Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
46. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 21. 0KT0B114, 1910.	LETNIK XIX.
HOTEL PRELETETI ATLANTSKO MORJE.
Podjetni Walter Wellman s peterimi tovariši v zrakoplovu “America”.
POSKUS SE JE PONESREČIL
Vihar je strl zrakoplov, a drzne zra-koplovce rešil neki parnik.
New York, 19. okt. — Walter Wellman in ostali peteri člani ponesrečene ekspedicije čez ocean v vodljivem zrakoplovu “America”, ki so bili 360 milj od rta Hatteras rešeni preteče smrti vsled utopa, še sedaj mislijo, da je polet z zrakoplovom čez Atlantski ocean v Evropo mogoč. Wellman in njegovi tovariši se nahajajo na krovu parnika “Trent”, ki je prišel ravno o pravem času, da je smele zrakoplovce rešil.
Wellman pravi, da. je vodljivi zrako--plov “America”, ki se je dvignil v soboto, srečno doplul v nedeljo na morje, a potem zašel v'severozahoden vihar, ki ga je spravil popolnoma iz njegovega teka. Noč je napočila in ekvilibrator je plesal na valovih, preteč zrakoplovu vsak hip s pogubo. Posadka se je vedla hladnokrvno, a je bila zelo utrujena, in drug za drugim so legali spat, prepričani, da se prebude v vodi. Vso pozornost so obračali na to, da ostane “America” v ravnotežju in so metali gazolin čez krov. Ekvilibrator je odrinil spet dalje nego doslej in pretil odtrgati rešilni čoln. Wellman je pripovedoval potnikom “Trenta”, da je določil smer proti Azorskim, otokom, a veter se je menjaval in gazolin je izginjal, in tako ni bilo mogoče doseči otokov.- Potem so jeli upati na Bermudske otoke. V ponedeljkovi noči so spet vrgli čez krov mnogo gazolina in pokvarjenih strojev, da vždrže zrakoplov v ravnotežju. V torkovo jutro je prišla rešitev.
Parnik “Trent” so zagledali v daljavi dveh milj in mu dali znamenja. Rešilni čoln je bil srečno spuščen doli, pri čemer je kapitan Vaniman spustil zrakoplov skoro do morskega površja, dočim je inženir Simon vodil spuščanje čolna. Veter bi bil skoro prevrnil rešilni čoln. Olajšana “America” je sfrčala v zrak in hitro izginjala izpred oči. Wellman pravi, da ni čutil nič žalosti nad izgubo zrakoplova, ker ga itak ne bi več mogel rabiti, tako poškodovan je bil.
Iskrna brzojavka na newyorški časopis “Times” je donesla prvo vest o rešitvi zrakoplovcev z britanskega poštnega parnika “Trent”.
Posadka zrakoplova je obstajala ob njegovem vzletu iz šesterih mož, z Walter Wellmanom na čelu in Vani-manom kot prvim strojnikom. Zrakoplovu so nameravali dati plovno hitrost 26 milj na uro. Ker je Evropa oddaljena 3,000 milj, je lahko prera-čuniti, koliko časa bi potemtakem trajalo, da bi zrakoplov preletel “veliko lužo”.
Smotkarnice spet odprte.
Tampa, Fla., 17. okt. —• Petintrideset smotkarnic, ki so bile zaprte izza izbruha štrajka smotkarjev dne 25. julija, je spet zaposlovalo. Kačih 100 mož se je zglasilo k delu. To je menda začetek koncu štrajka. Petdeset avtomobilov z nad 200 trgovci in obrtniki, ki so bili zapriseženi kot posebni policaji, se je vozilo po ulicah v West Tampi in Yber City ter je preprečalo shode štrajkarjev in njihovih šočutm-kov. Več oseb je bilo dejanih v zapor, a izgredov ni bilo. Smotkarnice sedaj poslujejo po pravilih “odprte delavnice”. Neki odbor iz meščanov je zajamčil zaščito delavcev in delodajav-cev.
Premogovniki v Alaski.
Washington, D. C., ■—- Po večmesečnih poizvedbah so uradniki glavnega zemljiškega urada nabrali dovolj dokazov, da so mogli podati obtožbe proti več osebam, ki so si na baje sleparski način prisvojevali pravice do dragocenih premogovnikov v Alaski. V tem slučaju gre za 25,000 akrov premogatih zemljišč v Bering Strait distriktu, kjer se nahajajo tudi “Cunningham claims”, katera prisvojevana zemljišča so znana iz pravde BalliiSger-Pinchot.
