, tistega pa, ki po Rusovih besedah “ni imel svatovskega oblačila”, eSa zamazanega in raztrganega. Prav tako nam sveto I _ ° sHka izvoljene v nebesih “oblečene v bela oblita . Tako jih je gledal evangelist Janez (Raz 7, 9), s 1 l‘ste, ki jih je videl v najožjem Jagnjetovem emstvu; o njih je namreč zapisal: “Ti so odkupljeni e“ ljudi kot prvenci za Boga in za Jagnje in v njih 11 se ni-našla laž; brezmadežni so. "(Raz 14, 5). Zato se nam zdi samo ob sebi umevno, da so tudi otroci, ko prvikrat prejmejo Jagnje božje, prvo sveto obhajilo, belo oblečeni ter se oltar in vse drugo za to slovesnost belo okrasi. Tudi za sveto birmo in celo za poroko cenimo belo barvo bolj ko druge. Bela barva je veljala že poganskim Grkom in tudi Rimljanom za prazniško. Razumljivo! S svojo belino kar sama vzbuja v človeku občutek svežosti, očiščenja, vedrosti in duhovnega veselja, skratka: vse tisto, kar imenujemo “prazniško razpoloženje”. Prav zato je tudi Cerkev belo barvo najprej in vsa prva stoletja najbrž kot edino barvo uporabljala pri bogoslužju. To prednost je beli barvi dala verjetno tudi zaradi tega, ker se v svetem pismu večkrat omenja: “bela ko luč” in “svetla, silno bela, ko sneg, kakor ne more beliti noben belivec na zemlji”, so bila Jezusova oblačila pri spremenjenju na gori (Mt 17, 2; Mr 9, 3); “oblačilo, belo ko sneg”, je imel glasnik Jezusovega vstajenja, angel, ki so ga žene videle v praznem grobu (Mt 28, 3); in v belo sta bila oblečena angela, ki sta apostolom po vnebohodu oznanila Jezusovo večno poveličanje (Apd 1, 10). Zato lahko razumemo, zakaj je še danes ravno bela barva določena za Gospodove praznike ter za vse nedelje po veliki noči. Mašnik v svetlem belem plašču mm pač najlepše predstavlja Kristusa, ki spet prihaja med nas, da nas po sveti daritvi očisti, da bo tudi naša duša bela ko sneg in svetla ko luč. Kot znanilka duhovhe lepote in čistosti pa se uporablja bela mašna obleka tudi na Marijine praznike ter godove angelov in svetnikov, ki niso mučenci Saj nas bela barva mašnega plašča kaj lahko spomni na duhovno lepoto tistih, ki jih slavimo v veliki meri prav zato, da bi sami z brezmadežnim življenjem in v službi Bogu hiteli za njimi Kako dragi so nam spomini na lepo zimsko jutro, ko vse pokriva sveže zapadli sneg! Ali kako lep je spomin na domači sadovnjak za hišo, ki so ga na spomlad kar čez noč posule bele marjetice in se je vse drevje razpustilo v belo cvetje! Tako bela in cvetoča in sad obetajoča je bila tudi naša duša i’ jutru življenja - po krstu. Ali je še? Če je, potem “blagor čistim v srcu Če ni, pa naj za nas velja: Blagor tistim “ki so oprali (obelili!) svoja oblačila in jih očistili s krvjo Jagnjetovo” (Raz 7, 14). To smo, upam; storili v spokornem postnem času, zato se zdaj res lahko veselimo s Cerkvijo beline svojih duš. Če pa nismo storili, je še prilika! Samo nikar ne odlašajmo, da nas ne prehiti čas!. . . Misli, April l98 Nl'Sll> Apri! 1983 l ^ izpod sgdneijskih stolpov Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael's S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W„ 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphaefs Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478 KRSTI Anthony Joseph Lah, Georges Hall, N. S. W. — Oče Jože, mati Olga r. Ovijač. Botra sta bila Vinko in Marija Ovijač. — Merrylands, 3. aprila 1983. Adam Hue, Killamey Heights, N. S. W. — Oče Sam, mati Mari r. Ovijač. Botra sta bila Vinko in Marija Ovijač. — Merrylands, 3. aprila 1983. Benjamin Žnidaršič, Hilltop, N. S. W. — Oče Alfonz, mati Brigita r. Bulovec. Botra sta bila Karlo in Milena Ovijach. — Merrylands, 4. aprila 1983. Ana Obal, Kemblavvarra, N. S. W. — Oče Albin, mati Tanja r. Taneska. Botra je bila Diane Majlov -Merrylands, med nedeljsko službo božjo 4. aprila 1983. Vsem družinam naše čestitke! VELIKA NOČ je zopet za nami. To leto smo imeli deževen dan, pa je kljub temu prišlo veliko rojakov od vseh strani, da je bilo pri vseh treh mašah velike nedelje pri Sv. Rafaelu vse zasedeno. Glavna služba božja ob 9:30 je bila tako obiskana, da mnogi sploh niso mogli v cerkev. Bog povrni članom obeh zborov za petje pri bogoslužju, pa seveda ministrantom, ki tako radi prihajajo, da jih imamo vsako nedeljo najmanj deset pred oltarjem. Nekaj novih je bilo sprejetih v ministrantsko službo na veliki četrtek pri večerni maši. Omeniti moram tudi tiste, ki se radi odzovejo in berejo mašna berila, recitirajo prošnje vernikov, pobirajo pri darovanju, skrbe za čistočo cerkve in krašenje. Zalivala tudi pevovodjem in organistom. Če sem koga izpustil, naj mi oprosti! Vseh naših dobrotnikov se redno spominjamo pri svetih mašah in molitvah. Bog povrni tudi vsem, ki so za praznike prispevali za razne namene našega verskega središča ter pomagali pri PIRHO-VANJU s pripravami, pri prodaji okrepčil in peciva in pri pospravljanju, ter vsem, ki so prispevali nagra- de za srečolov. Med dobrotniki naj omenim tudi ansambel “Fantje treh dežel”, ki so nam za velikonočno zabavo igrali brezplačno. Naj omenim, da bosta v maju za dobrotnike središča opravljeni dve maši. SLUŽBE BOŽJE za nedelje so kot navadno ob 9:30 (pol ure prej prilika za spoved) dopoldan, ter ob sobotah zvečer ob sedmih. Ta seveda velja za nedeljsko. — Večerna maša bo tudi na prvi petek (6.maja), kateri sledi pobožnost v čast Srcu Jezusovemu, kakor večerni maši na prvo soboto sledi pobožnost v čast Srcu Marijinemu. VNEBOHOD je tudi v Avstraliji zapovedan praznik. Zato bo pri Sv.Rafaelu na ta dan (četrtek 12. maja) večerna maša ob sedmih. Velik praznik so tudi binkošti, kijih letos obhajamo na nedeljo 22. maja. USTOLIČENJE novega sydneyskega nadškofa bo v tukajšnji stolnici v četrtek 27. aprila ob 7:30 zvečer. Vsi smo vabljeni k udeležbi. Imeli bodo televizijski prenos (closed circuit) za množice zunaj cerkve in tu-ti v spodnji cerkvi (kripti). Novi nadškof nam je že znan, saj nam je pred leti blagoslovil zvonove, ko je o-pravljal službo nadpastirja zunanjega zapadnega dela sydneyske nadškofije. Ime mu je Edvard BedaClancy in je bil zadnja leta nadškof v Canberri. Naša narodna skupina mu je ob imenovanju poslala telegramske čestitke. Lepo se je zahvalil in prosi nas, naj ga podpremo z molitvijo. SREČANJE MLADIH bo pri Sv. Rafaelu — letos že drugič — na nedeljo 1. maja. Zberejo se v sobi za odrom, ki je za silo pripravljena. Srečanja vodi pater Ciril. Prvega sestanka se je udeležilo na belo nedeljo nekaj nad dvajset mladincev. Toda kje so ostali? .. . MAJSKO ROMANJE V Earlwood pride letos ravno na binkoštno nedeljo, 22. maja. Ob treh popoldan bomo imeli pri lurški votlini sveto mašo in marijansk0 pobožnost. Letos, ko praznujemo sveto leto našega odrešenja, naj bi si vsi še posebej prizadevali za števil' no udeležbo pri verskih prireditvah. Naj omenim, da romanje zaradi slabega vremena ne bo odpadlo, le mašo bomo imeli