CSfiaTBTn
JUTRA!
Leto ill. (X.), štev. 180
Maribor, sobota 10. avgusta 1929
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RtSun pri poStnsm ček. zav. v Ljubljani it 11.409 Valja metečno, prejem«« v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa IS Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglaal pa tarifa
OglaM sprajeffla tadl ogfaini oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prafaram atlei K.4
V dveh dneh iz Amerike v
Evropo
»GROF ZEPPELIN« JE DANES PO DVODNEVNEM POLETU IZ AMERIKE SREČNO IN GLADKO PRISTAL V FR IEDRICHSHAFNU. — V SREDO POLETI NA POT OKROG SVETA PROTI TOKIJU.
0 problemu komunikacij na Balkanu
je nedavno objavil londonski »Times* zanimiv članek svojega balkanskega dopisnika, ki se bavi zlasti z razvojem avto mobilizma na Balkanu po svetovni vojni.
—	Kdor je — pravi med drugim — potoval po Balkanu, se mora začuditi, s kako naglico se je tekom zadnjih let raz-vil avtomobilski promet v balkanskih deželah. Še nedavno smo si predstavljali, da je potovanje po Balkanu možno samo na mezgah. Svetovna vojna je povzročila velik preobrat. Vojske so v veliki meri uvedle avtomobile kot prevozna sredstva; kjer ni bilo cest, jih je vojska gradila, tako da ima sedaj ves polotok mrežo priličnih cest. Od takrat avtomobil vedno bolj prodira v balkanske dežele.
Tekom zadnjih dveh let je bil avtomobil v velikih masah uveden na Balkanu. Vzrok je predvsem ekspanzija velikih 'mest in podjetnost amerikanskih tovarnarjev. Atene so v tem pogledu najodličnejši primer. Po grškem porazu v Mali Aziji 1. 1922 je atenska ravnina postala taborišče beguncev. Krog Aten in Pireja so nastale cele kolonije hišic in avtomobili so bili edino praktično prevozno sred stvo med njimi. Za* Londonom so Atene danes skoro gotovo najvažnejši center avtobusov najrazličnejših oblik in barv.
V	atenskem okrožju je danes krog 10.000 avtomobilov. Nadkriljuje ga še Bukarešta, dasi je prostorno mnogo manjša nego Atene. V Romuniji je bilo lani prodanih 10.000 avtomobilov, večinoma v Bukarešto, bolj radi kaprice, nego radi potrebe. V rumunski prestolici pomeni imeti avtomobil isto, kakor biti dostojno o-blečen.
Se bolj pade v oči velik avtomobilski promet med manjšimi mesti in vasmi ter ^ec*ne avtobusne zveze vežejo * ■..	železniškimi postajami in vasi z
H *Lržiš^- Kjer pa ni redne avto-,	n&	glavnih cestah, lahko ve-
na °$ebne avtomobile, ki jih
1 va*?KVec*a rilzmeroma drago pla-
SlhTi	^	železnic,	je av-
tomobil K avno prometno src<jstvo med
večjimi mesti.
Motorni vozovi izriVajo fiasi težke vozove, v katere so bili vpreženi voli, in sluzijo za prevoz knietljskih pridelkov na trge Na trgu v Plovdin«, najbogatejšem kmetijskem centru Bolgarske, lahko vidiš dnevno PO do sedem avtomobilov, last premožnih kmetov. Večinmn-i .veliki avtomobili s šestero sadeži Ta nagli porast prometa z motornimi vozovi je tem značilnejši, nko upoštevamo, da so na Balkanu večinoma tretjerazredne ceste v primeri s cestami v ostali Evropi. Trgovina v balkanskih državah bi silno napredovala, ako bi se izboljšale notranje prometne zveze.
. Dolgo časa je prevladovalo mišljenje, da so železnice naprikladnejše prevozno Sredstvo. Čas je, da se ta ideja revidira, Vlasti glede goratih krajev in tam, kjer Potnik ne hodi dalje kot 100 milj. Prednost avtomobila pred železnico najbolje aokazuje prevoz ootnikov med Lariso,
PARIZ, 10. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je prišel tako}, čim le preletel Azorske otoke, v približno 300 morskih milj široko plast oblakov in v močno deževje. Dež in veter sta spremljala zračnega kolosa na vsej njegovi po‘i od Azorskih otokov do pristanišča Vigo ob španski obali. Nad Vigom je krenila zračna ladja v severovzhodni smeri proti Parizu. Dr. Eckener Je nameraval prvotno poleteti nad Londonom, vendar pa ie pozneje načrt izpremenil in se odločil za polet nad Parizom.
FRIEDRICHSHAFEN, 15. avgusta. Po poročilih, ki so prispela semkaj brezžičnim potom, je zrakoplov »Grof Zcppo* lin«, čim je dosegel evropsko obalo pri Vlgu na Španskem, odletel proti Laiid-senda in po'em v ‘ugozapadni smeri proti Parizu, kamor ie prispel ob 7. zjutraj.
PARIZ, 10. avgusta. »Grof Zcpj>e?ln« je dosegel glavno mesto Franclje jjukaJ minut pred pol sedmo zjutraj. Kljub zgodnjim jutranjim uram se je zbralo na ulicah več stotisoč prebivalcev. Zrakoplov je plul komaj 50 metrov nad mestom. Občinstvo je bilo silno navdušeno; mahalo je z robci, klobuki, rokami in solnčniki v pozdrav ter obenem viharno ploskalo. Zračna ladja je napravila nad reko Seino več ovinkov in je odletela potem v vzhodni smeri. Od Landsenda ob jugozapadni obali Anglije do Pariza je
letel zrakoplov s hitrostjo 120 km na uro in pride najbrže že ob 11. dop. zopet v Friedrlchshafen.
FRIEDRICHSHAFEN, 10. avgusta. Iz Pariza je krenil »Grof Zeppelin« v smeri Dijon - Basel naravnost proti Nemčiji. V Friedrichshafnu so bile že končane vse priprave za pristanek zračne ladje, ki jo pričakujejo opoldne. Zrakoplov bodo do srede napolnili s plinom in živili, ga zopet temeljito preiskali, nakar bo takoj nadaljeval polet okrog sveta in sicer v smeri proti glavnemu mestu Japonske, Toki ju.
Po poročilih z Japonske vlada tamkaj največje zanimanje za svetovni polet »Grofa Zeppelina«. Japonske državne oblasti so že izdale vse potrebne odred be za čim dostojnejšf sprejem nemško zračne ladje.
Vodstvo Zeppellnovih tvornic priredi danes zvečer na čast kapitanu dr. Ecke nerju, ki praznuje danes v družbi svojih oficirjev in moštva svoj 61. rojstni dan, velik slavnostni banket.
FRIEDRICHSHAFEN, 10. avgusta. Po poročilih »Grofa Zeppelina« je zračni ko los prekosil svoj lastni rekord na poletu iz Amerike v Evropo. Preletel je ogrom no zračno linijo Lakehurst—angleška o-bal celo prej kot v dveh dneh.
dom v Italiji in da morejo škodovat! vzgoji mladine. Vsi prefekti so dobili u-caz, da naj zaplenijo vsa dela teh avtor
iev*
Vremenska katastrofa v Bes* arabiji
BUKAREŠT, 10. avgusta. Nad Ki-šinjevem in Botočani se je odtrgal oblak, ki je povzročil velikanska opustošenja. Okrog 10 hiš je porušenih. Vsa predmestja Kišinjeva so pod vodo.
Rimske izkopine ob Donu
MOSKVA, 10. avgusta. Nedaleč 6<J vasi Pavlovskoje v okraju Novoro-sijsk je odkril arheolog Čajkovskij starodavno mesto. Pri nadaljnem izkopavanju so prišle na dan razne posode, rimske vaze in kamen s pečatom namestnika takozvane Bosporske države, Julija Tiberija.
Kriza v Haagu
HAAG, 10. avgusta. V angleških krogih zagotavljajo, da bo zakladni kancelar Sno\vden slejkoprej vztrajal pri svojem odklanjajočem stališču. Splošno 'so domneva, da bo radi velikih razlik, ki vladajo med posameznimi naziranji, krizo zelo težko premagati. Ni izključeno celo, da bo konferenca zaključena, ne da bi priš-
lo	do kakega rezultata, čeprav se vsi zavedajo, da je treba uporabiti vsa sredstva, ki so združljiva z dostojanstvom in interesi udeleženih držav, da se izravnajo nasprotja.
BERLIN, 10. avgusta. Tukajšnji merodajni krogi čisto mirno presojajo angleško-francoski konflikt, ki je nastal v vprašanju razdelitve kvote reparacijsklh plačil. Dočira govore nekateri listi o možnosti posredovalne akcije nemške delegacije, pa drugi odločno odklanjajo vsako nemško posredovanje. Opozicijonalni krogi smatrajo, da se bodo zavezniki naj-
brže skušali sporazumeti v podkomisiji, katere ustanovitev je predlaga' Snowden. Haaška privatna poročila vseh listov soglašajo v tem. da bo Francija storila vse, da doseže kompromis. Enako optimistična so tudi poročila o položaju v politični komisiji.
Herriot v Zagrebu
ZAGREB, 10. avgusta. Bivši francoski ministrski predsednik in župan mesta Lyona, Herriot, je prispel včeraj semkaj in je danes nadaljeval vožnjo v Beograd. Herriot potuje na Grško, kjer si namerava ogledati slovite arheološke izkopine.
Fašizem pleni ruske pisatelje
RIM, 10. avgusta. Policija je v več knjigarnah zaplenila dela Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Gorkega. Na vprašanje knjigarnarjev je vlada izjavila, da ta dela niso v skladu z današnjim re-
bližjo luko. Med tema dvema mestoma je slaba železniška proga in ni prikladne ceste. V letnem času, ko je zemlja suha, se vrši glavni promet z avtomobili, železnica pa je prazna. V Jugoslaviji mnoge redne avtobusne proge, tovorni avtomobili, in celo osebni, tekmujejo z lokalnimi železniškimi progami.
Jugoslavija, kjer je železniška mreža zelo nepopolna, posveča mnogo pažnje izgradnje novih prog. Verjetno bi pa vlada bolje storila, da — predno začne izvajati novi program izgradnje železniških prog — prouči, ali bi ne bil njen prometni problem bolje rešen z izgradnjo novih ali boljših cest. So kraji, kjer bi bilo bolje, da se že obstoječe proge ukinejo in
namesto njih zgrade dobre ceste. Država bi mnogo prištedila z zmanjšanjem števila osobja, potrebam lokalnega prebivalstva pa bi bilo z avtobusno prometno službo bolje ustreženo. Izgleda kot gotovo, da se v bodoče na Grškem ne bo gradila nobena nova železniška proga, in da bodo potrebam dežele v tem pogledu zadoščale avtobusne zveze. Grška vlada je sklenila pogodbo, ki predvideva izgradifjo krog 2500 milj novih modernih cest. Delo je prevzela velika angleška petrolejska družba, ki bo skupno s skupino tvorničarjev motornih vozov financirala izgradnjo cest v balkanskih deželah.
