PRIMORSKI DNEVNIK
  GLASILO OSVOBODILNE
Leto VI . Štev 998 /i/]q\ Poštnina plačana v gotovini AdO tAOJ.yj Spedlzione in abbon. post. J. gr.
FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, sreda 11. oktobra 1950
QB_TridESETI.ETN1C1 KRIVIČNEGA KOROŠKEGA PLEBISCITA
lili žili borba hnrošltih Slovencev!
Pismo glavnega odbora OF Slovenije koroškim Slovencem - Protestno zborovanje v Ljubljani
UUBLJANA, 10. _ Včeraj bila v, ***£ vodstVom pretišed-recin • JosiPa Vidmarja jz-OF si™Ja--izvrš‘iln<?®a odbora ji iiove®«.e- izvršilni od,bor a?. Q P°r°čilu za-slavltaf,^0rmsiJe v zvezi s pro-&6111 ,tridesete obletnice Pripravi?« Ptebiscita, ki so jo
Celovcu tpav j^e-oUasti v
,hih Slovencev ?,ok)zaj'u k«°* so hii; ™L ■ f.v- V zvezi s tem Dano 6 ^ Potrebni ukrepi. Veliki ?T?bPoldne je bilo v testni 2fonsikl. dvorani pro-
bidesetlB<f,rOVa!n^e ^ Priliki aoita n ^roškega plebi-
žično udlf^to vo ie z P510-
Povezan i ^ pokazalo svojo
Ks,ritos,s*“
Pa^i«™* °dbor OF Slovenije c*m aliSSs31 kor°škim Sloven-Girfl Pumo: front« °dbor Osvobodilne ttojeL	pozdravlja	s
skuenL	** Vas> koroške
'iSS b ^nutku, ko tri-To Č**100 Pecita izrablja-i30do,-inski°hd 7?a proslavljanje t»rii JT+ krivic, pod kate-
2« nznihFP -in ‘e trpite in nie nacionalnega
tedno'olŠ*7nar°d gleda in bo ^evenstva Kor0aki zibelko
Sencem Č°r°ška je <lala
Uient ,,.,Prvi‘ Pisani doku-dim ,• „ n^Jiovem jeziku, dala hovei-mF ustvarjalcev nji-sredi	“r,e; Celovec je bil še
hrno l}?hleaa stoletja kul->0ckInn ■ Slovencev. Vse aje at ,nacionalno zatiranih ,•» v1, fevdalcih, kapita-HiOgin l, dr5auni oblasti ni cep. p,°n}lti koroških Sloven-^Hkirn' ,lta> ki je veliko-^gočP ■ kr°30m Avstrije ?°ciaZ»n .z2ra^Gči ekonomsko, ^rHohn0ln Poetično premoč, 1*»kirhu ,p0<i avstro-ogrsko ro*kim. ci’ 3e bdrekala ko-Haldp ^Slovencem vse nacio-
r^aoplebisciia, ki je da	710 uzakonitev
®°Ven.H.! onemškega nasilja, feiiJti 7laJ0d. drugi jugoslo-1,1 demr,i?r0F. in ves Pravično
<emnDtatim° čuteči svet ne v:% n*for priznati kot pra-!,*<uv,v!'i a,lje nacionalnega on -”0 Koroškem. Priuči>enF te. niti Vi koroški toli	ki ate nadalje-
P**;«; Ir,- bo in v drugi ! 4witrl1ta' k<>,ste se edini ftfrli jnF-t-- orožjem, p roki
Jerali "SU	do-
ni". ^
a"1 Ki Uh fV;°j° voljo z žrtvami iunn*?0Vertski narod in tfdo nik^ anski nar°di ne Zt?7., Pozabili. Vi ne Ostali irtl f5’ ^o ste znova našli ™cunov velesil, ki svoj prh v pariškem
mešetarjenju vodstva Sovjet\:a zveze, ki za dolarje pmdaja naše življenjske narodne interese.
Osvobodilna fronta slovenskega naroda budno spremlja Vašo borbo. Zato odločno obsojamo zapostavljanje, ki ste mu izpostavljeni v politiki, gospodarstvu in kulturi. Dejstva, da se morate še danes boriti za minimalne pravice slovenskega jezika v šoli, da nimate niti ene slovenske ljudske, srednje ali strokovne šole, da slovenski jezik ni priznan v javnem življenju kot enakopraven, da Vam še ni bilo v celoti vrnjeno Vaše v dobi nacizma oropano ljudsko premoženje, dokumentira Vaš neenakopraven položaj. Razpihovanje šovinizma, ponovno pojavljanje znanih nacističnih zatiralcev Slovencev in proslavljanje 10, oktobra, ki je bil tako v. avstrijski republiki kot v dobi nacizma dan praznovanja, šovinističnega nasilja, so znaki, ki navdajajo s skrbjo nas kakor Vas.
Vaša borba je tuja vsakemu šovinizmu. Ze v. času osvobodilne borbe poti nacizmu ste si prizadevali, da bi utrli pot za sodelovanje slovenskih in jugoslovanskih ljudskih množic z avstrijskimi ljudskimi množicami. Tudi danes družite socialno in nacionalno borbo za svoje pravice s prizadevanjem, razširiti med avstrijskim ljudstvom razumevanje zanje in najti pot za nedelovanje z njimi. Vaša nacionalna borba in Vaše prizadevanje za sodelovanje^ z avstrijskim narodom na nagelu, naj se vsakemu narodu priznajo njegove pravice, predstavlja sestavni del borbe za mir v svetu, kakor jo vodijo jugoslovanski narodi s socialistično izgradnjo v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in z borbo za enakopravne odnose med malimi in velikimi narodi. Svetil cilji nacionalne svobode in sodelovanja med Svobodnimi in enakopravnimi narodi naj Vas vodijo v vaši hudi borbi! Ustvarjajte enotno fronto vseh koroških Slovencev v borbi za svoje nacionalne pravice! Ves slovenski narod in vsi jugoslovanski narodi bodo v tej Vaši hudi borbi ob Vaši strani vedno in z vsemi svojimi silami.
Vaša odločna borba za enakopravnost z avstrijskim narodom — za priznanje nacionalnih pravic — ki bo izbojevana skupaj z avstrijskimi demokratičnimi množicami, že prispeva in bo tudi v bodoče prispevala k utrjevanju miru v tem delu
Evrope. Z vsestransko podporo te borbe si bodo jugoslovanski narodi in avstrijski narod ustvarjali potrebno podlago za dobre sosedske odnose.
Naj živi borba koroških Slovencev!
Gruberjeve izjave
o avstrijski mirovni pogodbi
WASHINGTON, 10. — Avstrijski zunanji minister Karl Gruber je danes izjavil, da se bo morala Avstrija verjetno o-brniti na OZN, če bo hotela do. seči mirovno pogodbo. Minister je dejal, da j.e SZ zakasnila sklenitev mirovne poogdbe z Avstrijo s celo vrsto izgovorov. Ker se lahko zgodi, da bodo
propadb vsi diplomatski pasku, si, je nadaljeval Gruber, bomo v tem primeru morali pozvati OZN, naj nam pomaga.
Gruber je napadel avstrijsko KP,_češ da je pred nekaj dnevi skušala izkoristiti gospodarske težkoče in organizirati splošno atavko ter izzvati upor proti državnim ustanovam. Gruber je dodal, da je pri temi avstrijska KP dobila neposredno pomoč od sovjetskih oblasti v Vzhodni Avstriji.
CHATELLERAUL.T, 10. — De-"a ^predstavnikov jugoslo-
vanskih železnic, ki jo vodF inž, Momčilo Ivanovič, Je prišla v Francijo, da si ogleda tamkašnje železniško omrežje. Včeraj si je ogledala obnavljanje prog v Saint Ustre pri Chatelleraultu in je nato odpotovala v Pariz.
Maršal Tito sprejel
izraelske sindikaliste
BEOGRAD, 10. — Maršal lito je danes sprejel nekatere predstavnike izraelskih sindikatov, ki se mudijo v Jugoslaviji že nekaj dni kot gostje Centralnega komiteja jugoslovanskih sindikatov.
Gostje so se dolgo raztovarjali z maršalom Titom. Prisoten je bil predstavnik jugoslovanskih sindikatov Milan Slani.
Danes 6 strani ■ Cena 20 lir
Bebler za podaljšanje mandata
sedanjemu tajniku OZN Trpe Lieu
Mladinska delegacija Slovencev iz Italije prispela v Beograd
BEOGRAD, 10. — Danes ic prispela x Beogrud mladinska delegacija Slovencev .v Italiji. Mladinska delegacija bo ostala v Jugoslaviji teden dni. Med tem časom bo obiskala Zagreb, Beograd jn Ljubljano.
LAKE SUCCESS, 10. — Varnostni svet Se je sinoči sestal na neuradinj seji ter razpravljal o vprašanju izvolitve novega glavnega tajnika OZN, ker 10. februarja 1951 poteče jnamdat sedanjemu tajniku Trygve Lieu. Sprejet ni bu -noben sklep,. Predlagano m bilo nobeno ime, pač pa so razpravljali samo o vprašanju postopka.
Domnevajo, da bodo z.ahodni delegatje -predlagali, naj Varnostni svet ne stavi nobenega -priporočila, pač pa naj prepusti odločitev sifcupščini, kjer ne bi bilo mogoče postaviti veta Skupščina bi lahko podaljšala mandat za dve ali .tri leta sedanjemu tajniku.
Sovjetski delegat Malik pa je potrditvi ali podaljšanju man data sedanjemu tajniku ugovarjal. Dejal je, da njegovi ugovo-
NA.DALJEVANJE RAZPRAVE O OMEJITVI VETA
Sleherni napad le treba zavrniti pa najsi Je bil postavljen veto ali ne
je poudaril Kardelj v razpravi o resoluciji seduiih - Višinski se strinja samo z eno točko resolucije in napoveduje, da bo stavil nov predlog
LAKE SUCCESS, 10. — Politični odbor je danes nadaljeval razpravo 0 razširitvi oblasti glavne skupščine OZN.
Jugoslovanski delegat EDVARD KARDELJ je podprl resolucijo v njenem bistvu, vendar je izrazil nekatere pridržke glede metode, ki jo predvideva resolucija sedmih držav. Obrazložil je jugoslovansko stališče s sledečimi argumenti:
1. Listina O.ZN je uvedla veto, da prepreči zlorabo predvidenega mehanizma kolektivne varnosti; toda ta mehanizem ni bil niti ustvarjen • in ostal je samo veto. V takih pog.ojih je bolje imeti nepopoln mednarodni sistem varnosti nego sploh ne imeti nobenega.
2. Biti mora v pouk delo, ki ga je v preteklosti izvršil Varnostni svet, ki ni uspel preprečiti poslabšanja mednarodnih odnosov kakor tudi ne vedno pogostejših primerov napadalne politike. Napadalno dejanje je vedno napadalno dejanje in ga moramo zavrniti, naj si je bil postavljen veto ali ne.
Joraz francoskih sil v Indokini >L"             '■
^petdnevnih bojih uničeni dve 3500 mož močni koloni - Pogajanja za premirje 'fancoskimi silami in Vietminhom - Podaljšanje vojaškega roka v Franciji
v
zvečer doseči
fjb S^S^anko Talke. Vsi ^>Srii franrif ■ dve 3500 mož
Im bfed	iz Caoban.
liiK Nc-benf , i Vietminbovih & k‘ £SV- ni ° bataljo-t« 1 kater-B^javljali ti d-ve kost °bkolilo Vletminhove če-Werr>o qh rpg5?rabh predelih v?. °čila ni-B ?atke- Najnovejša
da šanje obvezne vojaške službe ~ ' od 12 mesecev na 18 mesecev-Ta vladni ukrep bo predložen narodni skupščini v odobritev. Zunanji minister Schuman je poročal o mednarodnem političnem položaju: ddtakndl se je tudi dela OZN in položaja na Koreji. Nocoj bo minister za obrambo Moch odpotoval v New York.
^>*Teatmin^U °kr?8 20 tu
ke ^bancosf ,e vc«ske nate' 0(1 obeh r Postojanke Tat-b 1° ostain ,ranc05kih kolon V so ,*Li ,Se majhni oddel-
°d obeh5? postojanke Tat-
SO^rvai... , irancoskih' knlmn
P kis? J.1 *,e Se o
,B.^a	v	ločene	bo-
s,franco^?IJl!Jejo b°b
jSni je f L,f vni itab v Inr v.s° se zarin 1 Lt°rodilo o bojih,
C^Tlnn'd‘?i)V.ršmnaV
te? goV(i mdokltajske. Poro. th ,lz‘ie ir p. i1 francoske ^ kcloSn?2banSa- 'd bi :e Oh?°<S Ulora?’ iil Je bntla na C-^olom ai'a zale^i v Tatke. Ir1' riojute3 bili napa-ttu briznava rlad <dni- r>01'°-Jl?i sto vo1’ F« »e le rešilo le ,6cr.ravijo dl ^ K-,VojaSki kro-v zarinuu največji abcosk’imi -,žtlJih letih Q°Vimi fetarn? t' 'n Viet-
bn i°dUčnn fh • -Te 50 bile pizl>ariCn° oborožene in or-
^cnn^tsufniVMnc,csklh obo-kiioobA1 -n Vieiminh-
^°i ^tah d lnha Se b°-h 8a kril Lda- v okrilju ^,lrpremir-C* Tatici 'ibjene posto-
Prem?rjeeVei'ni ‘neji In'
CavWki ‘^^OPredlagaU
V^farnih^125« in siccr
ivo Vietmin. Pravile fran-
boložaj ,ruslte fete v kri-
pri-
š? le bil ifleral Francis v&vlion na če-!ke Pomoči v amerisČH? «cncrala a-)e ftt -iCv ic d-f vojaških
r>S|-volno
Wa Juin *n £en,e-C* S hiafc' 5*-r°kovnja-B^bdokin; 2adeve. Oba dhJct»e Podvzela po-
f^ižliUb1>bn?h1t fditev fran’ ^ ^Jjancoi}'1! zaradi hu.
in. T;,{l e med tciikni^JUti ^ke: Skušala kfe^ii, j1?*0 franco-^	Vlada	je
a bidi podalj-
souieism proiesi ameriški mam
MOSKVA, 10. — Moskovski radio je javil, d,a je sovjetski namestnik zunanjega ministra Gromiko izročil včeraj odpravniku poslov pri ameriškem po-slanišlvu v Moskvi Borbourju protestnp noto sovjetske vlade, v kateri se izjavlja, da st« 8. oktobra d,v-P ameriški lovski letali prekršili sovjetsko mejo in se približali sovjetskemu letališču ob morski obali na področju Suhaje Reke, 100 km od sovjetsko - korejske meje ter streljali s strojnicami na letališče. Pri tem ata povzročili škodo materialu in letališču.
Sovjetska vlada zahteva kaznovanje krivcev za napad ter
pričakuje zagotovilo, da bo vlada ZDA podvzela potrebne ukrepe da se v bodoče prenehajo taka dejanja. Dalje izjavlja sovjetska vlada, da bo odgovornost za posledice takih dejanj ameriškega letalstva padla na ameriško vlado, Barbotir je odklonil sprejem protestne note, ki jo je sovjetsko zunanje ministrstvo nato ponovno poslalo poslaništvu.
Predstavnik ameriškega de-parbnana ,je novinarjem izjavil, da je ameriški odpravnik poslov odklonil sprejem note in izjavil, da se mora ta nasloviti Združenim narodom, oziroma generalu Mac Arthurju, ki je vrhovni poveljnik čet Združenih narodov na Koreji. Gromiko ic dejal, da ZDA nimajo vzroka zavrniti note, ker da so ameriška letala prekršila sovjetsko ozemlje. Barbour P« je zavrnil, da ninta noben« informacije o jem incidentu, Sovjetsko zunanje ministrstvo je pozneje poslalo noto ob treh ponoči ameriškemu poslaništvu, ki pa Jo je s posebnim kurirjem zjutraj vrnilo.
Uradni krogf ZDA izjavljajo, d« postavlja ameriška vlada ta incident v isto vrsto z inciden-
ti, ki so uovzročill kitajski protest zaradi obstreljevanja man-
džurskega ozemlja, glede katerih so razpravljali pred OZN.
De Gasperi sprejel
Ivana Mattea Lombarda
RIM, 10. 1— Predsednik vlade De Gasperi je danes zjuitraj sprejel ministra za zunanjo trgovino Ivana Mattea Lombarda, ki se je sinoči vrnil is Zagreba in si tam na vabilo jugoslovanske vlade ogledal velesejem. Znano j«, da je Lombardo imel ob tel prilik! razgovor z maršalom Titom. O tem je Lombardo poročal De Gaspe-riju, kasneje pa bo tudi poro. čal Sforzl.
Minister Lombardo se je pogovarjal /. De Gasperijem tudi o možnosti povečanja trgovinske izmenjave med FLRJ in Italijo in omenil željo jugoslovan. skih oblasti, da bi se povečala trgovina med obema državama.
3, Jugoslavija je nad dve leti izpostavljena napadalnemu pritisku. Jugoslovanska vlada ni neposredno predložila vprašanja Organizacije združenih narodov, ker m hotela še bolj otežkočiti naporov za mir, toda očitno je, da države, ki so p takem položaju in ki ne pripadajo nobenemu bloku in nobenemu sistemu regionalne varnosti, ne morejo, dobiti zaščite in podpore drugje nego v sistemu mednarodne varnosti.
Kardelj pa je pri tem poudaril, da oborožene sile, katerih ustanovitev predvideva omenjena resolucija, ne bodo smele imeti u nobenem primeru druge naloge nego te, da zatrejo napad in ne bodro smele pose. gati p notranje-politične borbe kake države.
Pred Kardeljem je govoril avstralski zunanji minister Spender ki je podprl resolucijo sedmih držav,a je kritiziral predlog za ustanovitev komisije, ki naj prouči sredstva za uporabo virov ter oboroženih sil, ki naj zajamčijo ohranitev miru in mednarodne varnosti.
Ravno tako je resolucijo podprl perujski delegat, brazilski delegat pa je dejal, da je treba najti rešitev k vprašanju zlorabe veta,
Na včerajšnji popoldanski seji so resolucijo podprli tudi urugvajski, francoski, filipinski, belgijski, turški in grški deje gat.
Na današnji popoldnaski seji sta resolucijo sedmih držav podprla tudi kubanski in holandski delegat. Drugi je samo izrazil nekatere pridržke glede sklicanja glavne skupščine na zahtevo sedmih članov Varnostnega sveta.
Govoril je nato sovjetski delegat Višinski, ki je dejal, da so Achesonove trditve, da prihaja nevarnost napada od novega sovjetskega imperializma, sa mo nesmiselne izmišljotine.
Dejal je nato, da se strinja z nekaterimi točkami resolucije, druge Pa je treba spremeniti ali popraviti, kakor n. pr. točko, ki predvideva sklicanje izrednega zasedanja skupščine na zahtevo sedmih članov Varnostnega sveta, ne da bi stalni člani lahko izrekli veto. V svoji celoti — je d/eja! Višinski — pa se zdi, da ima resolucija glavni in morda edini namen oslabiti oblast Varnostnega sveta. Zato da se omeji ali onemogoči veto, j« treba up«, rabiti ustavna sredstva, t j revidirati listino OZN, kajti'zdi se, da jie namen vsebine resolu.
1 cije razveljaviti cmcnjeno listino, Dalje je Višinski dejal, da je veto v Varnostnem svetu orožje zakonite obrambe manjšin« proti volji in diktatu anglo-ameriške večine.
Dalje se je Višinski izrekel proti predlogu za ustanovitev oboroženih enot v Okviru nacionalne vojske, ker da bi to pomenilo zlorabo oblasti odbora glavnih žtabov in Varnostnega sveta. Ravho tako nasprotuje ustanovitvi komisije, ki naj bi ptroučšlai sredstva za uporabo virov in oboroženih sil za ohranitev miru. Naklonjen po je predlogu za ustanovitev opazovalne komisije pod pogojem, da bi ta predstavljala OZN. Končno jr Vivjnski dejal, da bo stavil predlog na podlagi 106. člena listine, ki predvideva posvetovanja med SZ, ZDA, Francijo in Veljko Britanijo, «da skupno podvzamejo vsako akcijo, k:i bj bila potrebna za ohranitev miru in mednarodne varnoati«, Nato jie bila seja odgodena na jutri.
E oseben političen odbor je danes s 33 glasovi plroti 11 in 30 vzdržanimi sprejel predlog, da se egiptski predsednik libijskega sveta prepusti k delu odbora glede Libije,
Začasna komisija sedmih članov, kj predstavlja novo komisijo za Korejo, je imela danes prvo sejo in. izvolila za oired-srtlnika filipinskega delegata Carlosa Romula.
Dubrovnik proglašen za kulturni spomenik
BEOGRAD, 10. — Odbor za znanost in kulturo je proglasil staro zgodovinsko mesto Dubrovnik za zgodovinski spomenik. Istočasno je odbor imeno-val posebno komisijo, ki bo skrbela za ohranitev umetniških spomenikov v mestu.
Bolgarsko-grški
obmejni spor
ATENE. 10 — Komisija OZN za Balkan pripravlja poročilo, ki ga bo izročila tajništvu OZN. Poročilo obravnava spor, ki je nastal zaradi rečnega otoka Alfa. katerega posest zahtevajo Grki in Bolgari. Znano je da so dela za izgradnjo jeza, ki bo z bolgarske strani povezal o-tok, povzročila, da je prišlo te dni do streljanja med bolgarskimi in grškimi obmejnimi stražami- Grki trdijo namreč, da skušajo Bolgari spremeniti tok reke na ta način, da bi otok združili z bolgarskim
ozemljem.	,
Prejšnji petek so se sestali tudi častniki obeh držav, da bi uredili spor, toda pogajanja so bila brezuspešna, Bolgari pa še naptrej gradijo jez. Grški predsednik vlade Venizelos se je da. nes raztovarjala z ministrom Za obrambo Karamanlisom glede tega incidenta. V Jej zvezi je vlada izdala uradno poročilo p sporu, v katerem ponavlja svoje obtožbe proti Bolgarom.
Hovt neredi
na Celebesu
DJAKARTA, 10. — Indonezijska vlada je danej zavrnila poziv komisije OZN za prenehanje sovražnosti na otoku Amiboina, kder so vladne čete začele vojaške operacije 28. septembra.
Poveljstvo indonezijskih čet v Makasarju je izdalo poročilo, v katerem javlja, da je na področju Južnega Celebesa prišlo do neredov, ki imajo značaj organiziranega gibanja. Poročilo pravi, da so oborožene žete zasedle mostove, telefonske proge, ceste ter izvršile številne druge prestopke.
ri niso naperjeni proti osebi Trygve Liea, ppč pa bolj proti r.ačelu podaljšanja mandata.
Jugoslovanski delegat Bebler pa se je Izrekel za podaljšanje mandata za dve ali tri leta sedanjemu tajniku.
Kitajski nacionalistični delegat je predlagal, naj bi upoštevali kandidaturo bivšega predsednika skupščine, in domneva, se, da je mislil filipinskega delegata Romula.
V Lake Successu domnevajo, da namerava Sovjetska zveza predložiti za kandidata kako osebnost iz Srednje Evrope,
Zahtevamo samostojno
PO
iz Rima
RIM, 10. — Bivši upravnik ECA Paul Hoffman j« zapustil Rim in z letalom odpotoval v Atene in Ankaro.
Sedaj, ko je odpotoval Hoffman, poročajo, da bodo na «željo italijanske vlade in v okviru programa tehnične pomoči ERP» poslali v Italijo ameriške tehnike, inženirje in strokovnjake.
Včeraj se je v Rimu na sedežu KPI sestal centralni, komite KPI. Razpravljali so o sklicanju VII. kongresa KPI in o proslavi 30. obletnice ustanovitve italijanske komunistične partije.
Nocoj je pokrajinski odbor mezdnikov in kmetijskih delavcev, ki še je sestal na sedežu Delavske zbornice v Milanu, razglasil splošno protestno stavko kmetijskih delavcev, za v četrtek 12. t. m. od 6 zjutraj do 24 zvečer.
Ameriške oblasti v NewMu pridržale 75
NEW YORK, 10. — Danes sta y Nev/ York priplula italijanska prekomornika «Vulca. nia» in «Italia». Vse potnike So ameriške oblasti dolgo časa izpraševale že na krovu Indij. Edini, ki so lahko izstopili iz ladje, ne da bi bili pridržani, so bili dirigent Arturo Toscanini 8 sinom ter potniki z diplomatskim potnim listom.
Italijansko poslaništvo v Washingtonu je pri državnem departmanu protestiralo, ker so ameriške oblasti internirale 75 Italijanov. Italijanska vlada namreč pravi, da niso fašisti vsi oni, katerim izdaja potni list.
Izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za
Tržaško ozemlje je na svoji seji 5. t. m, sprejel naslednjo resolucijo, ki so jo predstavniki OF včeraj izročili generalnemu ravnatelju za civilne zadeve pri ZVU g. C. Eddlemanu;
Gospod
CLIDE EUDLEMAN generalni ravnatelj za civilne zadeve
TRST
Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje meni, da je skrajni čas, da se v interesu svobodnega in mirnega razvoja slovenskega šolstva pristopi k ustanovitvi samostojne slovensko šolske uprave, V enakopravnem odnosu do uprave italijanskega šolstva naj bi ta ločena šolska uprava suvereno odločala o slovenskem šolstvu po stvarnih kulturnih potrebah slovenskega prebivalstva.
Ta zahteva slovenskega ljudstva v angloanjeriški coni Tržaškega ozemlja je povsem naravna in v skladu z načeli o svobodnem kulturnem razvoja vsakega nsroda. Stoletno izkustvo našega, ljudstva nam priča, da niso šovinistični oblastniki v Trstu nikdar zamudili prilike za diskriminacijo in uničevanje slovanskega šolstva. 04 sklepa tržaškega mestnega sveta z dne 32. aprila 1861., da naj bo učni jezik na vseh mestnih špiah le italijanski, se skozi vso kulturno zgodovino Trsta 'vleče rdeča nit sramotnega in barbarskega zatiranja slo-venskega-kulturnega razvoja.
Po drugi svetovni vojni, v kateri je tudi tržaško ljudstvo skupaj % -vsem slovenskim narodom zgrabilo orožje in se borilo za Uničenje vsakega nasilja in zatiranja, so tržaški Slovenci upravičeno pričakovali, da si bodo tudi na tržaških tleh ohraniti priborjeno enakopravnost na šolskem področju, žal p» je že uveljavljeno načelo dvojne nacionalne šolske uprave ob prevzemu oblasti angloameriška vojaška uprava opustila in tako zopet izročila usodo slovenskega šolstva v roke onim krogom, ki so po svojih dolgoletnih asimilator-skih prizadevanjih dokazali, da nimajo za to nobene moralne kvaliiikacije.
Oslonjena na načelo o enakopravnosti in svobodi vseh narodov, ki j« izgaženo v osnovni listini Organizacije združenih narodov, in v duhu Statuta za Tržaško ozemlje Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje
A POZIVA angloamerisko vojaško upravo, da takoj pristopi k resni proučitvi tega vprašanja, da se čjmprej vzpostavi samostojna slovenska šolska uprava. -J”' ‘r.