v tamkajšnji cerkvi namesto pri votlini’ POSTNO ROMANJE, ki smo ga 6. marca prirediliv Campbelltown, je pritegnilo komaj 200 rojakov. Ne" kateri pravijo, da jih še toliko ni bilo. Res zadnje čase opažam, da je vedno več prireditev, kar je znart>e' nje aktivnosti. Žal le na zabavnem polju — vera in kul' tura sta potisnjeni v ozadje. Imam vtis, da za nekatere trajajo pustne prireditve kar,cel postni čas. Prav o ter" se mislim ob priliki bolj na široko razpisati. SESTRSKO STANOVANJE za odrom dvorane kliče po strehi. V deževnem vremenu voda zamak3 L sPodnje prostore. Zidar je hitel, daje čim prej konča! Sv°je delo — zdaj čakamo dobrotnikov za streho. Les 2a ostrešje že imamo, pločevina, žlebovi in izolacija Pa še niso naročeni, ker pač ni sredstev. Vedeti mora-h^O’ da bo morala biti dosedanja sestrska hiša podrta 'n Prostor pripravljen za parkališče, predno bo izdano okončno dovoljenje za prireditve v dvorani. Zato se -Po priporočam dobrotnikom — dosedanjim in novim - v prepričanju, da nas tudi tokrat ne bodo pusti-na cedilu. Saj notranja oprema lahko počaka, streha Pa Je važna in za vaše razumevanje že vnaprej hvala! Materinska proslava s piknikom bo v errylandsu v nedeljo 8. maja po sveti maši. Pri sveti 'Oaši (oj, 9;30) se bomo spomnili vseh naših živih in Pokojnih mater, nato jih bodo otroci pozdravili s po-n° igrico ter odrskim sporedom v dvorani. Pred-s avi sledi naš običajni piknik. Vabljeni! RADIJSKE ODDAJE na 2EA v priredbi našega veriga središča lahko poslušate v nedeljo 1. maja ( ob 7:30 zjutraj) in v torek 17. maja (ob 10:15 zvečer). P °h naj bi vsi z zanimanjem sledili vsem slovenskim Jajam, saj samo tako dosegajo svoj namen. Zaželje-k ,So tudi razni predlogi, kaj pogrešate v oddajah in aJ vam pri njih najbolj ugaja. Pišite na 2 EA, Sloven-K| Program, P. O. BOX 21, G.P.O. Sydney, 2001. ^OJNICO v Merrylandsu ima naše versko sredi- 2a vred spet v petek 6. maja. V ta namen se priporočamo Prodajo primerne predmete: knjige in revije trajne n°sti, obleko, lončnice, pecivo . . . WOLLONGONG ima slovensko službo božjo na I aterinski dan (nedelja 8. maja) ob petih popoldan: ^ običajno v Villa Maria kapeli. Pred mašo je prilika Velikonočno spoved. .. CANBERRA je za slovensko mašo na vrsti v nedelj0 '5. maja ob 11:30 dopoldan (Red Hill) in pred 08°služjem je spovedovanje. newcastle pride na vrsto za slovensko mašo v sj° 29. maja (peta nedelja v mesecu). Bo ob še-|.^ zvečer v Hamiltonu. Pred mašo je še prilika za ve-°nočno spoved, saj je ta nedelja (praznik Sv. Troji- ce) zadnji dan velikonočne dobe. Po maši imamo običajno čajanko v dvorani poleg cerkve. IZ SRCA HVALA slovenskemu društvu v Canberri, ki se je lepo potrudilo za dostojen sprejem nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in priredilo njemu na čast tudi slavnostno večerjo v svojem domu. Enako zahvala brisbanskemu društvu, ki je po maši organiziralo srečanje z nadškofom v dvorani poleg cerkve. Enaka zahvala rojakom v Wollongongu in Newcastlu, ki so prav tako organizirali ob obisku visokega gosta zakusko ter srečanje rojakov z nadškofom. Posebna zahvala gre. seveda sydneyskim rojakom za številno udeležbo pri pričakanju nadškofa na sydneyskem letališču, za sijajno pomoč in organizacijo pri slavnostni službi božji, pri birmi in pri sporedu blagoslovitve dvorane. Možem, ženam in mladini: Bog povrni! NOVI GROBOVI V ponedeljek 21. marca je v Westmead bolnišnici umrl ANTON MATIJA DOMAJNKO. Rojen je bil na Stari gori (Videm pri Ščavnici) dne 25. februarja 1935. Leta 1955 seje v Bučkovcih poročil s Terezijo Kukovec, v Avstralijo pa je družina dospela leta 1962. Mnogo let so Domajnkovi živeli v Geelongu (Vic.) in pokojnik je bil aktiven tudi pri tamkajšnjem društvu. Leta 1977 pa seje preselil k nam in pokojnik je bil zaposlen kot preddelavec pri Comalco Aluminium. Žal je vmes posegla zavratna bolezen, po raznih bolnišnicah so bolniku podaljševali življenje, končno ni bilo več ponoči. Nekaj dni pred smrtjo je pokojnik prejel zakrament svetega maziljenja in sveto popotnico ter tako lepo pripravljen odšel s tega sveta. Pogrebno mašo smo imeli pri Sv .Rafaelu v Merrylandsu na petek 25. marca, ravno na praznik Gospodovega oznanjenja, pokopan pa je bil na pokopališču St. Mairys. Pokojnik zapušča dva sinova (Zvonka, 27 let, in Slavka, 25 let), ki oba živita v Geelongu, v Penrithi^ kjer je zdaj živel, pa Štefico r. Horg, ženo drugega zakona. Njegovi starši so že pokojni, ima pa dve sestri v Mariboru. — Pokojnik je svojo bolezen res junaško prenašal in bil delaven do zadnjega. Na smrtni postelji se je hvaležno zahvaljeval za obiske in svojce tola- SLO VENI A N FUNERAL SER VICE y24 5408 A.F.D.A 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. k žil, naj ne žalujejo. Dotrpel je po nekaj dnevih hudih bolečin ves vdan v božjo voljo. V ponedeljek 28. marca je v Yagoona Nursing Home umrl rojak IVAN PRETCHLER. Rojen je bil 4. maja 1905 v Mariboru. Pred boleznijo je bil zaposlen v kuhinji Coneord Repatriation Hospital-u. Odkar ga je zadela kap, je preživel v imenovanem domu za onemogle, ker je bil nepokreten. Pokopan je bil na veliki četrtek (31. marca) na slovenskem pokopališču v Rookwoodu (grob št. 72), maša zadušnica pa je bila opravljena pri nas dne 12. aprila. Pokojnik zapušča v Mariboru brata Edvarda ter sestri Marijo in Anico. V ponedeljek 11. aprila je v bolnišnici svetega Vincencija umrla ALBINA KERN r. Rojc. Doma je bila iz Gornjega Zemona (Ilirska Bistrica) kot hčerka Ivana Rojc in Marije r. Hrvatin. Dne 7. februarja 1959 se je v Paddingtonu poročila z Janezom Kernom in zdaj poleg njega zapušča še hčerko Suzano in sina Johna, pa tudi sestro Ivanko por. Juriševič, brata Vinka in Evgena, v domovini pa še Cveto, Agico, Angelo, Toneta, Mileno in Ireno (starša pa sta že pokojna). Brat Ivan je umrl pred nekaj leti. Pokojnica je bila zaposlena pri Sterling Mesh v Marrickville. Bila je skrbna žena in mati, vedno delavna in vesela, nikoli v življenju resno bolna. Dne 11. marca je prvič začutila močne bolečine v glavi in kmalu nato je bila operirana. Po kratkem izboljšanju je nastopilo krvavenje, bolnica je izgubila zavest in nekaj dni kasneje dotrpela. Za odhod v večnost je bila pripravljena, saj je pred operacijo prejela zakramente, po poslabšanju pa ponovno še sveto maziljenje. Grob je dobila na našem pokopališču v Rookvvoodu po pogrebni maši, ki smo jo imeli pri Sv. Rafaelu v četrtek 14. aprila. Vsem sorodnikom omenjenih pokojnikov naše sožalje. Bog in Mati božja tolažnica žalostnih naj jim bosta uteha. Mi vsi pa vključimo rajne v svoje molitve! P. VALERIJAH Pozdravljena, kako lepo je seči ti v roko, objeti te in potopiti v tvoje se oči, pozdravljena! Kdaj zadnjič stisnil sem te v objem, kdaj božal svilene sem lase, obrisal solze razočaranja, pozdravljena! Kako lepo je biti tu na obisku, kako se spremenil je tvoj nasmeh! Postarala sva se in postala razumljiva, pozdravljena, kako je topla tvoja roka. Ne obračaj se, ne skrbi za prtljago, ne kliči moža in otrok, ostani z mano, v objemu trdem, pozdravljena, moja mala! Kako dišiš po sreči in spoznanju, da sva starejša, da sva si odpustila. Kako drhtiš v objemu, moja draga, pozdravljena, o hčerka mala. Pozdravljena, kako lepo je seči ti v roko, in pozabiti na oceane, ki so te mi vzeli. Po dolgih letih spet objeti te in — reči ne Nasvidenje, ampak Pozdravljena, pozdravljena moja mladost, moje življenje, hčerka draga . ■ ■ DANIJELA H L IS THlRlOA Gorence L. Barclay: Unesem Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko roman (DESETO POGLA VJE: IZPOVED ) Carth je stal na prvi stopnici in je teti Parkerjevi po-aJal pismo, ki ji je bilo padlo na tla. “Lahko noč, miss Champion!