Otrok u filmu
Film je življenje. Popolni film je pesem življenja. Gibanje v filmu mora nadomestiti besedo, glas in barvo v gledališču. Tudi dete je življenje. Njegov nagon do neprestanega gibanja izraža njegovo silo, življensko sposobnost in inteligenco. Ta priprosta primera dokazuje, da sta si film In otrok zelo blizu, gotovo mnogo bližje, nego otrok in gledališče, nego otrok in balet in druge »učenosti«, katere deco učimo. Tako tudi razumemo, zakaj se nam otroci v filmu — in videli smo jih nastopati že lepo vrsto
— bolj dopadejo nego če jih čujemo recitirati dolgovezne pesmi ali vidimo plesati naučene plese.
Film pušča otroku mnogo svobode v kretnjah in gibih. To je važno. Pri otroku takoj razločite naučeno kretnjo od naravne. Naravna je polna oblik, popolna. Odrasli človek ne pozna več mnogozvočne klavijature otroških kretenj- Zato jih ne more otroka naučiti. Mati, ki od malega opazuje svojega otroka, razume, kaj je pravzaprav otroška kretnja in jo takoj razloči od priučene geste.
Spomnimo se filmov z Jackie Coo-gatiom, zlasti njegovega Kida. Uspeh' tega otroka leži v Chaplinovi geni-jalnosti. V tem, da da je temu otroku
— rojenemu Igralcu — pustil čim največjo svobodo, otroku, v kojega očeh vidiš otroško razposajenost, melanholični izraz rase in blaženi raj otroške nedolžnosti.
Filmi z otroci so v ostalem večinoma veseloigre. Najznamenitejšo skupino filmskih zvezdic ima družba Hal Roach. V tej skupini je malo dete, ki je vzrok vseh zapletljajev, debeluš-ček, kodrasti črnec s krivimi zobmi, mali pouličnjak, dekletce, in beli pes, ki se zna lepo smejati in ki je najboljši tovariš najmanjšega člana družbe. Otroci delajo čisto po svoje. Namažejo stene stanovanja s kelomazom, spuste vodo v kopalnici, spremene stanovanje v bazen, spravijo v paradne sobe kokoši, gosi, kozo. osla, razpihajo osinja gnezda in še mnogo podobnih »junaštev«. Seveda ne izostane kazen.
Otroška nedolžnost je za spretneg* režiserja neizčrpen vir možnosti. Zlasti za komika. Otroška komika, naravna in brez okov, vpliva najbolj neposredno. Smeješ, se pray. iz srci
Izseljevanje Slovencev
OGROMEN PROCENT IZSELJEVANJA SLOVENCEV. _ VZROKI VANJA. — POTREBNI UKREPI PROTI IZSELJEVANJU.
IZSELJE-
Dasiravno smo Slovenci eden izmed najmanjših narodov v Evropi, vendar smo po številu svojih izseljencev tako visoko, kakor ni marsikateri trikrat in petkrat večji narod od nas. In morda je med vsemi našimi slovenskimi nesrečami to prva in največja! Po najnovejših statistikah je danes Slovencev izven jezikovnih mej našega ozemlja, t. j. v iz-seljeništvu, nič manj kakor skoraj pel milijona, to se pravi, da je cela četrtina našega naroda razkropljena po svetu, kjer je po vseh prirodnih zakonih obsojena na skorajšnjo ali kasnejšo narodno smrt. Nade, da bo izid svetovne vojne zavrl izseljevanje se v ničemer niso u-jresničile, temveč so nesrečne razmere, ki so naše ozemlje razkosale na štiri dele, izseljevanje samo še pospešile. Najbolj obupen pa je v tem razvoj izseljevanja naših rojakov v Italiji, ki posebno v zadnjih letih trumoma zapuščajo svoja rodna tla in odhajajo v tujino. Odstotek Jonih, ki se selijo k nam, je pri tem obupnem gibanju zelo neznaten, kajti presega ga znatno že samo odstotek tistih, ki se 'selijo preko morja, osobito v države Južne Amerike, kjer je v par letih nastala cela velika nova kolonija slovenskih, večji del primorskih izseljencev.
Toda ne izseljujejo se Slovenci samo <z neosvobojenih pokrajin, iz Primorske, Koroške in madžarskega Prekmurja, temveč tudi iz svobodne Slovenije. Namesto, da bi se skušali doma uveljaviti, da bi sl skušali doma ustvariti četudi skromno, toda sigurno eksistenco, odhajajo tisoči naših ljudi leto za letom v svet v negotovost in neredkokedaj v še večjo bedo, kakor je bila domača. Kaj je temu vzrok? Ali je res slovenska zemlja tako revna, da jih ne more preživeti, ali je res že preobljudena in je odvišek prisiljen na odtok ali je temu krivo le neko tajno hrepenenje, ki je skrito v bistvu slovenske rase že od nemirne lepe Vide? Slovenska zemlja pravijo, je pasivna, to se pravi, da ne pridela toliko živil, kolikor jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva; toda Italija je n. pr. v tem oziru še jneprimerno na slabšem, saj pridela živil 'komaj za pol leta ali le za polovico, to je za 20 milijonov svojih prebivalcev, in : vendar je odstotek izseljencev iz italijanskih avtohtonih dežel neprimerno manjši kakor je slovenski. O preobljudenosti slovenske zemlje pa prav tako ni mogoče govoriti, saj živi n. pr. v gorati Švici na .enakem prostoru najmanj še enkrat toliko ljudi kakor pri nas, da o Italiji, Češki, Danski, Belgiji, Holandski in Angliji niti ne govorimo.
Preostaja nam torej samo tretje, t. j., da se naši ljudje v večini slučajev izseljujejo zaradi svojega sanjavega hrepenenja po neki namišljeni sreči, katero pričakujejo v tujini. Izseljujejo se torej brez skrajne potrebe tudi taki, ki bi si mogli doma ustvariti eksistenco, samo če bi imeli dovolj energije, volje in vztrajnosti ter manj brezplodnih in meglenih sanj. Na drugi strani pa jih v tem podpira tudi neinicijativnosti in nepodjetnost tistih, ki bi bili po svojih sposobnostih in po svoiih finančnih močeh poklicani ustvariti slovenskemu delavcu in inteligentu novo eksistenco in s tem obenem tudi podlago za svoj in obči narodni gospodarski pro-cvit. Kajti, bodimo si odkriti, večina naše gospodarske krize izvira iz naše re-podjetnosti in ozkogrudnosti, ki nas tišči k tlom kakor mora. Navajeni poprej, da so samo Nemci in Italijani gradili na slovenski zemlji industrijo in trgovino, mislimo tudi danes v svobodni državi, da brez tujcev ničesar ne zmoremo in čakamo prekrižanih rok na tuji kapital, svojega pa rajši puščamo, da propada ali da se vsaj ne obrestuje naravno, v plodnem delu in podjetnosti. Tudi to poglavje je žalostno in zasluži, da bi se temeljito pretreslo in proučilo.
Mi smo že v nekaterih prejšnjih člankih govorili o vprašanju, kako bi se dala v Sloveniji dvigniti eksistenčna možnost za podvojeno število prebivalstva, zato danes nočemo ponavljati že povedanega, opozarjamo pa, da je to problem, ki nujno kliče po rešitvi, kajti sedanjemu u-sodnemu izseljevanju bo treba čimprej napraviti konec in če ne bo šlo drugače, z zakonom. Država smo, ki je po svojem teritorijalnem obsegu le malo manjša kakor je Italija, imamo pa samo nekaj nad 12 milijonov prebivalcev, torej le četrtino toliko kakor jih ima apeninska kraljevina! To pa že samo na sebi govori dovolj jasno, da je skrajni čas, da pričnemo misliti nase in na svoj narodni razvoj, ne pa kakor je bilo doslej, na razvoj Amerike, Nemčije, Francije itd., katere smo bogatili in množili s krvjo svoje krvi. — Deca slovenskih in jugoslovanskih mater sploh, mora biti naša, slovenska in jugoslovanska in ostati mora naša!
Zato je dolžnost vseh ljudskih voditeljev in vseh onih, ki imajo z ljudstvom stalne stike in upliv, da zastavijo vse svoje sile proti blaznemu izseljevanju. Državo pa pozivamo, da to vprašanje tudi sama prouči in izda, če drugače ne gre, poseben zakon, s katerim naj se izseljevanje do skrajne meje omeji in če mogoče za nekaj let sploh prepreči.
Vsedržavno tekmovalno streljanje v Mariboru
^ Mesto Maribor živi v pričakovanju ♦eliks^a in zanimivega športnega dohod-gza jugoslovanskih strelskih dru-seogradu je pooblastila svojo ma-strelsko družino, da organizira S tukajšnjo sekcijo Slovenskega a društva letošnje vsedržavno nagradno streljanje na vojaškem strelišču !,v Radvanju. Ta velika strelska športna prireditev, za katero se ne zanimajo samo mariborski strelci in lovci, ampak tudi prijatelji tega športa v vseh delih naše države, se bo pričela dne 6. septembra ob 14. uri ter bo trajala do vključno 13. septembra. Veliko zanimanje, ki ga vzbuja zasnutek te prireditve, ki se izraža osobito v priglašanju vedno novih udeležencev, v poklanjanja daril za nagrade in v splošnem zanimanju časopisja in javnosti, dokazuje, da bo letošnje mariborsko vsedržavno nagradno streljanje dogodek, kakršnega naše mesto še ni doživelo in ki bo pokazal obenem tudi, da se je ta šport pri nas že tako razvil, da moremo s ponosom stopiti v tekmovalne .vrste z drugimi narodi.
Program velikega nagradnega strelja-tfc bo obsegal dve glavni kategoriji in sicer strelsko-sportno in lovsko-sportno tekmovanje. V prvi skupini se bo streljalo večinoma z vojaškimi puškami ter dalje z malokaliberskimi, s pištolami, samokresi m raznimi drugimi strelskimi pripravami, dočim bo lovsko streljanje obsegajo sledeče tekmovalne vrfttes ute/
Ijanje na leteče golobe in na zajce, streljanje na brakadi, streljanje na stoječega srnjaka, izginjajočega ruševca, zajca in lisico, bežečega srnjaka, na spominsko tarčo in streljanje za naslov državnega prvaka v lovskem streljanju za leto 1929.
Podrobnejša določila za udeležbo pri posameznih skupinah nagradnega streljanja so razvidna iz programov, ki se bodo v prihodnjih dneh razposlali in bodo interesentom na razpolago pri vseh lovskih in strelskih društvih in podružnicah.