Samo tako se bodo na Tržaškem ozemlju uveljavila načela narodne enakopravnosti.
IZVRŠILNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE:
Predsednik:	Podpredsednik:
BRANKO BABIC	Dr.	JOŽE DEKLEVA
WASHINGTON, 10. — Opazovalci so mnenja, da ibodo med razgovori francoskih ministrov Mocha in Petachejg v Washing. tonu skušali najti formulo, ki naj bj bila zai Francijo sprejemljiva glede nemške oborožitve. V pooblaščenih krogih poudarjajo, da je ameriško stališče nosporemenjeno in da bo potrebno sčasoma ustanoviti nejnške divizije, ker da države atlantskega pakvi ne morejo bati na razpolago zadostnega števila divjizij,
V Wushiiij.ton,u se bodo sestali 24. oktobra t. 1. šefi glavnega štaba držav atlantskega pakta; ministri za obram-bc,.,teb držav pa se bodo sestali 28. oktobra.
S tem v zvezi predvidevajo, da bo holandski minister za obrambo sprožil vprašanje ho-
Truman se bo sestal z Mac Arthurjem
Severni Korejci nudijo ogorčen odpor južno od Pjongjanga - Hudi boji v južnih predmestjih Vonsana
WASHINGTON, 10. — Pred- I letali. Letala bodo odletela s sednik Truman je potrdil, da I potniki na Havajske otoke.
se bo sestal z generalom Mac Arthurjem nekje na Tihem oceanu ter da sc bo z njim pogovoril o končni fazi posredovanja OZN na Koreji in o drugih vprašanjih, za katere je pristojen general Mac Arthur. Trumanova izjava pravi, da bo v tej končni fazi posredovanja QZN na Koreji glavni štab generala Mac Arthurja tesno sodeloval s komisijo OZN, ki jo je ustanovila glavna Skupščina.
Trumana bodo spremljali general Bradley, predšednik odbora glavnih štabov, Averell Harriman, posebni Trumanov svetovalec za zunanje zadeve, Philip Jessup, poslanik državnega departmana, Dean Rusk, državni podtajnik za Daljni vzhod in morda Franck Pace, tajnik za vojsko. Skupina lo odpotovala v četrtek zvečer z
Truman se bo vrnil v Washing-ton 18. oktobra. 17. oktobra bo imel y San Franciscu govor.
Predstavnik Bele hiše Charles Ross jie izjavil, da sq je za ta sestanek odločil Truman in da je bila vsa zadeva naglo odločena. Opazovalci v Washing-tonu sodijo, da bosta Truman in Mac Arthur proučila celo ten položai na Daljnem vzhodu. preden bo Truman govoril 24. oktobr« pred glavno skupščino OZN. Zelo verjetno se bo Truman zanimal, kaj misli Mac Arthur glede morebitnega posega Lr Kitajske v korejski spopad.
Znano j«, da je v zadnjih 6a. sih prišlo do nasprotovanj med Trumanovo upravo in generalom Mac Arthurjem, predvsem glede stališča v zvez! s kitajsko nacionalistično vlado.
* * *
KOREJSKA FRONTA, ffz-
Koroški plebiscit je bil velik falzifikat
Kcrcšk‘ plebiscit pred tridesetimi leti pred-.tavlja predvsem velik falzifikat. Celd same avstrijske uradne statistike izkazujejo, da je bilo v južni Koroški, t. j. v tisti coni, kjer se je plebiscit vršil, več Slovencev kot Pa Avstrijcev. Toda tudi te statistike niso bile pravične, ker so bile izdelane na osnovi tako imenovanega itobčcvalnegn jezikat), ne Pa Po narodnosti. Toda celo po takšnih statistikah je bilo v plebiscitni coni 50.837 ali 69, 18 adst-Slovencev, a samo 22.651 ali 30,82 odst. Avstrijcev Plebiscit sam pa je dal sledeče rezultate: Za priključitev k Jugoslavije je glasovalo 15 279 „11 40,96 odst., a za priključitev k Avstriji 22.025 ali 59.04 odst. volivcev. Na ta način je bila Slovenska Koroška izcubljena.
2c Pred plebiscitom je bila storjene velika mahinaciji: Da bi zmanjšali ozemlje, na kale rem se je plebiscit izvršil' so iz plebiscitne cone izključili docela slovensko ozemlje Ziljske doline, ki ie bila že pred plebiscitom priključena k Avstriji, Upoštevali niso niti Kanalske doline, fcj je bila odrejena za Italijo, Mežiška dolina
in Jezersko, ki spadata tudi h koroškemu ozemlju s(a bila
llnv1e,mMbr?Z plebi*cita Jug0-Javiji. Na ta način so umetno in spretno zmanjšali število Slovencev na Kcroškem, ki naj bt sodelovali pri plebiscitu in eventualno dali večino zn Ju-goslavijo.
Znvezniki ki so picbUcit odredili so iz cone B izključili gospodarska središča, zlasti Celovec. Na ta nnčin so pomagali germantzaUrjim, da peve-čajo politični in gospodarski Pritisk nad slovenskim prebivalstvom, da ga terorizirajo, čei da bo glavno trgc.vsko sre.’ dišče ostalo onstran meje. Tako so pomagali avstrijskim veleposestnikom in ir.dustrijal-cem, da so za račun Avstrije izkoristili stan je gospodarske odvisnosti slovenskega preb i valstva in ga prisilili glasovati za Avstrijo.
Razen tega je na tem delu Koroške prebivalo mnogo doseljenih nemških uradnikov majhnih trgovcev, orožnikov tri finančnih stražnikov brez družin. ki so imeli pravico glasovanja Prav tako kof slovenski kmet z 10 otroki, ki niso imeli pravico do glasovanja izpod 20
let. Številne organizirane tolpz so izvajale nasilje nad slovenskim prebivalstvom. Bilo je mnogo fizičnih napadov, groženj s smrtjo itd. Nemški šovinizem je bil tedaj na višku, propaganda je bila strahovita. Ravno narobe pa je bila jugoslovanska propaganda že v klici zatrta. Avstrijska vojska in uprava sta vršili pritisk in vpit vali na rezultat plebiscita, Slovensko prebivalstvo je bilo ogroženo ako bi glasovalo za Jugoslavijo.
Tudi takratna Jugoslavija nosi precejšnjo krivdo, da se je plebiscit tako končal. Pokrajinska vlada v Ljubljani ni storila vsega, kar bi mogla storiti v agitaciji za plebiscit. Računala je, da bo Koroška padla kot zrelo jabolko. Korošci so zaman čakali na pomoč iz centra. Dejstvo, da je Avstrija bila republika, a Jugoslavija monarhija, je tudi negativno delovalo na del Slovencev na Koroškem, s čimer so Avstrijci spretno operirali in z geslom, da v Avstriji ne bo vojaške obveze ter da bodo davki niž-
pri glasovanju samem, o dejstvu, da pri štetju glasov ni bilo prave kontrole ter o drugih okolnostih — pa ni potreb, no niti govoriti.
Plebiscit je bil v 51 občinah.
V 33 občinah so dobili večino Nemci, a v 18 občinah Slovenci.
V krajih južno od Drave je Jugoslavija, kljub vsemu dabiUi večino. Zato so pri določanju meje zahtevali Dravo kot mejo. Plebiscit se je izvršil v znaku zmage nasilnega germanskega šovinizma in imperializma, ki so ju podpirali predstavniki tedanjih zaveznikov, pri čemer so upoštevali samo svoje trenutne mednarodne načrte. (Zelo aktivna je bila pri tem zlasti Italija),
Avstrija je od tedaj vsako leto slavila dan koroškega plebiscita kot narodni praznik vedno v znaku novega terorju in novih germanizatorskih ukre-POv proti Slovencem, ki so ostali v njenih mejah. Tisti Avstrij-ci. ki so se najbolj borili za odcepitev Koroške od Juaosln-vije, so seveda postali pozneje najbolj divji in najkrvoločneišl nacisti. Prav zato so koroški Slovenci pod nacistično Nem-
}i. O korupciji, o Salzifikatih \ čijo najbolj trpeli ter so zato
tudi v narodnoosvobodilni vojni tako številno in hrabro sodelovali ter se borili za svobodo svoje domovine.
■Do uresničenja te svobode pa ni prišlo zopet po zaslugi za-Padpih in vzhodnih imperialistov, ki so imeli svoje račune, ko so s Koroško trgovali in jo predali po drugi svetovni vojni Avstriji, ne pa Jugoslaviji, kateri pripada po vseh zakonih in pravici in ko so o tem sklepali ob pristanku Sovjetske zveze, ki je bila za to plačana z dobro valuto, so omtnj ,li rezultat plebiscita iz leta 1920 kot
merodajen.
O plebiscitu je dne 20. aprila 1948 na seji namestnikov zunanjih ministrov velikih sil dr Aleš Bebler izjavil:
«,Absurdno je trditi, da je za neki zatiran narod izgubljen plebiscit rešitev njegovega vprašanja in konec njegove zgodovine. Izgubljeni plebiscit ni in ne more biti nič drugega kot bitka, v kateri je bil zatiralec zaradi zgodovinskih in praktičnih vzrokov močnejši toda nikoli vzrok, da bi težnje zatiranega naroda za svobodo izginilej)
Francija se vedno protivi zopetni oborožitvi Nemčije
Nasprotja tudi glede holandske vojne mornarice - Angleško-ameriški razgovori glede oborožitvenega programa
landske mornarice, Ostali člani namreč predlagali, naj Holandska omeji obseg svoje mornarice. Državni tajnik za mornarico je s tein v zvezi izjavil; ((Holandska vlada ie mnenja, da mora Holandska mornaric« še nadalje ostati sestavni del atlantske obrambe tako v našem interesu kakor v skupnem interesu držav atlantskega pakta. Naš program z« pomorske gradnje bo izveden čim hitreje mogoče«.
Današnjj londonski «Tiines» komentira govora ameriškega in francoskega visokega komisarja v Nemčiji, ((Times«, ki najtprvo omenja, da se y Mac Cloyevi izjavi zrcali ameriško javno mnenje, ki misli, da obrambe Zahodhe Evrope ni mogoče uspešno organizirati, ne da bj poklicali n eniške vojake, poudarja, da ta govor ni preveč pomirljivo vplival na Francoze. Mac Cloy ni namreč povedal, kako bo mogoče preprečiti, d« bodo ti nemški oddelki postaji nekega dne državna vojska. Te oddelke bodo, kakor kaže, organizirali v divizije z isto opremo, poveljstvom in letalsko podpore, kakor vojske drugih držav. ((Times« nadaljuje: ((Noben Francoz ne verjame, da pomeni za Francijo Nemčijo neposredno nevarnost. To, kar se predvsem Francozj boje, je, da bi ponovno oborožena Nemčija, vključen® v atlantski in evropski obrambni sistem, potegnil« Zahodno Evropo v novo vojn« z« uresničitev nemških nacionalističnih teženj«.
Današnji londonski časopisi posvečajo pozornost tudi vprašanju ameriške soudeležbe pri finansiranju angleškega oboroževanja. Konservativni «Daily Tejegraph« piše, da je ministru za državno gospodarstvo Gart-skellu, ki je sedaj, v ZDA, pre. dan« precej delikatna naloga, bkušaj naj bi pomiriti razdraženost, ki jo je tam (v Ameriki) vzbudil vtis, da Anglija noče izvest! svojega oborožitvenega načrta, dokler n« b0 od ZDA dobila surovin in dolarjev, katere smatra za potrebne za izvedbo tega načrta.
Kljub zanikanju potrjujejo obveščeni krogi, da se bo Gait-skell med’ svojim bivanjem v vvasmngtonu razgovarjal 6 vprašanjih, ki se tičejo položaja funta zaradi revalvaoije kanadskega dolarja, dalje o vprašanju britan^e oborožitvq in o finansiranju programa za izboljšanje življenjske ravni v Južno vzhodni Azijd, z» katere-ga predvidevajo izdatek pet milijard dolarjev.
vleček dopisnika agencije «An-sa). Na področju severno od Kaesonga se je začela in se razvija velika bitk« zn Pjongjang, ki je še daleč, vendar pa neposredni cilj čet general« Mac Arthurja. Brigad« Com-monwealtha, sestavljena iz Angležev in Avstralcev, je stopila v boj fn je skupaj s prvo ameriško konjeniško divizijo bda ves dan zapleten« v tako
°s°i,Te	ki	sP°mlnjajo
na bitko pri Naktongu. Odkar so Američani prekoračili 38 vzporednik, se je to prvič zgodilo, d« so vojaki sevemoko-
kof?n sr diV^i,3e^riiI< iz Jar' Jn Ah v boj. To in pa dej-
stro, d« se vzdolž vseg« zahodnega loka fronte vedno bolj
Pomeni, da Kimir-sen se vedno razpolaga s siii-
Sd'pOT.kalerImi lahko nud'i dolg'
nn^\temu ogorčenemu odporu je treba pripomniti, da ie morda prišel prepozno, kajti vzhodno «o južni Korejci zabili globok klin. Res je da so sVoera'- *adria,i 3- tožnokorei-v ibžbth pred-
w°,n3ens' k3er ^vizija naletela na nepričakovan
odpor, toda letališče je v rokah južnih, tudi griči okrca
griči_ okrog mesta --.j. Kaže, da je uso-hnii Č zape*atena in t0 tem
bolj, kcr je divizija Kapltol prišla na pomoč 3. diviziji. S tem podvigom južnih je Mac Ar-
z m>n»b.U odSrtJ° pot' da lahko z južne ir/ vzhodne strani zajame Pjongjang v klešče, Gotovo je, če bo Mac Arthur, po teh prvih poskusih utrdb južno od jongjanga naletel na prevelik odpor, skušal zajeti severne iz to'	pa °dprl novo fror-
SVISSjl,era' *>60 a
KORFro-v SJ^B SEVERNO-
furianto V?,JSKE ie izdal 3 'ran]a Poročilo, v katerem
votk so oddelki severne vojske na vseh področjih fron-fe zaplete,^ v OSOrčene boje.
b vzhodni pbali so severnokorejske čete zapletene v hude boje z ameriškimi silami, ki napredujejo severno od 38. vzporednika.
Večerno poročilo ponavlja, da se na vseh podri čjih fronte nadaljujejo ogorčeni boji s šte-vilno močnejšim sovražnikom in pravi, da so na področju Kiesor/ga vzdolž vzhodne obale severnokorejske sile zadale hude izgube sovražniku, ki napreduje proti severu.
HELSINKI, 10. — Finska vla-oa j« sklenila, da bo Sploini zvezi dela predlagala obnovo Pogajanj, da bi se tako konča, la socialna gibanja. Vlad« namreč predlaga, da bi se uriano-vito razsodniška komisija, ki bi skušala doseči rešitev mezdnega spora na podlagi ohranitve dosedanjih prejemkov. Stavk« pa bi se morale končati pred začetkom pogajanj. Vlad« bo čakala odgovor sindikalne zveze do 18. ure 11. t. m,
Delavska zveza pa je s svoje strani že javila, da bo odklonila predlo« vlade. Voditelji mezdnega gibanj« go izjavili, da ne smatrajo vmešavanja vlade kot nekakšen uliimatum in da »e bo stavk« ki je zajela 107.000 delavcev, končala šele takrat, ko t>o vluda prišla nasproti » konkretnejšimi pogoji,
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Uoniinlorinisti in riemohristiani
vsak dan večji prijatelji
Radich je s svojim <tako vljudnim načinom^ očaral župana - Prihodnjič odgovor Sciolisa o slovenskih šolah in otroških vrtcih Ves občinski svet solidaren v zaščiti tukajšnjih obrtnikov
Na začetku včerajšnje seje sta se na čuden način proslavila občinska svetnika MANIN-COR (MSI) in MONCIATTI (BI) in z njima seveda njihovi stranki, 'da dva gospoda sta namreč zahtevala nič manj kakor to, da bi župan s svojega Županskega mesta obsodil pisanje nekega tržaškega dnevnika, ki je svoje poročilo o zadnji seji prikrojil tako, da so se čutili tako amisinis kakor pripadniki Italijanskega bloka užaljene. Ce bi šlo za «Primorski dnevnik», bi mogoče župan še kako pristal na. zahtevo omenjenih občinskih svetnikov; ker pa je šlo za eUltime Notizie«, je pa le zavzel stališče, ki ga ne moremo označiti drugače kot za pravilno, da se namreč ne more vtikati v način pisanja posameznih listov. Ce sta gospoda, užaljena, naj se pač obrneta na vodstvo lista, kjer lahko zahtevata zadoščenje. Manincor in Monciatti s takim odgovorom sicer nista bila zadovoljna, ampak pomagati si nista mogla..
Res čudno si nekateri gospodje predstavljajo, kaj bi kak list smel 'pisati ali ne. Ko so listi že na vse načine žalili naše predstavnike in Slovence sploh, se je gotovo tem ljudem zdelo to povsem v redu‘in celo zaslužno delo. Mi gotovo ne spadamo med zagovornike pisanja lista vUltime Notizien, toda po novinarski dolžnosti odločno odklanjamo, da bi na občinskem svetu ta ali oni obč. svetnik predpisoval, kaj sme in česa ne sme kak list pisati.
V prvem delu seje so posamezni obč svetniki stavili razna vprašanja oziroma predloge, na katere so deloma dobili takoj odgovor, deloma pa so bili odgovori obljubljeni za prihodnjo sejo. Kominformist BRAUN je govoril o gradnji stanovanj in obžaloval, da niso zgradili 800 ljudskih stanovanj manjšega tipa («popolar}ssimi»), katerih potreba se je ugotovila že pred šestimi meseci. Po debati z županom je prišlo na dan, da je pač ZVU kredit razdelila drugače, kot je hotela občina in namesto omenjenih 800 stanovanj bo zgrajenih manjše število boljših stanovanj. Zuparj 3e tudi poudaril, da občina nima avtonomije, da bi lahko sama najemala potrebna posojila, ZVU pa marsikaj ukrene po svoje.
Predsednik Slovansko - italijanske ljudske fronte tov. dr. DEKLEVA je postavil vprašanje, ali je res, da bo občina prevzela v svojo oskrbo vse slovenske otroške vrtce, ki jih je doslej upravljala Ustanova za otroške vrtce. Tako je namreč dr. Deklevi zagotovila upraviteljica gospa Taverna. Nadalje je tov. Dekleva opozoril na znano dejstvo, da imajo v privatni hiši v Ul. Lazzaretto vec-chio 11 svoje prostore kar štiri slovenske šole: učiteljišče, realna gimnazija, trgovska akademija in trgovska nadaljevalna šola. Za 600 učencev, ki obiskujejo te šole, pa je na razpolago .samo 12 šolskih sob, katerih večina pa je temna in vlažna.
Ker je v preteklem šolskem letu število učilnic naraslo za 54 in ker se bo letos to število povečalo za nadaljnjih 54, in sicer 32 na liceju Dante, 15 v prvem poslopju nove šole pri Sv. Andreju in 7 v osnovni šoli v Ul, Kandler, želi obč. svetnik Dekleva od župana ali od obč. odbornika Sciolisa izvedeti, ali namerava tudi slovenskim šolam dodeliti nove učilnice, da bi se vsaj deloma razbremenile učilnice v Ul. Lazzaretto Vecchio. — Zupan je dejal, da bo dal odgovor odbornik Sciolis skupaj z odgovorom o slovenskih otroških vrtcih. To se bo pa zgodilo šele na prihodnji seji.
Kako 'je tržaški kominformi-zem opustil poslednjo misel na kak odpor in opozicijo do demokristjanov in drugih braniteljev italijanstva Trsta«, se je najlepše videlo iz včerajšnjega govora kominformista RADI-CHA. Ta je spravil pred občinski svet vprašanje deložacije ES 0ziroma USO (Delavskega športnega združenja) iz prostorov v Ul, Conti 11- Kot je znano, je sodišče že odredilo izpraznitev teh prostorov, nakar preidejo v užitek ENAL. Radich je prosil župana, naj v tej stvari intervenira, d t se ES ne bi bilo treba izseliti (in sicer že 15. t. m.) V Radichevem govoru je bilo poleg zvitosti tudi toliko ponižnosti*, da se je človeku skoraj zagabilo, kako more človek, ki naj bi predstavljal sindikalnega voditelja borbenega sindikata, (pod njegovim vodstvom je seveda sindikat nehal biti borben), obenem pa člana druge najmočnejše skupine v obč. svetu, na. stopati na tak petolizniški način. Bartoli sam ni mogel kaj, kot da je obljubil svojo intervencijo, ker ga je Radich prosil na «tako vljuden način«, kot je pripomnil sam župan. Občinski svet je snoči nada-
lje razpravljal o vlogi demo-krščanskega svetovalca Cristia-nija glede obveznih dovoljenj za izvrševanje te ali one obrti. Kakor v Italiji je namreč ZVU tudi r.a Tržaškem ozemlju ukinila zakon iz leta 1942, ki je v pogledu izdajanja obrtniških licenc predvideval določene omejitve. Občinski odbor si je v bistvu prilastit vlogo svetovalca Cristianija, ki se zavzema za nadaljnjo veljavnost omejitev, kar bi bilo vsekakor v korist že obstoječih obrtnih obratov irj predvsem prebivalstva, ki bi bilo na ta način zaščiteno pred raznimi šušmarji.
Kljub trenutnemu stališču v tej zadevi pa se občinska komisija v primeri esulov doslej vendarle ni ravnala po zakonu, za katerega se občinski odbor danes zavzema. Sodeč po izjavi odbornika Geppija je ugodila vsem vlogam beguncev ne glede na njihove moralne kvalifikacije, da so se le izkazali z obrtniško knjižico.
Demokrščanski svetovalec Ha rabaglia se je kajpada izrekel za vlogo, vendar z dokaj težkim srcem, ker se bo v tem prime-
ru uveljavila v Trstu obredba, docela v nasprotju z ono v Italiji, do česar bi po njegovem nikdar ne smelo priti.
Svetovalec Ljudske fronte tov. dr. Dekleva je nastopil proti načinu ZVU, ki brez globlje proučitve razteža na tržaško področje italijanske zakone, čestokrat v popolnem nasprotju z mnenjem zainteresiranih irj njihovih organizacij. Takšen način, je dejal dr. Dekleva, mnogokrat ne prinaša nikakršnih koristi, mnogokrat pa celo škoduje prizadetim kategorijam. Poudaril je nadalje, da so vprašanja tukajšnjega obrtništva docela zanemarjena, akoravno predstavlja ravno obrtništvo pomemben faktor v našem gospodarstvu. Zato se trenutno ni mogoče izreči proti ukinitvi zakona, ki vsaj delno ščiti resnost in delovno zmogljivost obrtništva, ako ga izvrševalci ne bodo zlorabljali nasproti svojim političnim nasprotnikom.
Pri glasovanju je bil predlog soglasno sprejet, nakar je občinski svet nadaljeval s tajno sejo.
Tržaški delavski razred
mora z vsemi silami prispevati
k obnovi razrednega sindikata, katerega borba bo lahko za vzgled delavcem vsega sveta
Akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov 'je podal v zvezi s kongresom De. iavske zbornice ter s stališčem voditeljev ES do tega svojo izjavo, iz katere povzemamo glavne misli.
Kongres Delavske zbornice kot tudj rezultati tega niso tržaškega delavstva v ničemer razočarali; kaj drugega naj bi delavstvo pričakovalo od organizacije, ki je bila ustanovijo-na zato, da brani interese delodajalcev ter zagovarja pred delavstvom njih krivično stališče.
In vendar so kominformistič-ni sindikalisti predlagali združitev s to organizacijo. Tržaški delavci se lahko upravičeno vprašujejo: ali lahko sindikalna organizacija, ki vodi brezkompromisno razrednobor. bo, stori nekaj takega? Prav gotovo ne; kajti ena izmed' glavnih nalog vsake razredne organizacije je vedno razkrinkati vsako takšno organizacijo, ki lahko s svojim protirazred-nim delovanjem edinole škodi borbi delavskega razreda za njegove pravice.
To nalogo so Enotni sindikati izvrševali vse do objave zloglasne resolucije; čim pa so po objavi te prišli na vodstvo Enotnih sindikatov ljudje, katerim so bili interesi delavske-
ga razreda deveta briga, se je tudi politike te organizacije spremenila ter privedla nekdaj borbeno sindikalno organizacijo na isto stališče, kot ga je že imela Delavska zbornica. Da bi ne bila njih izdajalska politika takoj, preveč očitna, so voditelji ES v začetku vodili pre-
Vabimo na literarni večer
KI BO V ČETRTEK 12. t. m. NA STADIONU uPRVI MAJ«
Svoja dela bodo čitali pisatelji Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Rado Pregare.
Ta literarni večer je še v okviru tedna «Za našega dijaka«.
cej ostro borbo proti Delavski zbornici. Cim so se Pa začutili dovolj «močne», so svojo taktiko spremenili. Njih najbolje označujejo pravi pomen ((kritik«, k j so jih kdajkoli v tem času izrekli na račun Delavske zbornice; po njihovem je namreč popolnoma vseeno, v katero organizacijo se tržaški delavec vpiše — za njih je važno le to, da je delavec vpisan v
RKZUIaTAT POLGOTBAJJfE PREČKATE PETIH POLICIJ
Odkritje trgovcev z mamilom „eroina“
Pet policij je od maja poizvedovalo za trgovci z eroino : Središče za izvoz v ZDA je bilo v Trstu. Glavna tihotapca dr. Morganti in dr. Melli sta se skrivala kot svetovalca v tovarni RAMSA - Policija v Trstu zaplenila 10 kg, v Ameriki pa 15 kg eroine v skupni vrednosti nad 2 milijardi lir
Akcija, ki jo je te. dni zaključila ameriška policija s sodelovanjem tukajšnje civilne, angleške, italijanske policije ter Interpol, bi po svoji dramatičnosti in zapletenosti nedvomno lahko služila kakršnemu koli filmskemu podjetju za vsebino novega kriminalnega filma, v katerem bi gledali del odseva resničnega življenja Trsta, ki se vedno bolj in bolj pogreza v. zloglasno slavo velikih obmorskih mest, kjer kar mrgoli najrazličnejših kriminalcev. Raznim več ali manj velikim kriminalnim podvigom, ki jih je zabeležila naša črna kronika, se je pridružil nov, do sedaj največ ji kriminalnido-godek te vrste, katerega razvoj in zaključek sta bila tako živobarvna, da ga lahko mirne duše primerjamo onim, 0 katerih se je v. preteklosti na široko razpisalo svetovno časopisje in katerih ozadje smo si vedno predstavljali Chicago, Nevo York ali Sanghai.
V. Trstu v Ul. Cavana 25 ima svoje prostore tovarna s kemičnimi in farmacevtskimi predmeti RAMSA, ki je bila ustanovljena 10. aprila leta 1942. Človek, ki je hodil dnevno mimo tega poslopja, si prav gotovo ni niti v sanjah predstavljal, da sta se v tem podjetju pod krinko uslužbencev skrivala tudi dva trgovca enega najbolj nevarnih mamilnih sredstev - eroina. (To mamil-mo sredstvo pridelujejo iz opija in je 5 krat močnejše od morfija).