« je odgovoril. hip sta se srečala z očmi, toda ni ji ponudil roke m delal se je, kot da ne vidi roke, ki mu jo je napol kujala. ‘‘Sprla sta se!« je pripomnila teta Parkerjeva. »Sirota!« je rekla miss Lister. »Zelo rada jo imam, ra duša je. Misliia sem, da je pametnejša kot me.« ‘‘Zabita je kar se da!« jo je presodila teta. »No, ja> saj nj sama kriva, da je taka. Svojega obraza c ni delala sama,« jo je skušala opravičiti miss Lister. »Res je, vendar se tudi nič ni potrudila, da bi si ga dala ciarediti. Ona je utelešenje tega, čemur Walter Scott av’i 'narava v vsej svoji grdoti’.« “Draga teta,« je z nekam utrujenim glasom posredovala kiSs Lis-ter, »prihranite si napor, da navajate angleške Veas*e • • • Popolnoma odveč je, saj že tako ali tako dobro 11 > da ste prebrali vse. Sva že pri moji sobi. Pojdite Pa trenutkov z menoj in izvolite sesti na divan, jaz HeV m sec^a v ta-le razkošni naslanjač. Rada bi vam dala 2 aJ nujnih pojasnil... Nekaj bi vam rada povedala v ^0^.z miss Champion. Ponavljam: plemenita duša je, je nJe čutim pravo prijateljstvo. Ne morem trditi, da je Ven Pa ™a ^eP° postavo in tudi obleči se zna okusno, kot ° ^enarja 'ma in lahko bi si kupila še več biserov, se k- ™am Jaz' vendar je toliko pametna, da uvidi, kako Pa 1Ser* nJer,i temni polti ne podajajo. Zelo rada imam 'Hiih ženske. Take ženske moški obožujejo; ne zaradi in °Ve zunanjosti, ampak zaradi tega, kar v resnici so &kJTlCn*rn, draga teta, da je to resnični okras vsake žen- • • Čez deset let bo miss Champion še prav to, kar je '■s- jaz pa se bom morala na vse kriplje truditi, da q °stala to, kar ne morem več biti — lepotica. Glede pa na Dalmaina pa tole: oči meče za vsako od nas, srca še ne ^a nobeni. Njegove lepe besede in občudujoče oči ki n.e,Porn<-'n.ijo ženitvene ponudbe, kajti on je eden tistih, ne ls^ejo idealno ženo in se ne bo poročil z nobeno, ki Ustreza njegovemu idealu. Ne bo se ženil zaradi de- NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $21.- Olga Saulig; $20.- Jože Potočnik, Vilko Pavlič, Uroš Stankovič; $14,— Miro Novak, Ivan Cetin, Janez Lah, Ivan Mohar, Olga Lagond^f, Bernard Zidar, Anton Brne, Anton Knap, Mirko Petruša, Rezika Smolič; $11.50 Julka Smole, Lojzka Feguš;$ 10.— Anton Bogovič, N. N., Karel Strancar; $9.— Slavko Jernejčič, S tankoV rankar, Maria Leber, Ernest Rutar, Marija Mag-dalenič; $8.—Viljem Mrdjen; $6.—Jože Konda, Valentin Lenko, Bernarda Zadel, Maks Brunčič; $5.— Ludvik Tušek, Sofia Krojs, Dušan Zore, Ana Vogrinčič, Valentina Marksel, Jože Marinč; $4.30 Sylvia Goetzl; $4,— Anka Brgoč, Silva Krčmar, Ivan Paušič, Franc Juha, Marija Kos, Terezija Si-munkovič, Franc Plut, Maria Pfajfer, Frank Flisar, Dore Kavčič, Marija Gorjan, Zdenka Novak, Milka Tomažič, Jože Šoba, Ivan Fatur, Franc Pavlovič, Stefan Muzlaj, Tony Lovrec, Vida Koželj, Katrina Tkalčevič, Alojz Kofol, Rafael Žičkar, Jakob Božič, Branko Jerin, Andrej Lenarčič, Olga Metlikovec, Krista Golob, Franc Mautner, Ivanka Bobek, Drago Tomac, Zofija Brkovec, Herman fiarkan, Miroslav Colja, Slavko Hrast, Marija Spernjak, Albin Dra-šček, Irena Renko, Štefka Tomšič, Anton Berkopec; $3.— Jakob Otorepec, Martin Pirc, Stane Kalc, Peter Bizjan; $2.— Zofka Juryszczuk, Anton Volk, Albina Dekleva, Marija Gros, Kristina Hrast, Anton Muha, Lucija Sulič, Mihael Ulcej, Anton Kociper, Ivan Den-§a; $1.— Frančiška Mukavec, N. N., Gašper Čememik, Miro Bole, Marta Ogrizek, Mihael Žilavec, Ivana Berginc. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $ 100,— Janez Šveb; $50,— L.&M. Martin; $40.— Marija Radin; $20,— N. N., Ivanka Bajt z družino, (A.C.T.) namesto velikonočnih voščilnih kart prijateljem in znancem; $18.— Anton Bogovič; $10,— M. Bavdek (za lačne otroke); $6.- N. N. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $70,- N. N. (Sydney); $20,- N.N.(za lačne); $10,— Anton Muha (za lačne). narja, saj ga ima sam več kot dovolj; pa tudi če ga ne bi imel, ga ne bi skušal dobiti na tak način. Na svoji bodoči ženi tudi ne bo iskal lepote, kajti obožuje toniku lepih obrazov, da nikdar ne ve, če mu čez štiriindvajset ur ne bo kateri obraz ljubši. Ne bo se oženil niti z dobroto, nadarjenostjo ali krepostjo, kajti v tem pogledu je Jane Champion njegov ideal. Ona pa je hkrati preveč bistra, da bi svojo grdoto ponujala takemu sladokusci' lepote! Povrh svega se čuti skoraj kot Garthova mama. Garth Dalmain, ta ljubki fantek, bo bridko razočaran, ko mu bo Jane rekla ’ne’, to bo pa storila prav gotovo zaradi vsega, kar sem povedala. Ko se je te tri dni Garth smukaj okoli mene, ste vii in še nekatere druge spremljale z očmi vsak najin gib in kar ganljivo verjele, da sva noro zatreskana dirug v drugega. Mislile ste, da kar poljublja tla, po katerih sem stopala jaz, da komaj še šteje ure, ki ga ločijo od mene. On pa je bil rad z menoj samo zato, ker sem ga razumela in mu pomagala, da se je pogovor suka* okoli nje. Ko bi me imeli zares radi, bi našli kak nenadef vzrok, da bi takoj zjutraj odpotovali... Zdaj pa, drag3 teta, nič več ne ostajajte tu in ne skušajte modrovati; kajti povedala sem vam prav vse, kar sem o tej stvar* mislila. Mimo pojdite k počitku lin pustite me, da enak0 storim tudi jaz, kajti obleka me kar tišči... Lahko noc> draga teta, sanjajte kaj lepega!« Ko je teta odšla, se je Paulina slekla, ugasnila luč i]1 odprla vsa okna. Dolgo časa je opazovala mirno anglešk0 pokrajino, ki se je kopala v mesečeni. Potem'je zašepe' tala: »Dobro sem vas branila, Garth, čeprav si tega nistf zaslužili. Že pred nekaj tedni bi me morali opozoriti na Jane, da se ne bi brez potrebe govorilo o meni v zvezi 2 vami... Vi boste, mislim, še naprej vzdihovali za mes£' cem. Ko boste odkrili, da ga ne morete doseči, se ne bost1-’ spomnili, da si poiščete nadomestek pri kaki zemeljs^1 svetlobi!