Priprave za to veliko vsedržavno strelsko prireditev so v Mariboru v polnem teku in jih vodi poseben prireditveni odbor, ki je sestavljen iz najuglednejših in najbolj agilnih Članov mariborske strel ske družine in sekcije Maribor Slovenskega lovskega društva, ki so razen tega še organizirani v pojedinih strokovnih odsekih, ki že razvijajo svojo živahno delovanje. Pa tudi javnost je s svojo naklonjenostjo, posebno z darili za nagrade, s prostovoljnimi prispevki za kritje stroškov in prijavljenjem prenočišč odločno pokazala, da se v polni meri zaveda velikega pomena te prireditve za Maribor in vso državo, ki bo brez dvoma zelo dvignila zanimanje za strelski lovski šport v širših plasteh naroda.
GInokolog dr. Toplak
ne ordinira do 1. septembra.
1917
Mariborski in dnevni drobiš
Pevsko društvo »Luna«
priredi v nedeljo 11. avgusta ob 15. izlet k vinotoču Curk v .Vinariji — Rošpoh. — " '	1913
K planinski slavnosti na Klopnem vrhu
Dasi je prejšnja sobota napovedovala za nedeljo vse preje kot lepo vreme, so se vendar ojunačili naši vrli planinci in jo mahnili k otvoritveni slavnosti na Klopni vrh, kjer jih je pozdravilo prekrasno nedeljsko jutro, kot v zasmeh onim mehkužnežem, katere zadrži že vsak oblaček na nebu, da ostanejo doma.
Lično okrašena planinska koča na Klopnem vrhu je sprejemala svoje častilce, ki so prihajali od vseh krajev. Ob 10. dop. je pričela slovesnost s sv. mašo, ki jo je daroval g. prof. dr. A. Jehart. Po maši je povzel besedo načelnik mariborske podružnice in nadzornik SPD g. dr. 5e-njor, ki je pozdravil vse došle goste, pred vsem pa hčerko g. dr. A. grofa Zabeo, kot zastopnico lastnika posesti na Klopnem vrhu, nadalje g. dr. Tominška, predsednika SPD iz Ljubljane ter predstavnika podravske podružnice SPD g. dir. Gorišeka iz Ruš, nato pa je oficielno izročil novo dograjeno povečavo koče tu-ristovskemu prometu. Sledil je slavnostni govor g. dr. Žnuderla, ki se je s hvaležnostjo in priznanjem spominjal vseh onih činiteljev, ki so največ pripomogli, da se je zgradba dovršila v tako kratkem času. Predvsem je povdaril posebne zasluge stavbenega podjetja »Inž. Jelenc in inž. Šlajmer«, ki je s toliko nesebičnostjo vodila dela pri zgradbi, nadalje obitelji g. Joška Kormana, veleposestnika iz Činžata, ki je poskrbela s toliko požrtvovalnostjo za prevoz vsega gradbenega materiala in inventarja; nadalje gg. Kieffer-ja in Loschniga iz Sv. Lovrenca, ki sta za nekaj časa dala brezplačno na razpolago delovne moči ter tvrdk Pinter in Lenard ter Majer iz Maribora, ki so dobavile inventar za kočo po znižanih cenah.
Slavnostnemu govoru je sledil pozdravni govor g. dr. Tominška, ki je vzradoščen nad tolikim požrtvovalnim de lom podružnice, izrekel odboru pohvalno priznanje. Direktor Gorišek je pozdravil slavje v imenu podravske podružnice SPD, nakar je oficielni del končal *g. Zor-zut s prednašanjem prav dobro uspele slavnostne pesnitve, ki je izzvala pri vseh navzočih mnogo smeha in zabave. Nato se je razvilo ob sviranju pohorske godbe in med popevanjem veselih planincev neprisiljeno planinsko rajanje, ki je spravilo v veselo razpoloženje slehernega posetnika. —
Današnji tržni dan
je bil v znamenju bohotnega izobilja po-vrtnih in poljskih dobrot. Že ob ranih jutranjih urah je naš trg tako oživel, da so bili vsi prostori zasedeni. — Že ob 7. je bilo na Vodnikovem trgu 32 vozov krompirja, čebule, jabolk, stročnega fižola in kumare, a neprenehoma so prihajali še novi prodajalci. Vsled obilice blaga se je razvila pričakovana konkurenca v cenah: Merica krompirja (7^ kg) se je ponujala po Din 6—7, kumarce, veliki komadi po 25 para; venec čebule z ^glavicami se je dobil za 2 Din, a stročnega fižola za 1 Din dobršen kup. Tudi na Glavnem trgu je bilo vsega v izobilju.
Na špeharskem trgu se je razvilo prav živahno življenje. Dospelo je večje število Špeharjev. Iz 10 občin je bilo vsega 18 vozov, na katerih so pripeljali 41 svinj, 6 telet in eno telico. Cene posameznim vrstam so bile danes visoke in so mestoma prekašale mesarske cene. Tako se je na pr. za slanino (špeh) zahtevalo Din 26—28 kg, a pri mesarju za Din 22—24! Povpraševanja je bilo mnogo. V predpoldanskih urah so cene za spoznanje padle.
Fudi na Trgu Svobode so je živahno tržilo. Do sklepa našega poročila je dospelo na trg 27 vozov slame, sena in u-tave. Slama se je prodajala po Din 70— 75, seno po Din 90—100, a otava po Din 100—110 meterski stot. Prodano je bilo vsega 26 vozov. Preostalo blago je bilo slabše kvalitete.
Nezgoda pri kopanju.
Sinoči je 22 letni Ivan Osterc pri skoku v vodo zadel z glavo ob skrito skalo, ka-koršnih je v Dravi vse polno ter se precej občutno ranil. Prvo pomoč mu je dal rešilni oddelek
Nemška in komunistična akcija na meji
Pod firmo turistov, športnikov, letovi' ščarjev itd. obiskujejo naše obmejno o zemlje, posebno severne in zapadne Slovenske gorice, razni tujci iz Avstrije in tudi iz Nemčije, ki se po navadi izogibljejo Maribora in večjih krajev, se pa kljub temu še v poznih nočnih urah sestajajo z našimi državljani domačini in nedomačini. Na takih sestankih, ki so večinoma strogo zaključeni, se razpravljajo razna vprašanja, ki nikakor niso niti v našem narodnem niti v državnem interesu. Očividno gre tu na eni strani za nemško nacijonalno in iredentistično akcijo, na drugi pa za komunistično propagando, in bi bilo dobro, da bi se takim »turistom«, »športnikom« in »letoviščarjem« posvečala večja pažnja kakor doslej. Zlorabljanja naše gostoljubnosti ne smemo trpeti, pa naj gre tu že za eno. ali drugo temno namero.
Razne nezgode na cesti in pri delit.
Pri delu si je poškodoval prste desni roke 151etni ključavničarski vajenec Ant Sunjar. — S kolesa je padel 201etni Vladimir Mavovšek, klobučarski pomočnik. Poškodoval si je precej desno roko. — V Jezdarski ulici je napadel sinoči nekdo 411etnega Rudolfa Orgel ter ga močno ranil na levi roki. — Vsem tem ponesrečencem so na rešilni postaji nudili prva pomoč. — V bolnico so odpremili dva te« žja poškodovanca: Sedemletni trgovčev sinček Rudi Schweighofer je padel sineči po stopnjicah tako nesrečno, da si je pretresel možgane. — V Zgornjem Radvanju pa je sinoči padel 771etni delavec Andrej Krejčič s hruške. Pri padcu si je zlomil desno roko in ranil čeljust. Stanje ponesrečenca je z ozirom na visoko starost zelo resno. — Trije zidarji: Franjo Ljubša, Franjo Janžekovič in Stefan Pahernik so padli s podirajočega se zidarskega odra pri adaptacijskih delih Rosenber-govega paromlina. Ljubša si je izvil desno nogo, Janžekovič si je preklal spodnjo ustnico in Pahernik se je ranil na de sni roki. Vsi ponesrečenci, ki so le slučajno ušli težki nesreči, so enako ranjeni tudi na hrbtu. — 671etni Grega Germut od sv. Lovrenca na Pohorju si je pri padcu na cesti strl desno roko. Moral je v mariborsko bolnico. —
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna narav na »Franz-Josefova« grenčica prebavo n; naravnost popoln na*čin. Izkušnje na kli nikah potrjujejo, da učinkuje domač zdravljenje z vodo »Franz Josef« pose bno dobro, če jo mešamo s toplo vode izpijemo zjutraj na tešč želodec. Dobi s v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij skih trgovinah.	št.	]
Šivilje	i
dobe lep nov stroj za 2 Din 50 p, ako km pijo tombolsko karto pri gasilnem društvu v Pobrežju. Žrebanje bo v nedelje ob 14. uri. Po tomboli velika vrtna veselica na vrtu g.	Rojka.	1893
Kolesarsko društvo »PoŠtela« v Radvanju
priredi dne 11.	avg. veliko	poletno	vese
lico v gostilni	Iv. Lešnika	v	Novi	vasi
Spored veselice bo nudil obilo zabave Vstopnina prosta! Vsi ljubitelji šport; dobrodošli!	1880
Knjige Vodnikove družbe t
bodo tudi letos najlepše knjižno darilc ki ga sprejme vsak Član za borih 20 Dii članarine. Ker je treba končno določil višino naklade, naj se vsi, ki se doslej š< niso prijavili, vpišejo v Vodnikovo druž bo. Prijave sprejema knjigarna Tiskovni zadruge v Mariboru, Aleksandrova ce sta 13.
Sredstvo proti spanju. 3
Gospod: »Ponoči nikakor ne niorer spati. Radi bi kak pfašek.«
Trgovski sotrudnik: »Proti mrčesor ali za prašek za spanje.«
Srečen zakon.
»Torej, Marička, kako ti kaj ugaja za konski stan?«
»Imenitno; že štiri tedne sva taju*J< ■ieaal*
Kdo ima korist od Msuhega režima** ¥ Zedinjenih državah!
PROCVIT KANADE - POSLEDICA PROHIBICIJE V ZEDINJENIH DRŽA-
VAH.
V	Zedinjenih državah je vpeljana prohibicija, prepoved prodaje vsakršnih alkoholnih pijač. »Blagostanje Zedinjenih držav treba zahvaliti prepovedi alkohola« — pravi Henry Ford. V Kanadi, so« sedni državi, pa pravijo: »Nečuveni ekonomski procvit Kanade treba zahvaliti kontroli o točenju in prodaji alkoholnih pijač.« Sami pri sebi pa pristavljajo: »in ameriški prohibiciji«.