Štrajk odložen.
St. Louis, Mo., 18.- okt. — Nameravani splošni štrajk rokodelcev, ki so v službi Missouri Pacific & Iron Moun-tain sistema, je James O'Connell, predsednik strojniške unije, odložil do četrtka. Poslovodja Sullivan je brzojavil O’Connellu, da bo dotlej dosežen sporazum.
Nesreča v jeklarnici.
Pueblo, Colo., 14. okt. — Ker se je prevrnila posoda z raztopljenim železom v tukajšnji jeklarnici “Colorado Fuel & Iron"-kompanije, sta dva moška zgorela in trinajst drugih je bilo hudo ranjenih.
Iskanje ponesrečencev.
Starkville, Colo., 13. okt. — Trupla še štirih žrtev nesreče v Starkville-rudniku so reševalci spravili na dan, tako da je število spravljenih trupel naraslo na 18. Štiri nadaljnja trupla, ki so bila odkrita v zadnjih štiriindvajsetih urah, se morda spravijo na površje tekom dne. Še vedno ni potihnila govorica, da se je 20,»ali več rudarjev v hodnikih "L” in “K” zadušilo vsled strupenih plinov. Rudniški uradniki pa trde, da so bili vsi ponesrečenci v rudniku vsled eksplozije na mestu u-smrčeni in da ni doslej noben reševalec prodrl do onih oddaljenih hodnikov.
Kovinarji zaštrajkali.
Philadelphia, Pa., 15. okt. — Tu je 1000 kovinarjev ostavilo delo, da izsilijo uvedbo osemurnega delavnika in plačevanje najmanjše mezde po 36c na uro. Doslej so delali kovinarji na dan po deset ur, in nekateri izmed njih sp baje zaslužili samo $10 na teden.
IZ ST. LOUISA LETELI V GANAOO.
Mednarodna zrakoplovna tekma za James Gordon Bennettovo zlato kupo.
NOVI REKORDI ZA DALJAVE.
Veter raznesel zrakoplove v razne severovzhodne kraje.
St. Louis, Mo., 19. okt. — Šest izmed zrakoplovov, ki se udeležujejo mednarodnega zrakoplovnega tekmovanja, začetega v St. Louisu v ponedeljek, je bržkone že preletelo Huronsko jezero in Georgia Bay v Ca-nado ter se nahaja nad 700 milj severovzhodno od tukaj. Sedmi zrakoplov, imenovan “Duesseldorf. der Zweite”, je preletel po zadnjem poročilu Sutton Bay, Michigan, ter menda krenil čez vzhodni konec Gorenjega jezera v Ontario. Od shoči ni od nobenega zrakoplova natančnega poročila. Ontario je velika pustinja, ki. jo križa le malo železni.c. Če je kateri zrakoplov zašel v tamošnje gozdove, utegne preteči več dni, preden bo mogel zrakoplovec brzojavno sporočiti o svojem izkrcanju.
Zrakoplovci so bili zdaj do opoldne že 40 ur v zraku. Leta 1907. se je izkrcal zmagalec pri tedanji zrakoplovni tekmi, pozneje ponesrečeni Oskar Erbsloeh, pri Asbury Parku,
X.	J., ko je preletel 873 milj v 39 urah in 55 minutah. . Leta 1908. pa je. bil kapitan Theodore Schack iz Berolina 73 ur v zraku; sedanje tekme se udeležuje tudi on s svojim zrakoplovom “Helvetia”.
Little Current, Ont, 19. okt. — Velik zrakoplov je letel ponoči čez Ma-nitowaning, Little Current in Mani-toulin v severovzhodni smeri. Kapitan parnika “Keenan” je prvi zagledal zrakoplov malo pred polnočjo. Parnik je zapiskal in zrakoplov se je odzval z rogom. Bil je v višini 1500 čevljev.
St. Louis, Mo., 19, okt. — Alfred Leblanc, krmar francoskega zrakoplova “Isle de France”, se je izkrcal blizu Pogamasinga, Ont., 700 milj daleč od St. Louisa, v neki hosti.
John D. daroval spet $3,820,000.