« je končala smeje in kar porogljivo, kajti rad3 se je pošalila tudi na svoj račun in ne le na tuj. Njen0 srce ni hotelo priznati nobene izgube. Ta čas pa je Jane na vrh stopnic zavila na levo ter počasi prišla do svoje sobe. Garth ni prijel roke, ki mu jo je ponujala in dobro je vedela, zakaj ne. Ne bo ji več hotel stisniti roke kot prijatelj, če mu j® ne bo hotela podati za zmeraj, bo izgubila tudi prijatelj^1 stisk. To, kar je bilo med njima doslej, se ne more vec vrniti. Zaklenila je vrata za seboj. Dobro mora premisliti vprašanje svoje in njegove p1"1’ hodnositi. Oh, ko bi mogla zakleniti vrata vsem misli111' ki niso on, in sprejeti čudoviti dar ljubezni, ki ga ji V° klanja! Vsaj za nekaj časa ga bo sprejela. Saj ima tudi olV' pravico do ene ure sreče. Toda potem se bo morala odi0 čiti in prevzeti del bremena, ki ji gre, pomisliti bo mora*!'1 na posledice, ki bi sledile iz njune poroke. Resno mor'1 Naš podzemski biser: Postojnska jama premisliti, kaj bi vse to pomenilo Zanjo. TUDI TO LETO POLET : 8. JUNIJA MELBOURNE/SYDNEY - LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije: Iz Melbourna: 8/6/83 ob 09.25 AM Iz Sydneya : 8/6/83 ob 12.40 DONVAL tRAVEL Prihod v Ljubljano: 9/6/83 ob 04.55 zjutraj Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Ruad, E A ST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) . Jiuie se je prav dobro poznala. Zavedala se je, koliko vredna, vendar ni bila sebična, da bi zdaj mislila samo a svojo ilastno srečo. Ni prižgala luči. Tipaje je šla do okna, ga odprla, vzela 01 in sedla. Z lakti se je naslonila na okensko polico, ? ®.avo na dlaneh, oči pa je uprla na teraso, ki je bila vsa 'a Ii,;a z mesečino. Ni Jeno okno je bilo skoraj točno nasproti kraju, kjer je stala prej z Garthom. Razločno je videla kamnitega Va in vazo rdečih geranij. Pred očmi ji je spet zaživelo, kar se je zgodilo tam. Prepustila se je spominom. ne 010 sprejeti mora Garthovo ponudbo in nikoli več e bo samevala, življenje bo imelo lepši, polnejši po- ^en da ZA CERKEV V NOVI GORICI: $50,- N. N.; $20,- N. N.; $7,-T. R. ZA SLOMŠKOV POSTOPEK: $50,— Franc Pongračič z družino. BOG POVRNI DOBROTNIKOM! VERSKO SREDIŠČE V KEVZ ima zopet na razpolago zalogo "Slovenskih majic" s kaj pomembnim'sporočilom: Garth jo bo vedno potreboval, ona bo vedno tu, ^ se odzove njegovemu klicu. ’Je dobro tako, dragi?’ ga .0 vPrašala in Garthov glas bo vedno odgovarjal: 'Dobro Je' duša!’ Jane se je v temi nasmehnila. V globini njene duše je ^ ‘Melo neko novo spoznanje. Sladki nasmeh je izdajal, Je naenkrat okusila pravo srečo žene: »On je moj, jaz »E8 tvtov NIAN njegova!« tla ^eno srce se Je darovalo brez pridržka in od veselja, v. se more tako darovati, se je to velikodušno srce Jcar sJrji0 J ^ Sc ^°^eni se je v nJej zbudila mati in začutila je, kako y Materinska nežnost prepleta s pristno ljubeznijo žene. rn Ir>0^u> ki ga ljubi, je mnogo otroškega. Zlasti to, da ne re biti brez nje, ljubljene. (Nadaljevanje) Majice so vseh velikosti. Cena je nekoliko poskočila od prejšnjih dveh dobav, pa vseeno ni previsoka: 4.50 dol. za velikost do vključno št. 14, nad to številko pa so po 5,— dolarjev. Poštnina seveda ni vključena, če bi kdo majico naročij po pošti. M' Z'- p p. 'basil tipka Fr. Basi! A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanske Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Veliko noč smo letos res lepo preživeli in tudi vreme je bilo na naši strani. Pri obredih velike sobote zvečer kakor pri slovesni maši velikonočnega jutra je bila izredno lepa udeležba, zelo veliko obhajil, sodelovanje lepo in nobenih motenj izza cerkve, ki včasih tako kvarijo iskreno versko razpoloženje in doživetje. Na soboto zvečer je bilo sicer malo hladno, a nobenega vetra in zato ne prehudo. Za mašo velikonočne nedelje pa nas je pozdravljalo čudovito jutro Vstajenja, vse ožarjeno od sonca. Tisto prvo velikonočno jutro v Jeruzalemu ni moglo biti lepše . . . + Naj se na tem mestu zahvalim vsem, ki ste kakor koli pripomogli k lepemu praznovanju velike noči. Pevcem posebej in tokrat tudi pevskemu zboru kluba “Jadran”, ki se je ponudil, da pride pomagat našemu cerkvenemu zboru. Močni so po številu in po glasovih, zato je bilo petje med mašo zares mogočno. G. pevovodju Trampužu iskrena zahvala za sodelovanje! + Naših velikonočnih kuvertic seje doslej vrnilo 376 s skupno vsoto 4,576.50 dolarjev za vzdrževanje našega verskega in kulturnega središča. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne z nebeškimi darovi! + Cerkvena nabirka pri obredih velikega petka je po vseh cerkvah za vzdrževanje svetih krajev iz Jezusovega življenja, ki so po vsej Palestini v oskrbi frančiškanskega reda. V ta namen smo letos nabrali 113.45 dol. Vsem Bog povrni! Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSFSKO PODJFTJF VIZZ1NI MEMORIALS Verga Bros. Pty. Ud. 9 TR A VALI A AVE., THOM ASTOWN, VIC Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! > > i > > > > ► rV + V postnih šparovčkih so naše družine letos zbrale vsoto 533.36 dol., ki pa gotovo še ni dokončna, ker se vsako nedeljo še kakšen zakasneli šparovček vrnev zakristijo. Kot običajno bomo polovico oddali nadškofijski nabirki v pomoč deželam v razvoju, polovica pa bo za naše posinovljene misijonarje v Afriki. Iskrena zahvala vsem, ki so tako pridno nabirali ob svojil’ postnih žrtvicah! Upam, da so pri tem tudi duhovno rastli in pridobili. + Precej telefonskih klicev in nekaj pisem, pa tudi osebnih zahval sem dobil za letošnjo velikonočno uro na radiu 3EA : imeli smo jo v priredbi našega verskeg3 središča na velikonočni ponedeljek zjutraj od sedme do osme. Veseli me, da sva s sestro Silvestro poslušalcem ustregla. Prav pa bi bilo, da bi svoje zadovoljstvo sporočili tudi vodstvu 3EA, kar bi naši zadevi gotovo koristilo več kot zahvala nama. Morda bi bil edini n2' čin, da bi ohranili kaj verskega na slovenski radijsk1 uri: našo običajno božično in velikonočno uro ter petminutno versko razmišljanje vsaki četrtek zvečer. + Nedavno je nekdo vlomil v našo Baragovo knjižni^0 ter s silo odprl vse spodnje omare. Kar je verjetno tafl1 iskal, ni našel, žal pa so šli z njim vsi ključi, ki jih Je dobil v glavni omari zaposlovanje knjižnice. Škoda Je kar precejšnja, saj bo treba napraviti nova vrata n3 vseh omarah. Pred veliko nočjo pa nam je nekdo ukradel tudi kip svete Bernardke iz lurške votline. Bil je iz cementa i'1 težak, da gaje en sam človek težko dvignil. Res sen1 radoveden, komu ga bodo skušali prodati. Nobena stvar ni več varna. Policija pa ima na brig1 toliko umorov in hujšega kriminala, da se za takel‘’ vlome in kraje komaj zmeni. . . + Za kroni, s katerima je nadškof dr. Šuštar kron^ sliko Marije Pomagaj z Jezuščkom, dobri ljudje kar sami od sebe (pričela je upokojenka gospa Frančišk11 Klun z darom petih dolarjev) prinašajo darove. Skup' na vsota je že 132 dolarjev. Škofa dr. Leniča, ki r kroni za nas naročil, prevzel njih izdelavo in jo tud1 izpeljal ter plačal, sem vprašal za stroške. Zdaj mi !c odgovoril, naj za to ne skrbim. Iz srca se mu zahvalimo, zbrani denar pa mu bomo vseeno poslali, pa naj ga uporabi v kake druge dobre namene po svoji uV' devnosti. + Dne 13. marca smo imeli krst pri slovenski maši' Bellparku. Za Kati Doro bodo klicali deklico v druži’11 Andreja Seljaka in Dušanke r. Seklevski. Pri nasv Kew pa je bil krst 19. marca: Anton je sinko druži115 Antona Tišljar in Genoveve r. Humski. Prinesli so S3 iz East Rosanne. Pri obredih velike sobote je b’ krščen Simon Benjamin, prvorojenec družine Andrej11 Fistriča in Anite r. Žele, Greensborough. Dne 9.a' Pr'la pa je prinesla h krstu družina dveh doktorjev: "aul Desmond 0’Dwyer in Kristina r. Tavčar, South ^lackburn. Ljubko deklico bodo klicali Maria Louise, "to, zdrava bo menda že, ko ima vedno'dva zdravnika °koli sebe. Nisem še omenil krsta, ki je bil 29. decembra pri ^v- Družini v Bellparku: Milan Gubic in FionaSusan '• Kucharski sta krstila svojo prvorojenko MelissoSu-san. Vsem družinam naše iskrene čestitke! + Poroke so si v naši cerkvi sledile takole: Dne 26. 