Kaj je na stvari? V dnevniku »New York Evening Post« je soproga slovitega ameriškega pisatelja Sinclaira Lewisa, Dortby Thomson, objavila vrsto člankov o prohibiciji v Zedinjenih državah in o učinkih te prohibicije v sosednih državah, zlasti v Kanadi. V Kanadi so uvedli nov zakon, takozvano kontrolo o točenju . in prodaji alkohola ali — kakor sami to imenujejo — »racionalizacijo konsutna alkohola«. Ta »reforma« se je v praksi izkazala za Kanado kot izredno ugodna. Ne le, da v Kanadi nimajo vseh mogočih pr.ohjbicijskih strahot: krvavih bojev s tihotapci, korupcije, prodaje škodljivih, celo strupenih pijač za drag denar itd. ."Kanada . nasprotno dolguje tej reformi šyoj ekonomski napredek, ki ga dokazuje statistika. Dve »suhi« pokrajini Kanade (New Scottland in Prince Edward Is* iand) imate v budžetu stalni deficit, vse ostale pokrajine pa velike suficite in trošijo ogromne vsote v razne investicije. New Bruns\vick ima presežka 200.000 dolarjev, Ondris nad četrt milijona, Ouebec nad 2 milijona, Alberta in British Columbia nad 2 in četrt milijona. Vse pokrajine skupaj so zaslužile na »alkoholni kontroli« nad 25 milijonov do larjev. Kontrolne komisije so pričele svo-
,3Iičice iz slouenskega (Tlaribora
Pri obrtniku.
Grem k obrtniku. Povsod se omenja njegovo ime, vsi trdijo, da je Slovenec.
»Na stanovanju mi manjka to in ono, ali ne bi pogledali o priliki k meni...«
»O, z veseljem. Kdaj želite? Mogoče kar danes popoldan?«
»Prosim!«
Popoldan pozvoni zvonec in ko od* >rem, me pozdravi mojstrov pomočnik: *Guten Tag, ist hier zu repariren...«
»Ali ne znate slovensko?«
»O, schon*..«
»Kje ste bili rojeni?«
»V Halozah.«
»Torej bova govorila slovensko!«
»Ja...«
Čez pet minut, ko zopet spregovori:
»Mochten Sie so gut sein...«
In to je pomočnik slovenskega mojstra v slovenskem Mariboru 1. 1929., v enajstem letu po osvobojenju...
V	gostilni.
Pridem v gostilno. Slovenski napis, Slovensko ime in še v sanjah bi si ne upal dvomiti o narodni zavednosti njenega lastnika. Pa pristopi natakar in me pozdravi:
’^'n Krtigel, nicht wahr?«
>Vrček piva želim!«
Ko mi ga prinese, ga vprašam, če po-žna policijsko odredbo, da se morajo gosti slovensko pozdravljati in nagovarjati?
Natakar skomigne z rameni in gre.
Pijem pivo in ko ga popijem, pokličem natakarja:
»Plačam!«
»Takoj...«
Plačilnemu pa pove:
»Eln Krtigel hat der Herr.«
Kajti notranji »uradni« jezik med natakarji je v Mariboru povsod camo nemški...
Na cesti.
Grem po cesti in nasproti mi pride fnlad kmečki fant iz okolice. Nerodno in
v	zadregi se mi približa:
»Biftschen, bo ist... ist... Post?
»Ali jecljate?« ga vprašam.
»Ne, samo nemško ne znam dobro.«
»Zakaj pa ne govorite potem sloven-*ko?«
»Mislil sem, da gospod ne znajo.. ,♦
je poslovanje z izposojenim denarjem, ki so ga dale doriiače banke. Danes je dolg že davno plačan, in prištedene so ogromne rezerve.
Odkar je Kanada na tako spreten način rešila svoj »prohibicijski problem«, je silno narastel promet tujcev in turizem je postal važna nacionalna industrija. Samo lani so pustili ameriški turisti tam krog četrt milijarde dolarjev. Od 1. 1926 je silno naraslo število gostov, ki prihajajo čez mejo na 24 ur z navadnim dovoljenjem. Leta 1928 je prišlo v Kanado iz Zedinjenih držav 2,250.000 avtomobilov z 9 milijoni gostov. V pokrajini Ontario je bilo štirikrat več tujcev nego domačega prebivalstva. Lani je prišlo v Kanado 16 milijonov Amerikancev. To število zrase vsako leto za 3 milijone. Od 1. 1927 do 1928 se je državni dohodek Kanade iz tujskega prometa zvečal za 38 milijonov dolarjev, in pokrajina Ouebec je lahko dala 17 milijonov dolarjev za popravila in gradnjo cest.
Seveda v Kanadi dobro vedo, da Ame-rikanci ne prihajajo samo radi lepih cest in prirodnih lepot. Zato pa najdemo v samem mestu Montrealu 136 restavran-tov, kjer lahko za cenen denar dobiš *'se pijače izven cocktaila, ki je strogo za-branjen. Amerikanec dobi steklenico dobrega vina, ki mu jo njujorški tihotapec računi 7 in pol dolarja, tu za 1 in pol dolarja. Že ta diferenca nadomesti potne stroške. Poleg tega^ je pa v Montrealu 313 pivnic in 800 špecijalnih trgovin, kjer se prodaja pivo v steklenicah. Tako se briga Kanada za svoje goste — in ni čudno, če prihajajo v takih masah!
Grem dalje in mislim: Zakaj in čemu smo 1. 1918. ustanovili svojo državo? In kdaj bo naše ljudstvo nehalo vsakega boljše oblečenega človeka smatrati za Nemca? Kdaj se bo predramilo in spoznalo, da so že davno prešli časi, ko je bil tisti, ki je govoril slovensko — hlapec, tisti, ki je govoril nemško pa — gospod? _______________________________ Errah.
Sahousfci ueleturnir u Karlouih uarih
8. kolo
Spielmann nadaljuje svoj zmagoslavni pohod. Izvojeval je včeraj že svojo sedmo zmago in je dosegel dosedaj od S točk 7 in po!. Včeraj je imel za nasprotnika madžarskega mojstra Maroczyja, ki ga je v odlični pozicijski igri porazil po 56. potezah.
Naš velemojster dr. Vidmar je po hudem boju prisilil nevarnega dr. Tartako-werja v 51. potezi h kapitulaciji in prišei s tem skupno z bivšim svetovnim prvakom Capablanco, ki je odpravil včeraj dunajskega mojstra dr. Beckerja že po 18. potezah, zopet v ospredje.
Smolo pa sta imela včeraj nizozemski velemojster dr. Euwe in stari poljski prvak Rubinstein, ki sta dosedaj vodila za Spielmannom. Oba sta namreč doživela poraz. Dr. Euwe si je ustvaril proti Niemcoviču že tako močno pozicijo, da je bila njegova zmaga skoro gotova. V stiski pa mu je Niemcovič nastavil potem skrito past, v katero se je dr. Euwe res vjel, zgubil damo in moral potem kapitulirati. Dramatična je bila partija Gilg-Rubinstein. Razvila se je težavna pozicijska igra in je imel Rubinstein že zasigu-ran remis. V odločilnem trenotku pa je napravil pogreško, ki jo je mladi Gilg takoj izrabil in zmagal.
Mattison je potolkel gdč. Menšikovo, Johner dr. Treybala, Griinfeld Yatesa, Marshall Canala, Bogoljubov nemškega prvaka Saemischa, Colle pa Thomasa.
Stanje po 8. kolu je sledeče: Spielmann 7 in pol, dr. Vidmar in Capablanca 5 in pol, dr. Euwe, Rubinstein, Niemcovič in Mattison 5, Bogoljubov, Griinfeld, Johner 4 in pol, Canal 4, Marshall, dr. Becker, Saemisch 3 in pol, dr. Tartakower, Ya-tes, Gilg, Colle 3, Maroczy, dr. Treybal
2	in pol, Thomas 2. Menšikova h
Danes se igra 9. kolo in si stoje nasproti: dr. Tartakower - Spielmann, dr. Euwe - Capablanca, Thomas - dr. Vidmar, dr. Treybal - Niemcovič, dr. Becker -Mattison, Rubinstein - Colle, Bogoljubov - Gilg, Menšikova - Grtinfeld, Camil
-	Saemisch, Maroczy - Johner in Yates -Marshall.
Kakšna boči moderna hiša?
Nedavno je dal znani ameriški industri jalec Henry Ford novinarjem izredno zanimivo izjavo o moderni gradnji hiš iu v zvezi s tem o moderni ureditvi hiš.
—	Pri nas v Zedinjenih državah, je dejal g. Ford, se gradi letno za 7 milijard dolarjev stanovanjskih hiš, torej dvakrat več nego v industrijske in trgovske svr-he. Pri Amerikancih je zopet oživela želja po lastni hiši. Jasno je, da se je pri tej silni gradbeni delavnosti začelo misliti na popolno modernizacijo hiše, ki bi odgovarjala napredku v drugih panogah sodobne tehnike. Današnja hiša je na-pram moderni, ki se bo pričela graditi, kakor stara kočija napram avtomobilu.
Eden izmed najvažnejših činiteljev v modernizaciji hiše bo velika izraba elektrike. Moderna hiša mora z uporabo električnega toka postati popolnoma neodvisna od zunanje temperature. To se pravi, v njej mora biti po zimi toplo, po ieti hladno. Vse mehanične naprave v hiši za čiščenje, pranje in kuhanje morajo biti električne. Sploh treba hišna dela industrializirati. Zakaj se naj doma pere in kuha, ko to zmorejo mnogo bolje in ceneje specijalna podjetja? To mora izginiti iz moderne hiše. —
Sploh — nadaljuje Ford — je današnja hiša neracijonalno organizirana. Preveč se potroši za luč, kurjavo in slične potrebe, in vendar ljudje nimajo vsega tega v zadostni meri. Vse to predvideva moderna hiša ob razmeroma malih stroških. Pri tem pa je naravnost užitek, gledati, kako so Američani brzo prilagodujejo novim tehničnim pridobitvam. V zadnjem času se opaža močna tendenca za gradnje hiš izven mest. Avtomobili so skrajšali razdalje, ki danes ne predstavljajo nikak-šnih težav več, tako da vsakdo raje gradi hišo izven mesta na Čistem zraku, nego v mestu samem. Ni treba posebej i<a-glašati, kakšne prednosti ima to. So tu predvsem higijenski razlogi, ki so zlasti važni za deco in njeno odgojo. Za deco je potrebna vedrina in svoboda, to pa more v največji meri nuditi hiša v nara-
vi	z velikimi vrtovi. Razen tega se vsakdo, zlasti inteligent, želi po napornem delu odpočiti na Čistem zraku v naravi.
ti
Človek s kačjimi očmi
Pred meseci so časopisi poročali o neki dami s kačjimi očmi, ki je v ekspresnem vlaku Pariz—Varšava začarala in oplenila več potnikov. Vsi potniki, ki so bili oplenjeni, so izjavili na policiji, da jih je uspavala elegantno oblečena dama, ki je imela zeleno odsevajoče oči kakor kače. Stvar je bila poverjena najspretnejšim kriminalnim uradnikom, ki so odredili takoj obširno preiskavo in zasledovanje zagonetne dame. A ves trud je bil popolnoma zastonj, dotične dame ni bilo več mogoče najti. In skoro bi bil. ta dogodek že pozabljen, ker se podobni slučaji niso več ponavljali.