Tihotapska tolpa trgovcev z mamili je delovala že mnogo
ODMEVI IZ	SODNIH DVORAN
A meri št si je	Srega vo bral za žrtev
ne postavljajte ovir na RoljsKe poli od demarkacijski orli
Med našimi kmeti dvolastniki, ki imajo del svojega posestva v coni B, je nastalo te dni veliko nezadovoljstvo in razburjenje. Neko gradbeno podjetje je po nalogu anglo-ameriške vojaške uprave začelo pred dnevi postavljati železne ovire na vse poljske poti, ki vodijo preko demarkacijske črte, tako da odslej po teh poteh ne bodo mogli več voziti vozovi.
Ta ukrep vojaške uprave je prišel nepričakovano in prav v najslabšem času, ko imajo naši kmetje največ dela s prevozom pridelkov s svojih polj domov. Nobenemu ni še znan vzrok takega postopanja. Vsi kmetje od Peska do Debelega rtiča so zelo razburjeni; sami agenti civilne policije, ki so v službi ob blokih, si stvari ne morejo raztolmačiti in pravijo, da bo nov ukrep zelo oškodoval kmete, ki ne bodo mogli več niti peljati gnoja na svoje njive, še manj pa peljati domov svoj pridelek, seno, drva itd.
Take ovire so že postavili pri Urbancih in Frebenku, pravijo pa, da jih bodo postavili vzdolž vse demarkacijske črte.
Od oblasti jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja ni nobenih težkoč za prevoz in nobenih takih naprav na cestah.
Na vsak način morajo pristojne oblasti upoštevati pritožbe prizadetih kmetov in opustiti ta ukrep, ki bi zelo škodoval našim kmetom.
časa, njihovo delovanje Pa je končno le prišlo na uho policije v Ameriki. Njene informacije P« so bile dolgo samo neznatni indiciji, ki so policijo sicer opozorili na obstoj mednarodne tihotapske tolpe, niso pa bili tako točni, da bi lahko tolpo že v kali Zatrla. Sele ma-ja letos je policija v Ameriki, ki je ves svoj ogromni aparat vpregla y zasledovanje tihotapcev, po svojih informatorjih posegla globlje v njihovo podtalno delovanje. Neki njeni informatorji, ki so se kre-tali v gangsterskih družbah p0 mestih zapadne obale Amerike, so jo po dolgotrajnem, težavnem in izredno nevarnem poizvedovanju obvestili, da je izvor v Ameriko vtihotapljene eroine Tržaško ozemlje ali toč neje Trst. S tem je bil podav prvi konkretni temelj nadaljnje preiskave, ki je končno rodila velik uspeh. Ameriška policija je to vest sporočila mednarodni policiji Interpol, sled- , nja pa ameriški in angleški po- I liciji v Trstu, ki je pod vod
stvom polk. Manfredija in kapitana Carbona takoj pričela z zasledovanjem. Iz Londona jim je prišel v pomoč tudi generalni inšpektor Scotland Tar. da polk. Gerald Richardspn iz Londona, nato pa so s pomočjo inšpektorjev tukajšnje CP Ferza, Rappa in Rioata ter narednikov Ritosa, Graziolija in D’ArineZa razpredli- svoje mreže.	*
Člani tukajšnje ameriške CID so preoblečeni y mornarje pričeli iskati stike s skrivnostnimi trgovci z eroino. Njihovo uporno, potrpežljivo in požrtvovalno zasledovanj:? je trajalo polnih 5 mesecev. Sele konec avgusta se jim je posre--čilo, da so navezali stike s tihotapskim kurirjem med Trstom in Ameriko, 38-letnim mornarjem Teodorijem Duttijem z Gretekega klanca 14. S tem je bil prvi led prebit. Z njim so imeli neto »e osem sestankov v nekem baru v bližini hotela «Excelsior». dokler se niso po-
Pred tržaškim porotnim sodiščem je hil 24-letni Giovan-ni Coloni 28. marca letos obsojen na 10 mesecev in 20 dni zapora zaradi tatvine ter na 2 meseca zapora zaradi nedovoljene posesti orožja. Obtožnica mu je očitala, da je nekega februarskega večera v bližini tovarne Sv. Andreja napadel in oropal nekega ameriškega vojaka. Porotno sodišče je takrat v svoji razsodbi obtoženo dejanje spremenilo iz ropa v tatvino in ga obsodilo na zgoraj oplenjeno kazen. Proti tej razsodbi pa sta vložili priziv obe stranki, tako javni tožilec kot obramba. Kasačijsko sodišče je nato prizivu ugodilo, razveljavilo prvotno obsodbo in odločilo, naj vse akte vrnejo v ponovno razsojo porotnemu sodi-šču v novi zasedbi, pred katerim se je včeraj Colon.; ponovno zagovarjal. Po kratkih govorih javnega tožilca Cclottija in branilcev odv. Mora in Poilluc-cija je predsednik sodišča dr. Vitika prečital razsodbo, v kateri je Colonija spoznal za krivega in gg obsodil na 7 mesecev zaporq zaradi tatvine, na 3 meseca zapora zaradi nedovoljene posest; orožja ter na 5000 lir globe. Ker je obtoženec odsedel že 8 mesecev, to tako čez 30 dni zopet zadihaj svoboden zrak.	»
Po nedolžnem g a /e obtoži/ posilstva
Na devinsko policijsko postajo je 15. marca letos prišla neka M, M. in tamkajšnjim policistom prijavila 24-letnega Renata Casmanija, češ da jo je v dnevih 4, in 14. marca dvakrat posilil. V pisani prijavi, kateri je priložila tudi lastnoročno podpisano izjavo Co-smanija, v kateri priznava svo-
je dejanje, je razložila, kako se je Cosmani nad njo spozabil. Obakrat je Po njenem vdrl v njeno stanovanje ter jo posilil v kopalnici, kjer se je kopala. Policija je seveda takoj aretirala Cosmanija in ga odvedla s seboj v policijske zapore. Pri njegovem zaslišanju pa j,e slišala tudi drugo plat zvona. Da je bil z dekletom, Ccsmani ni tajil, odločno pa je zanikal, da bi nad njo uporabil silo. Nasprotno, vse, kar je 'bilo, naj bi bilo izvršeno v popolnem soglasju z dekletom in njenim 30-letnega zarečene a Rudolfa Rebule. Ko pa so mu policisti pokazali njegovo lastnoročno podpisano izjavo, je v svoj zagovor dodal, da jo je podpisal, ker ga je v to z bodalom v roki pod grožnjo s 9mrtjo prisilil Rudolf Rebula.
Policiji tako n; preostalo drugega, kot da je aretirala tudi Rebulo in cba prijavila tukajšnjemu okrožnemu sodišču, kjer sta se prvič zagovarjala 18. aprila letos. Cosmaniju je očitala obtožnica, da je dvakrat posilil neko M. M., Rebuli pa, da j? od prvega z orožjem v rok; izsilil priznanje. Sodišče, pod predsedstvom dr. Falchija, je takrat Cosmamija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, Rebulo pa obsodilo na 2 meseca zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Proti tei razsodb; sta oba obtoženca vložila priziv, o, katerem Je Včeraj razpravljalo tukajšnje prizivno sodišče pod predsedstvom dr. Forzattija in javnim tožilcem dr. Batiggi-Stabilejem ter Co-smanijia oprostilo, ker dejanje ni kaznivo, Rebuli pa potrdilo obsodbo prvotnega sodišča. Poleg tega je odločilo, da mora plačati tudi s prizivom nastale sodno stroške. Cosmanija je branil odv. Kezich, Rebulo pa odv. Carlini.
godili za nakup 5 kg eroine za ceno 6 in pol milijona lir.
Ob določeni uri jim je 6. oktobra letos y zgoraj omenjeni bar neki neznanec eroino v resnici prinesel. Na določenem mestu pa je policija že razporedila svoje agente in vse skupaj (v mornarje preoblečene člane CID in neznanca) aretirala. Ob isti priliki je bil aretiran tudi Antonio Castolina iz Palerma, tukaj stanujoč v Ul. Coroneo 5, o katerem so včerajšnje «Ultime Notizie« že pisale, da j? zapleten v afero. Poznejša preiskava pa je dokazala, da je Castolina nedolžen in so’ ga že izpustili na svobodo. Nekako ob istem času, kot je v baru y bližini «Excel-sior« padel v policijske zanke skrivnostni trgovec z mamili, pa so zgoraj omenjeni člani tukajšnje CP z bliskovito akcijo že izsledili in aretirali Teodorja Duttija.
Na policijskem zaslišanju, ki je bilo nekaj minut zatem, so neznanca legitimirali za 56-let-nega doktorja farmacevtike in svetovalca tovarne RAMSA Riccarda Morgantija iz Trsta, Ul Murat 8. Pod težo dokazov je kmalu priznal svoje dejanje, povedal ime svojega pajdaša 40-letnega kirurga, tudi svetovalca zgoraj omenjene tovarne, Cesara Mellija iz Parme, katerega so še isti dan aretiral; in končno dal policiji več dragocenih podatkov za nadaljnjo preiskavo. Na Podlagi njegovih podatkov je italijanska policija že naslednji dan v Modeni aretirala nekega dr. Bacalana, kateremu je dr. Morganti prodal 5 kg eroine. Ce tem 5 fcg, ki jih je policija še utegnila zapleniti dr. Baca-lanu v Modeni, pridamo še 5 kg eroine, katere so dr, Mor-gantiju zaplenili ob aretaciji, dobimo tako skupno težo 10 kg v vrednosti več kot 1 milijardo lir. Poleg tega pa je policija v Ameriki v istem času zaplenila nadaljnjih 15 kg eroine, katero so ameriški, sedaj tudi že aretirani mornarji že prenesli iz Trsta v Ameriko.
Preiskava je nadalje ugotovila, da so eroino izdelovali v Torinu, jo od tam pošiljali preko raznih drugih italijanskih mest v Trst, od tu pa naprej čez veliko lužo. Ob tej priliki je tudi omembe vredno, da jč v preteklosti policija v Ameriki na ladjah «Saturnia» in «Vulcania» že zaplenila precejšnjo količino kokaina. V kolikor so sedanji aretirani tihotapci eroine y zvezi s pretihotapljenim kokainom, nam policija na včerajšnji tiskovni konferenci na tiskovnem uradu CP ni dala nobenih podatkov, ker njena preiskava še ni zaključena in nam bo po vsej verjetnosti razkrila še mnogo zanimivosti s polja mednarodne kriminalistike.
Medtem pa je tukaj policija že zapečatila tovarno RAMSA, ki po prvih podatkih kot podjetje nima s tihotapstvom nobene zveze, in zaplenila vse njeno knjigovodstvo. Odlična in vso pohvalo vredna akcija raznih policij pa je za sedaj spravila na vatno štiri tihotapce, dr. Morgantija, dr- Mellija, dr. Bacalana in Duttija, od katerih je bil najaktivnejši in najnevarnejši dr. Morganti.
en0 izmed ((sindikalnih« organizacij.
Kominformistični sindikalisti so samo dokazali, dia so njim važni predvsem politični interesi, ki tvorijo osnovo komin-formistične politike v Trstu. In kakšna 'je taka politika? Politika kominformistov ima v glavnem iste cilje kot politika, ki jo vodijo na našem ozemlju italijanski imperialisti; druga od druge se razlikujeta samo v taktiki. Medtem ko se politika italijanskega imperializma naslanja y glavnem predvsem na tristranski predlog z dne 20. marca 1948, zahtevajo komin-formisti guvernerja, da bi s tem dosegli «boljšo» rešitev. Kakšna je ta ((boljša« rešitev, je jasno povedal v svojem govoru v italijanskem parlamentu kominformist Pajetta.
Cilj enih in drugih je torej doseči revizijo mirovne pogod. be, kar naj bi imelo za posledico priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. In prav poziv voditeljev Enotnih sindikatov za združitev obeh organizacij je odraz te politike.
Toda kongres DZ je klub vsemu odbil predlog Enotnih sindikatov. Kakšni s0 vzroki, ki so privedli voditelje DZ, da so odbili ponudbo tako zvestega hlapca? Italijanska buržoa-zija vse predobro ve, da se skrivajo za krinko obrambe italijanstva Trsta razredni interesi, interesi borbe med delavskim razredom in kapitalisti; to velja za Trst, kot za Italijo. Zato si pa sovražniki delavskega razreda želijo, da ostanejo Enotni sindikati še v naprej in da zatirajo V delavstvu razredno zavest in borbeni duh ter da s svojo'politiko preprečujejo porast zdravih sil, ki so si zadale nalogo obnoviti razredni sindikat v Trstu.
To so tudi v glavnem vzroki, zaradi katerih so voditelji Delavske zbornice odbil; poziv voditeljev Enotnih sindikatov za združitev obeh organizacij.
Sindikalni akcijski odbor hoče, z razkrinkavanjem komin-formističnih sindikalistov dose. či dvoje: 1. preprečiti za vsako ceno, da bi delavski razred prišel, prav po zaslugi teh izda-
VSr NAROČNIKI V JUGOSLAVIJI SE MORAJO OBRAČATI ZARADI NAROČNIN IN SPREMEMB NASLOVA ITD. VEDNO IN EDINOLE NA AGENCIJO DEMOKRATIČNEGA INOZEMSKEGA TISKA (ADIT), LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 34.
jalcev delavskega gibanja, pod direktni vpliv politike in ideologije razrednega sovražnika, kar bi pomenilo ogromno škodo ter bi dalo možnost nadalj. njega političnega, gospodarskega in socialnega zatiranja; 2. obnoviti razredni sindikat, ki ga je kominformizenr likvidiral; obnovitev takega sindikata, ki bi pričel z borbo, katera bi bila lahko za vzgled delavcem vsega sveta, posebno pa še italijanskim delavcem.
SLAVA PADLIM BORCEM!
Tov. Franc Drasič
Rodil se je v Buzetu 9. maja 1904. Zivei je v Trstu, po poklicu je bil šofer. 15. septembra 1942 je 'vstopil kot borec v Istrski odred. Padel je v borbi 2. oktobra 1943,
Renato Miklavec
Doma je bil iz Trsta, kjer se je rodil 2. junija 1919. Kot borec Istrskega odreda, kamor je vstopil 15. septembra 1943, je padel v borbi pri Črnem kalu 2. oktobra 1943.
Slava njunemu spominu!
KOLEDAR
^ieddiidce -	-	^ladlo-
Sreda 11. oktobra
Formin, Negoslava
Sonce vzide ob 6.15. zatone ob 17.23. Dolžina dneva 11.13. vzide ob 5.58, zatone ob Dn>-
Jutri četrtek 12. oktobra
Maksimilijan, Drugislav
t dan So o mdolio 15. t.m.
na btadionu Jhui inaf
Lahko se bo zgodilo, da se bo «zamenjava» ponesrečila ob nerodni izvedbi. Zato se morajo pionirji nanjo dobro pripraviti, da ne bo kaj narobe.
Pionirji že vedo, da mislimo na njihovo igrico «Ponesrečena zamenjavaš, ki jo pripravljajo Za nedeljski nastop. «
Zveza pionirjev
vabi pionirje, člane ZAM, OF, ASI2Z in SIAU, da pridejo na udarniško delo v četrtek 12. X. popoldne na stadion »Prvi maju, da bomo čim lepše vse pripravili za »pionirski dann.
OF
SEJA izvršilnega odbora OF za nabrežinski okraj bo danes 11. t. m. na sedežu v Nabrežini.
Danes 11. t- m. ob 16 bosta seji sektorskih ASIZZ s Ko-lonkovca in iz Skednja, ob 20 pa sekt. odbora OF - Skedenj.
V četrtek ob 16 bo na sedežu OF v Skednju seja roditeljskega sveta. Priporočamo točnost.
Danes ob 17 bo sindikalni sestanek. ■
V zvezi s pripravami za OKRAJNI TABOR OF, ki bo v nedeljo 22. t. m- v Borštu, so sklicani sestanki OF v naslednjih krajih:
DOLINA - v četrtek 12. oktobra 1950 v običajnih prostorih; začetek ob 19.30.
BORŠT - v četrtek 12. oktobra 1950 v dvorani s pričetkom ob ‘19.30.
BOLJUNEC - v četrtek 12. oktobra 1950 v običajnih prostorih z začetkom ob 19.30.
KMEČKA ZVEZA
Seja glavnega odbora Kmečke zveze bo danes 11. t. m. ob 16 v zvezinih prostorih.
IZLETI
Izlet na Vremščico in na Nanos bo 22. oktobra. Vpisovanje pri ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13 in v trgovini Gec v Rojanu do U. t. m.
Izlet na Staro goro pri Čedadu bo 15. t. m. Vpisovanje do petka 13. t. m. istotam.
Za našega dijaka
V tednu «Za našega dijaka« so prispevali:
Dolina, pola št. 177 in 178, 3.270 lir; Kolonkovec, poli št. 177 m 178, 8.800 lir Zgornja Skorklja, poli št. 36 in 37, 4.250 lir; UCEF, pola 176, 9.200 lir; Krže Milan - Trst. 10.000 lir; F. C - ,Trst, 10.000 lir; V. F. - Trst, 10.000 lir.
Zadnji trije tovariši, ki so darovali za Dijaško matico po deset tisoč, lir so postali ustanovni člani.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi vse svoje člane na literarni večer, ki ga priredi Dijaška Matica v četrtek večer v dvorani na stadionu «Prvi maju.
Zattk pouka ra slovenskih
srednjih in strokovnih šolali v Trstu
Učenci in učenke, ki so se vpisali na srednjih in strokovnih šolah, pridejo v ponedeljek 16. oktobra k šolski maši v cerkev, določeno za dotično šolo. Po maši gredo v šolo, kjer jih razdele po razredih, jim sporočijo urnik in dado vsa potrebna navodila za novo šolsko leto.
Vrstni red šolskih maš je sledeč:
1. Nižja trgovska strokovna šola ob 8.30 v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
2. Višja realna gimnazija in klasične vzporednice ob 8.45 v Ulici Giustinelli.
3. Nižja srednja šola ob 9. uri pri Sv. Jakobu.
4. Industrijska strokovna šola ob 9. uri v Rojanu.
5. Trgovska akademija in učiteljišče ob 10.30 pri Starem sv. Antonu.
Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo kakih 15 minut PRED napovedano uro.
PROSVETNA DRUŠTVA
SKLICANJE OBČNEGA ZBORA. Prosvetno društvo ((Marij Matjašič — Milan« v Barkov-Ijah javlja vsem članom, da bo redni občni zbor v torek, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih, v Bovedu št. 43, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročila: a) predsednika;
b) tajnika,
c) blagajnika,
d) načelnikov,
e) nadzornega odbora.
2.' Volitve
3. Razno.
Odbor.
Teden «Za našega di|aka»
je zaključen. Zamudniki naj kar hitro oddajo svoj prispevek nabiralcem. Vse krajevne odbore in poverjenike Dijaške matice pa prosimo, da zaključijo in obračunajo akcijo <Za našega dijaka» še v tem tednu.
Neznosne razmere delavcev
zaposlenih na smetišču pri Orehu
' Pretekli mesec so začel; prevažati odpadke in smeti iz Trsta v dolino pri O.rehu, med Miljam; in Zavljami. O tem načrtu se je govorilo že dobri dve leti, toda kljub temu s§ tržaška občinska uprava ni pozanimala, da bi prej pripravila vse potrebno na novem določenem mestu za odpadke jn smeti. Na nov določen kraj so kar začel; dovažati tržaške odpadke in smeti; za delavce, ki so tam zaposleni, pa jim je bilo prav malo mar.
Delo med odpadki in v smeteh res ni prijetno in je zelo umazano. Ko je delavec ves božji dan v takem delu, je ves umazan in poln prahu. Rad bi se pošteno umil, preden odide domov ali preden vzame v roko kos kruha. Pa mu je skoraj nemogoče. Na kraju ni tekoče vode, le vsaka dva ali tri dni jim pripeljejo okrog 300 1 vode — z njo naj se umivajo, kopajo ali naj jo pijejo. Pa da bi bila v saj {ista in nq bi smrdela! Tudi stranišča so neprimerna in nezadostna, baraka za slačilnico, ki so si jo morala sami delavci popraviti,	tud« nc
ustreza potrebam. Prava sramota za tržaško	občinsko
upravo!
Ra še nekaj. Ko kakšen delavec oboli ali umre, ne postavijo drugega na njegovo mesto, pač pa ga morajo nadomc-stovati ostali delavci, ki imajo že itak preveč dela.
Nič jim ne bi škodilo, če bi občinski gospodje nekoliko pokukali in pogledali, kakšne so razmere na smetišču pri Orehu, kjer niso samo smeti in odpadki ampak tudi delavci, ljudje, za katere je treba poskrbeti, da ne bodo kot podgane.
Žepar na Trgu Ponlerosso
Včeraj si 63-letna Lucija Hcr. mac iz Izole prav gotovo ni mislila, da bo ob svojo denarnico z vso njeno vsebino. In vendar je morala z razočara-
njem ugotoviti, da ji je med nakupovanjem na Trgu Ponte-rosao neznani žepar segel v njeno torbico in ji izmaknil denarnico s 1050 lirami in osebnimi dokumenti.
Nesreča v Tovarni Sv. Marka
Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 15.30 pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 59-letnega delavca Franca Pangara iz Devina 2-a, kateremu je pri delu v tovarni Sv. Marka padel na nogo kos železa in mu zmečkal palec. Zdraviti se bo moral od 15 do 20 dni.
if. ip m
Na isti oddelek so sprejeli tudi 41-letnega težaka Ivana Lorenzija iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 769, ki se je ponesrečil v avtobusu, ki vozi s trga Barriera Vecchia na Kolonkovec in obratno. Ker mu je palec po naključju ostal med vrati avtobusa, se bo zaradi njegovega zloma moral zdraviti najmanj 10 dni-* * *
Končno pa so na isti oddelek ob 16 pripeljali 60-letnega Tomaža Vestidella iz Ul. sv. Frančiška 52. Ponesrečil se je pri delu v podjetju «Salto» v Ul. Media, kjer si je pri naključnem padcu tako poškodoval koleno leve noge, da se bo moral zdraviti okoli 7 dni.
Gledališče Verdi
Danes 0b 21. bo draJ?lska skupina Cimara • Paul -predvajala delo «Clovek za a' ve« Pavla Geralda in Roberta Spitzerja. V četrtek Pa boVT novitev Ferdinandove •Tr') meški in ena ženska«.
Slikarska razstava Antona Furlana
v galeriji Škorpijon je dnevno od 9 do 13 in od
20.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
V mesecu oktobru ima jo sle-deče lekarne nečno sluz • Biasoletto, Ul. Roma ^. pangher, Ul. sv. Justa 1; *
zoni. Ul. Settefontane 2, Mar
chio, Ul. Ginnastica 44; Bovj . Goldonijev trg 8; Harabag' v Barkovljah ;n Nicoli v SKeu nju imata stalno nočno sluz
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šteriing 8100-8150, Pa pirnati šteriing 1710-1740. do 670-675, dolar (telegrafski) o«*: 683; švicarski frank 155'!””’ ... francoskih frankov 175-1(8, a atrijski šiling 21.5-22.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrck, umrlo 3 9 oseb, porok pa 'je.b“°Fmiljo Civilne poroke: težak E Perin; in gospodinja Anto«
Turnšek	„4niir
Cerkvene poroke; uradnik
Narciso Paniz in šiyJljaraPtanci Lo Bianco, mehanik Gaewi Barone in vezilka Raua B : ne, trgovec Bruno Iulianeili^
uradnica Ada Semez, uradm.
loškin in gospoduj? Marija Zadnik, uradnik
Felice Boškin
k, urad.—,-mond Latkovič in dtjakim Brunilde Brezar, uradnik " cio Manfreda in uradnica -o — Schreiber, elektromehan«
Umberto Matteoni in
nja Palmira Sacher. _	*g.
jec Manlio Di Zorzi in g -
dinia Margerita Gerin.
Umrli so: 81-letna_ ^n.
Cumin vd. Siard, 72-letna dreana vd'. Rovis, 67-letna ^ crezia Dubaz por. Salvi- . ni Carlo Maculus. 53-le^Vintin0 nislav Sivi, 62-letni VaS* Apollonio. 76-letna T .nt-Strobel, 86-letni schner, 75-letna- Olga zan. vd. Lipari.
KINO
Rossetti, 16.30: «Rumena
R. VVidtr.ark. P. Douglas. ^ Excelsior. 16.00: «Maftva, JL# roči se!», Jeanctte Mac jyonn* Fenice. 16.30: «Lepi plen«.
dr. Carlo.	„„
Filodrammatico. 16.00: <‘M art, Spencer Tracy. Y. Stevv
3	eOflfl1
Alabarda. 16.00:. «Usodm_,
labarda. 16.00:
Alexis Smith. Dane Armonia. 16.30: ((Priprto
Garibaufi’. 15.00: ((Veseli
Ideale. 16.00: «Nasvidenje PaP Gino Becchi.	n	tvri*
Impero 16.00: ((Brezupno Bette Davis.	snom'11
Italia. 16.00: «Z očrni sp Michel Morgan.	«CeSarJ
Kl»®,5£ "> n6sbV. .
mo od niuiju iv--valček«. Bing Crosby.krjnko»-# Savona. 15.00: «Moz s vfjerJ Viale. 16.00: ((Tragična A. Nazzari
/\. nažgati. , „ -tmcj111 Vittorio Veneto. 15.15* « radi».
s*
er	džungli*
Adua. 16.00: «Borbe v « k;o<c £ Azzurro. 15.00: «CiU	nien."
Azzurro. 15.00: »Cm ■^ c nje*1.1 Belvederc. 16.30: «Zade
Marconi.' 15.30: »Sriom&jett * Ma.-simo. 16.00:	«Tr>
Norine. ,6.40 «Ognj«£ >' Odeon. 15.30: «Nevesta zilo«, Bette Davis• v|jena oi Radio. 16.00:	«Okrvavu
Venezia. «Vitez Vittoria. 16.00: “Molk .	|(i!>lJ
Železničarski. (Sv. v
1 ienci sani«.	|tgj^
san RADIO j®?
JUG0SL. CONE TBj vii,
(Oddaja na srednjih
212.4 m ali Dl2
SREDA H-1^ ! 6.45'Ja' 6,30: Jutranja gl**3.	y
ročtla v Ral- ‘n obja por^V 7.00: Napoved časa.	j.l5-
slov. in objava spoitu ' isb
slov. in ODjava -e--	rt;
trariw‘l,SW0,danski 12.30: Iz filmčkih n3Pj Va 5pjil»
Poročila vdal. m ooj _ porot,.
poročna v »«>. sa _ da- 13.00: Napovedi	i^.
V slov. in .obnjavci- P3.45: £ gr pojo znani pevci. 1
Pojo znani pevci, *	l4.ou._
carski PrKe8led '£eS ralna g g0»! dobna srbska orkesu LjUt>Uf4S-igra orkester »“»l.;	,
igra orkester y ital-.14.30: Pregled tiska	(
Pregled tiska v 5lo' ua|nosU ' fir 17.30: Politične ak*ul8.00: " p 17.40: Plesna Elaf5|j v. l8!oi '
Delo čistilcev min
Čistilci min, ki že nekaj mesecev sem vztrajajo in neumorno, ne glede na stalno življenjsko nevarnost, iščejo iz zadnje vojr.e pozabljeno orožje in razstrelivo, so imeli tudi včeraj zelo uspešen dan. Razstrelili ali drugače uničili so namreč 82 totuniških izstrelkov 82 mm, 24 topniških izstrelkov 81 mm, 16 topniških izstrelkov 16 mm, 9 protiletalskih izstrelkov 47 mm in 39 zabojev 20 mm strojniških nabojev.
