ZIMSKA POKRAJINA PRI  METLIKI
PO OTONU JULIJU BIERBAUMU   —   PAVEL SROSELJ
Štiriindvajset dni
že sneži.                                                    jjH
Usmili se bogl                                                ^^H
Črez polje in log,                                            ^^M
črez dol in črez breg                                       ^^M
sneg, samo sneg,                                            ^^J
sneg vseokrog.                                                ^^M
Posebno tam doli                                           ^^M
okoli Metlike.                                                   J^M
Kot metle pošastno velike                  ¦               Jj^H
štrlijo topoli                                                      ^^H
brezizrazno                                                      ^^H
v ozračje prazno.                                            ^^H
Na njih pa sedijo gavrani, črni, kot saje.        ^H
Prhaje                                                    -                       ^H
dvigajo krila in glasno vrešče.                       ^^H
Avbe!                                                               ^H
Črni gavrani — in snežno polje!                    ^^H
Da so Ijudje,  porekli bi ho in ha!                  ^^M
Ker so gavrani — pa pravijo kral                   ^^M
To pa pomeni pri njih poleg ,,da"                  ^H|
tudi ,,ne".                                                                ! Pa kaj bi zato, saj vseeno nam je. Saj nismo gavrani.
Osem fantičev prihaja iz gozda ob strani,
drug za drugim gredo po gazu                       ^^
kot goske.                                                        ^^t
Zmrznjene noske                                            ^^H
imajo, ušesa zardela,                                     ^^M
nič več ni družbica naša vesela,                   ^^H
tudi nogš jih skelijo v vetru in mrazu.          ^^H
Lahko bi slišal jih, ko govorijo,                      ^^M da prepogosto se to v tej zemlji dogaja.         ^^M
Poleg vsega še en volk se nahaja.               ^^M
V kratkem pa                                                  ^^|
odfrčijo gavrani                                               ^^H
drugam,                                                           ^^^ tudi fantiči v poljani
niso več tu, temveč tam.                                      < (Menim: odšli so neznanokam.) Sneg se stali, in volk se iztegne. Pa sa} nas zamimati to ne utegne.
OO                                                                                     (GleJ rlsbo na prednjl strBtnll)