New York, 17. okt. — Povodom otvoritve nove bolnišnice, ki je v zvezi z Rockefellerjevim zavodom za zdravniške preiskave, je petrolejski bogataš John D. Rockefeller ustanovil nadaljnje darilo $3,820,000 za bolnišnico, tako da je Rockefeller skupaj daroval za omenjeni zavod ogromno svoto $8,-
240,000.	Vsa njegova dosedanja darila v človekoljubne, odgojne in znanstvene svrhe pa znašajo nič manj nego $125,004,662.
S svojim zadnjim darilom je omogočil, da omenjeni zavod razširi delo znanstvenih preiskav po laboratorijih v splošno korist človeštvu.
Slučaj Charlton.
Taft na Ellis Islandu.
New York, 19. okt. — Predsednik Taft je imel med svojim tukajšnjim bivanjem priložnost, ogledati si način odpravljanja priseljencev na Ellis Islandu. Ostal je pet ur v prostorih, kjer se toliko upov izpolnjuje in tudi toliko razbije.
Ko si je gospod Taft ogledal odpravo v celoti, je prisostvoval odpravi več slučajev, v katerih je bil dopust priseljencev zadržan in pri katerih je predsedoval priselitveni kosimar William sam. In za dotične priseljence, ali vsaj za večino od njih, je bila navzočnost predsednikova srečonosna, kajti prav mnogi so bili pripuščeni po pripr■ •očilu predsednikovem, ki bi bili sicer gotovo poslani nazaj v starš domovino.
Gospod Taft se je sam udeleževal zaslišavanja pozvancev. Zanimiv slučaj je bil oni nečega walliskega rudarja, ki hoče s svojimi sedmerimi o-troci brez matere poskusiti svojo srečo v Ameriki. Po odredbi predsednikovi se je smela družina izkrcati.
Drug slučaj je bil oni neke Italijanke z njenimi četverimi otroci. Soprog je prišel že poprej v Ameriko, ampak priselitvene oblasti so trdile, da ne zasluži dovolj za preživljanje svoje družine. Gospod Taft je bil pa drugih misli, in tako je smel mož vzeti svoje drage s seboj.
Tudi več priseljencem-ploskonožcem je navzočnost predsednikova koristila, da so se smeli izkrcati.
Skozi cigalico morajo.
New York, 16. okt. — 2500 novodo-šlecev je spet moralo skozi priselitve-no špano na Ellis Islandu, in od njih so se prav mnogi prijeli za inkvizicijo. Pred začetkom novega prihoda se je nahajalo 530 priseljencev na otoku, ki še niso bili zaslišani pred inkvizicijo, in skupaj je bilo 1400 oseb pridržanih ali izključenih. Med izključenci se je nahajal Jos. Smykal iz Bremena z dvema otrokoma v starosti 8 do 15 let ter s svojo 13 let staro nečakinjo Matildo Eichmann, katero je hotel spraviti k sorodnikom. Namenjen je bil v Oakland, Col. Zaradi svoje nečakinje. katere starši so v stari domovini, je bil tudi' Srnykal S svojima otrokoma izključen.
Priseljevanje iz Avstrije.
New York, 15. okt. — Iz Avstrije je dospelo v septembru 6,572 priseljencev, 3,829 moškega in 2,743 ženskega spola; priselitev iz Ogrske je znašada 6,231 oseb, 4,021 moških in 2,210 žensk.
Usodna eksplozija.
Sarstedt, Prusko, 18. okt. — Eksplozija v Siegfried Kalijevem rudniku je povzročila požar, ki je zajel 15 rudarjev v jami. Do večera je bilo spravljenih na dan štirinajst trupel.
Ustrelil rojaka.
Iz Clevelanda, O., se poroča, da je bil v nedeljo v Newburgu rojak Anton Šuštar ustreljen v trebuh in je med vožnjo v bolnišnico umrl. Ustrelil ga je rojak John Rozman iz Col-limvooda, ki zdaj sedi v ječi. Vzrok umora neko dekle.
SPET NESLOGA
MED SLOVANI,
Edinole Čehi nastopili proti trozvezi v avstrijski delegaciji na Dunaju.
LUIG! LUCCHENI SE OBESIL.
Morilec avstrijske cesarice Elizabete izvršil v ječi samoumor.