17.40: Plesna gl3fj“j ); lS-1?.^ * Sim	ljudstvom	por°V£
vsakogar nekaj, 18QlaSt>en» ]9.30; hrvaščini: 19.00. ^ ita-L. |0v: igra; 19.15: P°r0Člloar0čila v .kefi' Napoved časa - P?. Koral,’,vir 19.45: Cezar Franck-	o glav''r.
Franz Liszt: Konce ^ gj C^iji Es -	duru; 20.30	Meh*	-
J0 (ital-). a o(M3L,J.
n.oo:	Literarn	(sio	..
'J «?*'"• «53
srca; 21 Vercovs
zi.su;	igiaju	-.	-slov«.p-
22.00: Življenje JUgc pa„ilo rodov (ital.);	42.	' jsantcc 3<joJ*
čar: ((Belokranjske l2j.oO: A
to narodne P& .j-i05: ^ad dne't poročila v ital.: #'VjaV^V' ročila v slov.; 23-10. nega sporeda	33	23.30
23.15:	Barkarole,	jcK.
glasba; 00.02: Žaklju^
let’
AOEX - i*
" , Ajd^i"0 in Opatij«
Vpiso,—)'
r t tO-
15. {-
dvodnevni'1 Z
Ljubil^"®
fH.
V UUU'1:;16 *■ f
d° ulica
\ pis°val‘:c.nress, UZ
pri Adria'Č icl. °-g-J
Severo 5 o
*
Poročilo odseka za ljudsko prosveto na občnem zboru SHPZ
do
-
v
premaguje zaviralno in razdiralno delo zagrizenih nasprotnikov slovenstva
in prosveta, to
naših bar057648”’ biI° Sesl0 C ^rceV, ko so s Prešerno-
torbo^eZV:ami y žepu žli v
Jredet? naClfašizmu. Na-ISlo na?KPr°SVeta je bik> tudi «h <Uif neumornih prosveb
te In o °lV’ ki 50 P° resolu-^■^htroia šli na delo z
nrn VOyalnostio za ponovr.i
Cm	® de’‘a na Trža-
?ga so vid'alijevski
^ besom*^1 m vsem razdiral-» esom hoteli uničiti. Ni se
^Vetn^H1?- .t-dohezen za *Wstvu	, Je pri našem
8tajena Pregloboko ukore-
**• 1949 ^ Zb°r SHPZ 6‘ nieinilr i laWco smatramo za
ibalrrejl°^1I?formis^r-ega raz-&0lju ■ bela na prosvetnem 4om kot- nekaterim izpa-v Škerla-0' h1"’ ae Pred kratkim hzstav JU,ob Priliki otvoritve ist°easrv>	venske knjige) in
Hfen- Ponovnega podviga Breisi?- Prosvetnih društev *2»dnsf* višir;e- Danes lahko Oaših	gtedamo	na delo
v dobi j tne sicer vseh) Va SHot za(tnjega občnega i- dost'	- Pa do danes- Bilo
‘5 Dcoi* 6Zav’ a z vztrajnostjo idealnostjo so jih na. y VCl_ Premagali.
i^emotC?^’ ki ga Podajamo, i9 tjudsV	delo	odseka
fet°tani ° Pr°sveto in pregled teb 3 Prosvetnih društev, dsora	, 2adnjega občnega
. 0 Pa do
, Odšel U° aar;es-^i ima tjudsko prosveto. »tobiem a!ogo skrbeti za vse *» orE;m.tJPdske prosvete, kol ^svetnik2jCi% in delovanje i*6 kniij •	. atev> ustanavlja-
j itgarni m° in oskrbovanje s vatii J organiziranje pre-,J°1 in’^,r°s, '.razmnoževanje ^eriala b Pripravljanje J! kultni3 drarnske in dru-ft9viiani	Prireditve, pri-
Njih ograjnih in drugih rte*	ev’ razporejanje
,‘apotp.. '>
Pašvet- enu> Pomoč društvom k. • Je naletel pri svojem
8 Sa	pri	svojem
teh 0v; razne ovire. Izmed v pa te najvažnejša: Se? iiSDr jSl verao’ da je uspe-"2ir0lha v, ^ tindske prosvete, na	razvoj	sploh,
%erjh rnaterialr.ih. osnov, L teirpj današnjih razmerah tečna T? govoriti, kajti fa-Nvetn« kUpaciia ie uničila t05Vobodt?n?°Vfi in knjižnice, N gosn iVi pa nam ZVU še
ki jihin P0Pravila kri-^ le prizadejal iaši-
fc^^ga8de?U n°tranjega in i Štev a del°var.'ja prosvetnih ?V vnif10 ogotovili, da je r St‘ *n tun-23 Prosvetno delo S^oŽfV^Žnih ljudi, ki tu, ?vira dehi63 razvoi in dvig u 'tev CeffJttvo- da je večina .. gov0riI; sedeža, ne da •LaVi CB° dvoranah. Pri se-
Ulr*. ■ 'MCBa	.
C1, **tnPo aJVOranah. Pri se-J>' na Seiga delovnega načrta d f društp d Qdborov pro;
Sv^2prav'iali 0 J večini ri f01 načrtu, toda
ttj ^envor- tUr! eV smo r;aleteli v,‘n voh ' ,mam° vse možno-> i„	delo, toda delo-
sm -Sanio s	obstanek je mo-
kjer f dobimo skromen >U. F	bodo naši člani
iL^atera Il‘ Pa m°ramo. vi<b,Vn.P so br r Va delujejo, je ?2 Prostorov. Naj ^•Hva j cPri®er prosvetnega
^zt^ se^ ki k'jUb te-
Idi ^*r tami! vežba pev-
^ srra-ki zbor’de-
C' proSvka druzma ir; knjiž-Sttaj bo svete[Uaty° h Can-
» 'venat	1 Z8'ed društ-
teCatoPi0l°Žaju- kai-
d0 ni J° in 2 >ju
CanV ^rosvp, predka da napra-Hii kar izrekanf111 družtvu I. te. Vse nf' v tem Pogle-jSlo biznanje. Posebno iffbto «Siov2aSlUži Prosvetno CaP=VPad-ah,ki
}^Vki *sSh i m deIom ln
\ y Borštu f! ?, SV°J dom. to n°- pel° Popra-
ijifb društfogatl’ vsako Pro-ft ia Prem--* ° tem raz-\ ?rs‘katem ani Smo’ da si bko r> Prosvetno dru-tOriče "a Podoben način Ocetna a Svoj dom. C0faio v sI^tva b> SHPZ \ bosvetiti , m’ ki iq Pred
Vkh 5njc
Pr^--°. prosveto
i’ i^osu
bo-
toda
v načrt ustanovitev novih od. sekov za napredovanje v višje razrede. Uspeh je bil prav lep in danes imamo v prvem razredu 12 društev, v drugem razredu 5 društev, v tretjem razredu 9 društev, v četrtem razredu 16 društev.
■ Društva 4. razreda so ostala neaktivna. So pa to društva, kj so životarila po večini cd vsega začetka ustanovitve. Ver.dar pa je odsek za ljudsko, prosvete tem društvom posvečal premalo skrbi in bo morah to v bodoče vsekakor popraviti. To so društva, kjer je sicer večja aktivnost nemogoča, ker so to po večini manjši kraji, a vendar bi se lahko organiziralo vsaj predavanja iz centra. V splošnem smo ugotovili, da je klasifikacija razgibala prosvetna društva in vzbudila tekmovanje.
Po občnem zboru SHPZ je odsek za ljudsko prosveto izdelal podroben delovni načrt za novo sezono, v katerem se je obravnavalo bodoče delo odse. ka in prosvetnih društev za vsak referat posebej.
Da bi začrtano delo podrobneje obravnavali s prosvetnimi društvi, smo sklicali prosvetne konference in sicer po zu-
nanjih okrajih: Dolina, Nabrežina, Opčine in za mestna prosvetna društva. Obravnavale so se naloge naše prosvete in podroben delovni načrt. Poleg tega pa smo še obravnavali notranje probleme posameznih prosvetnih društev. Ugotovili smo, da so take konference, zelo koristne za spoznavanje težkoč posameznih društev in tudj zaradi medsebojnega spoznavanja med društvi. Konference so uspele .Zastopniki prosvetnih društev so načrt sprejeli in se tudi obvezali za bodeče delo.
Posebna točka v načrtu je obravnavala tudi plačevanje članarine, redna mesečna poročila in sploh ureditev administracije prosvetnih društev. Ugotavljamo pa, da smo v tem prav malo dosegli. Društva nam poročil ne pošiljajo, malo pa je društev, ki nam redno pla. čujejo članarino. Te izjeme so: Prosvetna društva: O. Zupančič, S. Škamperle, Sv. Križ, S. Jenko in I. Cankar, ki so plačala članarino za leto 19501. Poleg teh je še nekaj društev, ki so plačala članarino za polovico leta 1950.
Zaradi pospešitve prosvetnega delovanja šo bili stiki med člani odseka in odbori prosvet-
nih društev zelo pogosti. Skupno 297 sestankov. Na sejah z odbori prosvetnih društev se je podrobno obravnavalo delovanje vsakega društva, posebej.
Da bi obdaritev otrok ob priliki novoletne jelke čim lepše uspela, nas je odbor za obdaritev naprosil za sodelovanje. V ta namen smo skupno s prosvet nimi društvi organizirali več prireditev. Ob obdaritvi sami pa so naše lutke igrale veliko vlogo v največje veselje otrok. V novembru smo s sodelovanjem prosvetnega društva v Nabrežini odkrili na rojstni hiši spominsko ploščo Igu Grudnu, pesniku obmorskega Krasa in trpljenja našega ljudstva nad fašizjuom do naših dni. Zastopana so bila tudi ostala .prosvetna društva nabrežinskega okraja, pa tudi iz mesta, tei položila vence.
Za' Prešernov dan, kulturni praznik slovenskega naroda, je SHPZ podelila nagrade pevskemu zboru I. Cankar za nepretrgano delovanje, s katerim je dokaza/ vztrajnost in borbenost, pevskemu zberu S. Škamperle tudi za nepretrgano delovanje, folklorni skupini Društva slovenskih srednješolcev kot najboljši mladinski
ljudskoprosvetni skupini, tam buraškemu zboru prosvetnega društva I. Cankar, kot zelo aktivni stalni mladinski ljudskoprosvetni skupini.
V okviru prvomajskega teki movanja je SHPZ napovedala tekmovanje prosvetnih društev v vseh panogah delovanja. Picsvetna društva so tekmovanje ugodno sprejela. Načrt tekmovanja se je obravnaval na prosvetnih konferencah, ki so bile v ta namen sklicane po okrajih in v mestu. Izid tekmovanja je bi/ zadovoljiv. Za dramsko delovanje je bilo nagrajenih 7 dramskih družir:, za ustanovitev knjižnic pet društev, za najvišje število novo. nabavljenih knjig dve društvi, radi dobrega poslovanja knjižnic štiri društva. Ža ustanovitev folklornega odseka sta bili nagrajeni dve društvi, za najvišje število novavpisanih članov štiri društva, za izpolnjene dolžnosti do SHPZ (članarina) je bilo nagrajenih 5 društev. Pevskih zborov je bilo nagrajenih 12.
Z uspehom prvomajskega tekmovanja smo bili zadovoljni Prepričani smo, da bodo v novi sezoni društva še uspešneje tekmovala.
pa je pokazal režiserski tečaj v t lovali na ljudskem taboru v Kopru, ki se je vršil od 16. Sovod.njah pri Gorici- V prvo-maja do 3. septembra lepe majskem tekmovanju si je zbor uspehe. Pouk se je vršil dnev- pridobil drugo nagrado za naj-
Iz delovnega načrta za poslovno leto 1950 - 51
Za kulturni dvig slovenskih obmorskih vasi
ki so trenutno narodnostno najbolj ogrožene
V &ruU^ ^2 nriUdsko Prosveto 60	J, etnih društev
?	111(1	društva
m^liU na šti-
in • Za' v	sicer-	1
Ni ' ki so K-,	• razred
aV treh n akBvna naj-
aktn,08ah’ v 2- raz’
tNna v 3 na V dveh pu’ VaV*nipanred dru5lva
, Nalivna °81: v 4- raz-
te
N
Olte V Prvem v Pričetku teSv' V drunfi razredu 4 rt>W v tretfe razredu 5
Strtem !aZredu 17 em razredu 16
NT
N
lii uNpravii.,1	so
ierencah so ~ klasifi-sprejela
Ob priliki proslave 1. maj? je odsek organiziral masovni pevski nastop. Nastopilo je 375 pevcev.
Za Dan slovenske kulture, ki ga je SHPZ pripravila 11. ju. nija, so se društva skrbno pripravljala. Na prosvetnih konfe. rencah, ki smo jih v pripravah na ta dan ponovno sklicali, so se društva obvezala’ za delo, zlasti pri zbiranju narodnih noš. ir; ne brez uspeha. Pri reviji narodnih noš je nastopilo 258 narodnih noš. Nastopili sta dve folklorni skupini s tremi plesi, posebej pa še 36 parov s stiliziranim plesom, 5 pevskih zborov, ki so nastopili posamezno ter 375 združenih pevcev.
Odsek je organiziral v juliju pevski nastop za dolinski okraj. Nastopili so trije pevski zbori ir; ena folklorna skupina. V septembru pa je odsek organiziral masovni nastop pevskih zborov ob priliki proslave bazoviških žrtev. Nastopilo je 270 pevcev.
Društveni prapor je v pretekli sezoni razvilo samo pro. svetno društvo S. Škamperle, ki je obenem praznovalo b obletnico delovania po osvoboditvi. Prosv. društvo S. Škamperle je eno izmed najaktivnejših. Želimo, da bi v novi sezoni tudi dramska družina pokazala svoje sposobnosti. Prosvetno društvo S. Škamperle je pripravilo tudi lično in bogato razstavo daril, ki jih je dru. štveni pevski zbor prejel na turnejah po Jugoslaviji. Istočasno je pevovodja tov. Venturini predava! o krajih, kjer so gostovali in o vtisih, ki so jih odnesli.
Odsek za ljudsko prosveto je v pripravah za današnji občni zbor sestavil tudi delovni načrt za novo sezono 1950-51. Da bi bil ta načrt čimbolj realen je odsek skupno z odbori posameznih prosvetnih društev sestavil program za vsako prosvetno društvo posebej in na podlagi tega skupni načrt. Kjer ni prosvetnih društev ali so ta neaktivna, si je odsek zadal nalogo ustanoviti oziroma poživiti društvo.
Ugotavljamo pa, da je odsek za ljudsko prosveto posvetil premalo pažnje krajem, ki so na' rodnostno najbolj^ ogroženi, krajem kjer se načrtno izvaja penetracija italijanstva in se na Slovence izvaja vsakovrsten pritisk in ovira niihov kulturni razvoj. To so naše slovenske vasi ob morju, r.a meji proti Italiji: Sesljan, Devin, Stivan, Medja vas. Bodoča naloga odse-ka bo to veliko napako popraviti s pomočjo vseh zavednih demokratičnih Slovencev. Vsak izmed nas se bo moral zavedati soodgovornosti pri tem delu. Naše slovenske obmorske vasi morajo ponovno postati kultur-no-aktivne. Pozivamo vsa prosvetna društva, da jim pomagajo pri tem delu s tem, da jih obiskujejo ter jim nu-lijo kulturne programe v koli-kor jih te vasi same še ne morejo dati. Tovariši ne pozabite na naše slovenske obmorske vasi. Organizirajte izlete, prireditve I
Iz mrtvila, ki je zaradi raz-bijaštva vidalijevcev zajelo naša prosvetr/a društva, so v pretekli sezoni postopoma zopet poživile tudi naše dramske družine.
Do prvomajskega tekmovanja, ki se je vršilo od 1. do 30. aprila 1950 je osnovalo svoje dramske družine sledečih der vet društev:
Barkovlje, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Opčine, Plavje, Salež, Križ, Nabrežina iri Boršt. V prvomajskem tekmovanju pa so bile osnovane in , zato tudi nagrajene štiri sledeče dramske družine:
V Dolini, Bazovici, Proseku in v Lonjerju, tako da je v pretekli sezoni delovalo 13 dramskih družin. Od teh jih je v pretekli sezoni nastopilo 10. Večina dramskih družir; je vze. la v študij enodejanke. To zaradi tega, da so lahko čimprej nastopile.
Kot prva . je na Silvestrovo 1949-50 nastopila dramska družina prosvetnega društva S. Škamperle z Nušičevo enodejanko «Gumb», pod vodstvom domačega režiserja. Ker je prosvetno društvo S. Škamperle šele po 1. maju 1950 dobilo svoje prostore, tudi dramska .družina r;i mogla razviti uspešnejšega delovanja.
Prav tako je zaradi pomanjkanja prostorov ovirano delovanje dramske družine v Sale-žu, ki pa je kljub temu, pod vodstvom člana SNG naštudirala Hudalesovo enodejanko «Politika», s katero je 8. marca 1950 nastopila v Nabrežini.
11. marca 1950 je nastopila dramska družina v Plavjah z dobro naštudirano in dobro podano enodejanko «Volkašin». Nastopilo je skupno 21. ljudi pod strokovnim vodstvom člana SNG.
Življenje in delo dramskih družin
To najštevilnejšo dramsko družino štejemo med najbolj disciplinirane kar se tiče točnosti in polnoštevilne 'udeležbe pri vajah. Štejemo pa jo tudi med požrtvovalne in samostojne, saj si je za premiero sama oskrbela kulise in pripravila oder. Uspešno je 26. marca gostovala v Kortah nad Izolo in 29. junija v Borštu. Dramska družina v Plavjah ima v svojih vrstah ljudi, ki imajo vse pogoje, da postanejo dobri režiserji.
Kar se točnosti in polnoštevilnega obiska pri vajah tiče, ne zaostaja za dramsko družino iz Plavij or.a iz Boršta, ki je zato tudi prejela nagrado v prvomajskem tekmovanju. Odlikujejo pa se člani te dramske skupine po odlično obvladanem tekstu posameznih vlog, kar je glavni pogoj, da uprizoritev uspe. V sklopu društvene prireditve so 23. aprila dobro podali enodeiar/ko «Trije snub. ci». Sodelovalo je 6 ljudi pod vodstvom domačega režiserja, ki ima tudi smisel za scenerijo.
Dramska družina iz Barko-velj je naštudirala 5 enodejank vesele vsebine. Doma je nastopila dvakrat, na Proseku 11.12. 1949 in v Vižovljah 19.3.1950. Sodelovalo je 7 ljudi pod vodstvom bivšega člana SNG tov. Podkrajška in za r;jim pod vod-stom člana SNG tov. Lukeža.
Delovanje dramske družine I. Cankar je bilo zelo otežkoče-no zaradi pomanjkanja prostorov. Po vodstvom člana SNG tov. Fišerja je naštudirala Nušičevo enodejanko «Gumb» irj z njo nastopila 25. marca 1950 v Dolini. Tudi ta dramska družina ima v svojih vrstah sposobne ljudi, ki lahko postanejo bodoči režiserji.
Od dramskih družin, ki so se osnovale v prvomajskem tekmovanju, je nastopila samo or.a iz Lonjerja, ki jo vodi domač režiser. Tudi la dramska
družina je zelo samostojna, kar se tiče priprave odra in scene. Naštudirala je Hudalesovo enodejanko «Vrnitev» in z njo nastopila doma 28,- maja i950. ter gostovala v Novi Gorici 6. avgusta 1950.
Drarhske družine v Križu, Nabrežini ir; na Opčinah so naštudirale in nastopile s tri-dejankami. Študij so vodili člani SNG. Dramski družini v Križu in Nabrežini sta za polnoštevilno in točr/o udeležbo pri vajah prejeli prvomajsko nagrado.
Dramska družina v Križu, žal, ni mogla gostovati po drugih vaseh, ker je bilo več njenih članov poleti odsotnih. Spada med naše najkvalitetnejše družine in je za uprizoritev Standekerjeve »Prevare« žela veliko priznanje. Nastopalo je 18 ljudi.
Nabrežinci so si za premiero Lipahovega «Glavnega dobitka« sami postavili lep oder na prostem. Doma so nastopili 23. julija 1950, r/ato pa uspešno
gostovali 30. julija v Portorožu. Tudi ta dramska družina se je odlikovala po odlično obvladanem tekstu posameznih vlog. Sodelovalo je 16 ljudi.
Po številu gostovanj se odlikuje dramska družina z Opčin, ki je po premieri Petrovičevega «Vozla» dne 6. avgusta 1950 na Opčinah gostovala 13. avgusta v Portorožu. Kot prva dramska družina s Tržaškega ozemlja je 20. avgusta šla v Standrež pri Gorici in 3. septembra je uspešno nastopila v Lonjerju.
Preostaje tri dramske družine, ki so se osnovale v prvomajskem tekmovanju, niso uspele še nastopiti. V Bazovici imajo v študiju tridejar/ko ((Učiteljica«. V Dolini študirajo enodejanko «Kje je rheja« in na Proseku enodejanko ((Čudež v pustinji«. Dramska družina na Proseku se lahko ponaša z domačim režiserjem, ostali dve dramski družini pa delujeta pod vodstvom člana SNG.
Da so dramske družine lahko tako kvalitetno nastopale, gre predvsem zasluga članom SNG, ki so se izkazali kot požrtvovalni režiserji. Otežkočeno pa je delovanje dramskih družin zaradi pomar/jkanja prostorov. Le dramska družina v Nabrežini ima na razpolago oder v kolavdirani dvorani, dramske družine v Borštu, na Proseku in v Plavjah razpolagajo z o-drom v nekolavdirani dvorani, ostale dramske družine pa so brez prostorov.
V pretekli sezoni so razen v Borštu in Plavjah nastopale dramske družine na prostem. Da bi vzgojili iz vrst domačih igralcev vodje dramskih družin, je SHPZ organizirala reži-sersko-igralski tečaj, ki bi se moral vršiti od nedeljah dopoldan od 12. feb. do 31. maja 1950. Prijavilo se je 32 tečajnikov, od katerih pa je ostalo do 7. maja. ko je tečaj prenehal, le 5 tečajnikov, iz sledečih društev Cankar 1 teč., Opčine 1 teč.; Skedenj 1 teč., Nabrežina 2 tečajnika.
Vzrokov, da tečaj ni uspel, je več. Predvsem se tečaj ni vršil vsako nedeljo bodisi zaradi odsotnosti članov SNG ali pa so se vršile važne množične prireditve, katerih so se tečajniki udeleževali. Praksa je pokazala, da se tako organizirani tečaji ne obnesejo. Nasprotno
no pod vodstvom slušateljev akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Ta tečaj sta uspešno zaključila tov. Kudi Košuta, ki bo prevzel vodstvo dramske družine v Križu in F. Pertot iz Nabrežine. V pretekli sezoni so bile izvršene vse priprave za ustanovitev osrednjega odra v Trstu. Odbrani so bili igralci za veseloigro ((Matiček se ženi«. Vršilo se je tudi 5 bralnih vaj, a zaradi odsotnosti režiserja ni bilo mogoče dela v tej sezoni uprizoriti.
Odsek za ljudsko prosveto je po načrtih scenografa SNG tov. Cesarja nabavil odrske zavese, ki lahko nadomestujejo kulise, in jih je izposojal podeželskim odrom.
Arhiv dramskih del smo izpopolnili s 24 deli, ki nam jih je delno odstopila Ljudska prosveta Slovenije, delno pa nam jih je za prepis posodila ljubljanska Drama.
V dramskem odseku je uvedena kartoteka za evidenco nad posameznimi dramskimi družinami in njihovim delovanjem.
Našemu ljudstvu je glasba prirojena. Prav zato je bila' tista sila, ki je naš narod družila v vseh težkih in dobrih časih. Celo v času fašističnega terorja ni utihnila. Zato so se tudi ko-minformisti močno zmotili, ko so mislili, da bodo z razcepom ljudskih množic uničili naše glasbeno udejstvovanje. Uspelo jim ie sicer, da so v začetku zaradi svoje brutalnosti in nasilnih odvzemov prostorov o-hromili mnogo pevskih zborov, jih številčno Skrčili, ni jim pa uspelo uničiti jih. Zbori, ki so šteli osemdeset, sto in več pevcev, so se po njihovi zaslugi skrčili in razkrojili, Todia naše ljudstvo, ki je željno prosvete, je kmalu spoznalo, kaj pomeni »gojitev ljudske kulture« v ko-rninfermističnem smislu ter je začelo zopet z delom na polju ljudske prosvete. Kmalu so se spet začeli ustanavljati pevski zbori, ki so iz dneva y dar) pomnoževali številčno stanj? pevcev. Med prve zbore, ki so si opomogli po resoluciji IB, lahko štejemo pevski zbor I, Cankarja iz Sv. Jakoba, ki. je čeprav številčno okrnjen in nasilno izgnan iz svojih prostorov, nadaljeval s petjem, tei mu je uspelo organizirati moški, ženski in mešani zbor. Za svoje ustvarjalne delovanje je prejel tudi Prešernovo nagrado. Prešernovo nagrado je prejel tudi tamburaški zbor, ki je večkrat nastopil skupno s pevskim zborom in sam. S številnimi nastopi je pokazal svoje vitalnost in dajal poguma drugim pevskim zborom. V letošnji sezoni je nastopil 8‘krat v coni A, enkrat na radiu Kcper ter imel tri koncerte v Sloveniji. Lep primer naglega dviga pa kaže pevski zbor «Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela. V lanskem letu Se le 8 fantov odločilo, da bodo začeli z rednimi pevskimi vajami. Ta svoj sklep so tudi pričeli izvajati in kmalu so se pokazali uspehi vztrajnega in resnega dela. Zc 6.XI. so nastopili na pevskem koncertu, ki je bil ob priliki občnega zbora SHPZ na Proseku. Ni jih motilo, da je istočasno nastopal številčni zbor iz Barkovelj in odličen Komorni zbor. Z vztrajnim delom jim je uspelo izpopolniti se tako, da so kmalu za tem, pomnoženi z novimi pevci, nastopili tudi na prireditvi v V. Repnu. Pristopali so vedno novi pevci, tako da šteje danes zbor 38 moških glasov. Kmalu so se pevcem pridružile tudi pevke in na nastopu L maja je ie sodelovalo 17 ženskih glasov, a danes šteje zbor 32 pevk.
Tako je z rednim delom uspelo postaviti zbor, ki šteje 39 moških-in 32 žensk, t.j. 71 pevcev, ki radi nastopajo doma in izven krivično začrtanih mej. V razdobju cd zadnjega občnega zbora SHPZ do danes so nastopili 5krat doma, 4krat v coni A, enkrat v. ceni B, dvakrat na radiu Koper, izvedli 4 koncerte S Sloveniji ter sode-
višje število pridobljenih pevcev. Prepričani smo, da bo zbor še pomnožil število pevcev, ker ima Prosek - Kontovel mnogo dobrih pevcev.