Te dni pa se je nenadoma pojavil
v	Zapotu človek s kačjimi očmi, ki je Istotako oplenil več osfeb. Grofica Sielnicka in njena 19letna hčerka sta se nedavno v igralnici v Zapotu spoznali s približno 25 let starim, elegantno oblečenim moškim. Ta mladenič je imel Istotako zeleno fosforescirajoče oči. Dobival Je stalno na igri, dočim je grofica izgubljala. Po igri se je mladenič predstavil grofici kot grof Etienne de Mourlageux. Med pogovorom so prišli v neki vrt. Tamkaj je mladenič nenadoma pričel obe dami tako močno fiksirati, da ste kmalu zaspale. Spanje je moralo trajati precej dolgo. Zbudili sta se šele, ko je prišel paznik. Na veliko začudenje ste takoj opazili, da jima je neznanec pokradel vso zlatnino. Iz knjige tujcev so ugotovili, da se ni nlkdo prijavil z imenom grofa Etienne*
Istočasno je prispela tudi z nekega drugega mesta vest, da je tudi tamkaj na sličen način operiral človek s kačjimi očmi. V enem od tamkajšnjih hotelov je stanovala grofica Soltikov,-
ska. Ko se je ponoči prebudila, je opazila pred seboj elegantno oblečenega gospoda s črnimi lasmi, ki jo je neprestano fiksiral s svojimi zelenimi očmi. Dama se je tako preplašila, da ni mogla dati od sebe niti glasu, temveč je takoj zopet trdno zaspala. Zbudila se je zopet šele ob 11. dopoldne in opazila, da so ji izginile vse dragocenosti.
Policija je odredila takoj poizvedovanja, a brez uspeha. Domneva se da je ta mladenič identičen z ono damo, ki je plenila potnike v vlaku med Varšavo in Parizom.
fluijatika u službi šumarstua, športa itd.
»Vossische Zeitung« je objavila nedavno članek svojega dopisnika, ki je obiskal Junkersove tvornice aeroplanov v Dessau. Na celem kompleksu tovarniških zgradb je neprestano vrenje in hitenje, kakor v mravljišču, na bližnjem vzletišču od jutra do večera ropot motorjev — muzika naših dni, — povsod srečavaš avijatike svetovnega glasu, pilote, ki so se proslavili s smelostjo in uspehi: Risticz in Zimmermann, ki sta nedavno dosegla svetovni rekord v trajanju leta, Neuhofen, ki je nedavno postavil novi višinski rekord, Fitzmaurice in drugi.
Baš danes — pripoveduje dalje — sem videl nov tip, ki dokazuje, kako je avijon univerzalno sredstvo, uporabno tudi v panogah narodnega gospodarstva: aero-plan za pobijanje gozdnih kobilic, ki lahko opustošijo cele gozdne komplekse. Jun« kersove tvornice in kemične tvornica Marek v Darmstadtu so skupno znašle novo zelo uspešno metodo: Junkersov avijon tipa »W 33« se napolni s praškom za pobijanje žuželk in leti nizko nad gozdom, ki je »okužen«. Za njim se vlečejo celi oblaki belega praška, ki pada na drevje in ga ščiti pred napadi kobilic. Praksa je v mnogih krajih Nemčije (Brandenburgu, Šleski, Mecklenburgti, Badenu, Hesenu in Bavarski) že pokazala znatne uspehe.
V	novejšem času se Junkersovi inže-njerji zelo intenzivno bavijo s problemom malega »portskega aeroplana. -■< Pravkar je službena znanstvena kontrola za a vijači jo (Deutsche Versuchsanstalt fiir Luftschiffart) proučila in odobrila no-
vi	tip »Junkers junior«, ki bo sodeloval na letošnjem športnem poletu krog Evrope. Tekma prične v Parizu. Na aerodromu v Dessau-u predvaja ta tip znani nemški pilot Ktippen, ki se je proslavil s svojimi zračnimi akrobacijami.
Baš te dni je slavil 10-letnico obstanlč-i Junkersov tip »F 13«, ki se ga največ proizvaja. Pri mrzličnem tempu avijati-čne industrije gotovo značilen uspeh.
Najmlajše in največje dete Jupkerso-vih tvorhic pa bo »J 38«, ki še v praksi ni preizkušan. Kakšne dimenzije bo imel ta zračni orjak, potniški avijon bodočnosti, si lahko prilično izračunamo, če vemo, da' hp premer koles znašal krog 2 metra.
■ -i ....  ■	IM--.--,	  —	■	,	—
Prireditev »Jadrana«.
Dne 24. t. ni. ob 20. priredi pevsko društvo »Jadran« zabavni večer V Narodnem domu in sicer ob lepem vremenu na dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v zgornjih prostorih Nar. doma pri pogrnjenih mizah. Ob tej priliki opozarjamo občinstvo, da se praznuje jubilej našega vrlo zaslužnega pevovodje gosp. Josipa L a h a in to 60 letnica rojstva, 30 letnica aktiv, državnega službovanja ter 35 letnico plodonosnega delovanja na prosvetnem polju. Program večera je: Godba, petje (proizvajale se bodo še re-poznane pesmice z mešanim zborom tet moški zbori), slavnostni govor jubilantu ter prosta zabava. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki hvaležno sprejeti. —
Kongres lug. gozdarskega udruženla.
Od 7. do 10. septembra se bo vršil v Mariboru kongres jugoslovanskega gozdarskega udruženja. Ker se bo kongresa udeležilo mnogo gostov tako iz vseh delov naše države, kakor tudi iz tujih držav, se prosi dotične, ki bi hoteli dati za te dni prenočišča, da to javijo pri gozdarskem oddelku velikega župana v Mariboru, soba št. 5, stranski vhod. -i- 1900
______ ,...........          i	-•
fpomlnlalt« «• CMD
I.K.
Gdynia - Zopoi - Varšava
SPOMINI S POTOVANJA PO SVOBODNI POLJSKI PO POLJSKEM SOKOL*
SKEM ZLETU V POZNANJU.
Ob 23. ponoči smo se odpeljali v 3i'0 Km oddaljeno samostojno državo Gdansk ki Šteje okrog 380.000 prebivalcev in je pod upravo komisarja, postavljenega od Društva narodov. Ima lastno upravo, pošto in denar, 1 gulden = Din 12. Želez nica je v poljski upravi. Mesto leži ob Visli in njenih pritokih ima vse polno kanalov, ob kterih pristajajo morske ladje in je po velikosti eno največjih ob Vzhod nem morju. Uradni in prometni jezik je nemški in kakor sem nekje čital, imajo v občinski upravi nič manj kakor 16 strank in strančic; torej nas celo preka-šajo v tem oziru.
Iz Gdanska smo se s parnikom odpelja-
li	v poljsko luko Gdynio. Vozeč se po kanalu smo ogledovali male in večje ter prekomorske ladje, razne doke in pristaniške naprave. Še predno smo pasirali svetiljnik, se je občutila nemirnost morja, ki se je igralo z našo ne preveč veliko ladjo kakor z lupino in pošiljalo krst za krstom spredaj stoječim izletnikom. Potoma smo se ustavili v Zopotu in porabili pol ure za ogled tega morskega kopališča, ki ima kakih 500 m dolg pilotni most. Narava ni bila ravno preveč razsipna z lepotami v tem kopališču, razen z mivko, ktere je več kot preveč. Zato je pa človeška roka ustvarila toliko več.
Po kratkem ogledu kraja smo se zopet odpeljali z našo lupinco dalje v Gdynio, cilj izleta. To je kraj, za katerega žrtvujejo Poljaki milijone in milijone ozir. miliarde. Tu so pred 10. leti, kjer je bi!o par bornih ribiških koč pričeli graditi prvo poljsko pomorsko luko za trgovske in vojne ladije. Luka ni še končana, tudi ne bo še tako hitro, pač pa se vidi, da mislijo ustvariti nekaj velikega in seveda modernega. Težkoče jim dela zlasti pomanjkanje kamenja, zato pa morajo mali, veliki in ogromni bloki narediti svojo dolžnost ob obali. Ravno moderni dvigala so nakladali in razkladali. O?r.o-. mne množine premoga pošiljajo Poljaki preko te luke v razne države sveta.
Iz pristanišča do postaje je približno uro sedaj še neprijetne hoje po mivki. — človek se kar oddahne, ko stopi na trda granitna tla. Mesto kot tako ne bo imelo nikake vijugaste ali ozke ulice, ker tega ne dopuščajo predpisi in načrti.
Ob ^ 19. smo zasedli brzovlak in se odpeljali zopet skozi državo in mesto Zdensk ter prišli ob 1. v Poznanj.
Po kočanih sokolskih slavnostih so se *ekteri izletniki odpeljali preko Vratisla-ve v Prego, večinoma pa nas je odšla v Varšavo. Eno noč smo kimali v vagonih, pa smo bili okrog 8. zjutraj v Varšavi, glavnem mestu Poljske in menda tudi vseh Židov. Pa o tem pozneje.
Poljaki so nas sprejeli na kolodvoru po deputaciji in nam preskrbeli udobna stanovanja in prenočišča v novo zgrajenem,
10	nadstropnem Akademskem domu. —
Vsak udeleženec je dobil svojo sobico z enim oknom, belo pobarvano posteljo, mizo, stolom, omaro in s tekočo vodo. Kako se nam je prileglo, ko smo se pošteno umili, in razprostrli peruti, kakor doma. Prvič, odkar smo šli z doma, po enem tednu, smo pošteno spali.
Varšava, milijonsko mesto, leži v ravnini, na obeh bregovih reke Visle, ki daje mestu slikovito lice. Je največje, a ni najlepše poljsko mesto; tozadevno ga Poznanj daleko prekaša. Na kolodvorih se pozna, da je bila Varšava precej potegnjena v vojni vrtinec. Glavni in tudi drugi kolodvori so več ali manj podobni velikanskim barakam, katere so Poljaki za silo postavili. Vidi se pa po velikih podzemeljskih napravah, da mislijo v doglednem času kolodvore temeljito modernizirati.
Varšava je v sredini krasno in moderno mesto; ima lepe, često .8, 9 tudi 10 nadstropne hiše, dosti spomenikov in parkov. Mostovi preko Visle so kolosal-ni, posebno skoro 1000 m dolgi most Jos. Poniatovskega. Ulice, kakor Marschal kowska, aleja Jerozolimska, Krakowskie Przedmieščie, Nowi Swiet itd. so moderne in čiste, kakor prve dunajske. Proti periferiji pa vse to pojema, in ni nič čudnega, ako ob straneh široke ceste, kjer vozi tramvaj in avtobus, teče več ali manj pohlevna milnica ali gnojnice. Da ti kaka Sara ali Rebeka pljuskne iz umivalnika več ali manj čisto vodo v smeri tramvaja, se ne smeš jeziti, saj ne velja tvoji osebi.