'Uarca sta si obljubila zvestobo Darrel Eric McMahon 'P° rodu iz Nove Zelandije) in Marija Križanič, rojena 113 Jesenicah in krščena v Sp. Gorjah. S starši je živela I^t. Albansu. Isti dan sta stopila pred oltar tudi arko Ivan Bencich in Sonja Krčmar. Ženin je bil [9ien že v Avstraliji (v Melbournu in krščen v North rUnswicku), nevesta pa je bila rojena v Celju in kršena v Polzeli. Dne 9. aprila je bila poroka Ivorja ^aniela Cenciča (rojen in krščen v Ringvvoodu) ter esne Margarete Pavlič (rojena v Melbournu, krščena v North Brunswicku). Isti dan je bila pri nas še ena P°roka: Miro Žužič (iz Sv. Ivana od Šterne v Istri) Je dobil za življenjsko družico Effemijo Peteh, prav iz istrijanske družine, rojena v Melbournu ter fščena v East Brunsvvicku. ,. ^aj tu dodam kar tri poroke sinov slovenskih dru-geelongške naselbine: Dne 29. januaija se je v Savni geelongški cerkvi Matere božje poročil Daniel ,.0ruP, sin pokojnega Maria in Anice Gorup. Za živ-je,1jsko družico si je izbral Ildiko Looz, že tu rojeno madžarskega rodu. - Dne 5. februarja sta se Pr' Sv. Družini v Bellparku za vselej srečala Rajko in Jenny Blankenspoor. Nevesta je holand-^e8a rodu, ženin pa iz družine Alojza Seljaka. ■ j1® '6. aprila pa sta se prav tako v Bellparku vzela r ,^rt Konšak ter Zlatica Šoštar. Albert je že tukaj -!eri, nevesta pa je prišla nedavno iz Slavonske Po- ©C. ^sem novoporočenim parom obilo blagoslova! Na prvo majsk0 nedeljo (letos 1. maja) po deseti prasi bo v dvorani MATERINSKA PROSLAVA v ^riredbi Slomškove šole in sodelavcev. Vsi vabljeni, atnice seveda še prav posebej! Poleg odrskega na-. °Pa bo tudi domača zakuska. Gospodinje napro-^ ' da kaj prinesejo na mize, saj so navadno zelo režljive za takale naša srečanja. Na strani 87 te številke je omenjeno, da imamo I Pet v zalogi “slovenske majice” (z napisom: It’s 4 ®Very S-LOVE-NIAN!) Vseh velikosti in po ceni po dol. do vključno 14 številke, večje od te pa so Pet dolaijev. Kupiti jih morete ob nedeljah po Še malo spomina na obisk ljubljanskega nadškofa in metropolita: DR. ŠUŠTAR mašuje v naši cerkvi v Kew. Z njim somašujeta p. Ambrose Ryan, bivši avstralski frančiškanski provincial in zdaj predstojnik semenišča v Box Hillu, ter p. BaziHj. (Sobota 5. februarja, pred slovesnim kronanjem podobe Marije Pomagaj.) maši v Baragovi knjižnici — dokler seveda ne bodo pošle .. . + V mesecu maju bomo združevali šmarnice z vsemi nedeljskimi mašami, pobožnosti v tednu pa bomo ob nedeljah sproti oznanjevali. Udeležujte se te tradicionalne vdanosti majniški Kraljici, kije tudi naša slovenska Kraljica! + Na četrto nedeljo v aprilu (24. aprila) bo redna slovenska maša v Monvellu, na četrto majsko nedeljo (22. maja, ne na peto 29. maja!) pa imamo slovensko mašo ob petih pop. v Wodongi. — Geelong ima slovensko mašo na drugo nedeljo vsakega meseca ob 11:30, St. Albans pa na isto nedeljo ob peti uri popoldne. t z vseh vetrov jSJ^/£7r') NOVEGA nadškofa zamejske Gorice smo omenili med novicami “izpod Triglava". P. Anton Vital Bom-marco je bil 6. januarja posvečen v baziliki svetega Petra v Rimu. Naslednji dan je novoposvečeni goriški nadškof imel prvo škofovsko mašo v rimski cerkvi svetih Apostolov, ki je poleg vrhovnega sedeža predstojništva minoritov. Tam so se zbrali romarji goriške nadškofije (okrog 700 vernikov in 40 duhovnikov), uradna delegacija s kapitularnim vikarjem Msgr.Ristitsem, predsednik pokrajine Cumpeta z nekaterimi svetovalci, goriški župan Scarano z dr. Damjanom Paulinom in nekaterimi drugimi svetovalci. Tudi zastopstvo skupnosti s Cresa se je udeležilo te slovesnosti. Poleg italijanskega govora je nadškof spregovoril tudi v slovenščini. Tole je povedal: Dragi bratje in sestre! Vesel sem, da lahko danes pozdravim v vašem materinskem jeziku tudi predstavnike slovenske skupnosti, ki so prišli v Rim na moje škofovsko posvečenje. Dejstvo, imeti v škofiji en jezik več, še eno kulturo, smatram kot neizmerno bogastvo, če le-to prispeva k večjemu ravnovesju in čim popolnejšemu skupnemu življenju ter medsebojnem sodelovanju. Prosimo torej danes, naj nam sveti zavetniki in mučenci naše goriške nadškofije, hčerke oglejske Cerkve, ki je bila skrbna mati vere in civilizacije naših dveh narodov, podare milost, da si bomo vedno prizadevali za rast naših občestev in medsebojno delovanje." Za škofovsko geslo sije novi goriški nadškof osvojil geslo svojega redovnega sobjata sv. Maksimilijana Kol-beja: Dajaj samega sebe drugim, to je prava ljubezen! KAJ ZANIMIVE in obenem pomisleka vredne podatke je zbral v Hamburgu živeči madžarski profesor Ištvan Kende. Mož namreč zbira podatke o vojnah, ki so izbruhnile že po drugi svetovni vojni. Prišel je do zaskrbljujočih ugotovitev: V letih od 1945 pa do 1981 je bilo po svetu kar 148 vojaških spopadov. V njih je izgubilo življenje 25 milijonov ljudi. Bitke so potekale na ozemlju 77 različnih držav. Zlasti so vojne in revolucije prizadele Latinsko Ameriko, Afriko in Azijo. UMRL JE ob koncu lanskega leta v Venecueli izseljenski pisatelj LOJZE ILIJA. Rodil se je leta 1905 na Spodnjem Brniku, župnija Cerklje pri Kranju. P° gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, nato je pre-stopil na pravno fakulteto. Naši bralci ga poznajo delih, ki jih je napisal. Zlasti morda po knjigi “Zadnji rabin v Ljubljani”, ki jo je pred nekaj leti izdala svojimi rednimi knjigami celovška Mohorjeva družba-Ali pa po knjigi “Huda pravda” iz časa zadnje vojne in revolucije v Sloveniji, kije izšla v Argentini. SIMFONIČNI ORKESTER RTV Ljubljana je bil na več kot mesec dolgi turneji po Združenih ameriških državah. Od 27. februaija, ko so prvič nastopil1-pa do zaključka 28.marca, so imeli 25 nastopov, zadnjega v Miami v Floridi. Za umetniškega vodjo orkestra, Antona Nanuta, je bilo to gostovanje po Amerik1 že tretja turneja in tretji nastop v znameniti Carnegie Hall, kjer je že dvakrat prej dirigiral