Dunaj, 19. okt. — Avstrijska delegacija je dovolila brez izjeme vse kredite za vnanjo politiko. To pomenja po splošnem mišljenju največje zaupanje za uspešnega voditelja avstro-ogrske vnanje politike, grofa Aehren-thala, čegar poročilo je napravilo izreden vtis.
'Toda za veliki dogodek delegacij-skega zasedanja se tukaj smatra odkrita izpoved večine Slovanov, to je, Poljakov, Rusmov in Jugoslovanov, ki so se izrekli za trozvezo. Kot zelo pomenljivo se poudarja, da so bili Čehi, z dr. Kramafžem na čelu, pri svojih napadih na grofa Aehrenthala in trozvezo osamljeni. Ta ločitev v vrstah Slovanske Jednote, kolikor se tiče vnanje politike, je po sodbi nepristranskih (?) ljudi nepričakovano u-godna in upapolna (1).
Dunaj, 18. okt. — Češki voditelj dr. Kramarž, ki je v delegacijah zasmehoval “nemško nibelunško zvestobo” in pobijal tesno zvezo Nemčije in Avstrije, je povzročil v delegacijah pravcat dirindaj. Iz slovanskih krogov samih je navstala odločna opozicija proti Kramaržu; In sicer ne samo odstrani Poljakov, marveč tudi iz tabora velike slovanske jednote, kateri pripadajo Jugoslovani.
Poljski in jugoslovanski govorniki so odločno nastopili proti Kramarževim besedam. Posebno dvorni svetnik Ploj (Slovenec) je najostreje obsojal politiko in iluzije češkega voditelja. Poljski govorniki so enodušno izjavljali, da je stališče, katero zavzema Avstrija v trozvezi, za poljski narod primeroma najboljše.
Dunaj, 15. okt. — Pri formalni otvoritvi avstrijskih in ogrskih delegacij je bil cesar Franc Jožef osebno navzoč. Vladar je odgovarjal na pozdravne nagovore predsednikov. Prestolni govor, ki ga je cesar osebno prečital, je z zadovoljstvom poudarjal uspešno mirno priklopitev Bosne in Hercegovine in kazal na to, da se je evropski položaj, ki je bil nekaj časa napet, razjasnil. Potem se bavi prestolni govor s trozvezo in pravi, da sta se zvezi z Nemčijo in Italijo še bolj utrdili, a tudi razmerje do drugih velevlasti je zadovoljivo.
Socialisti očitajo nezakonitost delegatskih mandatov. Podali so formalen protest proti sklicanju delegacij.
Skupni minister vnanjih zadev, grof Aehrenthal, je pojasnil splošni politični položaj in potem predložil višnjevo knjigo. Pomorski poveljnik grof Montecuccoli je podal rdečo knjigo. Primera dotičnih številk je služila v to, delegatom dokazati, da je državna mor narica premajhna in da je treba pomorski proračtln bistveno razširiti.
Trst ne bo še nemški.
Dunaj, 18. okt. — Kakor poročajo iz Trsta, je zavladala v nemških krogih tamošnjega prebivalstva največja razdraženost zaradi naj novejšega nasil-stva proti nemštvu odstrani tržaškega mestnega svetovalstva.
Mestni.zbor je dal nemške izveske na podružnicah nemške hranilnice s silo odstraniti. Češki in slovenski izveski so ostali in so bili izrecno proglašeni za dovoljene.
Volitve na Hrvaškem.
Dunaj, 15. okt. — Povodom bližnjih volitev na Hrvaškem se je bati večjih izgredov. Vsled prejetih poročil o tamošnjem položaju je vlada sklenSa ukreniti vse potrebno, da se prepreči hudo motenje javnega miru in reda. Odposlali so se že veliki oddelki čet v Zagreb in druge posadke v pomnoži-tev tamošnjega vojaštva, a pripravljene za odposlatev so še nadaljnje čete v slučaju nujne potrebe.
Avstrija v zvezi s Turčijo.
Dunaj, 18. okt. — Že pred daljšim časom omenjena domneva, da se Turčija izkuša tesneje pridružiti trozvezi, je sedaj potrjena od verovne strani.
Bivši minister dr. Baernreither, eden izmed odličnih članov gosposke zbornice, je potrdil, da se med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo pripravlja dogovor, ki bo velikega vojaškega pomena.