Varšavski Židje so nekaj posebnega za naše pojme. Skoro vsak drugi človek ie žid (40%). Oblečeni so v svoje narodne noše, ki pa niso posebno slikovite, še manj pa snažne; pozna se, da se je njihov oče, ded in najbrž tudi praded v njih šopiril. Na Človeka napravijo vsled njim lastne, pretirane vsiljive prijaznosti, naravnost odbijajoč utis. Povsod jih je dosti, samo kjer se dela ni nobenega. S te mi ljudmi bodo imeli Poljaki še dosti ne-prilik. Kako so priljubljeni, nam je povedal neki v Varšavi bivajoč Ljubljančan. Že Rusi so izdali svojčas razglas, s kterim se prepoveduje prestop parkov vsem psem, vojakom in židom v narodni noši.
Zida in predelava se v Varšavi izredno mnogo, promet je velikomesten in vožnja zelo poceni. Za 2 zlota (13 Din) smo se peljali trije 4 km daleč. Autotaks je nad 2.500, zelo dosti je tudi še fija-kerjev z lepimi konji. Ljudje so zelo dobri in uslužni, samo malo počasni; posebno v kavarnah in restavracijah je treba imeti potrpežljivosti z njimi.
Maršal Pilsudsky je danes poljski Mussolini. Brez pardona čisti, ne glede, da ima dokaj neprijateljev v višjih slojih, a pri masi ljudstva, kakor pravijo, je zelo priljubljen.
Opica je vztrepetala in bila je mrtva. Jaz pa sem stal poleg nje in bilo mi je tako hudo, kakor da bi stal ob mrtvem truplu dragega znanca.
Ves potrt sem se vrnil k drevesu po puško, toda nepopisno je bilo moje presenečenje, ko je nikjer nisem našel. Kdo jo je odnesel? Morebiti druge opice? Morebiti kak domačin, ki je v grmovju čakal na ugodno priliko? Tega ne vem in ne bom nikoli izvedel. Le eno sem po tem dogodku zatrdno sklenil, da ne bom nikoli več streljal velikih opic iz rodu guerezza. Pogled na umirajočo žival me je popolnoma prerodil, spremenil me v globino duše. —
Umirajoča opica
fGODBA IZ ŽIVLJENJA SVETOVNEGA POTNIKA IN AFRIŠKEGA LOVCA.
Nemški potovalec in afriški lovec Schmidt pripoveduje med svojimi doživljaji v gozdovih črnega kontinenta tudi zgodbo o svoji prvi veliki opici, katero je nekega dne ustrelil v abesinskih gorah:
—	Ko sem tistega dne krenil v pragozd, je bila moja najbolj iskrena želja, da bi mi prišla na strel katera izmed velikih opic guerezza. Ustrelil sem bil že leve in tigre, ustrelil vse mogoče divje zveri, samo velike opice iz te rodbine moja krogla še ni bila zadela. Postavil sem se torej na svoje običajno mesto pod veliko prastaro drevo in potrpežljivo čakal na divjačino. Puško sem držal v rokah in prisluškoval vetru, ki je šumel v mogočnih vrhovih.
Dolgo sem tako čakal, preden sem zaslišal nad seboj šumenje razgibanje In pokaiije vej, a ko sem se ozrl, odkod prihaja, sem zapazil med gostim listjem veliko opico. Plezala je po vejah, skakala z druge na drugo in mi naposled prispela na strel. Sedela je koncem dolge zverižene veje in očividno niti slutila ni moje bližine. Srce mi je zatrepetalo, kakor vsakemu pravemu lovcu v takem trenutku, dvignil sem puško na-
meril in — sprožil.
Zamolkel strel je odjeknil v temnem pragozdu, za njim pa je spreletel ozračje grozen, srce pretresujoč krik zadete živali, ki je scela padla na tla kakšnih dvajset metrov vstran od mojega skrivališča. Ves razburjen sem prislonil puško k deblu drevesa in planil skozi grmovje k opici. Ležala je na tleh in ker sem bil prepričan, da je mrtva, sem se ji približal brez pomisleka. Toda ko sem se sklonil k nji in seje hotel dotakniti, ;e nenadoma odprla oči ter mi položila svojo roko v mojo. Prestrašen in presunjen od njenega pogleda sem naglo umaknil roko, opica pa je sklenila svoje roke, zajokala kakor otrok in me pogledala s pogledom, katerega nikdar in nikoli ne bom pozabil, ker bila je v. njem skrita tako silna bolest in tako globoka prošnja, da sem z vso grozo začutil v sebi strašno zavest morilca nedolžnega bitja.
Opica ni odvrnila pogleda od mene, tistega presunljivega prosečega pogledi, roke je sklepala kakor človek, kadar prosi in od časa do časa je milo zajokala. Moj duševni položaj je bil strašen, da nisem vedel kaj bi storil. Le z naporom vseh sil sem zagrabil samokres, nameril i ga ji na čelo in s tresočo se roko sprožil.
Kako dolgo lahko molče ženske?
Znano je, da Angleži zelo radi stavijo. Toda njihove ženske niti malo ne zaostajajo za moškimi. Kako daleč gredo ženske v stavah, dokazuje nedavno stava, ki jo je sklenil lord Douglas z več damami. On je trdil, da ženske ne morejo molčati tako dolgo kakor moški, ki ne izpre govore niti tedaj, kadar se govori o stvareh, ki jih mnogo zanimajo. Dame so. sprejele izziv. Družba se je zbrala na čajanki in razvil se je razgovor o damah, za katere se je vedelo, da niso pri jateljice, prisotnih dam, s katerimi je bila sklenjena stava. Vsi navzoči moški šo hvalili njihpvo lepoto, čeprav niso bile lepe, njihovo eleganco, toaleto, deco in nakit. A Vse zaman. Ženske niso hotele izpregovoriti niti besede. Pretekla je že ena ura in zdelo se je, da bodo dame dobile stavo. Stava je namreč določala, da nobena ženska dve uri ne sme izpregovoriti niti besede. Med tem je prišla v salon mlada, elegantna in lepa dama. Lord Douglas je mimogrede zašepeta! svojemu sosedu na uho, da je ta daraa ljubica moža ene od navzočih dam, . o kateri je vedel, da je z dušo in telesom vdana svojemu možu. Pozorna ušesa zaljubljene žene so ujele te besede. Skočila je kvišku in zavpila: »To je laž!« — Lord Douglas je z nasmeškom in uljutl-nim poklonom priznal dami, da ima prav: pripomnil pa je obenem, da je zgubila stavo. Toda' kljub izgubljeni stavi je kar 8'žensk izvršilo neverjetno delo: vztrajale so namreč v molčanju celi dve uri!
Bukareški listi poročajo o skoro neverjetnem dogodku. Komandant orožniške postaje v Mihaileniju, Dimitrij Vasilache, se je moral zagovarjati te dni pred sodiščem. Obtožen je bil namreč, da je z grožnjami izsilil od nekega kmeta, o katerem je zvedel, da je kupil sod izborne kapljice, da ga je povabil na kozarec vina. V zahvalo pa je orožnik sam tekom noči izpil ves sod vina. Sod je vseboval nič manj kot 21 litrov. Sedaj pa bo moral biti nadebudni orožnik kar 3 mesece brez žlahtne kapljice in bo moral vrh tega plačati kmetu vse vino, ki ga je izpil.
Ultraufioletni žarki in kačji strup
Pasteurjev zavod v Parizu je napravil poskuse s kačjim strupom, da dožene, kako bi vplivali nanj ultra-violetni žarki, ki — kakor je že dognano — ubijajo mnoge povzročitelje bolezni. Poskusi so končali s čudnim rezultatom: kačji strup, ki je bil 30—70 minut pod vplivom ultravijolet nili žarkov, je deloval še akutnejše. Poskusne živali, katerim so.vbrizgali kačji strup, obsevan delj časa od teh žarkov, so poginele še hitreje nego Pri učinku navadnega strupa. Protistrupi in zaščitno cepivo niso delova-
li	kakor sicer. S tem je tudi potrjeno staro prepričanje pastirjev, da so poljske kače bolj strupene nego gozdne. Pri gozdnih kačah solnčni žarki manj vplivajo, nego prj poljskih in
Moderna žena.
»Ali živiš srečno v zakonu?«
»Veš, pri prvem možu je to še težko reči.«
Mačka In miška.
»Kaj naj se igrava?« je vprašal Janezek Micko. »Očeta in mater ali mačko in miško?«
»To je vendar eno in isto,« se je zasmejala na glas deklica, »to vem že d> bro z doma!«
Sigurno sredstvo.
»Kako naj najdem tukaj kakega redarja*« je vprašal tujec.
»O, to je čisto enostavno; poizkusite se s svojim avtom kam zaleteti!«
Športni dogodki
Savez je ugodil prošnji BSK in preložil ponovno tekmo s Hajdukom na 13. oktober. Letošnje državno prvenstvo se bo s tem zavleklo v pozno jesen, vendar je želja BSK utemeljena. Ni pa ugodil savez prošnji BSK, da se ta tekma igra v Zagrebu in je pozval oba prizadeta klaba, da se zedinita. Hajduk seveda vztraja, da se igra v Splitu.
Tudi sarajevski klubi so se razdelili v dva razreda. V prvem so: Slavi ja, Sašk, Hajduk, Železničar in Borac, v drugem pa Sloga, Jedinstvo, Hrasničar, Petar Kačič in Olimpija. Vsi podsavezi so uvedli že razredni sistem, samo ljubljanski ga je zavrnil.
Nadaljevanje borbe za državno prvenstvo je čim dalje zanimivejše. Dasi se je odigrala že polovica tekem, še vedno ni mogoče z gotovostjo reči, kateri khib je najresnejši kandidat. Danes je sigurno samo, da Jugoslavija in Gradjanski ne bosta več odločujoče vplivala na končni rezultat. Stanje drž. prvenstva je r.a-slednje: Hajduk 3, 3, 0, 0, 13:5, 6; Hašk 5, 3, 0, 2, 11:9, 6; BSK 3, 2, 0, 1, 8:5, 4; Jugoslavija 4, 1, 0, 3, 5:8, 2; Gradjanski 5, 1, 0, 4, 5:15, 2. Hajduk trdno vodi, vendar je doslej vše tekme igral doma.
V	nedeljo gre prvič: ven —v Beograd. Šele potem, ko se bo videlo, kako igra Hajduk na tujih tleh, bo mogoče stavljati prognoze. Hašk mu tesno-sledi in ima v nedeljo mnogo lažje stališče proti Jugoslaviji, ki jo bo gotovo tudi v drugič premagal. ■ i '
SK Maribor-r nogometni odsek.
Postava moštva za nedeljsko tekmo je nabita na klubovi deski y Ljudskem vrtu. Tekma prične ob 16. uri. Igralci se opozarjajo, da pridejo pravočasno na igrišče,
-	Načelnik.