orkestru Slovenske filharmonije. DIPLOMATSKIH ZASTOPSTEV je pri Vatikanu 'z leta v leto več: v začetku našega leta je bilo njih število 105 iz držav vseh petih celin. Res v Vatikan ne vodijo trgovske poti, a človek potrebuje še kaj več kot samo kruh. Vsekakor je visoko število zastopstev raznih držav in njih vlad lep dokaz, da Vatikan mor3 svet hočeš-nočeš priznati kot svetovno silo, ki tifd' brez bomb, tankov in vojaštva nekaj pomeni. .. DRŽAVE si danes rade ustrežejo z raznimi zanim1' vimi razstavami, ki širijo obzorje državljanov in so p° svoje nekaj izrednega za vse. K temu je pripomogel tu' di tehnični napredek v prometu, kije napravil prevod kakor razstavljanje pomembnih umetnin ali arhivski!1 kosov lažji, hitrejši in boljši. (Če tudi varnejši, je s.e' veda drugo vprašanje, a za to poskrbe visoke zavarovalnine.) Tako je tudi uprava vatikanskih muzejev i1’ arhivov plemenito ustregla željam Amerikancev: letos bo na razstavi po muzejih in galerijah v New Yorkl‘ VIK.TOR1JSKIM Sl OVI NCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 TOBIN BROTHERS funeral direetors na uslugo v času žalovanja _ Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 ('n kasneje tudi v Chicagu ter San Franciscu) 237 umetniških del in dragocenosti iz vatikanskih arhi-v°v. Marsikdo, ki mu nikoli ne bi bilo dano, da bi jih v,del v Vatikanu, sijih bo lahko ogledal. Madagaskar je dobil slovenske zvonove, kijih Je za svojo cerkev v Ankarani v livarni Ferralit v Žalcu Pri (elju naročil misijonar Janko Kosmač. Kot piše, s° bili njegovi črni verniki lepih glasov iz zvonika zelo ^seli. Skupna teža zvonov je 533 kilogramov. Sloko misijonski dobrotniki sojih plačali ter jih pre- 0 Genove z ladjo poslali v dar svojim črnim bratom sestram. Cerkveni zvonovi so na Madagaskarju znejši kot morda marsikje drugod po svetu. Tam ^ |e dejansko še nimajo ur in zato jim prav zvonje-Je dobesedno oznanja čas, ko jih opozaija k moli- tvi ■n vabi v cerkev. ^ CANBERRI je prav te dni SUMMIT - konferen-ca’ ki se trudi najti pot iz avstralske gospodarske krize V|soke brezposelnosti. Tako unije kot delodajalci u$ajo najti skupno točko (koliko bo pomenila kas- sneje ^odoč praksi, je veliko vprašanje in se bo pokazalo v čih mesecih!), ki naj bi združila napore vseh in obrobit vsem. Kaj čudno pa se sliši, da v Sydneyu clel°CaSn° un'ja godbenih delavcev zahteva 36-urni sk'3Vni 'ec*en ter obenem 40 dolaijev povišice teden-^ 1 Plači . . . Čudna logika, ob kateri res ne moreš aJ Pnda pričakovati. ^ARY KATHLEEN se imenuje naselje, ki so ga 2^a v severno-zahodnem Queenslandu komaj pred ' 'Tni leti ob novoodprtem in mnogo obetajočem 'liku urana: Dvesto hiš je zrastlo kot gobe po dež- i |Za družine, katerih očetje so našli tu zaposlitev eta 1960 je izgledalo, da se bo naselje še razvilo ter j ražširil0. Pa je prišel zastoj, naročila za Britanijo in P°nsko so bila izvršena, dragocena ruda domala iz-CrPana ... nekdaj tisoč prebivalcev jih je danes v naselju ary Kathleen še komaj 33. Kmalu jih bo ostalo sa- mo še 6, da končajo zadnja dela demontiranja in po-sprave. Sedemdeset od dvesto hiš je že prodanih in odpeljali so jih na vse strani, ostale bodo šle v teh dneh. Tako Mary Kathleen vsaj ne bo ostala zapuščena ter prepuščena razpadanju, kakor druga podobna naselja, ki jih danes imenujemo “ghost towns”. Ko bodo izravnali teren, bo v nekaj letih samo še velika in z vodo napolnjena jama spominjala na nekdanji rudnik ter naselje ob njem. Ime Mary Kathleen se bo izgubilo iz bodočih zemljevidov in črtali ga bodo iz seznama poštnih uradov Avstralije. . . Po svoje zanimiva moderna smrt naselja, ki si jo kje v Evropi ali marsikje na svetu ne moremo predstavljati. Morda, a samo v nasilju vojne vihre, ne tako mirno in preračunano, kakor da bi bolnik umiral na postelji . . . “KATOLIŠKI MISIJONI”, edini slovenski misijonski mesečnik, obhaja letos 60-letnico obstoja. Pričeli so ga lazaristi in njih prvi urednik je bil Andrej Tum-pej CM. Do nacistične okupacije v letu 1941 so ga ti-tiskali v lastni tiskarni v Grobljah pri Domžalah, ko jim je bilo misijonišče Groblje odvzeto, seje misijonski mesečnik preselil v Ljubljano. Ko pa je bilo delo oo koncu druge svetovne vojne zopet onemogočeno po novi “osvoboditvi”, so začeli “Katoliški misijoni” izhajati v tujini: najprej kot razmnoženina v Italiji, nato v tisku v Argentini, kjer zdaj slavijo svoj visoki jubilej. Danes predstavljajo vse slovenske misijonarje, saj v domovini nimajo podobnega misijonskega glasila. Kljub Finančnim težavam so se nam za šestdesetletnico predstavili v okusni obliki z barvno naslovno stranjo. Tudi avstralski Slovenci misijonskemu glasilu ob jubileju iz srca čestitamo! Le naj poživljajo med Slovenci po širnem svetu misijonsko misel ter naj dočakajo še veliko novih jubilejev! V Avstraliji skrbe za poveijeništvo “Katoliških misijonov” slovenske sestre v Kew: nabirajo naročnino, sprejemajo nove naročnike ipd. "topedske lesene čevlje (cokle) morete kupiti pri slovenskem podjetju, ki jih ročno izdeluje n razpošilja po vsej Avstraliji in po želji tudi v Evropo ( za naročilo dveh parov poštnine ne računamo). mamo v IMSW največjo zalogo in izbiro vseh velikosti in raznih barv. Izdelujemo tudi vsakovrstne čevlje p0 naročilu (ročno delo). — Za naročbo in informacije telefonirajte (v slovenskem ali angleškem jeziku). Handmade CLOGS Z naročilom po pošti pošljite obris noge! SA-KLEN Phone:(2)699-6477 185-187 REGENT STREET, REDFERN, N.S.W. 2016 Delavnica in trgovina na istem naslovu, ne daleč od glavne sydneyske postaje (prostora za parkiranje vedno dovolj!). Odprto sedem dni na teden: Od poned. do petka od 8 do 5:30, ob sobotah od 8 do 12 in ob nedeljah od 10 do 4 pop. kotiček naših mladih Dragi striček! — Verjetno bom z nagradno slikico pirhov prepozna. Veš, sem bila strašno zaposlena za praznike. Zato pa Ti prilagam pesmico, za katero lipam, dajo boš objavil v Kotičku, da se jo bodo tudi drugi otroci naučili. Lepe pozdrave tebi in vsem slovenskim otrokom pošiljam iz Sydneya! - Ingrid Lipovž, 9 let Fair-field, N. S. VV. Hvala za pisemce in pesmico, ki pa bo morala počakati za prihodnji mesec. Pozdrav! - Striček. Dragi striček! Odločila sem se, da Ti napišem nekaj vrstic. Povedati Ti moram, da sem tudi jaz pozdravila gospoda nadškofa in sicer v Morvvellu. Šopek rožic sem mu dala in oblečena sem bila v narodno nošo. Vesela sem bila in se sedaj še rajši učim slovensko. Imam tudi čitanko, iz katere me mama ob nedeljah uči brati, v zvezek pa pišem naloge. Za danes končam. Pošiljam Ti pobarvane pirhe. Lepe pozdrave od Lidije Lapuh, Morwell, Vic. Dragi striček! Pobarvala sem pirhe in jih pošiljam za nagradno žrebanje. Mogoče bom pa le jaz izbrana. Moja mama pa mi je dala izrezek iz časopisa, naj ga dam v pismo zate. Mora že biti kaj zanimivega zate. Pozdravljen od Mojce Debevec, Ryde, N. S. VV. Mami