Pevci iz Doline se dolgo časa niso znašli, da bi organizirano nastopali. V avgustu lanskega leta pa so sklenili začeti s sistematičnim delom. Uspeh ni izostal. Število pevcev je stalno naraščalo, tako da šteje danes pevski zber #V. Vodnik« 36 mladih pevcev, ki z uspehom nastopajo na naših prireditvah. Nastopali so doma, peli y radiu Kcper. imeii koncert v Bujah, Guštanju in Skocijanu. V prvo-prajskeim tekmovanju so si priborili prvo nagrado za najvišje število pridobljenih pevcev ter drugo nagrado za nad 80 odst. udeležbo pevcev na prvomajskem nastopu, to je enodnevni izlet V Portorož. Hvale vredna je tudi iniciativa pevk, ki želijo pristopiti k zboru. Upamo pa-, da bo y Dolini v novi sezoni peleg moškega tudi številen mešani zbor.
Vsi napori maloštevilnih ko-minformistov y Plavjah niso mogli omajati stališča, ki so ga takoj po resoluciji IB zavzeli Plavčani. Pevski zbor ((Straža« in godbo iz Plavij smo srečevali povsod tam, kjer so se zbirali na-i ljudje. Poudariti moramo, da je bila godba iz Plavij edina, ki se ni ustrašila naporov in težav, kadar je šlo za naše prireditve. V prvomajskem tekmovanju si je pevski zbor priboril prvo nagrado za 100 odst. udeležbo pevcev na prvomajskem nastopu. To nagrado so prejeli tudi zbori iz Lonjerja-KaUnare, »Slovan« iz Padrič, »Rdeča zvezda« iz Sale-ža, »Zarja v svobodi« iz Sem-pplaja in pevski zbor iz Križa.
Vsi najedeni zbori so a tem dokazali visoko zavednost in so bili nagrajeni z enodnevnim izletom v Opatijo, Zbori §. Škamperle iz Sv. Ivana, »M. Matjašič« iz Barkovelj, V. Vodnik iz Doline, Tržaški zvon. in zbor iz Nabrežine so prejela II-nagrado iz prvomajskega -tekmovanja za nad 80 odst. udeležbo pevcev na prvomajskem nastopu, enodnevni izlet y Portorož. To so številnejši zbori, ki jim, je zaradi tega bilo teže doseči 10Q odst- udeležbo, ker odsotnost sajno enega pevca to izključuje. Ko navajamo le zbore moramo omeniti že posebej pevski zbor S. Škamperle, ki je s svojim dosedanjim delovanjem dokazal vztrajnost, borbenost, zavednost in življenjsko silo, zaradi česar je prejel II. Prešernovo nagrado. Med drugimi nastopi je izvedel tudi
enotedensko turnejo po Bosni in imel uspele koncerte v Banjaluki, Jajcu in Sarajevu.
Primer rednega in sistematičnega ter discipliniranega dela je pevski zbor M. Matjašič iz Barkovelj, ki je prejel prvomajsko nagrado za vse dobro naučene pesmi, ki so bile določene za nastop na prvomajski proslavi. Poleg mnogih nastopov doma je zbor izvedel tudi usp-ela koncerta S Šmihelu in Sv. Jakobu na Koroškem ter s tem še bolj utrdil bratske vezi. Prav danes pa sodeluje na festivalu v Ilirski Bistrici.
Pevski zbor Velesila iz Skednja je nastopil dvakrat na radiu v Kopru in sodeloval na množičnih manifestacijah. Zaradi objektivnih težkoč pa še ni dosegel tistega razmaha, kakršnega je že imel.
Pri tein ko ugotavljamo uspehe in napredek mnogih pevskih zborov, pa moramo ugotoviti, da se pevski zbori z Opčin, iz Bazovice in Boršta še niso utrdili, kajti kljub nekaterim nastopom, jih ne moremo prištevati k zborom, ki vršijo tež-koče, ki izvirajo predvsem zaradi premale odločnosti in vztrajnosti ter da jih bomo v bodoče videli večkrat nastopati.
V Cerovljan se je letos spomladi odločilo 14 pevcev, da bodo gojili lepo pesem. Premagali so osnovne težave t.j. vprašanje prostora za vaje, pevovodje in inštrumenta ter pričeli s pevskimi vajami. Zaščitnikom slovenske kulture pa to ni bilo pogodu in so staino nadlegovali pevce, dokler jim ni uspelo zbora razbiti. Upamo, da bodo pevci končno prišli dio spoznanja, da je to le njim, v škodo in da bodo zopet pričeli z vajami.
Tako imamo danes 17 zborov, 1 godbo ter 3 tamburaške zbore, Pevski zbori so nastopali tudi kot združeni zbori na raznih masovnih prireditvah: proslava 1. maja, kjer je nastopilo 375 pevcev. Na proslavi bazoviških žrtev je nastopilo 270 pevcev.
Peyskl zbori so izvedli skupno 195 nastopov med temi 18 radijskih, 21 koncertov v Jugoslaviji, 2 na Koroškem in 2 koncerta na Goriškem. Glasbeni odsek je skrbel za razmnoževanje not.
Resna ovira razmaha naših pevskih zborov in godb ie brez dvoma vprašanje prostorov za vaje in nastope, kakor tudi vprašanje -pevovodij ter instrumentov. Sfcrbetj bo treba, da se ta vprašanja zadovoljivo rešijo.
Knjižnice
Važnosti knjige za kulturni razvoj se vsi zavedamo in zave-damo se tudi, da bomo tudi ob. stajali, dokler bodo knjižnice in ljudje, ki bodo knjige čitali.
Ako pa pregledamo delovanje naših prosvetnih društev, ugotovimo, da posvečajo više premalo pažnje knjižnicam.
Vs-eh knjižnic je 17, s približno 5.749 knjigami. Qd vseh teh knjig jih je pa bilo zelo malo izposolj-enih in čitanih. Točnega pregleda nimamo.
Najbolje urejene knjižnice so: v Skednju, kjer izposodijo približno 100 knjig na mesec, nato Prcsveitino društvo. I. Cankar, M. Matjašič v Barkovljah, S Škamperle in Nabrežina. Vsa ostala društva pa se bodo morala v novi sezoni potruditi, da bodo uredila knjižnice. Glavna naloga prosvetnih društev pa bo razširitev kroga čitaiteljev, zlasti med mladino. Razmišljati bo treba o načinu, kako bi pri mladini vzbudili zanimanje za lepo slovensko knjigo, zlasti v mladini, ki je že zastrupljena od raznih ničvrednih italijan. sikih lističev in stripov.
Važno je tu-di, da si društva, ki imajo možnost, urede lične čitalnice in naroče časc-pise in revije. S tem bodo nudili našemu človeku, ki je zaposlen s težkim delom v tovarni ali na polju, možnost, da bo v prostem času rad zahajal v društvo, kjer bo prebiral dobro knjigo in se seznanjal s položajem doma in v sve.tu.
Knjižne razstave
Skupno s prosvetnimi društvj je odsek organiziral 11 knjižnih razstav. Razstave so bile dobro obiskane in dosti knjig se je tudi prodalo. Ob otvoritvi so bila predavanja o pomenu knjige in o branju. Najlepše je raz-stavo organiziralo Prosvetno društvo M. Matja-šič v Barkov-l-jah. Naijvečjo pohvalo, pa zasluži prosvetno društvo v Skednju, ki je organiziralo razstavo slovenske knjige od p-rve slb-venske tiskane knjige pa do danes.
Ta razstava je bila prva v okviru 4001etnice prve sloveti-ske tiskane knjige. Prosvetnemu društvu v1 Skednju čestitamo za to lepit iniciativo, Uspeh™ razstave je bil velik. Marsikdo ije -tukaj prvič spoznal našo bo. gatp književnost. Istočasno jo društvo organiziralo tri preda, vanja iz slovenske književnosti. Prosvetno društvo v Skednju naj bo vzgled ostalim prosvetnim društvom, da si bodo v pri, hodnji sezoni tudi organizirala slične razstave. Priporočamo prosvetnim društvom, da izpopolnijo svoje knjižnice z novimi , knjigami, istočasno pa da zbirajo knjige pri članih in prija, teljih. Vsi člani naj jim pri tem pomagajo. Geslo vseh naj bo razširitev slovenske knijige.
USTANOVITEV NOVEGA REFERATA
ZA OBVAROVANJE
folklornega bogastva
Odsek je organiziral predava, nja v 16 prosvetnih društvih in sicer povsod, kjer je bil na raz. polago vsaj najskromnejši pro. stor. Teme predavanj so bile najrazličnelj-še:	iz	literature.,
zdravstva, prirodopisa, zgodovine. Pri organizaciji predavanj pa smo naleteli na različne težave. Zgodilo se je, da so nam nenadoma odpovedali predava, tel ji ali pa, prevozna sredstva, ter so ljudje zaman čakali na predavatelja. Stvari, ki jih bo treba odpraviti.
Zavedamo se, kako velike važnosti so predavanja za kulturni razvoj, zaito je potrebno, da društva temu posvečajo večjo skrb in predavanja zadostno pripravijo. Odsek za ljudsko prosveto pa bo skrbel, da se bo krog predavateljev razširil in da bodo predavanja pestra in zanimiva. Skupno je bilo 64 pre-
SKUPINA DELEGATOV PROSVETNIH DRUŠTEV NA OBČNEM ZBORU SHPZ
davanj. Odsek ima v načrtu tudi centralna predavanja. Prvo smo imeli že v juniju. Predaval je tov. dr. Dekleva o tržaškem vprašanju.
Referent za folkloro
Referat za folkloro pri odseku za ljud3ko prosveto se je ustanov-il v pretekli sezoni.
Prvi nastop 10 parov s trža-škim plesom »Stu ledi« na taboru OF v Mrčedolu leta 1949 je dal pobudo, da je SHPZ v poletju 1949 poslal na tečaj za folkloro v Ljubljano 4 tovariše, ki so imeli nato nalogo organizirati folklorne skupine v društvih.
V okviru Društva slovenskih srednješolcev sta se organizirali dve skupini: prva v Dijaškem domu — 4 pari in druga 6 parov, ki so jo tvorili zunanji dijaki. Skupini sta vadili domači ples monfrine, gorenjske plese, srbska kola.
Skupini sta nastopili v Bazovici, na Proseku, Opčinah, v Nabrežini, v Dijaškem domu, Skednju in Borštu. Izven cone A pa v Piranu, Kopru. Izoli in v Gorici ob priliki kongresa slovenske mladine v Italiji.
V okviru prvomajskega tekmovanja je bila ustanovljena folklorna skupina v Barkovljah, 4 pari in folklorna skupina, pri Prosvetnem društvu S Škamperle 5 parov. Na proslavi 1 ma)ja je nastopilo 36 parov s stiliziranim plesom. Skupina je žela obilo uspeha. Ta nastop je vzbudil še večje zanimanje za folklorne plese, tako da se je na- podulo mladine same še ustanovila folklorna skupina v Plavjah 9 parov, ki je pričela študirati domači ples in skupi-na Boršt-Ricmanje 8 parov.
Za dan slovenske kulture je
ponovno nastopila skupina 36 parov s stiliziranim plesom, skupina Društva slovenskih srednijc-šolcev s srbskimi in hrvatskimi plesi ter centralna grupa (sestavljena iz skupine prosv. društva S. Škamperle in Barkovlje) s tržaškim narodnim plesom Stu ledi.
Dijaška skupina je ob priliki mladinskega dneva v Gorici ponovno gostovala s srbskimi in hrvatskimi plesi. Skupina Pro. svetnega društva S. Škamperle je nastopila še na domači prireditvi ob priliki razvitja prapora 24 sept., centralna grupa pa na taboru Slovencev v So-vodnjah 24. septembra. Na taboru SIAU 1. oktobra je centralna grupa ponovno nastopila s plesom Stu ledi.
Skupina Društva slovenskih srednješolcev je bila ob priliki Prešernovih nagrad 8. februarja od SHPZ nagrajena kot najboljša mladinska ljudsko-pro-svetna skupina.
Prepričani smo. da se bo v novi sezoni organiziralo še več skupin. Odsek za ljudsko prosveto je preskrbel tudi narodne noše in sicer 8 moških in 8 žen. skih okoličanskih, 8 srbskih moških in 3 škedenjske ženske. Kenimanije za folklorne prireditve jo veliko. Razvilo bi se še bolj, toda ovira večjemu razmahu so prostori. Skupine nimajo kje vaditi. Saj folklora zahteva primeren prostor in se ne more zadovoljiti s kakšno kuhinjo, kot so se nekatere našo dramske družine-
Narodni plesi so vzbudila tudj zanimanje za naše narodne noše, zlasti za očuvamje istih, saj so ponekod ležale že po kotih ali pa sq si žo delali obleke iz njih. Naše narodne noše so dragocenost, katero moramo
(Nadaljevanje na 4. strani)
V 4 —
IZ POROČILA ŠOLSKEGA ODSEKA NA OBČNEM ZBORU SHPZ
1
i
z, nestrpnost/o	šovinističnih
in kapitulantskim “xaščitništvom„ kominformistot
'Borba za obrambo obstoječega slovenskega šolstva in 2a dosego naših upravičenih., a se neizpolnjenih zahtev na šolskem, področju se je tudi p pretekli poslovni dobi nadaljevala z vso ostrostjo. Velika, težka in odgovorna je bila naloga, ki jo je moral izvršiti v tem času šolski odsek. Treba se je bilo boriti Zoper že kar tradicionalno diskriminacijsko šolsko politiko ZVU, kljub slovesni izjavi polkovnika Marshalla, da ne bo dovolil nobene diskri minacije zoper tukajšnje šovinistične kroge v šolski u-pravi in mestnem občinskem svetu, kakor tudi zoper izdajalsko in kapitulantsko šol-
sko politiko tržaških komin-formistov. Slovensko ljudstvo je s pomočjo roditeljskih svetov, našega učiteljstva, naših političnih in množičnih organizacij. ter prosvetnih društev in končno ob podpori tržaškega demokratičnega tiska doseglo marsikak uspeh, ki naj nam bo izpodbuda v nadaljnjem boju za enakopravnost slovenske šole na Tržaškem ozemlju.
Preobširno bi bilo, ko bi se hoteli spuščati v podrobnosti dela šolskega odseka, ker je bilo zelo obsežno in raznoliko. Sledi naj samo v glavnih potezah pregled opravljenega dela in najvažnejših problemov, ki jih je reševal šolski odsek.
Otroški vrtci
Raznarodovanje naših otrok se je začelo v dobi fašizma Že v otroških vrtcih. Tem metodam so ostali zvesti tudi današnji tržaški šovinisti na mestni občini in pri Vojaški upravi, ki z vsemi sredstvi zavirajo nadaljnji razvoj slovenskih otroških vrtcev, pa ne samo zavirajo, ampak si prizadevajo uničiti še to, kar smo si pridobili s tolikimi žrtvami. Zato je vprašanje naših oitroških vrtcev še vedno težko, posebno v mestnem središču in najbližnjih predmestjih. Največje težave nam povzročata slepo sovraštvo šovinistov na mestni občini in pri šolski upravi do vsega, kar je slovenskega in pa pomanjkanje prostorov. Tako Se tišči n. pr. V eni sami učil-tiici pri Sv. Jakobu 66 otrok, 'V Skednju pa 47. Vrtec pri Sv. Jakobu nima niti dvorišča, kjer bi se mogli otroci razgibati na čistem zraku. Tu naj omenimo še neko iznajdbo prof, Sciolisa, referenta za šolstix> pri mestni občini. Zato da onemogoči odpiranje novih slovenskih otroških vrtcev v mestnem središču, si je izmislil, da more biti za vsak novi vrtec prijavljenih najmanj 50 otrok. Toda kljub temu tukajšnje oblasti niso hotele odpreti otroškega vrtca pri Sv. Ani, čeprav se je priglasilo zanj 59 otrok. V tej borbi je bu posebno aktiven roditeljski svet pri Sv. Ani, ki je s pomočjo šolskega odseka vztrajno zahteval
vse dotlej, dokler ni uspel. Aprila tekočega leta je Uprava otroških vrtcev otvorila pri Sv Ani slovenski otroški vrtec.
Vendar pa število 50 ni obvezno za otvoritev vseh vrtcev, temveč velja to le samo za slovenske. Saj obiskuje italijanski otroški vrtec v Križu samo 25 otrok, od katerih jih je samo S pravih Italijanov, v Devinu pa komaj 15 otrok. Za vrtec v Ulici Donadoni prosijo starši že tri leta, tri leta hodijo delegacije na merodajne šolske oblasti, tri leta zahteva roditeljski svet šolo za najmlajše, a vse zaman, čeprav se je za ta vrtec priglasilo nad 30 o-trok- Za vrtec v Ulici so. Frančiška, za katerega se je priglasilo nad 50 otrok pa so zaprosili starši že pred enim letom. Roditeljski svet za Sv. Frančišek je večkrat interveniral, delegacije so hodile do tukajšnjih šolskih oblasti, kljub temu šolska uprava ni dovolila nobenega vrtca, ker bi preveč ogražala italijan-stvo mestnega središča. Šolske oblasti ravnajo tako, ker hočejo utruditi starše in roditeljske svete, da ne bi več zahtevali slovenskih šol in urtceu v Trstu. Te zelo počasi je ZVU izpolnjevala svoje obljube glede na otroške vrtce v tržaški okolici, kjer so začeli delovati v tekočem letu otroški vrtci na Re-pentaboru, v Škofijah, pri Sv. Ant in prt Domju.
V novem poslovnem letu bodo morali roditeljski sveti s pomočjo šolskega odseka nadaljevati borbo za otvoritev otroških vrtcev v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, v Zgornji Kolonji in na Vrdel-ci za vrnitev vrtca z Grele v Rojan in za razširitev vrtcev Pri Sv. Jokobu, pri Sv. Ivanu in v Skednju.
Poleg omenjenih vrtcev pa obstajata v Rocclu in na
Kolonkovcu še dva zasebna otroška vrtca, za katera skrbita posebna skrbstvena sveta (kuratorija), ki ju sestavljajo starši otrok.
Mimogrede naj omenimo vandalski napa d na otroški vrtec v Nabrežini v januarju tega leta. Krivce je policija izsledila, toda pred sodiščem jih ni doletela kazen, ki so jo zaslužili, saj sta bila dva soudeleženca celo oproščena.
Osnovne
Kakšne namene imajo s slovensko šolo odgovorni ljudje pri ZVU in šolski u-pravi, so jasno pokazali v novembru preteklega leta, ko so nepričakovano ukinili. 22 slovenskih vzporednic in razredov in odpustili 14 učiteljev ter utemeljevali ta u-krep z razlogi štednje. Jasno je, da Zavezniški vojaški v-Pravi in njenim pomagačem ni šlo za varčevanje, kolikor za uresničenje načrta, po katerem naj bi se slovensko šolstvo postopoma ukinilo. Zato je treba štediti pri slovenski šoli, ne pa tudi pri italijanski. Istočasno ko je oblast ukinila toliko slovenskih razredov in odpustila 14 učiteljev, sta poučevala po dva učitelja na italijanski šoli na Katinari 22 učencev, na Proseku 19 in v Devinu 28. Pa še nekaj! Na vseh šolah je doslej veljalo načelo, da je treba razrede z več kot 20 u-čenci razdeliti v dva razreda. To načelo se je izvajalo v glavnem, sfimo na italijanskih šolah, ne Pa tudi na slovenskih. , ,-j .
Kako zlagano je bilo izgovarjanje predstavnikov šolske uprave na varčevanje, dokazuje že dejstvo, da je bilo na tukajšnjih italijanskih šolah nameščenih 340 učiteljev, ki sploh niso poučevali. Kljub temu je šolska uprava sprejela začasno v službo še 50 učiteljev.
Zoper krivičen ukrep ZVU se je dvignil na vsem Tržaškem ozemlju val orgorčenja. Iz vseh vasi so prihajali protesti. V nekaj dneh je bilo nabranih okoli sedem tisoč podpisov. Dne 19. novembra pa so v znak protesta stavkali vsi učitelji in profesorji ter dijaki in učenci na vseh slovenskih šolah. S stavko so se solidarizirali tudi slovenski, hrvatski in italijanski u-čitelji cone B. Stavka je b)la
(Nadaljevanje s 3. strani)
sjkrbno čuvati in paziti, da se ne uničijo., S folklornimi plesi smo vzbudili tudi zanimanje za ostale narodne običaje, katere bo treba skrbno proučiti, da ne bodo šli v pozabljenj e.
Lutkovni oder
Naš potovalni lutkovni oder ima mnogo prijateljev med najmlajšimi pa tudii med starejšimi, Obiskal je 30 krajev in imel 6o predstav, katerih se Je udeležilo 3.160 otrok in 895 odraslih. Poleg teh je nastopil tudi 9krat s skioptikonam. Teh predstav se je udeležilo 336 in 95 odraslih. Imeli smo
v načrtu tečaj za lutkarje, ki ga pa nismo izvedli, kot tudi ustanovitev še dveh lutkovnih odrov, kar nam tudi ni uspelo. Za prihodnjo sezono so si tri društva dala v program ustano. vitev lutkovnega odra.
Opazili pa smo, da prosvetna društva, kakor tudi množične organizacije polagajo premalo važnosti za lutkovne predstave. Dostikrat jo bila izvedena premajhna propaganda za te prireditve.
Tovariši delegati! Iz poročila je razvidno stanje ljudske prosvete na našem ozemlju. Dosedanji uspehi pa nas ne smejo zadovoljiti. Prizadevati si moramo, da se bo Ijudsko-pro-svetno delovanje čimbolj izpo-
polnjevalo in postalo kvalitetnejše. Polagati moralno vso skrb, da bomo k prosvetnemu delu pritegnili našo mladino, ker zavedati se moramo, da je naša kultura in naša bodočnost odvisna od mladine. V vsem našem kulturnem delovanju moramo biti tesno povezani z brati v svobodni domovini. Delovati moramo prav vsi, da bomo celotno slovensko kulturo posredovali našemu ljudstvu po prosvetnih društvih. Obvezati se moramo, da bomo pomagali krajem, ki sami niso sposobni, da bi v zadostni meri delovali na prosvetnem polju.
Tovariši, na delo za napredek ljudske prosvete!
popolna, zato je tudi uspela. ZVU ukinjenih razredov sicer ni več hotela obnoviti, obljubila Pa je, da bo vse odpuščene učitelje ponovno sprejela v sliižbo. Enoten nastop zoper sovražnika slovenske šole so motili le ES, ki so stavko obsodili in se proglasili Za edine branilce slovenske šole in odpuščenih slovenskih učiteljev. To so bili tisti sindikati, ki so' proti vsem pravilom razpustili celotno ZPD in se s tem odpovedali borbi za slovensko šolo na Tržaškem ozemlju. In čisto v skladu z dosedanjimi prizadevanji ZVU in šolske uprave so nekaj dni pozneje hodili po nekaterih slovenskih šolah policaji in funkcionarji ter zasliševali učiteljstvo o stavki.
Nove težave nam je povzročilo popravljanje šolskega poslopja v. Ulici sv. Frančiška. Zaradi tega se je morala slovenska osnovna šola sredi leta in sredi zime prešdli-ti. Gostovati je morald v neprimernih šolskih prostorih v Ulici Rismondo in C. Battisii. Ponovno je prišlo do stavke otrok, ki je trajala od 23, do 28. januarja 1950, dokler ni bilo usoj delno zadoščeno zahtevam staršev. Napetost so stopnjevali predstavniki šolske uprave s svojimi različ-
nimi izjavami glede na vrnitev slovenske šole v stare prostore po izvršenih popravilih. Takp. je izjavil staršem prof. Andri, da se bo t; prejšnji šoli naselila italijanska dekliška šola. Tudi polkovnik Marshall je obžaloval, da je svoj čas obljubil staršem vrnitev slovenske šole v staro poslopje. Po zaslugi borbenosti in vztrajnosti roditeljskega sveta pa se je tudi pravda za slovensko šolo v Ulici sv. Frančiška končala ugodno. V novem šolskem letu bo dobila slovenska šola lepše in tudi večje prostore. Kakor vedno doslej, tako so vodili tudi v tem primeru kominformišti skrajno oportunistično politiko.
Pereča j je tudi vprašanje slovenske osnovne šole _in prfco u Zgornji Kolonji, kjer že obstajata italijanska šola in vrtec. V slovensko šolo bi hodilo okoli 60 otrok, v vrtec skoi-aj 30. Boj za šolo in vrtec traja dalje.
V tej zvezi naj še omenimo, da je šolski odsek tudi letos organiziral dodatni pouk za učence, ki so obiskovali šolo v Ul.' sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu in v Rojanu.
Zaradi posledic vojnih let se število otrok v slovenskih šolah manjša iz leta v leto. Zbrali smo potrebne podatke, iz katerih je razvidno, da se bo stanje na naših šolah v prihodnjih letih spet popravilo in da je kriza le začasnega značaja. Ako na italijanskih šolah hi tako občutiti posledic ' vojne, je treba to pripisati priljp.u. beguncev iŠ raznih, krajev.
Mnogo skrbi 'nam povzročajo tudi tisti nezavedni starši,' ki iz oportunizma in napačno pojmovanega interna-cionaUzma jemljejo otroke iz slovenskih šol in jih vpisujejo v italijanske, misleč, da jih bodo tako laže spravili pozneje do kruha.
Srednje šole
Največja ovira v razvoju slovenskih srednjih šol v Trstu je pomanjkanje prostorov. Saj životarijo v privatni, Za šolo popolnoma neprimerni stavbi, kar štiri šole: učiteljišče, trgovska akademija, višja realna gimnazija s klasičnimi vzporednicami in ■nižja trgovska strokovna šola. Vse te šole nimajo niti prostorov za knjižnice in kabinete, in več ravnateljstev se tišči v isti pisarni. Ravno tako so že premajhni prostori v Ulici Scuole Nuove, kjer je nižja srednja šola. Boriti se moramo vztrajno, dokler ne priborimo tudi slovenski srednji šoli u Trstu enakopravnosti z italijansko tudi glede prostorov. Poleg tega je bila usmerjena naša borba k pridobitvi nekaterih novih srednjih šol. Kakor že prejšnja leta, tako smo se tudi letos borili za ustanovitev prepotrebne dvorazredne trgovske šole, ki predstavlja naravno nadaljevanje nižje trgovske strokovne šole. V boj je poseglo tudi Slovensko trgovsko združenje. Toda ZVU je ostala zvesta svoji dosedanji diskriminacijski šolski politiki. Omenjenemu združenju je na njegovo prošnjo odgovorila, da v Trstu ni potrebe po taki šoli in tudi če ne bi razpolagala z dovoljnimi denarnimi sredstvi, je ne bi odprla. Nižja trgovska strokovna šola da popolnoma zadostuje potrebam v Trstu in na Tržaškem ozemlju. Z drugimi besedami: slovenskemu otroku je pot do višje izobrazbe in do kruha zaprta. Ravno tako so bila zaman vsa prizadevanja, da se ustanovi na Tržaškem ozemlju dvoletna kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom. Za 6 oast. italijanskega kmečkega prebivalstva v coni A obstajajo kar trije kmetijski tečaji: pri Sv. Ivanu, na Opčinah in v Skednju. Za 95 odst. slovenskega kmečkega prebivalstva pa ni niti ene podobne šole. Odklanjanje zahteve po usta-novitvi slovenske kmetijske šole utemeljuje ZVU s po-
manjkanjem denarnih sred-slev in primernega gospodarstva.