Službeno iz MO.
Prihodnja seja se bo vršila v kavarni Astoria«. Službujoči odborniki v nedeljo: dopoldne pri tekmi. Rapid - Železničar -2. .mladine na igrišču Železničarja ob 9. uri g. Ilovar; jiopoldne pri tekmah Maribor - Rapid 1. mladine ob 16. uri in Rapid - Železničar old boys ob 18. url na igrišču Rapida g. VVelzebach. -^- Tajnik.
Službeno iz sodniške sekcije.
V	nedeljo sodijo: Rapid - Železničar 2t mladine g. Fischer; .Maribor - Rapid 1. mladine g. Vesnaver; Rapid - Železničar old boys g. Ermenc. — Novi sodniki morajo v najkrajšem času vposlati denar in slike za legitimacije. — Tajnik.
m
no
Kako je človeška koža bogata?
Anatomsko bogastvo našega telesa zlasti kože je naravnost pravljič-. Po najnoveiših točnih raziskovanjih je ugotovljeno, da je na vsakem kvadratnem centimetru naše kože 6 milijonov stanic, 1 m žilic, 4 m živčnih vlačnic, 15 lojnih žlez, stotine znojnih žlez, pet dlačic* 5000 čutilnih telesc, 2 točki za občutek toplote, 12 za občutek mraza," 25 za občutek pri-iska, 200 za občutek bolečine. Ako bi loteli to izračunati za celo telo, bi morali te številke pomnožiti z 20.000. Tako bi dobili fantastične številke 20. milijard stanic,, 20.000 metrov ži-ic, 2 milijona znojnih žlez. Ako bi cevčice'teh žlez- sestavili v eno cev, bi bila dolga lOrkm.'
Lcitečl misijonar ji.
Misijonarska družba-v Kolnu priprav-ja nove načrte za. promet misijonarjev s pomočjo motornih Čolnov, avtomobilov in letal v puščavah južne Afrike. Urejene bodo za vsa ta prometna sredstva postaje s posebnimi aparati za brezžično telefonsko službo. Misijonarja Schmete m M. Rick bosta skupno z znanim oceanskim letalcem Kdhlom in polkovnikom 7itzmauricem poleta v Bengalsko Indijo, ejer bosta vršila misijonarsko službo v džunglah.
Berač.
Vsiljiv berač je prišel zelo pogosto k nekemu možu po milpščino. Končno se ga je ta naveličal in mu ni iiotel nič več dati:
Ber;£: »Vsaj spdaj mi dajte še kil. kajti ifTim doma bolan i;i ne morem ven.*
v Marifioru,'Sae % VEf. T8&:
9ma?Si
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski raman tz starih Benetk
139
_ »Zakaj se čudite? Ali ni potrebno, da mu natanko poročate o uspehu svojega poslanstva?«
»Zakaj ne bi šel k njemu?«
»Zato, ker ležite bolni v postelji in ne morete od doma.«
»Tega ne razumem,« je dejal Aretino ves osupel-
»Kmalu boste razumeli. Toda pred vsem: za vaše ljudi velja, da ste se nocoj skrivaj vrnili. Čez par minut jih bo privabilo vaše jokanje in tarnanje.«
»Moje jokanje in tarnanje!«
»Da. Pišite. To se pravi, dal vam bom samo bistvene podatke za vaše pismo. Vi ga potem stilizirajte in okrasite z lepimi frazami, ki tako mojster-sko razpolagate z njimi.«
Aretino se je naklonil, ne vedoč, ali naj bo polaskan ali naj bo vznemirjen spričo tega poklona: kajti pokloni niso bili Rolandova navada.
»Zahtevam samo,« je p jvzel Roland, »da se držite natančno vsega, kar se bo tikalo moža, ki je streljal na Velikega Vraga, in besed, ki jih je govo-til Ivan de Medičis na svojo smrtno uro.«
Aretino je planil pokoncu.
Prebledel je kakor vosek.
»Kaj pravite?« je zajecljal.
»Pravim, da je bil Ivan de Medičis ubit!«
»Ivan de Medičis! ... Ubit! ... Ne, to ni mogoče! Kaj ne, da nisem slišal prav? .. On — ubit!«
»Ubil sem ga!« je dejal Roland mirno-Aretino se je bridko razjokal.
Roland je videl, da je ta bolest odkritosrčna in Jo je prištel pesniku v dobro. Razumel je, da je moralo resnično prijateljstvo družiti nasilnega, krvoločnega, pohlepnega vojščaka, ki je z mečem v roki korakal na zavojevanje sveta, in patetičnega stiho-tvorca, ki je bil sicer frazer, a ravnotako odločen in pohlepen uživanja, samo da je bil Aretinov meč
—	pisalno pero.
Bralec sam naj premišlja, katero izmed teli dveh orožij je bilo mogočnejše. Aretino je objokaval Velikega Vraga. Roland je gledal njegovo žalost z nekakim sočutjem, ki ni bil brez ironije.
»Kakšna nesreča!« je tarnal Peter. »Kakšna nesreča! Ivan de Medičis je znal prazniti steklenice in vihati punicam krila kakor nihče drugi. Bil je velik mojster v uživanju. Poznal je vrednost dobro opremljene mize; trebalo ga je videti, kadar je razkosaval kapuna, pečenega na ražnju nad odprtim ognjem. On je izmeril, kako treba nabasati drobne skrjančke s slanino ter jih zaviti v vinsko listje, Preden jih deneš v peč. Poznal je vsa vina na sve-
tu, od klantija In slrakuzana do kapljice burgundske in španjolskega porta. O, kak imeniten prireditelj pojedin! Kak general brez primere, kadar se je s paznim očesom oziral, ali je vse v pravem redu v armadi skled in steklenic na mizi, blesteči se od srebrnine! In njegova neustrašenost pri ženskem spolu je bila čudovita; v eni in isti hiši je romal iz postelje vojvodinje tja do kuharičinega ležišča, in tako silen je bil v zavojevanju, da so revice kar drevele pred njim in so bile že premagane, ko so še premišljale, kako bi se ga ubranile. Niti ena se mu ni mogla ustavljati. Kolika nesreča, da takšnega moža ni več med živimi!
To je bila nagrobnica, ki jo je Peter Aretino govoril Ivanu de Medičis.
In ta nagrobnica je izvirala iz odkritosrčne žalosti — iz žalosti, ki je gotovo presegala ono, ki so je polni oficijelni govori, ki so se ohranili v sporočilih in priredbah zgodovine, staroznane lažnivke.
Aretino je plakal, ko se je spomnil pečenke na ražnju in škrjančkov s slanino in vinskim listjem; vzdihoval je globoko, ko je govoril o vinih, in se razihtel, ko se je dotaknil vprašanja ženskih kril.
Toda ni je na svetu tako resnične žalosti, da se ne bi pomirila.
Aretino si je naposled obrisal brado in oči.
»Res sem bolan od te vesti,« je dejal, »in če bi ne bilo pisma, ki želite, da ga napišem, bi legel najrajši v posteljo.«
»Pišite torej, če je tako- Toda prihranite si naštevanje važnih dejstev, ki ste mi jih pravkar omenili.« ...
»Bom,« je dejal Aretino. »In pisati hočem tako, kakor da bi še moje pismo imelo ohraniti do naj-poznejšega potomstva. Za potomstvo je potrebno samo, da pozna zunanjost velikih mož, ki se izroča njegovemu spoštovanju. Medalje smejo biti'poznane samo po sprednji strani, nikdar po zadnji, dasi po mojem mnenju marsikaka zadnja stran prekaša sprednjo, tako po natančnosti kakor tudi po dovršenosti svojega dela, Takšen je bil moj uboga prijatelj ... Ah, zakaj ste umorili takšnega človeka? .. Kaj vam je storil? , . ,«
»Meni ničesar. Bil je v-napotje pravičnosti, ki se bliža, in ta pravičnost ga je zdrobila, to je vse.«
Aretino je vzdrhtel. Trepet ga je prešinil, kakor da je močan leden veter nfenadoma dahnil v njegovo dušo.. Z občudujočo grozo je pogledal Rolandu v mračno, brezčutno’obličje ter zamrmral:
»Narekujte, gospodar; jaz že čakam.«
 Roland je začel narekovati, Aretino pa si je
delal beležke. Tuintam je zamolklo vzkliknil ali pa bolestno skrivil obraz.
r »Prizor mi stoji pred očmi, kakor da sem bil sam navzoč,« je dejal, ko je Roland končal poročilo o smrtnem boju v vojvodski palači v Mantovi.
»Popišite ga torej, kakor da ste ga gledali z lastnimi očmi; kar je osebnih podrobnosti, jih lahko dopolnite.«	.
Aretino si je podprl čelo z levico, z desnico pa je sukal pero.
. In naenkrat je začel pisati.
Pisal je vse v eni sapi, jedva meneč se za beležke, ki jih je imel pred očmi, saj mu je ostala vsa njih vsebina v spominu. V pičli uri je bilo pismo napisano.
Aretino ga je prečital s tihim glasom.
'■ Vstal je bil.
Z mašinalno gesto si je gladil brado, ki je bila — mimogrede bodi povedano — jako lepa. Branje je spremljal z gracijoznimi zamahi rok, ponavljaje po dvakrat vsako mesto, ki se mu je zdelo posebno uspelo, in prekinjaje se tuintam ter vzklikaje kakor sam pri sebi.
»Izvrstno! . . • Čudovito!
Ali	...	,	.	. ••
»Naj se mi pride kdo zdaj še hvalit, da mi je enak v umetnosti, pisanja!« . • v ..
Čim je čital, je postal njegov glas mogočnejši; deklamiral je, grimasa bolečine mu je izginita z obraza in na ustnicah mu je igral smehljaj zadoščenja in srečne nečimernosti.
»Aa? Kaj pravite o tem mojsterskem delu'?« je vzkliknil nazadnje, pozabivši, da so glavne epizode pisma doslovno povzete po beležkah, ki jih je Roland narekoval.	'
»Mislim,« je odgovoril Roland, »da ga tfeba nemudoma poslati v doževo palačo; nato pa jjno-rate leči, ker ste zboleli od žalosti. !	.	T
»Saj res,« je dejal Aretino, »čisto sem pozabil na svojo žalost.«	-	.
In zopet'se je razjokal.
Na njegov klic je vstopil najljubši mu §lyga. tisti, ki je privedel Rolanda k njemu.
Aretino mu je izročil pismo, rekoč:.. :
»Za njegovo visokost doža pa naglo!« .’ N-
Ko je sluga izginil, je šel Aretino in z njim'Roland 5V.: svojo spalnico ter se začel slačiti, ne da bi prenehal vzdihovati.
»Zelo verjetno se mi zdi,«.je menil Roland, »da pošlje dož nemudoma koga k vam po bližje.: .podatke.«	,	■	•
»Ali mislite?«	.