se lepo zahvali za izrezek o našem mojstru čopiča, Stanislavu Rapotcu, ki letos praznuje sedemdesetletnico. — Striček. Dragi striček! Moja sestrica Veronika je dobila nagrado za lepo pobarvano božično sliko v Kotičku. Jaz pa nisem bila nič žalostna, ko nisem dobila. Bom pa rajši napisala, kako smo letos delali butarice za cvetno nedeljo. Mama je narezala zelenih vejic od rožmarina in ciprese. Vse smo nesli s sabo v Kew, ko je prišla sobota. Delali smo v razredu, tam kjer je slovenska šola. Prižgali smo luč, ker je bilo pretemno. Prišlo je deset ljudi in samo dve deklici. Vsi smo hiteli. Jaz sem rezala papirčke, iskala barve in štela butarice. Sestra Ema nam je prinesla dobrega čaja. Otroci, pridite tudi vi drugo leto pogledat, kako lepo je, ko se delajo butarice! Striček, jaz rada pišem po slovensko in tudi berem. Vse pozdravlja — Barbara Smrdel, 9 let, Bulleen, Vic. DRAGI OTROCI! Lepo ste sodelovali pri barvanju pirhov. Hvala za poslane risbe in tudi številna pisma. Nagrada za najlepše pirhe gre tokrat MOJCI DEBEVEC v Sydney. Čestitamo in še kaj se oglasi! - Striček LE KAJ NAJ LEPEGA VAM DAMO ZA DARILO, PREVZVIŠENI, DA VAS BI PRAV RAZVESELILO? KAR NAJDRAŽJEGA IMAMO: SRCA SVOJA V DAR VAM DAMO! ŠE MNOGO, MNOGO LET ŽIVLJENJA, BREZ SKRBI IN BREZ TRPLJENJA, NA TEM SVETU BOG VAM DAJ, A NA DRUGEM SVETU - RAJ! DRAGI STRIČEK! V Kotičku sva čitala pesmice, ki so jih otroci p°' vedali gospodu nadškofu, ki je bil na obisku medu3' mi iz Ljubljane. Midva sva pa na “Planici” v Springv3' le tudi pozdravila nadškofa s pesmico, ki jo pošilja'3 za Kotiček. Saj jo boste objavili, kajne? Pri pesmici se lahko izpusti beseda "Prevzvišeiii in se lahko tudi koga drugega z njo razveseli: mogo^ mamico ali pa ateka za god ali rojstni dan. Midva sya prav s to pesmico pozdravila pred par leti v Kew tud' Vas, dragi striček, ko ste praznovali srebrno obletnih od svoje nove maše. Ali se še spominjate? Vse otroke, ki berejo in pišejo v Kotiček, lepo pir zdravljava, najbolj pa Vas, dragi striček! Lidiya Tony Lenko, 8 let, Mulgrave, Victoria. Seveda se še spominjam, kako sta mi deklami ob 25-letnici mašništva, ne bi pa več vedel, da sta ^ deklamirala prav to pesmico, s katero sta zdaj P° zdravila nadškofa. Rade volje jo objavljam, kakor & di vajino sliko. Le vedno ostanita tako nasmejana k0< sta na sliki. Pa seveda tudi pridna, da vaju bosta maf11’ in a tek vesela. — Striček. r JERILDERIE, N. s. w. — Uredništvo MISLI napro- Sam°. da bi objavili tole našo žalostno novico vsem P°znanim po širni Avstraliji: Dne 6. aprila 1983 je laso drago mamo ALOJZIJO DRAŠČEK Bog vzel k Set>i. Pokojnica je bila rojena v Kalu nad Kanalom ne 17. junija 1895. V Avstralijo je prišla s svojim S|nom kot vdova dne 7. septembra 1949: ameriška !'ansPortna ladja “Marine Jumper” ju je pripeljala. dornovila sta se v Jerilderie, N. S. W., kjer sin še Vedno službuje pri P. M. G. Telecom. dokler je mogla mama hoditi, je rada obiskovala j-nance in domačinske prijatelje, ki živijo v okolici l^lbourna, Alburyja in Wagga Wagga. Vsem se zdaj eP° zahvalimo za molitve in zadnji pozdrav, posebej stlIn, ki so jo z nami spremili k večnemu počitku. . ^ama je v svoji starosti in bolezni veliko premolila Se pred smrtjo je mislila na druge ne zase: prosila je 'Jube Go, 'ega Boga za mir in zdravje na svetu. Naj ji zdaj sPod podeli miren odpočitek v svojem naročju, J mu je vse življenje tako zvesto služila. Bralcem Mi-*’ katere je tako rada prebirala, jo priporočam v pornin pri molitvah. iskrenimi slovenskimi pozdravi! — Sin Albin Dra-Cek z družino. judi od mene globoko sožalje ob izgubi drage ma-I Kot vidim, je ista ladja pokojnico s sinom pripe-a v Avstralijo, kakor isto leto par mesecev pozneje k ene v ZDA. Res, iz različnih krajev smo, pa toliko- Do begun, mimogrede spoznamo, da imamo kaj skupnega, danes nisem vedel, daje “Marine Jumper” vozila ce tudi v Avstralijo. - Urednik. Pet MORTHCOTE, VIC. - Kako hitro mine leto in zo- s>o let Prav i poravnavamo naročnino za MISLI, ki že dolgo vr- prihajajo redno v našo hišo. Naj se ob tej priliki 'z srca zahvalimo za trude in skrbi, kijih imate g '^janjem našega mesečnika. Zelo bi ga pogrešali, * ga ne imeli. Vedno najdemo na njegovih straneh križem australske Slovenije r, veliko zanimivega in poučnega. Tudi stenski koled^f v decembrski številki nam je všeč in dobrodošel ter -nas skozi vse leto spominja po domače na praznike in nedelje, pa na toliko drugih spominskih dni naših najbližjih, ki so pa vendar daleč za morji. Prav MISLI nam vedno prinesejo košček domovine hvala zanje še enkrat! — A. in N. Hrast. IZ BREVVARRINE, N. S. W„ je prišla vest, daje tam dne 12. marca letos umrl rojak MARTIN TURK. Odpovedalo mu je srce. Pokopali so ga po pogrebni maši v tamkajšnji katoliški cerkvi fia krajevno pokopališče. Pokojni Martin je bil rojen v Bušeči vasi na Dolenjskem dne 2. maja 1926. Po vojni je kot begunec najprej emigriral v Južno Ameriko, od koder seje kasneje preselil v Avstralijo in si tukaj ustvaril svoj dom ter tudi svoje podjetje. Po pridpovedovanju je bil po vsej okolici znan kot dober in zanesljiv ter zato spoštovan mož gradbene stroke. Ob smrti zapušča ženo in tri sinove iz prvega zakona, katerih mati je umrla že pred več leti. Poleg sorodnikov v domovini ima tu v Avstraliji brata Janeza, ki z družino živi v Geelongu. Vsem naše iskreno sožalje! Pokojnemu rojaku želimo počitek v miru božjem! — P. B. ST. ALBANS, VIC. - Res smo pozni, pa vseeno je bolje kasno kot pa nikoli, ali ne? Dne 16. februarja je slavila znana tukajšnja slovenska mamica Albina Zitterschlager svoj visoki življenjski jubilej: osemdesetletnico, kar je menda v Ljubljani - prijokala na Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična MARIJA (KuSeta), ki Vam bo Sla v vsem na roko. Ce pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654 - 1233 TOUR VVORLD INTERNATIONAL, 49 Exhibition Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOCE svet. Družina je bila med prvimi, ki se je od naših rojakov naselila v tedaj rastočem naselju St. Albans. Moža Stanka je naša jubilantka izgubila pred nekaj leti, bila pa je za svoj pomembni rojstni dan obdana od štirih otrok, od katerih je ena hčerka redovnica s. Marta Marija, Sonja, Marko in Silvo pa poročeni in vsi s svojimi družinami v St. Albansu. Deset vnukov je čestitalo stari mami in seveda so ji želeli, da bi jo še dolgo imeli. Isto ji želimo tudi vsi, ki poznamo Zitterschlageijeve že dolgo vrsto let. In naj dodamo, da tudi MISLI prihajajo v njihovo hišo prav od začetka. Mesečne slovenske maše v St. Albansu naša jubilantka menda še ni nikoli zamudila, med mašo pa redno sodeluje s petjem — zgled mlajšim, ki se v cerkvi boje odpreti usta. Zitterschlageijevi mami kličemo iz srca: Se na mnoga mnoga zdrava leta! — Poročevalec. MtJNCHEN, Nemčija - Zdaj po prejemu decembrske številke dragih MISLI sem uvidel, da mi manjka avgustova številka lanskega letnika. Nekje se je morala izgubiti. Ker bi vsekakor rad imel celotni letnik, bi prosil cenjeno upravo, da mi ponovno pošlje manjkajoči izvod. Zelo Vam bom hvaležen za prijaznost. Kot sem bral v ljubljanski “Družini”, je avstralske Slovence nadškofov obisk precej razgibal. Gotovo bomo v naslednjih številkah MISLI brali kaj več poročil o tem. Vsem želim zdrave in vesele velikonočne praznike in seveda tudi obilo slovenskih pirhov, četudi tako daleč od rodne grude. Bodite prisrčno pozdravljeni! Branimir Pistivšek. ' * ;> Opali \ ■ i ■ v k y Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred 1 - /y obiskom domovine? 