Veliko krivico nam je napravila v preteklem šolskem letu šolska uprava, ko nam ni hotela dovoliti postopnega razširjenja klasičnih vzporednic na višji realni gimnaziji, kljub prvotnim nasprotnim obljubam. S tem so hoteli šovinisti onemogočiti slovenskim abiturientom dostop na razne fakultete, n. pr. na prav.no in filozofsko, kajti a-biturientom realnih gimnazij je možen obisk samo določenih fakultet. In kakor že tolikokrat poprej, tako se je tudi sedaj dvignilo naše ljudstvo in zahtevalo popolno slovensko klasično gimnazijo. Pritisku je morala popustiti tudi šolska uprava, ki je izjavila, da se bo v jeseni odprl lil. razred klasične gimnazije in tako postopoma dalje, dokler ne bomo dosegli vseh pet razredov.
Veliko skrb je šolski odsek posvečal najvažnejši ustanovi «Dijaške matičen dijaškemu domu, v. katerem je uživalo celotno oskrbo nad 100 dijakov slovenskih srednjih šol v. Trstu. dijaškem domu so vzgojitelji in profesorji, ki so prihajali v dom poučevat spremljali življenje in delo gojencev in gojenk, jim pomagali pri učenju, jih nadzorovali ter jih navajali k samostojnemu delu in samo-odgovomosti. Dijaški dom ima nalogo vzgojiti novo domačo inteligenco, ki bi zavzela v našem javnem življenju tisti položaj, s katerega jo je pregnal fašizem. In ne samo vzgojiti, ampak • tudi prevzgojiti, da bo naš novi inteligenčni naraščaj deležen iste vzgoje kakor jo tma na-
ZASTOPNIK GORIŠKIH SLOVENCEV POZDRAVLJA OBČNI ZBOR.
vičenih, a še nerešenih zahteD.
kot so:	.,
1. otvoritev dvoletne t 8
ske šole;
2. kmetijska šolal
3. srednja tehnična sola,
4. šola za otroške vrtna I priključena slovenskemu t
čiteljišču;	.	J
5. slovenska osnovna so | Zgornji Kolonji;
6. osnovanje slovenski troskih vrtcev v Ul. D°na ^ ni, v Ul. sv.
Zgornji Kolonji, na na Proseku;
7. zahtevamo pov
ratek
troškega vrtca z Urete V
RO-
jW»	v	rtefl)
8. razširitev otroških v
pri Sv. Jakobu, pri Sv-
•jeiišča
in v Skednju;
9. dnevna r,ev
creatorio);	,
10. primerne prostore^ srednjim šolam V Trs'. ekn
šolskega °a£
Pregled
ša mladina v matični domovini. Kajti naše tržaško ljudstvo potrebuje do skrajnosti nesebičnih, požrtvovalnih in borbenih duševnih delavcev, ki bodo seoje znanje in sposobnosti posvetili kulturnemu, gospodarskemu in političnemu napredku svojega ljudstva.
Učni uspehi gojencev in gojenk slovenskega dijaškega doma niso bili zadovoljivi, zlasti ker mnogi niso imeli dovolj prave volje do učenja in vztrajnosti. Predvsem viš-ješolci so brez trdne podlage, ker so prestopili na slovenske višje srednje šole z italijanske nižje srednje šole in italijanskih strokovnih šol.
Mimogrede naj omenimo, ■
da so tudi zunanji dijaki preko vsega šolskega leta prihajali v dijaški dom k dodatnemu pouku. Med počitnicami pa je šolski odsek skupaj z «Dijaško matico* organiziral V dijaškem demu počitniške ponavljalne tečaje, katerih se je udeleževalo 125 dijakov. Na tečajih je poučevalo 16 profesorjev in učiteljev.
Mnogo pozornosti je posvečal šolski odsek pravilni u-smeritvi absolventov nižje srednje šole na slovenske višje srednje šole in abitu-rientop slovenskih višjih srednjih šol na razne fakultete glede na naše potrebe in možnosti poznejše zaposlitve
♦ na Tržaškem ozemlju.
f o.
Počitniške
* vJjO*
Občni zbor zahteva, da se na osnovi c večanskih pravic in določb mirovne P ^ godbe izenačijo pravice Slovencev s pr vicami Italijanov, da se odpravijo pr° slovenski fašistični zakoni, da se uVe^ dvojezičnost, da se neha z načrtnim P iialijančevanjem slovenskih naselij*
SHRZ
de
Iz
resolucije, sprejete na občnem Zbcru 8. oktobra 1950
bot’
Šolski odsek je tudi letos pomagal pri organiziranju počitniških kolonij v Sloveniji. Na Viču pri Ljubljani je bila posebna dijaška kolonija. Predvsem je šolski odsek poskrbel za vzgojno osebje v kolonijah. V. zvezi z kolonijami naj omenimo, da so šolska vodstva med letom začela po naročilu conskega sveta nabirati na slovenskih osnounih šolah otroke za kolonije v Italiji, kjer bi jim «po možnostih dodelili tudi slovensko
spremljajoče osebje. Namen teh kolonij je bil odtegniti slovenske otroke slovenski šoli. Zato smo energično nastoz pili pnoti njim in marsikatera mati, ki je nasedla mamljivim vabam potujčevulcev, je otroka prepisala v slovensko kolonijo.
Enoletni trgovski tečaj
Šolski odsek je letos že tretjič organiziral večerni trgovski tečaj, na katerem sta
se poučevali slovenščina in stenografija. V začetku je bilo število tečajnikov večje (26), proti koncu leta pa se je število zmanjšalo. Uspeh tečaja je bil zadovoljiv, še boljši pa bi bil, ko bi tečaj razpolagal s primernejšimi prostori. Poleg tega niso imeli tečajmki dovolj časa na
razpolago za učenje in pismene vaje.
Mladinski tisk
Razširjenje «Cicibaua;> in «Pionirja» so tudi letos zelo ovirali kominformišti in pa pristaši SDZ. Vemo za mnogo primerov, ko so starši prepovedovali svojim otrokom čitanje obeh mladinskih listov. Zato so otroci čitali ((Cicibana« in ((Pionirja« na skrivaj ali pa so ju hodili citat k svojim tovarišem.
Slovensko šolstvo na SI0 pred začetkom
šolskega
Na podlagi vesti, ki smo jih prejemali med počitnicami iz mesta in okolice, smo ugotovili, da so na delu agentje «Lege nazionalc« in drugih šovinističnih italijanskih skupin, ki hočejo pridobiti slovenske otroke za vpis v italijanske šole.
Naše učiteljstvo, roditeljski sveti in druge množične organizacije so pod vodstvom šolskega odseka preprečile njihove nakane. S podrobnim delom mt terenu, s prepričevanjem staršev, da je njihova dolžnost, da pošljejo svojega slovenskega otroka v slovensko šolo, smo dosegli mnogo boljši uspeh pri vjpisu otrok v slovenske šole, kakor smo prvotno predvidevali.
Tu pa tam se je vpisalo v prve razrede osnovnih šol manjše število učencev, to pa zato, ker jih v tistem kraju ni več kot posledica vojnih let. Razmeroma zelo malo je primerov, da bi slovenski otroci podlegli propagandi «Lege nazionale» in šovinističnih skupin in pre-
Knjigci je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti!
(0. ŽUPANČIČ)
stopili na italijanske šole. Manj zadovoljiv je vpis v slovenske šole v miljski občini. Odgovornost za to nosijo kominformišti. Nekaj slovenskih otrok je prestopilo iz italijanskih šol v slovenske.
Tudi vpisovanje na srednjih šolah je dalo boljše rezultate kakor smo pričakovali. Le na nižji trgovski strokovni šoli bo letos nekaj dijakov nuvnj, to pa zato, ker ne morejo po opravljenem nižjem tečajnem izpitu na tej šoli nadaljevati šolanja na. dvo-razredni trgovski šoli, ki nam jo ZVU noče dovoliti.
Da se končno odpravijo krivice na račun slovenskega šblštva zahtevamo:
da. se slovenska šolska u-prava loči od italijanske ter da se s tem nudi možnost nam Slovencem, da bomo o svoji šoli odločali sami; koordinira naj se kontrola šolske obveznosti, kajti sedanji način je le lov italijanskih didaktičnih ravnateljev na slovenske otroke.
Iz ločene šolske uprave izhaja, da se tudi na slovenskih šolah uredi sistemizacija
učnih mest.
Priznajo naj se vse diplome prodobljene nd slovenskih učiteljiščih in jugoslovanskih univerzah.
Odpravi naj se kompetenca Vojaške tajne policije (FSS) pri nameščanju učiteljstva in profesorjev.
Dejstvo je, da je ZVU odklonila prošnje za namestitev nekaterih naših učiteljev in profesorjev - domačinov ne da bi navedla razlog .Za to. Vemo, da je v ozadju FSS. Zato ne morejo priti do kruha niti domačini, italijanski državljani, ki so stalno bivali p Trstu, tu tudi dokončali šolanje in že poučevali na tukajšnjih šolah.
Angloameriška vojaška u-prava je uvedla tako zvani prednostni lestvici, v kateri je razporedila učitelje in profesorje slovenskih osnovnih in srednjih šol v coni A. V lestvico A spadajo učitelji in profesorji, ki imajo italijansko državljanstvo in stalno bivališče na tem ozemlju, v skupino B pa osi ostali.
Načelno nimamo nič proti lestvici, vse dokler niso prizadeti domačini in dokler obstaja možnost nastavitve prosilcev iz lestvice B. Ker pa nas je tukajšnja uprava že večkrat iznenadila in to v našo škodo, moramo biti glede na uvedbo dvojnih lestvic o-prezni in nezaupljivi.
Z izpolnitvijo zgornjih zahtev nam bi bila dana možnost, da si sami uredimo konkretne šolske probleme in dosežemo izpolnitev naših upra-
nam je pokazal, da nasi ^ ba ni b«» brezuspet M,, dar smo enotno branib F ^ ce in koristi	,
To naj bo opozorilo o naj se ne dotikajo slovenskega naroda.	g
no po pozivamo vse P’	js
ne delavce, naj. tam e ^ lt člane prosvetnih di«j*	j«
probleme, slovenske jih pridobijo, da vse svoje sile za ^	sr
slovenskega ljudstva vključijo v delo seka SHPZ.
ze tri ieia sirs i ^
zahtevamo, da ^tu p iijo dvorane v m ’ vsem občinsko 8leda 'efls^
di» za predstave bi ^
narodnega gledal stalnega gledališča v riredi*'_ za druge kulturne P^ ^ Vojaška uprava Je .j n», ma letoma P°kaz *la Sl0'1'« volje, da W- P0P^»j; cem prizadejan ^ ^ sklenila zgraditi
ji mesta sicer ^ ]eto
»*; k*
odP° ,	-
dvorano, a je	,u
na lepem Sradnj°ke Slovenske umet"enSki * rajo, o podpori pr3v nosti ni niti g°v	jjpdS ,
ne morejo delov* prosvetna društvai	6,
niso ukrenile n'	,g J'
se jim vrnili sedeži.^# jih fašisti odvzeli bivše fašistične s<
sedeže
jo ENAL-u, sovražen. Glede
ki Je
S-oV
šoK
slovenske ^ po<
Tržaškem pa zah'^*a ^ tej: da se slove^»	*
■oči od tem da -ui “
o »v«*,
uprava da se s
možnost, da bomo £)ovej^ odločali sami, 1,9 .	,
solat, naj se urc^ ^
ja. učnih mest; vse diplome. PT“	j0»
slovenskih učlieU	gip<*
slovanskih	v0jašš«	v
naj se vmešavanj^ ^ licije pri nanl...
profesorjev;
sim'
trgovske šole,	,
srednjo lehn,c'!l priK'f“ d skemu utitek’ vrtnarC si<r šolo za otroš*^ ^
ros!Ore 0sP'
vrtce v
sv. Frančiška
primerne Prc venske šole v	oP^j(j
šolo v Z*orn>' n3d°Dl’.,Vr
u'.c,D;žfcr^
nji, na	^
povratek °t zi\rl<e1' ft>
Grete v Rojan, ^ J3ko V škili vrtcev P s%ed^f ^y Sv. Ivanu vS«
„e ustanove k .aie
potrebe "are*lucij« *
(iz reS°
11. oJriobrg^ljjoO
podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Pellico ljll. nadst. - 1 elejon 11-32
M,.— .—............      i	...... ........... .......
Ustrahovalna množična zasliševanja JJgoriški policiji se nadaljujejo
^icisti prežijo na naše ljudi v nočnih urah pred hišami z „vabili" na zasliševa-’ Zanimajo se tudi za delovanje partizanov v času narodnoosvobodilne borbe
'%l5l'nJ^C-iSlCe °blasti Še
Je^° 2 mučnimi *v iT L zavednih Slovenili ry,,-He?s^avnikov slovenil	organizacij.	Kli-
stvarf rhclj0 in izprašu-<m»i’ il ?	P**1 najmanj
^ rtnc bri§ati. V včerajš-
DrA'U - bU° 2°Pet P0kii‘
-eJanie število ljudi, tali 2= s° se zlasti zani-
S odbora	6ga mestne-
C?i-,!?Vansko italijan-Hl' Wne unije ter za
^Slov§encev.Qem0kratiene
'4a np«?stavi}ika mestnega n ^ klicali na za-11 »fesa jVsem so skušali ^ odborf^et! 2a delovanje '! °dbor T-a	80 se’ Se
k sestaja 3,esta3a- in kje
fitšuip, ?! 11 clanstvo redno “'ivL^narb?° .itd‘ Ker z
li	policiiski
“to hoteli prenehati,
jih je zasliševani tovariš vprašal, če je prisiljen odgovarjati na njihova vprašanja. Eden izmed njih je odgovoril: «Sono un funzionario. Dovete rispon. dermi!» Vendar pri svoji zahtevi ni vztrajal, ampak je takoj prešel na drugo vprašanje.
Se bolj otipljiv primer, kaj vse. zanima sedanje policijske oblasti pa kaže zasliševanje nekega partizana, ki se sedaj sicer nahaja V kominformistič-nih vrstah. Vprašali so ga, če je tudi on sodeloval v. partizanski akciji proti fašistom menda nekje, s okolici Rihem-berga.
Zakaj se nekateri ljudje, ki vodijo izpraševanja, zanimajo celo za delovanje partizanskih borcev v času narodnoosvobodilne borbe? Verjetno zato, ker so marsikateri izmed njih takrat sodelovali v fašističnih akcijah proti slovenskemu ljud-
milo in »roški
*	iz Standreža se
i* Wrr *W!tne3a opravlja-Surin,? mlanstva» že več-t 1 v naše vrstice. Zad-? njem spregovorili
jj^k) p^“> ki 30- je orga-
'SrejJ .vetn° društvo iz Xii .	katerega se je
. ‘ezij
\ OnZ1 staddreški pevski
'Ei ratgre?1 iZ-Bt k ba}e — 0 el prečastitega, ki
yZdlljo Pred izletom 'polil 'bliIomCer,CUe™a vrata ™i-sčt t.!z,in Papirjem in ob S, ki	hotel, da se
'5 oli ie yPrlŠel k maši P°d'
J’ Ker a Front° ali za cer-i 0 se vaščani takemu N šli nwm«hnilž in malo-
C	in zUpni'
um~ ie pri pri‘
iii^ošfv j1 križarsko vojno * jim suša uni-SeS*e. Ker Po tudi
lf ^Do n 71130 va ver~ C ie «hnl?b 7110 Vinkova-\ lot;, anec božji* kaj -vXi ■ Posameznikov. To-Bi* 1aZ5°dni Standre-0 nikoli ozirali na
^■četek pouka ,2’slovenskih
Vnvo	V G0™5*
,L*» v»hSk° let° 1950—51
SlftlS!"** >"*
»te^lJek is *	1	Pr'čne v
%uob io	m-’s š0,sk0
s^i oai L uri v bolnici.
>J flvori|fihzbereJ0 na solil? Jib ob 93°- °d
4« Ja rrr,i v°*
"k» "»sledni. uk se bo . ®-30. Ji dan v torek,
kateri? ne na 3robe Vraz* rad P oslu-z otroki.
iC' ^Odj. ® 50 n°Č 't; n«p0„ l_.sU« a nečlo-
W>j
tii v dei 1 dkušali ohra-K0 °čuoro,.PriC*e^a’ ki nai V'e3'e ? bede-
[%ie5° ^^oron0 SeZ°m Ztl
N Lr-ahl<>žhčn	QCije pri-
H^iiV v upniku
\ lt‘ tohkr, V1 oasu se je
lj%I^£ n°o P'} da je
i^i tahr,	Udarec.
V
. to
veda " Sovodnjah. *beiniZ Pisnik
so mu
‘ it. r» se v I** 07;č1ce- Se
fcnud0 £ Pognal za nji-i ■ k,- socm 3,;°i° nezgodo r^At?jSk^a župni. ?ije nje9oi;i Pr^ejanju {«-P« tej pri.
šie stQndrejj. a tab°ru opa->. i ^Ueni , Peusfci zbor, S, rfa »h>0,. cerkveni
denja na javnem prostoru in oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Proti oprostitvi pa je javni tožilec vložil priziv na goriško sodišče in zahteval, da prizna Cerrija za krivega nedostojnega vedenja in g-a pravično kaznuje, zlasti že, ker je Cerri a takimi dejanji, zaradi katerih se je zgražalo vse tamkajšnje prebivalstvo, nadaljeval. Pred časom je goriško sodišče prizivno razpravo že enkrat odgodilo in odredilo psihiatričen pregled, na katerem so ugotovili, da je Cerri slaboumen. Na tei podlagi so včeraj odredili, da Cerrija odpošljejo v sednijeko umobolnico za dve leti.
SEJA
občinskega upravnega odbora
Sinoči se je y beli dvorani goriškega županstva sestal občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Med drugim so odborniki razpravljali o odgoditvi potrošniškega davka na blago proste cone na prihodnje leto; o dodatnem seznamu občinskih revežev za drugo polmesečje leta 1950; o določitvi novih prostorov za javne lepake; n razsvetljavi dela ceste, ki pelje v Gradiško; o potrebi popravila ogrevalnih naprav v sodni palači in O nagrad; za delavnost občinski 1) uradnikov v tretjem trimesečju 1950. leta.
Nadalje je odbor odobril še nekaj izdatkov za nabavo zdravil, bolniško nego in zdravniške preglede.
Podrobnejše poročilo o sprejetih sklepih bomo objavili jutri
Kamen na nogo
Včeraj popoldne se je na Korzu Roosewelt ponesrečil 22-letni delavec Ponda Herman iz Morara, ki je zaposlen pri popravilu ceste. Pri razkladanju materiala mu je debel kamen pade'1 na desno stopalo in mu zmečkal sredinec. Rešilni avto Zelenega križa je ponesrečenca nemudoma odpeljal v občinsko bolnišnico Brigata Pavia, kjer se b0 zdravil petnajst dni.
stvu in njegovi osvobodilni vojski in bi jim danes verjetno taki podatki prišli prav. Toda prav ti ljudje, ki se zanimajo za usodo sebi enakih, kateri so prejeli na kraških tleh ali pa v Vipavski dolini zasluženo kazen, naj si dobro zapomnijo1, da je bila borba na strani zavezniških sil v drugi svetovni vojni ne samo pravica, ampak tudi sveta dolžnost slehernega poštenega človeka, ki je videl v fašizmu nevarnost za pravilen in nemoten razvoj človeštva na svetu. Zastonj je danes vsako prizadevanje, da bi premaganci skušali maščevati svoje poraze, zastonj je vsako dviganje glave, čeprav vemo, da so marsikateri izmed vodilnih ljudi v našem mestu z veseljem in ponosom nosili črno srajco in se hrabro trkali na prsi: Noi....! Zgodovina je zločin kaznovala. Kdor pa se danes trudi, da bi nadoknadil za. mujeno, ta samo dokazuje, da še vedno ni slekel obleke, ki si jo je nadel pri «Pohodu na Rim* in z d’Annunziom na Reko.
Veliko drugih krivic bi lahko še našteli, krivic, ki prihajajo na dan med zasliševanji na policiji. Omenimo naj ob tej priliki tudi način, kako policijski organi obveščajo ljudi, da se morajo javiti na policiji 2e dva primera sta znana, ko so policijski organi v poznih nočnih urah čakali pred stanovanji naših ljudi z «va-bilom* na zaslišanje. Naravno je, da so zlasti naši ljudje, ki so bili med zadnjo vojno tako preganjani, kaj občutljivi za take nočne obiske, in klicanje: «Siamo della polizia...* Neprestana in množična zasliševanja povzročajo med ljudstvom vse več-je ogorčenje. Slovensko ljudstvo v Italiji se upravičeno sprašuje, kje je meja takega početja. Mar je to toliko opevana svoboda, ki je ne pozabijo omeniti vladni ljudje v svojih govorih Ali so tudi to posebne pravice, ki jih uživamo Slovenci, odkar smo z mirovno pogodbo prišli pod Italijo?
Italijanski časnikar Italo Pie^ tri, dopisnik tednika «Illustra-zione italiana*, ki je v zadnjem času na potovanju po Ju goslaviji, je v svojem listu objavil več reportaž o življenju jugoslovanskih narodov ter ( pravicah, ki jih uživajo Itali jani v Jugoslaviji. Med pisanjem se je spomnil tudi Skr vencey v Italiji in dejal, da ne verjame v pisanje, da je slovensko ljudstvo v Italiji zati rano. Zanima nas, kaj bo rekel in kaj bo zapisal, ko bo zvedel tudi za zadnja množična zasliševanja Slovencev v Italiji. Ce le ni preveč pokvarjen bo moral priznati, da so preganjanja na dlani in da predstavljajo najbolj grobo kršitev vseh mednarodnih dogovorov ki jih je italijanska klerofaši stična vlada morala sprejeti, da se ne bi še enkrat ponovila sramota, kot jo za italijanski narod predstavlja fašistična era.
Večkrat smo že poudarili in smo mnenja, da ne bom0 nikoli dovolj ■•glasno spregovorili svetu o krivicah, ki jih preživljamo Slovenci v Italiji.
Hodili bomo svojo pot, ki smo sl jo začrtali v narodno osvobodilni borbi. Stremeli bo mo za načeli, ki jih je pred nami osvetljevala peterokraka
rdeča zvezda, simbol pravice in svobode zatiranih ljudstev in narodov. V tej hudi borbi za naše narodne in kulturne pravice je bolj kot kdaj koli poprej potrebna enotnost vsega našega ljudstva, kajti samo z enotnostjo bomo uspeli odbiti nov napad klerofašističnih nepridipravov na naš narodni obstoj.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev Za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu lahko ogledajo sledeče okrožnice:
Navodila za zunanjo trgovino; rekvizieije zaveznikov, popravki zakonskega dekreta z dne 21. maia J946 št. 451; vestnik Marshallovega piana št. 81,
Planinci
- še danes prijave za Jauar
Slovensko pUnin-.ko društvo v Gorici vabi vse svoje člane in prijatelje v nedeljo 15. t. m. na Jauar pri Abtenu. Cas za prijave, ki jih sprejema urar Darko Šuligoj na Travniku, je samo še danes. Izletniki bodo potovali z avtobusom, ki bo odšel v nedeljo ob *. uri zjutraj s Travnika. Voznina stane za čiane 350 lir in za nečlane pa 400 lir. Ker je to zaključni izlet za poletno-jesensko sezono, bo društvo udeležence zabavalo z raznimi šaljivimi točkami, plesom in drugim. Zatorej planinke in planinci, vsi na Jauar!
Nespreten kolesar
Včeraj popoldne je meral rešilni avto Zelenega križa na pomoč 14-letmemu Pavlu Mon-tiniju iz Ul. Vittorio Veneto 74. Deček, ki je hotel v lepem jesenskem popoldnevu na sprehod. s ikolesom, se ie komaj nekaj metrov od, svojega stanova-nja nenadoma prevrnil. Pri padcu je trčil z brado ob cestni tlak in zadobii precejšnjo rano. Odpeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v osmih dneh.
IZPRED SODIŠČA
mena razprava o uri ri
.Včeraj so na geriškem kazenskem sodišču zaključili razpravo proti 32-letnemu Viljemu Pianiju itn 60-letni Vojki Mar-tinuzzi iz Ul. Moreili 25. Kakor smo s.voj č.as že poročali, je Piani pred 1947. letom živel v Gorici. Pred odhodom pa je svoji ljubimki Štefaniji Rakoti-ni iz UL Morell; 25 odnesel več komadov perila in tehtnico. Ra-kotina je nehvaležnega ljubimca prijavila policiji zaradi tatvine. Nekaj časa po Eianije-vem odhodu pa jfc opazila, da Se nekaj njenih rjuh suši na dvorišču stanovanja. Ker je perilo na sušilnik raztezala tuja perica, jo je Rakotinova vprašala, ikomu je žena prala. Perilo je bilo namreč njene sostanovalke Martinuzzijeve, katero je Rakotinova po kratkem prepiru, da so rjuhe na. sušilniku njene, obdolžila kupčije ukradenega blaga. Tako so morale sodne oblasti dodati k imenu Pianija v obtožnico še ime Martinuzzijeve. Prvikrat je morala Martinuzzijeva pred sodi-
šče že pred enim letom. Toda razprava je. bila neštetokrat odgodena, in sicer enkrat zaradi nekaterih prič, ki so se sumljivo zapletale pri zasliševanju, slednjič pa zaradi preiskave posebne komisije, kd naj bi določila, če so rjuhe Martinuzzijeve iz istega blaga kot pstale Rakotinije-ve. Poleg rjuh je obtožnica očitala Martinuzzijevi, da je od Pianija kupila tudi tehtnico. Včeraj je sodnik dr. Suich ponovno zaslišal vse priče, od Martinuzzijeve perice, ki je trdila, da dobro pozna perilo njene gospodinje in da ni niti malo podobno onemu Rakotinije-ve, pa do Rakotinijeve, ki je vneto trdila, da so toile rjuhe na sušilu njene. Toda sodniki si pri vsem tem niso prišli na jasno, zlasti še, ker se je glavni obtoženec pravočasno umaknil posledicam svojega dejanja; zato so oba, Piajnija v odsotnosti in Martinuzzijevo, ki je sedela na zatožni klopi, oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Trgovski uslužbenci zahtevajo oovo liiačiloo pogodbo
Sporazum Iz leta 1948 določa za današnjo draginjo prenizke mezde
PRETRESEL SI JE MOŽGANE
V nedeljo so se y Gradiški sestali predstavniki trgovskih uslužbencev iz Okoliških vasi in trgov. Prisostvovali so tudi predstavniki .te stroke iz Gorice in Tržiča.
Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo, da so bale v drugih italijanskih pokrajinah že pred več meseci sprejete nove delovne pogodbe v zvezi z novimi gospodarskimi razmerami. Ker so si druge kategorijte v Italiji v zadnjem času izbojevale precejšnje izboljšanje v pogledu plaž in ker se sedanji prejemki omenjene stroke v goriški pokrajini izplačujejo na osnovi sporazuma leta 1948, ki ne ustrezajo današnjim potrebam, so sklenili, da bodo z drugimi sindikalnimi organizacijami posredovali pri odgovornih krogih, da razveljavijo sporazum od decembra. 1948 m sprejmejo novega, ki bo ustrezal sedanjim draginjskim razmeram. Nadalje pozivajo pripadnike stroke, da bodo y času agitacije podprli upravičene zahteve, ki so v resoluciji nakazane. Ob zaključku pooblaščajo predstavnika Delavske zbornice, da naveže stike z ostalimi sindikalnimi organizacijami za enotno in uspešno borbo.
Pri prometni nesreči je včeraj popoldne ostal huje ranjen 33-ietni Emil Gozzut iz Gradiške. Poleg pretresa mož-gan je Gozzut odnesel tudi precejšnjo rano nad desnim očesom. Sprejeli so ga. v bolnišnico v Palmanovi.
Nesrečen obisk
Na obisk k sorodnikom je včeraj prišel v naše mesto 80-letni Karel Del Bino iz Vidma, V Ul. Paolo Diacono je starček iz neznanih razlogov nenadoma padel na tla in se pri padcu ranil v nos, čelo in desno roko, s katero se je hotel oprijeti tal. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal, v mestno bolnišnico Brigata Pavia.
KINO
VERDI, 16.30: «Zene ob meji«, R. Sterling;
VITTORIA, 17: ((Gangsterjeva ljubimka*, Z. Scott; CENTRALE, 17: ((Milijonarji*, M. Main;
MODERNO, 17: «Dve soroti*;
M. Denis,
EDEN, 17: «Nick Carter*, C. Ridges.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - Jelefon 70
Decentralizacija poslovanja
pri Zavodu za socialno zavarovanje
Spremembe na področju socialnega zavarovanja bodo predvsem v korist zavarovancev
Nedavno smo v našem listu pisali o tem, da uvajamo tudi na področju socialnega zavarovanja decentralizacijo. Tako smo s 1. julijem ločili zdravstveno službo od Zavoda za socialno zavarovanje in jo popol. noma združili s splošno zdravstveno službo pri oblasti. Svet za socialno skrbstvo In ljudsko zdravstvo pri okrožnem ljudskem odboru pa je še sklenil, da se s 1. oktobrom izvrši prenos določenih poslov socialnega zavarovanja na večja podjetja in ustanove.
V tem pogledu pridejo v poštev osnovna podjetja ali ustanove s 500 ali več uslužbenci; Zaenkrat so to:	okrajni LO
Koper z vsemi svojimi nameščenci, učiteljstvom in s cestnimi delavci. Dalje okrožna in okrajna notranja uprava v Kopru, gradbeno podjetje Edilit v Kopru, tovarni za konservira-nje rib Arrigoni in Ampelea v Izoli ter Soline v Piranu.
Toda predno je mogoč pre nos določenih poslov iz socialnega zavarovanja na ta podjetja in ustanove, je treba imeti sposobno osebje. Zato je Zavod za socialno zavarovanje v Kopru organiziral seminar in pozval podjetje in ustanove, naj določijo iz svojih kadrov spretne nameščence, ki bodo v tem seminarju obiskovali predava nja in se tako seznanili s predpisi iz socialnega zavarovanja, ki jim bodo služili pri izvrševanju prevzetih poslov iz te stroke.
Gotovo bo prav, če seznanimo naše bralce z značajem teh del. Na ekspoziturah Zavoda za socialno zavarovanje bodo njihovi upravitelji zbirali v prvi vrsti listine, ki so potrebne za ugotovitev upravičencev do dajatev, oziroma ki so potrebne za likvidacijo teh dajatev, katere bodo zavarovanci
zgoraj navedenih podjetij in ustanov prejemali odslej naravnost od delodajalca. Tako bodo ta podjetja plačevala sama bolniško podporo za čas priznane delovne nesposobnosti. Plačevala bodo tudi porodniške podpore in plačo ženam, ki so v delovnem odnosu v času porodniškega dopusta. Ekspoziture teh podjetij in ustanov bodo lahko likvidirale tudi stroške za babiško pomoč, pogrebne stroške, prav tako pa bodo lahko določile in poračunale potne stroške.
Vsa ta izplačila bodo izvedle zavarovalne ekspoziture na račun Zavoda za socialno zavarovanje, a katerim bodo imele od 1. oktobra dalje mesečne obračune o izplačevanju dajatev in istočasno obračune zapadlih zavarovalnih prispevkov.
Ugodnosti in prednosti, ki bodo izvirale iz prenosa teh poslov socialnega zavarovanja na imenovana podjetja, bodo imeli v prvi vrsti njihovi zavarovanci. Od sedaj naprej bodo namreč prejemali pri podjetju odnosno ustanovi zgoraj navedene podpore ob istih plačilnih dnevih, ko bodo prejemali svojo redno tedensko mezdo, oziroma mesečno plačo. Zavarovancem ne bo treba v stvareh zavarovanja v bodoče delati mnogokrat neprijetne in s težavami zvezane poti do okrajne uprave Zavoda za socialno zavarovanje. Da ne govorimo o nepotrebni zamudi časa in čakanja po centralnih uradih, kjer so se zbirali do sedaj zavarovanci vsega okraja. Ce dodamo k temu še okolnost, da imajo zavarovanci z reorganizacijo zdravstvene službe, ki je sedaj pri njegovem podjetju oziroma ustanovi, na razpolago tudi zdravniški pregled, tedaj spoznamo, da se približuje zavarovalna ustanova čimbolj bazi zavarovanca.
Enako bodo imela podjetja in ustanove svoje prednosti. Vsekakor bo nastopila boljša kontrola nad kretanjem v času bolezni, ker se bo moral vsak zavarovanec zglasiti pri ekspozituri, odnosno pri delodajalcu za izplačilo podpore in nakazila. Kontrola nad bolnimi usluž benci bo uspešnejša tudi zaradi tega, ker bodo podjetja, kakor so Arrigoni, Ampelea in soline, uredila posebne prostore za am-bulatorije oziroma ordinacije, kamor bo prihajal dnevno °b določenim času zdravnik in bo izvršil zdravniške preglede. Ta postopek bo koristen tudi v toliko, ker bo produkcija zaradi zdravniškega pregleda kateremu se je mogel podvseči delavec ali nameščenec, trpela zelo malo.
Tudi za ostale tri ustanove odnosno podjetja bodo določeni posebni ambulatoriji v prostorih, ki bodo najbolj odgovarjali potrebam podjetja in zavarovancem.
Delodajalci bodo imeli s prenosom zavarovalnih agend na ekspoziture v svojih podjetjih oziroma ustanovah še to prednost, da jim ne bo treba v bodoče predložiti Zavodu za socialno zavarovanje plačilnih pol, zavarovalnih prijav in odjav Prav tako ne bo treba podjetjem izdajati potrdil o zaslužku zavarovancev v času zadnjih treh mesecev pred obolenjem. Kdor pozna zamudnost in kompliciranost vseh teh del, bo priznal, da bodo podjetja in ustanove s sedanjo poenostavitvijo prihranila precej osebja, ki je moralo do sedaj sestavljati po tedne in tedne samo te podatke. Sedaj se bo ekspozitura posluževala lastne evidence podjetja ter ustanov, ki so hkrati delodajalci zavarovancev.
Po ureditvi zavarovalnega po.
slovar.-ja zgoraj imenovanih podjetij in ustanov bo Zavod za socialno zavarovanje izvršil prenos zavarovalnih agend tudi na tvrdke, ki imajo nad 50 uslužbencev. Teh tvrdk imamo v našem okraju okoli 40. Tudi ta podjetja bodo dolžna zbirati bolniške listine, nakar jih bodo izročila Zavodu za socialno zavarovanje v izračunanje. Zavod bo sestavil plačilne sezname, po katerih bodo tvrdke izvedle plačilo likvidiranih bolniških podpor. Tudi ta postopek bo olajšal dosedanje delo irj bo v korist obeh strank.
To so v kratkem spremembe na področju socialnega zavarovanja, ki jih bo naše ljudstvo glede na njihovo praktičnost in koristnost sprejelo z zadovolj-1 dali, da morajo dati svoj delež, stvom. Zlasti pa bodo te spre- ‘kakor.so ga dali vsi brigadntki membe odobravali zavarovanci, j pred njimi. V tem času so se
friziahje miomi omotu
članov smo in Mii zn mm M
Kakor vse brigade, ki so bile sestavljene iz članov SIAU, tako je delala tudi zadnja pri zaključnih delih nove ceste Križišče - Rižana. Na tej cesti je delalo in dela še vedno večje število delavcev. Poleg tega so delale tam brigade članov SIAU in mladinske vojaške brigade, ki je dosegla velike uspehe in o katerih smo Sc večkrat poročali!
Ze od prvega dne njihovega dela so se t-i brigadniki zave-
V borbi proti suši
Glavni namakalni kanal na bivših ankaranskih solinah dokončan
Za kmetovalca je suša ena izmed največjih pzirodnih nadlog. Sredi največjega razvoja poljedelskih rastlin v vročih pol-etnih mesecih se sončni žarki žgoče upirajo na dobro obetajoča polja, travnike in vinograde. Ob tistem času so sko-ro do konca izčrpane yse zaloge v nižjih plasteh zemlje. Ljudje in rastline zaman pri-čakujejo blagodejnega in osvežujočega dežja.
Tudi letošnje poletje ni priza. neslo s sušo, in to ne samo pri nas. Precej so. trpeli pridelki v vseh državah srednje in južne Evrope.
Povsod kjer so za to dani pogoji, se ljudska oblast zanima za to važno vprašanje našega gospodarstva. Imamo obsežne ravnine v dolinah Rižane, Ankarana, Vanganela, Sečjol in Mirne, kjer ne manjka vede. Tu ae je voda brez koristi izgubljala, medtem ko bi bila lahko služila za namakanje več kot J000 hektarjev najboljše zemlje. V dolini Mirne so v teku velika dela, ki bodo za yed-
se ^ 00 i.e tako
h ‘ledini loviti-
,liUdske3a ta-
Ai otresa in Casa do ča-
Klje v nTdermzličnem aa ne, zagnal 1, u.Zel „	.l°vodjo. s
Tip-,.
SSsl^O poster, t
V
se-
MC^ajl P°S(ato njegovo
ie nZrer-°Ž,en °d
Vbi	zahteval, da
t&i ?h0bvezai V naterim u *hor	da bo štan-
0pa n lzključno v
V*
<Nja	,ean
)e Prečastitemu
■Ja
^kazaj
B« °! vrata.
^ zboZ 'tandreške
ali
mu kje našem
X
nien
bo
i utrdit
pripo-
ni.
ega
& CM«-
k»li
'deg
50 nat°
Mučl^Pekp^j Xlr, JVani' Cer-\»J- ^|Xtos - ‘aconn an
h* s^-^1 na“reč
ve-
ZOPET NA MORJU
Poučni izlet dijakov Pomorskega tehnikuma v Piranu z motorno jadrnico «Jadran*
V poletnih mesecih v Piranu ni bilo videli dosti dijakov Pomorskega tehnikuma. Bili so na počitnicah, bili so tudi v delovnih brigadah v Novi Gorici in v Zagrebu■ Le nekaj dijakov je ostalo v Piranu. Ti so urejevali šolo za novo šolsko leto, poleg teqa pa so popravljali tudi šolske čolne.
Sredi septembra pa je šola ponovno zaživela. Začeli so prihajati dijaki, kajti redni pouk se je začel že 18. sept. Profesorji so takoj opozorili dijake, naj se pridno učijo in to takoj od začetka, kajti pouk se vedno bolj normalizira in absolventi Pomorskega tehnikunta iz Pirana morajo biti res sposobni za svoj težki poklic.
Toda dosti bolj ko začetek pouka je vznemirjalo dijake vprašanje, kako bo s plovbo. Zvedeli so namreč, Ja bodo odpluli 22. septembra z motorno jadrnico eJadrami — z isto kot preteklo leto. Skoda je bila le ta, da je bilo določeno, da bo trajala plovba le osem dni. Zato je dobila ta plovba le značaj poučnega šolskega izleta. Kljub temu pa so bili vsi dijaki zelo veseli, da se bodo zopet odpravili na morje. Posebno se je tega ladoval Ul. letnik, ki lani ni
bil na plovbi. Tudi novi dijaki Pomorske šole bi rali šli z nami, toda to ni bilo mogoče in so morali ostati v Piranu.
Dva dni pred odhodom je priplul «Jadran» p piransko pristanišče. Ponosno in mirno se je pozibaval v luki in pričakoval gojence Pomorskega tehnikuma, da jih popelje po našem morju. Starejši dijaki so ponosno pripovedovali novincem, kako so pluli z njim vzdolž vse jugoslovanske obale in na licih teh novih fantov, ki so se odločili za pomorski poklic, se je čitala velika radost in želja, da bi tudi oni čimprej zapluli na širno vodovje. Pa tudi starejši dijaki so se veselili zopetne ploube po Jadranu-
Na predvečer odhoda so že postavili m jadrnico stražo, ki je varovala šolsko last, prineseno na krov. Stražar je počasi stopal po palubi, v njegovem srcu pa se je dvigala radost.
PRVI DAN PLOVBE
Čeprav je vihralo dan pred odhodom čez Piran veliko neurje, je v petek 22. septembra vstajalo jasno in čisto jutro. Nebo je bilo čisto, niti enega oblačka ni bilo opaziti. Zvezde so že zdavnaj ugasnile, ko so se
prikazali na obali dijaki, ki so začeli nositi na ladjo živež in ostali material, potreben na plovbi. Končno so znosili na jadrnico še svoje osebne potrebščine in ((Jadran* je bil pripravljen za odhod.
Sonce se je že dodobra dvignilo na čistem, modrem nebu, ko so se začele priprave Za odhod. Na ladjo je prišel še profesor in ponovno prečital imena vseh, ki so bili opisani na potnem dovoljenju. Ko so ugotovili, da nihče ne manjka, so se zopet razpršili po ladji. Bilo je še nekaj minut pred odhodom. Dijaki so se poslavljali od svojih sošolcev in profesorjev, ki so ostali v Piranu ter od ostalih znancev.
«Na vez desno!* — Povelje je bilo hitro izpolnjeno. V dveh slcupinah so bili gojenci struni. no postavljeni na desni strani krova. Komandant je dal povelje strojniku, stroj je začel delovati in ((Jadran* se je počasi odmaknil od obale. Vse hitreje se je jadrnica oddaljevala od | v času plovbe.
iz..J:	r,	-i n r- i Ji	nn nnmnlti z i.m	n # _ u _ . -.
jo zadnjega pogleda na Piran.
Stroj je enakomerno brnel in stresal ladjo, ki je rezala brazdo v rahlo nagubano morje. Dv.a dijaka sta že v luki prevzela službo oficirjev straže in sta se z vnemo spravila nad poverjeno jima delo. Ker pa ju služba ni stalno zaposlovala, sta se od časa do časa pridružila ostalim dijakom na mostu, ki so uživali krasen razgled. Pred njimi je bila razgrnjena lepa obala od rta Savudrije Pa vse do Gradeža. Ker je bil zrak čist, se je videl Trst, kot bi bil oddaljen le 10 km. Za njim so se dvigali kraški bregovi, zadaj na severu pa so se belile v son. cu z novim snegom pokrite Julijske Alpe, sredi katerih kraljuje Triglav. Premalo je bilo na ladji daljnogledov, da bi si vsi dijaki približali krasne planine.
Dospeli smo do rta Savudrija. Tu je začel pihati že nekoliko močnejši veter in da bi ga izkoristili, je bilo takoj izdano povelje za dvig obeh jader. V nekai minutah so se že bočila jadra pod pritiskom vetra in jadrnica je rezala svojo pot dobro miljo hitreje.
Toda bralce bo gotovo zanimalo. kakšna je ta jadrnica in kakšna ureditev je vladala na
((JADRAN* V PIRANSKEM ZALIVU.
ljudi, stoječih na pomolu in ko je bila že izven luke, je ladijska sirena zatulila v pozdrav. Na povelje «voljno» so si vsi hitro poiskali primerne razgledne prostore, da ne zapiudi-
Motorna jadrnica »Jadran* je lesena ladja, ki pripada Jadranski svobodni plovbi ter vrši plovbo največ po srednjem in severnem Jadranu med Italijo in FLR Jugoslavijo. Njena
dolžina znaša 37 m, poganja pa jo motor s 150 IIP. Ima dva jambora, ki sta opremljena s sohami za nakladanje in razkladanje tovora, ki se vrši s stroji, nameščenih ob vsakem jamboru. Jambora nista visoka, kar je znak, da ne služita več kot opora za jadra, t. j. za pogon ladje, temveč v prvi vrsti natovarjanju odnosno razto. varianju. Zato tudi jadra niso popolna, ker bi pri jadrnici brez motorja prav gotovo ne
bilo; drugače ima jadrnica 2 ja. dri. Opremljena je tudi z ličnim poveljniškim mostom z lepo krmilarico. Tu so tudi kabine za komandanta ladje ter del posadke ter ladijska kuhinja in jedilnica. Ostali prostori za posadko so nameščeni v sprednjem podkrovju. Za tovor. katerega lahko naloži ((Jadran* 360 ton, služita dve skladišči. lahko pa se naklada tudi na vrhu palube.
(Nadaljevanjej
no odstranila nevarnost suše. Postopoma se bo vsa razsežna ravan, ki meri nad 1000 hektarjev, spremenila v pravi vrt.
Tudi v našem okraju je okrajna uprava vodovodov in melioracij začela na bivših ankaranskih solinah z gradnjo na. makalnih kanalov. V avgustu tega leta je upirava vodovodov dobila poseben stroj za izdelavo cementnih blokov, ki služijo za gradnjo kanalov. Delo je tedaj zavzelo večji razmah z namenom, da se dokonča v najkrajšem času. Glavni kanal, od katerega se bodo odcepili stranski namakalni kanali, je že dovršen. Spodnji del ravnine ima že zgrajenega okoli 600 metrov stranskega kanala, iz katerega, bo odtekala voda in namakala niže ležeče ozemlje. Pusta in nerodovitna zemlja bo v prihodnjih letih začela dajati bogate in dobre pridelke. Sedanje kulture, pšenico in drugo bo nadomestila zelenjava. Računajo, da bodo Po dokončanem dedu za namakanje zvišanj kmetijski pridelki za 300 odst.
Tako je uprava vodovodov in melioracij po zaslugi ljudske oblasti lahko začela in bo tudi dokončala zelo važno delo, od katerega bo imela koristi vsa skupnost. Na tem delu Ankarana suša ne bo več ogrožala pridelkov v poletnih mesecih, ker vode ne bo nikoli zmanjkalo.
Krog
V zadrugi sijtujemo boljšo bodočnost
Ze leta 1948 smo ustanovili našo kmečko delovno zadrugo, za katero smo si mnogo prizadevali. Zavedali smo se, da je zadruga podlaga za izboljšanje življenjskih razmer. Združili smo se zato, ker nočemo biti več koloni, ampak svobodni kmeti e in vsi enakopravni, Saj se še dobro spominjamo kako so nas izkoriščali in izže-mali nekdanji lastniki - redovniki.
Skoda, da je naši zadrugi prizadejala letos najpreje poplava veliko škodo. Nato pa je pritisnila še izredna suša. Poplava sam je skoro uničila nekatere površine krompirja, in sicer do 30 odst. nasadoy. Naši nasprotniki so se vsega tega naravnost veselili misleč, da bomo s tem zgubili pogum, vendar so se pri tem zmotili. Ravno zaradi teh naravnih nesreč delamo s podvojeno silo in skušamo zgubljeno nadoknaditi,
obvezali, da bodo prekosili vse dosedanje uspehe, ki so jih dosegle prejšnje brigade, še več, da bodo presegli tudi normo in s tem dosegli ve.čje delovne uspehe.
V resnici so brigadniki ta sklep vseskozi izvajali, pri tem pa tekmovali med četami, kakor tudi med posamezniki. prvi teden dela s° komaj dosegli delovno normo, medtem ko so jo drugi teden presegli celo za 178 odst. in tretji teden naravnost za 243 odst. Tako so nadaljevali ves čas dela na tem tako važnem objektu našega enoletnega gospodarskega plana. Njihovo delo nam je dokaz borbene volje našega ljudstva v današnji borbi za gradnjo neglede na razne težkoče, ki jih srečujemo.
Med brigadniki je vladalo veliko prijateljstvo, delali so s pravo mladeniško živahnostjo in neutrud-nostjo, da jih je bilo veselje gledati. Naš; udarniki pc-nemajo naše nekdanje borce, Ido so se drug poleg drugega borili do zadnjega. Prav danes velja to geslo, ko si naše ljudstvo v tej nad vse naporni __ borbi za gradnjo našega gospodarstva in kulture, brez česar ni mogoče izboljšati življenjske ray-ni, medsebojno pomaga.
Ves čas svojega dela so presegali brigadniki delovno normo skupno za 146 odst.
S {em so izpolnili in celo presegli naloge prvih dni. Tudi tu je treba pripisati veliko zaslugo brigadnikom v toliko, da je postala brigada udarna. Največ priznanja pa gre tovarišem udarnikom, ki niso niti najmanj štedili svojih sil pri opravljanju težkega dela.
Ob zaključku prostovoljnega dela eo bili razglašeni in odlikovani štirje udarniki z zlato, štirje s srebrn« in štirje z bronasto značko. Večje število pa je bilo pohvaljenih. Omeniti moramo tov. Jožeta Valenčiča, ki je bil nenehno dva meseca na razpolago brigadi ter je v vsaki potrebi da-i v pomoč tudi svojo vprežno živino jn vozove. Tako brigadniki, kakor tudi okrajni odbor SIAU mu izrekajo najlepšo zahvalo za vse, kar je prispeval v korist skupnosti.
poleg ročnega dela moramo še omeniti, da niso brigadniki zanemarjal; tudi kulturno-pro-svetnega dela. Večinoma so vsi člani brigade dnevno brali naše liste in jih skupno predisku-tirali, da so bili na tekočem o političnem ter gospodarskem položaju dema in v svetu. Brigadniki so obiskovali tudi študijske ure in pozorno sledili predavanjem ter posegali živahno v razgovore. S tem so si ustvarjali večje obzorje in razgledanost. Ko bodo v svojih domačih krajih imeli večerne tečaje in predavanja, bi bilo umestno da b, se jih udeleževali vsi sedanji brigadniki in ostalo ljudstvo, da bi s tem še bolj dvignili svoj-o kulturno raven.
Ob zaključku udarniškega dela je okrajni odbor SIAU organiziral za brigadnike nad vse lep in poučen izlet v Zagreb, kjer so si brigadniki ogledali mnogo novih in zanimivih stvari Želeti bi bilo, da bi o svojih vtisih z zagrebškega velesejma in iz drugih krajev ob povratku na svoje domove poročali na množičnih sestankih ter seznanili domačine o vedno večjem napredku Jugoslavije,
WWmk
gospodarstvu, čeprav Akademske debate o prora-lase privlečeno zadevo, eunu našega področja naj niko-
pama
močnimi
borbi $ Tržaškim košarkarskim
la priložnost, da se nedeljskem srečat
USPEH	VOLJE	IN	DELOVNE ZMOGLJIVOSTI	JUGOSLOVANSKIH
V hidrocentrali Moste
že montirajo zapornice in tlačni cevovod
Orjaka 46 metrov visoka betonska pregrada hidrocentrale .Moste (ne daleš od Bleda) v soteski Kavčlki čaka na svojo veliko preizkušnjo. V prostorih nove hidrocentrale, ki se bo imenovala «Sava«, ie montira 30 članski kolekti.v mariborske «Hidromontaže» zapornice pri f-btcčriem rovu ter tlačni cevovod, ki bo dovajal vodo do turbin.
Pred' dnevi so delavci «Hi-dromorktaže« na gradbišču \ Moetah spuščali po strmini, o-krog 50 metrov v globino, 4 tone težak del za eno izmed za pornič pri obtočnem rovu. Težavno delo je bilo to. Sploh pravijo v Mostah: oHudičevo je naše gradbišče, kajitj vse naokoli so same strmine!« Nad obtočnim objektom delajo na odrih delavci mladega zagrebškega podjetja «EIektrosonda», Inozemski specialisti so cdšli kolektiv1 «Elektrosanda», ki si je na gradbišču y Mostah nabral bogatih izkušenj, pa uspešno nadaljuje njihovo delo. Mlečno betonsko maso vbrizgava pod visokim pritiskom globoko v skalnato pobočje na Besni strani ob veliki pregradi, da zalije vse morebitne razpoke in čim bolj utrdi skalnato steno, ki bo morala zdržati pri tisk vode, ko se bo napolnilo umetno jezero.
Spodaj pri obtočnem objektu sta domala popolnoma montirani dve manjši zapornici, ki so ju izdelali v ((Litostroju«. Za tretjo največjo zapornico v obtočnem objektu, ki jo bodo spuščali skozi nekaj desetin metrov globok jašek, je že montiran prag. Celotno hidromehansko opremo — tri zapornice za obtočni rov, veliko zapornico v dovodnem rovu, ki leži na levi strani pregrade, tlačni cevovod, pa mnogo dru-feega pošilja kos za kosom kolektiv mariborske tovarne kovinskih konstrukcij ((Franc Leskošek«. To je del velike pomoči, ki jo temu gradbišču nudi Jugoslovanska težka industrija.
Cez nekaj mesecev bodo pr-figlS zaprli obtočni rov. V ko piamdnem prostoru glavnih zapornic. ki jih bodo odpirali in gaipdraii avtomatično, montirajo grablje. Pod pregrado utrjujejo bregove, ki so na levi strani plazoviti, na desni pa studenč-ni. Za pregrado proti Javorniku so že uredili približno 2 do § km bregov. Tu se bo Sava spremenila v veliko jezero. Ce £>o pregrada v soteski Kavčki, k! ima v sredi železobetonske mase vdelani še clve pločevina, sli zavesi, vzdržala velikanski Vodni pritisk in če skozi bregove ne bo prodirala voda, bodo dvignili veliko pregrado v Mostah še za 9 metrov. Na ta način se bo v zbiralnem (akumulacijskem) vodnem bazenu Iphko nabralo še več vode in elektrarna «Sava» v Mostah bo lahko dajala še dosti več električne energije.
Zdaj oblagajo zadnje dele pregrade s težkimi betonskimi kvadri, ki imajo zgornjo plast, po kateri bg silno udarjala voda, iz zelo odpornega porfime-ga betona. Betonske kvadre iz-detujejb pod pregrado v pod-slapju. Porfir pa so nalomili kamenarji iz kamnoloma v Kokri. Čeprav še ni obložena celotna pregrada, se že vidi, da bo pod pregrado v Mostah kakor v cirkuškem toboganu.