Spet vojna?
Pariz, 19. okt. — Petit Parisien” trdi, da Španija namerava pretrgati diplomatične zveze z Marokom zaradi plaćanja odškodnine v znesku 130,000,-000 peset (okoli $26,000,000), ki je bila obljubljena Španiji po pogodbi koncem uspešne vojne v Afriki leta 1909. Bržkone pošlje Španija v Afriko 40,000. vojakov, da zasedejo Tetuan.
Še vedno kolera.
Rim, 18. okt. — Po uradnem poročilu število slučajev, kolere narašča, ko bi se vendarle moralo že manjšati. V zadnjih štiriindvajsetih urah je bilo zglašenih 36 novih slučajev, med temi 12 v neapoljski pokrajini in 22 v Ca-serti. V istem času je umrlo za kolero 19 oseb, od teh 13 v Caserti in 6 v pokrajini neapoljski. V neki blaznici v pokrajini Caserti je zbolelo 16 oseb.
Slučaj Crippen.
London, 18. okt. — Pravda zobozdravnika dr. Hawley H. Crippena se je začela, ki je obtožen, da je umoril svojo soprogo, ki se je kot gledališka pevka imenovala Belle Elmore. Porota je sestavljena iz malih obrtnikov in trgovskih vslužbencev. Crippen se je izrekel za nekrivega. Njegova zagovornika sta A. A. Tobin, K. C., član parlamenta, in H. E. Jenkins. Njegova bivša brzo.pisarka Ethel Clara Le-neve, ki je obdolžena sokrivde po timoru, ni bila v sodilnici navzoča. Njen slučaj se bo obravnaval, ako bo Crippen spoznan krivim. Med gledalci je mnogo elegantnih žensk.
Največji kolodvor na svetu.
New York, 16. okt. — Ko bo največji kolodvor na svetu, namreč oni Pennsylvania-železnice. v New Yorku otvorjen dne 27. novembra, potem bo' hodilo vanj in iz njega vsak dan toliko ljudi, da bi lahko tvorili prebivalstvo velikega mesta. Vsak dan bo v začetku tisoč vlakov donašalo ljudi, in to število se potem kmalu poviša na 1450, tako da bodo vlaki povprečno na dan donašali 300,000 potnikov.
Senator Dolliver umrl.
Des Moines, Iowa, 15. okt. — Tu je nocoj umrl zavezni senator Dolliver po daljši bolezni za razširjenjem srca. Senator Dolliver, rojen leta 1858. v Virginiji, je bil ena najodličnejših o-sebnosti v Washingtonu in je posebno sodeloval v železniškem in tarifnem zakonodajstvu kongresovem. Kot govornika so ga čislali in se ga bali.
Sleparstva pri ljudskem štetju.
Washington, D. C., 15. okt. — Osupel vsled namišljene ogromne rasti gotovih zapadnih mest, kakor so jo pokazala poročila o ljudskem štetju, je odredil štetveni ravnatelj Durand v več slučajih novo štetje. Zaključek je razglas štetvenega urada, da so se vršila pri ljudskem štetju velika sleparstva. Zajedno je objavil ravnatelj Durand pismo predsednika Tafta, ki mu nalaga skrbeti za to, da se tožijo vse osebe, ki so videti zapletene v sleparstva. Mesta, kjer se je posebno sleparilo pri štetju, so: Tacoma, Seattle ih Aberdeen, Wash.; Portland, Oregon; Minneapolis, Minn.; Boise, Idaho, in Fort Smith, Ark.
Vihar na Kubi.
Havana, 18. okt. — Po plohi, v zvezi s hudim, skoro pet dni trajajočim viharjem, že spet solnce sije v Havani Napravljena škoda ni tolika, kakor je bila prvotno precenjena in nikakor ne bo presegala enega milijona dolarjev. Samo dve človeški žrtvi je zahteval orkan. Brzojavna zveza z notranjostjo je še pretrgana. Največja stvarna škoda je baje napravljena v pokrajini Pinar del Rio, kjer so se menda ponesrečili tudi mnogi ljudje. Ampak število smrtnih slučajev je baje primeroma majhno.
Težka kazen.
Manila, Filipini, 18. okt. — Simeon Mandac, bivši guverner otoka llocos Norte, ki je načeloval uporu v pokrajini Neuva Vizcaya, a bil ujet, je obsojen v 20 letni zapor v kaznilnici. To je najmilejša kazen za ta prestopek.