1' ' [ Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro \ BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV i’ * r r r v i’ i' i’ r r ir ■ y izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, druge kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . 4 OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS^ A ------------------------------------------ T 291-293 VVATTLETREE ROAD, ' i EAST MALVERN (Melbourne), 3146 J Telefon: 509 1611 SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. & A. ŠKRABAN CANBERRA, A. C. T. - Ko sem prejel decembrske MISLI, je bil zame pravi šok, da ima list dolg. Ker sen’ od neke osebe slišal, da urednik laže, sem se spravl prešteti vse darove za Sklad v letu 1982 in dobil šte' vilko celotne vsote: 5,940 dolarjev. Tako ta raču'1 kaže 494 dolarjev mesečno. Mislil sem, da je to nar za vsako izdajo MISLI, a kako je to mogoče, pa govorite o dolgu? Kaj gredo res naši darovi rdeč'1’1 v žrelo, ki lista ne plačujejo? Ne bomo več pošilj3’ denarja za Sklad, ker je tako zavržen! — N. N. (p°“ pis in naslov). To pismo sem dobil za novoletno "darilo”. V zel0 je, kot vidite, kar precej časa, da sem ga končno sklenil — brez podpisa in imena okraja — objaviti MISLIH. Nič ne de, da bralci vidijo tudi to stran 11 rednikovih in upravnikovih težav: finančne skrbi pač samo skrbi, nerazumevanja in nezaupanja s stra' bralcev pa bolijo ... In morda je še več naročnik0' ki tako mislijo - naj dobe moj odgovor! Nisem pričakoval, da bo tisti zadnji odstavek v rednikovi besedi na drugi strani decembrskih platl,K (“...Naj pošepnem: To leto je bilo prvo od priče1 MISLI, da naročnina, darovi v sklad in oglasi nisop^ krili računov izdaje in poštnine...”) tako čudno 0 jeknil. Mimogrede je bil povedan in res stoodstot”1 je takrat tudi držal. Danes moram dodati, daje meS^ kasneje poravnava nekaterih lanskih oglasov in ne1'- Zakasnele naročnine potegnilo MISLI iz vode, a ko-maj. komaj . . . Dragi N. N., številke darov v Sklad, ki si jih tako Pndno sešteval, drže (sicer si se pri računanju uštel za Ilekaj dolarjev, a nič ne de). Moral pa bi me ob njih ^di vprašati, koliko je račun za vsako izdajo MISLI, ogovor na to nudim na drugi strani platnic te Štefke. istega, da “gredo naši darovi rdečim v žrelo”, pa Pri najboljši volji ne razumem. Ni vsakdo rdeč, ki lista Plačuje; žal pa je dosti običajnih brezbrižnežev, ki nančnih težav lista ne vzamejo zares in so neredni P acniki naročnine. Prav sleherni list ima take neod-^0v°rne naročnike in vsaj nekaj časa potrpi z njimi v Panju, da se bodo končno le spomnili na bralčevo n^n°st. Zato naj za konef pribijem: denar v Sklad zavržen”, ampak bistveni doprinos, brez katerega k 1 N. N. v Canberri ne bi zmogel redne naročnine, r bi morala biti — z ozirom na vedno naraščajoče °ske in neredno ter zaostalo naročnino — vsekakor revisoka. — Urednik in upravnik. REŠITEV Besednice z uganko v zadnji številki: besede v besednici pomenijo: 1. postni čas; 2. kri-6 v P°t; 3. spovednik; 4. spokornik; 5. pobožnost; nagrobnik; 7. vstajenje; 8. Odrešenik; 9. velika noč. Črke gornjih besed, v Besednici na pikicah (tu so Rastnem tisku) povedo pravilno sestavljene, da o yeliki noči simbolično predstavlja Jezusa — VELIKO- nočno JAGNJE. R •• ^•\esitev so poslali: Vinko Jager, Slovenske sestre v ?.<|,|'<'k°vem domu, Francka Anžin in Marija Špilar, d ‘ka Svenšek, Jože Grilj, Lidija Čušin in Ivan La- • ^žreban je bil tokrat Ivan Lapuh. polica Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandy(e Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 s . caj je zavpil za kolesarjem:“Hej! Luč vam ne 1 in zvonca tudi nimate . . . Ustavite!” ^°lesar:“Ne morem, ker tudi zavore ne primejo!” jedilo je rekla, da mora dobiti za moža človeka, ki Se' zanjo skozi ogenj in vodo. In res je dobila mo-gasilca. K°0 BI VEDEL POVEDATI . . . p0 ’ Kie je MARIO BENULIČ (v zadnji številki smo je ,P0rnoti napisali MIRKO namesto MARIO). Doma \y/l? ^°dgrada, kjer je bil rojen 8. novembra 1952, v je ^a'ii° pa je prišel 16. decembra 1971. Pred leti 0se v Canberri, kjer se je tudi ponesrečil. Okrog skritok61 86 n’ 0g*as‘* domačim in mama je v velikih Sli Za s'na’ Lepo prosimo, javite uredništvu MI-’ Ce kaj veste o pogrešanem! E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŽŠ, kijih Vaš pisalni stroj morda še-nima. EMIL ZAJC 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 Telefon: 795 6937 > Sl MORDA TUDI Tl Se dolžan za naročnino? F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, f.eichhardt, N-S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (‘income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M THAME. E. WF.INBE.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — 'Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkcrs' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 Križanka n vanka Žabkar) \ - 4. ■ 5 7 J _ ■ ■ o H ■ 12 6 |4- 15 1 rj _ ■ n ao _ ■ • Z e. _ M ■ 25 2b _ ■ ogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. — Cena 9,- dol. JHE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla jc v angleškem jeziku v lirT^aložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško do-°v času revolucije in razmišljanja o komunizmu. - Cena 6,- dol. M°HORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.-, GORIŠKE pa 16. dolarjev. eščini Ivan Kobal. Cena 8,- dol. emigrant, v angleščini opisuje M SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) - Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18. dolarjev. Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena! SLO VENSKQ-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! ' H‘m rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILITP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in pragov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p m. budimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan 0(* Petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. ‘'''DAR SK MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU! SLOVENIL. AUSTRALIAN I ^aša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL :RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!