»Da, ako:ne pride sam.«
»Diavolo. Pametno je, da ste me opozorili na vse to. Legel bom v častni sobi.«
Planil je v sosednjo sobo, ki je bila res bogato opremljena.
»Kaj naj povem dožu?« je vprašal.
m mr-
(Nadaljevanje sledi).
MdlsglMl, MaMHjov pon*
•ov»tn» bi aocljaln« namati* •beiMtra:«MkabM*4a30p, •MMk Ob t>‘
2«tlfcat dopteovM)« in egi*, •i trgavaksga «N raMamnaga aaafaja: aaaka banda 50 p, najmanj« tnaaak Ota 10w
Ccnjenlm gospodinjam
se priporočani za naročila pohištva,'iz-•j gotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, v rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprej-mem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4.
Sandale vseh velikosti,
^vane kakor tudi damske, moderne 5*ndale najboljše kupite ali naročite Po meri v Mehanični delavnici čev* ,liev in sandalov. Vrtna ul. 8. Maribor.
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo • Po stenske ure se Pride na dom. A Stoječ, Jurijeva ul. 8-	680
Zavese, mrežaste ln klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naro-ČUe najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-JVfctodova 12. desno.	483
elektromotorji »Skoda«
za obrt in poljedelstvo stalno na skladu prj Ilič &Tichy, Maribor, Slo-venska ulica 16. Izvršuje montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij. Velika izbira svetilk, elektroblaga, konkuren-^ ene cene.	117
Učenec za trgovino
s potrebno šolsko izobrazbo se sprejme, vprašati j. Karničnik, Glavni trg Jtev. 11.	1869
cene
Plača za staro zlato, srebro in novec kakor tudi za zobovje M. Hger-Ja sin, Maribor, Gosposka ulica 15.	1543
Mlajšo moč Izučeno v železni? !,
ki obvlada slovenski in nemški jezik se takoj sprejme. Pismene ponudbe raj se naslovijo na upravo »Večernika« pod šifro »1. september«.	1913
Dvosobno stanovanje
se odda s 1. IX. 1929. Naslov v upravi lista.	1911
Parcela s stavbo
v sredini mesta, primerno za prezidavo v stanovanje ali trgovski lokal, se proda. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »Blizu kolodvora« do 15. avgusta.  _______________________________________ 1914
Dve prazni sobi
v pritličju pri kolodvoru, pripravni za pisarno ali obrt oddam. Aleksandrova c. 48.	1921
Plačilno natakarico
sprejme takoj Kolodvorska restavracija Maribor.	1918
Inteligentno mlado dekle
se išče za črez dan k majhnemu otroku. Ponudbe z navedbo plače na upr. lista pod »Marjanček«.	1920
Sprejmem delavce na stanovanje
in hrano. Studenci, Slomškova ul. 9.
1919
Odvetniška uradnica,
z nekaj prakse, veščo slovenščine srbo hrvaščine in nemščine, strojepisja in stenografije, se sprejme takoj. Naslov v upravi »Večernika«.	1923
Urarskega vajenca
sprejmem. F. Kneser, Aleksandrova c. 27.
urar Maribor. 1891
Gospodično
pridno in pošteno za dnevno delo v lekarni išče lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20.	J907
Lepo rentabilno posestvo,
v bližini kolodvora, gosposka hiša, električna razsvetljava itd. moderno opremljeno se proti mestni vili ali hiši zamenja. Dr. Al. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva 6.	1893
Želim znanja aU dopisovanja
z gospodično ali vdovo pod ponudbo »Muzikalična«..	1905
Učenca
sprejme manufakturna trgovina, Sreč-ko Pihlar, Maribor.	1904
Meblovano čisto sobo
z električno lučjo in posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Vpraša se naj v Taborski ulici št. 11 pod mostom v restavraciji.
 	1903
Sprejmem zastopnike
za prodajo dobroidočega predmeta proti visoki proviziji eventuelno fiksni plači. Ponudbe naj se vpošlje na upravo »Večernika« pod šifro »Eksistenca«.	1902
V	Mariboru
vzame profesor dijaka iz dobre hiše v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo; solnčna lega, vrt in glasovir na razpolago. Naslov v upravi lista. 1892
Trgovskega pomočnika
sprejmem, mešane stroke, mlajšo moč, vojaščine prost. Prednost imajo oni iz dežele. — Nastop takoj. Istotam se sprejme hlapec, ki je vajen pri živini. Al. Moran, trg. Račje pri Mariboru.
: 	’____________________ 1890
Na prodaj
dvostanovanjska nova hiša, davka prosta, z dvema vrtoma in z vsemi pritiklinami, blizu mesta Maribora na Teznu, blizu šole in kolodvora, takojšna vselitev, za ceno Din 105.000, s celim posestvom vred, ki bi bilo prav primerno za vrtnarja ali mesarja pa za ceno Din 165.000. Pojasnila pri gospodu Franjo Spes, Maribor, Linhartova ' ulica 18,	1901
Lepo trgovsko	:	■	■*>*/
-ali najemninsko hišo, event. vilo: v notranjosti mesta kupim. Ponudbe na u-pravo lista pod »300.000«.	1886
Skladišče — klet,
veliko v sredini mesta oddam .v najem. Ponudbe pod »klet 1. sept.« na upravo »Večernika«.	1839	-
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v. popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se. izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Hiša z vrtom,
s trgovskim in mesarskim lokalom se odda v najem eventuelno proda (mesariji začasno oddana) radi preselitve. Betnavska cesta- 47.	1S77,
Čitaj in povej sosedu!
Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tajiten-bachovi ulici 14, se kemično' čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
Sobo-In črkosHkanje	' ,v
izvršuje po ceni, hitro ln okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Iščem v najem posestvo
v okolici Maribora. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Za november«. J 885 Avto Fiat 509
Pozor!
Vzamem v mojo trgovino ki ima koncesijo za točenje »Dalmatinca«, kr bi točil.'Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dalmatinski vinotoč«. 1899
Elegantno sobo z uporabo kopalnice* I
•poseben vhod oddam v najem, Vprašati od pol 19. do, 19. ure v Karl- Ver-stovškovi ulici št. 4, Pokojninski zavod. Soba primerna za oficirje, 19iQ
MOUCH MOUS CATARM PUCEfL
OBUSTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI
Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3,
Podružnica: CEDE. Cankarjeva 11, nasorotl pošte
(Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje)
►♦♦♦••♦♦»»♦»»♦♦»♦♦♦♦»»♦••o
predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav^ Stanko D e f e J a v Maribor«
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
StanfBi
I.............
THiTre w4i« w mrm
Kravate
v veliki izbiri, riainovejši vzorči pri Jakob-u Lah-u, Maribor, Glavni trg 2
Zahvala I
Podpornemu društvu
»Ljudska samopomoč”
v Mariboru izrekam tem potom najlepšo zahvalo za takoj izplačano znatno podporo po smrti mojega soproga g. Ivana Drevenšek in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v pristop, ako še ni njega član.
Maribor, dne 8. avg. 1929.
1900	NEŽA	DREVENŠEK.
Naznanilo!
Cenj. občinstvu naznanjam, da otvorim 11. t. m. v Mariboru, Gosposka ulica 5, podružnico specijalne trgovine s kuhinjsko opremo, in prosim da mi cenj. odjemalci obdrže ono zaupanje, ki ga uživam v trgovini na Glavnem trgu št. 5:
Se priporočam	1908
ALBERT VICEL, MARIBOR
Gosposka 5	Glavni	trg	5
gpsnssiEsississisasanssieg
— Mariborska lasna industrija
AL. DOHICEU
Karoika cesta 46 Telefon 160
Dober nakup
zviša Vaš promet, zato obiščite
UPSKI JESENSKI
VELESEJM 1929
splošni, tehnični, stavbeni velesejm 25.—31. VIII. tekstilni velesejm ...... 23.—23. VIII.
velesejm športnih predmetov . , 25.-29. VIII.
vam
Izborna vina
lastnega pridelka 1 a Din 14*— se toči v trgovini Granitz, Gosposka ulica 7. ■— Večja količina ceneje.
Vsa pojasnila se dobe pri Častnih zastopnikih
za Mariborsko oblast: Dr. Leo Scheichenbauer, kem.
laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
za Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon 2925	1878
Gostilna PLOHL, Tezno
(vojaško vežbališče)
vsako nedeljo popoldne KONCERT. Mrzla jedila, izboren vinček ter vedno sveže pivo v sodčkih gostom na razpolago. - Za obilen obisk se priporoča Gostilničar
Ležalni stole
dobite najceneje v trgovini
Dm Rožica -
Maribor, Vetrinjska ul. 26
		
		
r
m Prevzel	sem zalogo	znane tovarne jermenov
$ FLESCH &	CO	V BRNU in nudim
f
i	x
(j V vseh dimenzijah, šivalne jermene in jermenske | krupone v najboljši kakovosti in najceneje, j J
|	VIDEM BADL,
|	MARIBOR, Glavni trg.
I
Švicarski in domači sir v Skatljah
Gorgonzola — Holandski — Eidamski sir — karpatski primzen — garnirani liptavski sir domači polementalec — alpski trapistovski sir (a la »Marija Zvezda") — laški parmezan kakor tudi velika zaloga raznovrstnih vedno svežih delikates.
Posebnost: Strossmajerjeva slivovka.
Specijalna trgovina s sirom in delikatesami
l. OHLEH MIH, fillll TRG SlH.ll
§ Parna žaga 3
| in stroino mizarstvo @
Izdeluje pohištvo, oprave trgovskih lokalov, ladijski pod, okvirje itd. Prevzame vsa mi* H zarska gradbena dela in popravila. ITI
Postrežba solidna.	Cene	zmerne,	n
Prevzem gostilne I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. avgustom 1929 znano
gostilno „
v, Studencih, Dr. Krekova cesta štev. 2.
Za dobro vino, kakor tudi mošt ter dobro toplo in mrzlo kuhinjo bom skrbela. Sprejemam tudi abonente. Za obilen poset se priporoča
Helena FfderšeR.
boljših starišev, z dobrim šolskim izpričevalom se sprejme v ma-nufakturno trgovino. » Ponudbe na naslov:
Da uničite
molje, muhe, stenice, komarje, ostale insekte in njihovo zalego
uporabllalte
mm mm im J* ■■««
m-TBj
PTUJ.
Sigurno dejstvo! Prijetno diši! Ne zamaže obleke ne perila!
Dobi se v apotekah in drogerijah
Zahtevajte Originalen moder omot s Irajicoskim napisom.
Zastopstvo za Slovenijo:
DR. n. KHNSKY
kemična tovarna
LJUBLJANA
Gledališka ul. 8.
KODER
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijOracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in teeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih Obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JamCI mariborska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno mpčjo. Zato je tavod najvarnejši v celi oblasti. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.