Malo niže ob Savi, na gradbišču strojnice, kjer pravkar grade temelje za četrti agregat,
Je že nekaj mesecev najboljša brigada Franca Štora, ki v malt gramoznici blizu strojnice čedno presega normo za skoraj 30 do 40%. Za 3 agregate (tur-bjne z generatorji) so v notranjosti strojnice, ki je skoraj vsa
pod zemljo in sega v globino I Zato so v mariborski tovarni nad 20 metrov, pripravljeni te- izmed 40 varilcev izbrali za e-melji za 3 turbine. Dvanajst | lektrično varjenje cevovoda le
brigad graditeljev nove elektrarne v Mostah se vztrajno bo-ni, da bo čim prej zgrajena nova velika hidrocentrala. Gradbena dela gredo y Mostah proti koncu.
Najtežje delo imajo sedaj graditelji hidrocentrale pri polaganju tlačnega cevovoda. Ko se sprehajaš po teh več centimetrov debelih jeklenih oklepih moraš občudovati lepo in enakomerno izdelane debele varjene šive. V tlačnem cevovodu morajo čakati drug na drugega graditelj Lbetonerji in monterji. Kajti vsak že zvarjen del cevovoda, je treba še posebej diobro zabetonirati. Tlačni cevovod, ki ima 2.8 m premera, pa je blizu turbin čedalje tanjši. Sestmetrske dele, ki jiih šele na gradbišču zvarijo drugega z drugim, so izdelali v mariborski tovarni «Franc Leskošek«. Delo varilcev pri cevovodu, je najbolj odgovorno in najtežje, saj mora cevovod prenesti pritisk dto 50 atmosfer.
4 najboljše delavce.
Kako kvaliteten mora biti cevovod, nam pojasnijo naslednji podatki: Na steni tlačnega cevovoda bn deloval velikanski pritisk vodne mase, tlačni cevovod, ki vodi od globokega bunkerja podobnega vodostana nad strojnico, do turbin, in je dolg 160 m, bo moral pri največji obremenitvi dovajati po-samezni turbini na sekundo do 30 kubikov vode. Zvarjene dele cevovoda zaradi velikosti niso mogli preizkušati na pritisk, zato so jih rentgenizirali. Povezanost zrnc zvarjenih delov pokaže na rentgenski sliki kvaliteto varjenja. To psa se le. poizkusi na posameznih delih. Kdo bi preizkušal 1000 metrov zvarjenih šivov. Treba se je zanesti na visoko kvaliteto dela in na delavčevo zavest.
Na gradbišču nove hidrocentrale «Sava» je pripravljena in dleitoo urejena tudi ražkladalna postaja, ki po svoji velikosti ne zaostaja za srednjeveliko
železniško postajo. Po strmimi bodlo s te razkladalnc postaje,
ki ie blizu vodostana, s posebnim montažnim vozičkom prepeljali do strojnice vso opremo: turbine, ki jih izdeluje ((Litostroj« z vso opremo ter generatorje, transformatorje in drugo električno opremo, ki jo izdelujejo v tovarni «Rade Končar«. Potem bodo lahko končali svoje delo tudi monterji Hidramontaže, ki se že od julija v vse večjem številu zbi-rajo na gradbišču v Mostah.
Velikansko Franeisovo turbino za Moste, ki so jio izdelali V Litostroju in ima 7500 konjskih moči, sp obiskovalci zagrebškega velesejma že občudovali. Podobno turbino so že lani izdelaij za Moste v Avstriji. Bila je natovorjena na vagonih, pa je ruski informbiroj-ci niso pustili čez mejo y Jugoslavijo, marveč so jo odpeljali v Sovjletako zvezo. Toda glej — kolektiv Litostroja se je zagrizel v delo: v izredno kratkem času je sam izdelal načrte in turbino z vso opremo.
OGROMNO DELO PRI HIDROCENTRALI GRE H KONCU. NA SLIKI VIDIMO DEL OBJEKTA MED GRADNJO
Žalosten je pogled na razredčena drevesa v. parku. Nemci so jih posekali nekaj pred svojim odhodom. Stara Njegoševa Biljarda, v 'kateri še stoji Njegoševa, soba, kjer je pisal st>oje nesmrtne verze, bo dobila svoje nekdanje lice. Preuredili jo bodo, da bo taka, kot je bila v. Njegoševih časih.
Med Biljardo in samostanom sv. Petra je nizka, na pol steklena in nenavadna hišica. No* njenih tleh se razteza reliefni zemljevid Črne gore, ki je tu prikazana izredno nazorno. Za turiste zanimiva posebnost. Cim se bo vlada in z njo vsa ministrstva, preselila iz nekdanjega poslopja eZetske banovine» na Cetinju v. Titograd, bo Cetinje postalo turistično mesto. Kot tako bo 'gotovo imelo svoj pomen zaradi svoje slikovitosti in zgodovinskih posebnosti.
l/lehae zupoMaulienu - iluuub pu cvetacu dežela
JimaMca
illMIIIIIIIIII!llllllil!!i!ll||||!l||||||||||||||l!|||i||!||!||||||||||||||||||!ii|||||||||||||||;||||iii||||||||||ii||||||||||||!iij|||||||i|||||||i||||||!||||||||||||||i|||||||||iii|||||||||||||||||||![|||ini!|:||||||!|iiiii|iiiii!ii>
Največja, med temi je muzej. T.o je pravzaprav hiša, ki 'je bila nekoč dom črnogorskega kneza in kralja Nikolaja, naslednika kneza Danila, ki je bil prvi samo posvetni gospodar Cme gore. Hiša je na zunaj podobna navadni, malo boljši in večji meščanski hiši. Njena notranjost pa te s svojim bogastvom kar očara. Strmiš in si v prvem hipu ne znaš razlagati od kje in kako vse to. Baz stene na stopnišču te
gledajo strogo in razumno o-brazi črnogorskih vojvod in veljakov. Mirko Milanovič je imel 60 let, ko se je naučil či-tati in pisati ter potem napisal prvo zgodovino Cme gore. Kdo bi mogel našteti vse sobe. salone, kabinete in opisati dragocenosti v njih. Tako ti je, kot da bi ne bilo res in da se oduija kos filmskega traka pred teboj. V resnici pa se odvija črnogorska zgodovina. Njeni vladike in knezi so znali
d%mcmd ilalmMLi: TAK KOT VSI
(Igralska skupina Cimara v gledališču «Verdi»)
Francoska drama je bila. od nekdaj v pretežni večini moralistična. Tudi Armand Salacrou, eden izmed najbolj igranih in najbolj problematičnih sodobnih francoski avtorjev, ni v tem pogledu izjema. Njegova drama sTak kot vsi» (Un hom-me comme les autres) rti niti svetla, niti posebno lahko prebavljiva. Njena vsebina je moralna bolezen sodobnega francoskega zakona in Salacrou rešuje ta moralni problem z neizprosnostjo vivisektorja, Ce je umetnost ogledalo dobe in družbe, potem nista niti doba in niti družba, ki ju prikazuje Salacrou v svoji drami, posebno razveseljivi. Toda Salacrou je nepodkupljiv resnicoljub, ki noče ničesar olepševati.
Haul Sivet živi m. videz v najsrečnejšem zakonu z Evelino, ki ga ljubi in obožuje. Prepričana je, da ju je narava samo. ustvarila drugega za drugega in zato brez najmanjšega notranjega pretresa, zavrača dolgoletno ljubezen Raulovega najboljšega prijatelja Rogerja, ki je prav zaradi svoje nesrečne ljubezni do Eveline odšel v kolonije, kjer je postal državni to
'Evelina človeka, ki je vzvišen nad vsemi ostalimi in popolnejši od njih, je tak, kot vsi ostali moški. Razmerje ima, ne da bi žena za to vedela, z najrazličnejšimi ženskami, baristkanii, vlačugami in celo Z domačimi služkinjami. Toda ko je že na tem, da bi se spustil v razmerje s svakovo ljubico, lahkoživo mlado kokoto, se zgrozi in pokliče ženo na pomoč.
Ta Raulov svak in Evelinin brat, mladi, lahkoživi Dioniz, je postal prava nadloga Raulo-ve družine. Pred nekaj leti je prišlo njegovo ime v časopise, ko je skušal zadaviti v. kopeli staro gospo Berto, ki je bila vanj zaljubljena. Toda namesto Dioniza je prišla V ječo njegova mlada ljubica Ded, ki ga je baje navedla k zločinu. V drami vidimo gospo Berto, ki vdere v Raulovo hišo s svojo služkinjo, ki ni nihče drugi kot Ded, ki je pravkar prišla po odsluženi kazni iz ječe. Gospa Berta namreč misli, da bo po njej pridobila nazaj Dioniza, v katerega je noro zaljubljena in o katerem pravi, da je njena poslednja ljubezen.
Evelina zaupa možu, da jo
žilec. Toda Ram, v. katerem vidi njegov prijatelj že dolgo na
skrivnem ljubi. Roger, ki ve, kakšen je p resnici Evelmin mož, zabrusi temu v. obraz, da :e ničvrednež in da sta i on i Evelina, ljubila nekega povsem drugega Raula. Ta obdolžitev zadene Raula t! živo. Zruši se pod bremenom svojega dvojnega življenja in izpove Evelini svoje skrivno ljubezensko živ,-Ijenje.
Evelina zapusti še tisto noč moža in hišo. Mož jo vso noč čaka buden in ko se žena končno vrne, da bi pozdravila otroka, noče povedati možu, kje in kako je prebila noč. Moža zagrabi blazna ljubosumnost, t vda kaznovan bo s tem, da ne bo nikoli izvedel, kje je bila in kaj je v resnici počela tisto noč njegova žena.
Taka je p. najsplošnejših obrisih vsebina te Salacroujeve drame. Delo je napisano z peli-ko odrsko spretnostjo in z globokim poznavanjem človeka in njegovih slabosti. V njej je veliko grdega in mučnega. Toda v svojem bistvu nosi vendarle s seboj veliko etično problematiko, ki se izraža v izpovedi krivca in o. njegovem očiščenju.
Ne morem reči, rla me je igra vseh igralcev, enako zadovoljila. Zdi se mi, da je delo v celoti zagrabljeno prepovršno, Vsekakor je bila najodličnejša stvaritev, večera madame Berta, ki jo je igrala Renata Seri-pa. Njen burlesken pijanski humor je učinkoml grateskno v kontrastih z izbruhi zaljubljenosti starke, ki se sapia zaveda svoje sntešnosti. Originalen tip je ustvarila Marika Spada v kuštravi služkinji Ani. Kokoto Ded je igrala Andreina Paul z malce prostaškim šarmom, ki je bil podan dovolj pristno.
Težo večera je prevzel nase vodja skupine L. Cimara, ki je iara.l Raula. Podal je živčnega, egoističnega moža, ki slepo sle di svojim strastem, dokler se pod bremenom svojih grehov moralno ne zruši. Igralsko je pokazal veliko znanje in zmogljivost, vendar se mi prav ob prehodu iz razvratneža v skesanega grešnika ni zdel dovolj prepričljiv. Evelino je igrala Lida Ferro fino in diskretno, morda vendarle preveč diskretno. Isto bi dejal tudi za Alberta Carlonija, ki je podajal Raulovega očeta, Igralci ostalih vlog so pokazali odrsko znanje, ne da bi bili ustvarili izrazitejše kreacije.
Predstava je učinkovala s svojo mučno problematičnostjo, ki utegne bi ti pereča tudi za tržaško meščansko občinstvo, igralci so bili deležni ploskanja, nekateri tudi pri odprti sceni.
VLADIMIR BARTOL
pred Turki ohraniti njeno svobodo. Istočasno so znali tudi izkoristiti mednarodni ugled, ki ga je imela njihova državica zaradi borb s Turki. Zaščito, so iskali V carski Rusiji, ki je bila Crni gori naklonjena iz lastnih interesov na Balkanu in zaradi tega «ker so Črnogorci uničevali turško silo, ki je bila tudi Rusiji sovražna». Zaradi teh tradicionalnih vezi med Crno goro in Rusijo je Sovjetska zveza polagala ob resoluciji vse upe, da bo v Crni gori s Kominfor-mom uspela. Pri tem je napravila samo eno malo napako. Po-zabila je, da Črnogorci ljubijo svobodo, dg jim je ta, nadvse in da s svojo razumnostjo znajo presoditi, kaj jim je dala nova Jugosldirija. Pod staro Jugoslavijo so bili zapostavljeni, za njihovo deželo ni bilo denarja. Nova Jugoslavija ni šla preko črnogorske zgodovine in ustvarjanja črnogorske narodnosti. K rešitvi narodnega vprašanja pristopa dejansko z gospodarsko pomočjo, ki jo daje zaostalim republikam, da se dvignejo na stopnjo naprednih in jih čimprej dosežejo. Črnogorsko ljudstvo občuti to na vsakem koraku, ki mu odkriva, prepad med preteklostjo in sedanjostjo. Razlika je tako velika, da je vsaka primera nemogoča. Ce je bilo v preteklosti toliko zaostalosti, ne nosi t6 ljudstvo nobene krivde. Krivdo pa 'nosi vsa ostala Evropa, ki je rhirno gledala, kako Črnogorci krvavijo v bojih proti Turkom. Iz lastnih teles so tvorili jez, da se poplava turške vojske ni razlila Po ostalih evropskih deželah in so se te lahko mirno kulturno dvigale.
Mnogo prebitih, razcefranih a zmagovitih zastav, mnogo Turkom zaplenjenega orožja nam o teth priča. Evropski vladarji so morali nehote čutili hvaležnost do male Crne gore in že zaradi vljudnosti pošiljali darove gospodarjem Crne gore.
V muzeju je posebna Njegoševa soba z Njegoševim portretom, ki ga je izdelal slovenski slikar Tominec in predstavlja Njegoša kot vladiko. Dalje — doprsni Njegošev kip, delo kiparja Meštroviča. «Gorski veneča p. vseh evropskih prevodih in ostanki Njegoševe knjižnice. Ko je bil v. Rusiji posve-
čen za vladiko, so mu morali sešiti nova svečana oblačila. Njegovi visoki postavi — 2,08 m — so bila oblačila, ki so jih imeli tam za, te prilike, vsa premajhna. Jetika mu je naglo-dala zdravje in umrl je komaj 37 let star. Samo za dobo njegovega vladovanja so se Črnogorci štiriindvajsetkrat borili s Turki.
Njegoš je bil lep človek, kot so bili vsi iz družine Petrovičev, ljudje lepe zunanjosti in bistrega razuma. Sem je prišel po ženo italijanski kralj Emanuel in vzel eno izmed šestih Nikolajevih hčera.
(Nadaljevanje sledi) MARA SAMSA
GOSFOD1E § TJL®
T TRGOVINA • M DU STRI JA • PROMET* FINANCEj
GiornalediTrieste„inVU:dvestališGi>
gledani skozi prizmo pariškega zasedanja OEEC.
se izpreminja v gospodarsko komando atlantskega bloki Gospodarska politika in praksa v tržaškem gospodarstvu
gar ne premotijo. P*:} so p svojimi ugotovitvami manj leto, dve pomeni poročilo VU za uradno priznanje tega, trdila kritik^SeV^,«g nje« ne zaradi zaradi namenov odlccimh^' gov, kar pove že cas <#* takšnih «priznanj«. Razen n pisci pregledov Poza ,L tff#
pomeni razmeroma vei e* ( tek rednih državnih ^ nad izdatki velikanski P davčnega vijaka, Ki j®^.. a časni krizi male obrti pogosto neznosen *	,
viičen. Tudi bodo uradna ^, lahko vsak čas obrnita*!j pričela govoriti o lanci področja, ki edinole odloča pri I**"®«* tivaosti ali pasivnosti'. U lanci pa VU doslej ni ^ o/bjavila popolnih tudi so jo z razni* sS p jali. Toda, če ho de tudi «balanee of VcC, v besedo ali V dar, za spl«ni razvoj * ^ ga gospodarstva, gtaniški promet sta ^ ši trenutno dve stvar-’ Lpo-za-sanje konkurence sev* ^
padnih luk, ki J'lhi * sl# čitali, ameriški 0«®* M, povezati v nekak.™ tfoVa« je Zapato
ospredju v oj alko-» - ra2yo! priprav. 2. možnosti _ jg srednjeevropskega P1® jjoda zi Trst proti Daljnem ^ Za Trst slabo kazet -^ primerih- V prvem, 'smetil
gospodarsko težišče ^ nov v Evropi nedv^jOT,^ Nemčija. V drugem,	r.«
ni blok, ki gospodari * drU8e želi češkoslovaškega >• w K
ga prometa skozi 1 'y&cte okrepil gospodarsko^ pri tumgove Kitajske. F pog*Je
železniškotarifnih	uf
njih o plačilnem P«* bjj d» gah brodninah ud. J ^jot slej' pri nas dosledno ji s tema dvema ug°t°vlL*jo * (alm dosledno v
«Ni nikaka skrivnost, da so Američani predlagali, naj postane ECA y Washington,u, in z njo vred! vse podobne misije v prestolnicah raznih držav, ki sodelujejo pri ERP, nekakšen urad za zbiranje zalog in u-smerjanje posameznih proizvodenj v okviru atlantskega pakta. y Parizu n. pa-, govore sedaj že odkrito, da je treba priključiti OEEC in njegovo mednarodno tajništvo Atlantskemu svetu, čeprav previdno, da se izvzameta Švedska in Švica, ki nista članici te gg sveta«. Tako poroča dopisnik «24 ORE», ki se je osebno udeležil pariških sej OEEC odbora ministrov Marshallovih držav. Dodaja že, da se je doslej nabralo preveč raznih mednarodnih gospodarskih ustrojiev in odborov ter da bo treba «malce pomesti po terenu, da ne ti razmetavali de nar zg potovanja in prestavitve uradnikov, ki prihajajo in odhajajo brez določenih nalog«. Potrebna ie koncentracija, nekak «pool» tudi za te organizme. Ker sloni politika Zapada na ERP in atlantskem paktu je na dlani, da pomeni «pool» iz teh dveh ustanov, z vključeni em vseh ostalih, najprimernejšo ((racionalizacijo«.
Od Rariza do Trsta j.e precej daleč. Zdi se nam, da bo to pot bliže kot od' Trsta do Rima. Daytonova afera sicer tudi do neke mere pojasnjuje polemike med stališči VU in vladriih de-makristjamskih krogov, ki jih za,stopa ((Giomale di Trieste«, vendar je pariški komentar ne-posrednejši. Trst je pod upravo anglo-ameriških sil, torej ga imajo ustanovitelji atlantskega bloka neposredno v rokah. U-prava je povrhu vojaška, torej imamo pri nas največjo ((koncentracijo«, ki je sploh možna in preko tukajšnje misije ECA je tudi gospodarska povezanost najlažja. Politični oziri sq doslej narekovali VU, da potiska v ospredje vlogo Rima pri tržaškem gre za
Zadnje čase pričenja VU sama-, skupno z ECA misijo, v poročilih za osrednjo upravo ECA ustvarjati novo stališče, zlasti z določeno objavo in obdelavo gradiva, ki je za tezo o povezavi Trsta z Italijo neugodna; To pomeni, da sicer ne bo še popolnoma izpremenila splošne gospodarske prakse, toda komanda nad tržaškim gospodarstvom se znova močneje in odločno koncentrira v rokah VU. Zmanjšujejo se odločilne možnosti rimskih ministrstev in s tem tudi možnosti tukajšnje vladne stranke in njenih gospodarskih ((strokovnjakov«, ki so upali po mešanem odboru (VU-italijanska vlada) v Rimu priplezati do važnejših položajev pni nas.
Od tod njih jeza, ki sicer najde odmeva le V omejeni polemiki demokr Lst jansk e ga glasila. Toda, ker VU verjetno ne misli na bistvene izpreme,mbe, ostane vse pni tem. Da .takšnih bistvenih izprememb v notra-njegospodarskem pogledu ni pričakovati, izhaja iz zakono-dajne in upravne prakse oblasti tudi na gospodarskem pod; ročju. V odnosih do inozemstva, Žal, tudi ne kaže drugače, ako vzamemo za podlago tej sodbi mnenje, ki so ga uradni krogi izrekli o bodoči funkciji tržaškega velesejma. Med drugim naj bi ((razširil svoje delovno področje, s posebnim ozirom na njegovo specializacijo tj. funkcijo povezave med zapadhiim svetom in deželami za železno zaveso«. Ker je jasno, da Trst ni in ne mcre (že po svoji zemljepisni legi ne), dobro služiti tej funkciji, marveč je po tradiciji in položaju namenjen za posrednika med Srednjo Evropo in Sredozemljem, Bližnjim,' Srednjim in Daljnim vzhodom, bo tudi jasno, da sloni naša sodba na solidnih osnovah. Sicer pa, če bi se zmotili in bi se ((tržaška vrata« zares odprla tem boljie za Trst!
V SOBOTO IN NEDELJO TRI MEDNARODNE TEKME V KO
Ljubljanska «EnelnesP
In maribcrskl	boste	dostopala	t	^
Tudi za ljubitelje košarke bo v soboto in nedeljo nekaj posebnega. Moška ekipa košarke ljubljanske »Enotnosti« bo v soboto in nedeljo igrala dve tekmi z našimi najboljšimi ekl. parni košarke in to je z Inter in Tržaškim košarkarskim klubom. Zenska ekipa mariborskega aPoleta« pa bo Igrala eno tekmo s tržaškimi dekleti.
Enotnost Je odlična eldpa, saj sodeluje tudi na Jugoslovanskem državnem prvenstvu. Njihova igra je hitra in tudi preciznosti Jim ne manjka. Bilo bi zastonj govoriti o tej ekipi, kajti vsaka razlaga bi bila odveč.
Tudi o naših ekipah bi ne smeli izgubljati preveč besed, saj je vsem našim športnikom znana zmožnost naših igralcev. Ekipa Interja, ki smo Jo že v pretekli četrtek občudovali v
klubom, je sestavljena iz zgolj
mladih dijakov, med katerimi se visoko nad drugimi dviguje komaj petnajstletni Juraga, ki je resničen talent v tej panogi. Ta mladi igralec je bil tudi na študentskih igrah v Ljubljani splošno priljubljen pri tamkajšnjih gledalcih zaradi svoje elastičnosti, hitrosti in preciznosti strelov na koš. Druga ekipa, ki nas bo zastopala, je že toliko znana in opevana eki. pa Tržaškega košarkarskega kluba in je sestavljena iz pri nas zvenečih imen na tem polju. Micol, Corazzi, Licinianl, Verita in ostali so imena, ki jih pri nas pozna vsak ljubitelj Prav tema dvema eki-je bila poverjena naloga, branijo naše barve pred in borbenimi atleti, ki k nam v goete iz
Tudi naša dekleta bodo imena
srečanju, ki bo
Srečni in nesrečni motociklisti v Kopru
SLIKI NAM PRIKAZUJETA SREČNEGA VESNA VERJA, ZMAGOVALCA V SVOJI SKUPINI Z NEKATERIMI ČLANI TRŽAŠKEGA MOTO KLUBA TER ZAGREBČANA VELJKA METZA, KI SE JE PRI DIRKI HUDO PONESREČIL
med žensko ekipo mariborskega »Poleta« in med žensko ekipo Interja. Naša dekleta se z vso ljubeznijo pripravljajo na to tekmo in njihovi treningi dokazujejo, da so se tudi one povzpele na dostojno stopnjo v tej panogi športa. Nc smejo pa preveč zaupati v uspeh, kajti mariborska dekleta so tudi borbena in hitra. Prav zaradi tega se bodo morale boriti od začetka do konca, če bodo hotele prinesti zmago našim barvam.
Gostovanje Proseka in Kontovela v Sežani
Domačini
premagali goste
Po nedavnem gostovanju Opčin v Sežani sta sedaj prišla na vrsto tudi Kontovel in Pr°' sek, ki sta v nedeljo odšla nekoliko čez mejo ira igrala dve prijateljski tekmi s sežansko A in B enajstorico. Sežansko ljudstvo je množično prihitelo na igrišče, da prisostvuje dvema tekmama in se nekoliko razvedri. Vsekakor lahko trdimo, da sta bili obe tekmi izredno lepi. in kar je glavno, sta potekli brez kakršnih koli Incidentov in v resničnem športnem tovarištvu, kot sc spodobi.
SEŽANA B-KONTOVEL 3:1
Sežana prične takoj z napadi in že po 15’ doseže Perhavec iz kota prvi gol dneva. Kontovel odgovori, toda šele v 23’ dobi Bukavec žogo, ki jo poda Starcu in ta brez premišljanja izenači. Obe enajstorici se menjavata v napadu, vendar vse do prvega polčasa ni nikake novosti.
Sele v drugem polčasu se Sežana nekoliko razživi in preide v napad ter je Perhavec ponovno poklican, da z močnim strelom pretrese mrežo svojih gostov. Po krasni akciji sežanskega moštva pa dosežejo domačin'! ob 22' po zaslugi Pir-javca zadnji gol dneva, ki je tako potrdil boljšo igro domačih napadalcev. Postavi sta igralt kakor sledi:
SEŽANA: Pirjevec; Cebulec,
V^°'r
Bratoš; Rebula, ^Ig°npirJaV£'
nič; Jazbec, Urš.
Perhavec in Kerse fr* m, KONTOVEL: Ban, gtoto H, Regent; Stoka	B..*»
Trampuž; Daneu, Sta vec, Daneu in Re®	(j:l>
SEZAMA
takoj preiti v v gjlo. pLjel
je po e,—..... .jndstv1" j t»
svoje moštvo v vod g0l Padovan doseže drušpr«^
Padovan w«—- . .xni tv Sežano, ne da bi	0t>	((i
mogel sploh prose^.
bo. Sele nato je * - ln r. razvijati rivalu.«	,•	j,
hajal v napad, ^arslcerl»v> neslo v 45’ ulP«h'	vri	}j
presenetil doma**«#* Pignatarja ter mu * glavo žogo v m.	&
V drugem P01«-8® SeHj zabil tretji go 28 n8P» ti.
začel tedaj vfS
Prosek je zace.	n«
i„ v 35’ je bilf da skrajša raz ,.ntr|kova Jjt pritiskal na na5P ačj'ti, v* ta in skušal iz*magini zastonj, kajti d odloiSno njihove napade	^
jali-	pr	ei^J
Enajstorici sta	o5(s
občinstvu v sledečih v J
SEŽANA: pigr'aUScver, jL vlč, Štolfa; Plaze‘ebSeC, Kr Čič; Padovan, ^	g.
Hren in Paternost.	r
PROSEK: Prase husU. Lr. tar; Daneu, Mai«
Skerlavaj ,.n
Starc.
u ttm miru ul,ešž’"'
za
Jutri v Če^val P« v košarki nadel* čem sporedu:	m
Ob 19 SV. KR12 ’ tR2A Ob 20 OLIMPIJA *	v1).
kosabski * p*
rta '£l
Igre bodo_»« na »Prvi
maj«
p^NISTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, IH*_J'?d*.“” feleton Itav.	Jn	94-831.	—	Foltnl	predal	592.	—• UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dni; FLRJ: lzvod *'®°’
SL 20. rt Telefonska št. 73*38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Slrint 1 stolpca: trgovski 60, finančno* upravni 100, osmrtnice 90 lir. ZaFLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik Stanislav RENKO, rt Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l*II., Tel. 11*32 • Koper, Ul. BattlsU 30ia-I, Tel. 70.
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Za!oinBt«o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega xn0tt0%q3* ' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči raču« pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškeea tiska