Rodbina Braganza prognana.
Lizbona, 18. okt. — Portugalska vlada je izdala ukrep, ki stavi rodbino Braganza v vrsto prognanih družin.
Glede lastnine, ki jo imajo kralj Manuel in drugi člani doslej kraljevske rodbine na Portugalskem, bo izdan odlok vkratkem. Vlada obljublja, da se bodo pravice prognane kraljevske rodovine čuvale.
\
Tolstoj se onesvešča.
Petrograd, 18. okt. — Grof Tolstoj, slavni modrijan in pisatelj, se je večkrat onesvestil in je bil enkrat več ur v omedlevici. Nocoj poročajo, da se 82 letni grof počuti bolje.
New York, 15. okt. — Porter Charlton, ki je priznal, da je svojo soprogo Mary Scott Castle Charlton umoril in potopil v Komskem jezeru, je bil izročen zaveznim oblastvom, ki so v dogovoru z Italijo zaradi izročitve Charl-tona. Sodnik Blair, od' newjerseyške-ga višjega sodišča je odklonil, da bi se dal Charlton na svobodo, in je odredil, izročiti ga zaveznim oblastvom.
Na stotine žrtev viharja.
Petrograd, 14. okt. — Silen vihar, ki je snoči besnel preko vzhodne brežine Baltiškega morja, je potopil mnogo ladij in zahteval več sto človeških žrtev.
Celo noč se je lahko opažalo zname-nila stiske na ladjah. Tri jadrnice so se razbile v zalivu pred Rigo. Nekaj moštva je bilo rešenega. Valovje je izmetalo na breg tekom dne vsepolno razvalin, vštevši ladijske dele, posode z nafto in zaboje z blagom. Pri Mi-tavi je vihar podrl cele vrste hiš in izkoreninjeval drevesa. Brzojavni prevodi so vsi razdejani.
“Črna roka” v Italiji.
Rim, 19. okt. — Neki list v Reggio opisuje hudodelstva, ki jih je zadnja leta zakrivila ‘tajna banditska družba La mano nera — Črna roka, v južni Italiji. Po zatrdilih dotičnega' lista je izvršila imenovana roparska tolpa v prvi polovici letošnjega leta 97 krvavih zločinov. Najhujše je divjala v provincah Reggio in Kalabrija. V 32 slučajih so bili napadenci umorjeni, izvršilo pa se je samo šest aretacij. List zahteva, da stori vlada že enkrat konec roparski tolpi, kakor ga je napravila vsaj deloma na Siciliji.
Smrt v preduhu.
Herne, Vestfalsko, 17. okt. — Vzpenjača, ki je nosila 35 rudarjev, je treščila na tla v Shamrockovem premogovniku. Šest rudarjev je bilo usmrčenih in vsi drugi so bili ranjeni, nekateri od njih smrtno.
Štrajk dokončan.
Pariz, 18. okt. — Štrajk je dokončan in železniški promet je zopet reden. Vojaki pa še stražijo železniško lastnino.
Predsnočnjim je imel štrajkarski odbor deželne zveze železniških zaposlencev sejo, na kateri se je sklenilo, proglasiti štrajk končanim in se vrniti naslednjega dne na delo.
Zadnje ure štrajka, ki se je pričel začetkom zadnjega tedna po severnih in zapadnih železnicah francoskih ter je donesel Parizu največjo stisko, so bile polne nasilstev, povečini atentatov z bombami. Tako je bila bomba vržena pred vhodom predora ob postaji Chantiers, ko se je bližal oseben vlak. Bomba je zadela ob neko vejo, se odbila in je padla tik tira, kjer se je razletela s strašnim pokom. Čudo, da ni bil nihče ranjen. Tako silna je bila eksplozija, da se je ves Versailles pretresel. Vsled tega in sličnih nasilstev so oblastva nastopila še odločneje proti štrajkarjem, čeprav niso ti krivi atentatov, ampak anarhisti, ki so se pomešali med štrajkarje.
Železniška nesreča.
Springfield, 111., 19. okt. — Petnajst oseb je bilo ranjenih, ko je devet milj severno od Carlinvilla severnovozeč brzovlak Chicago & Alton železnice trčil skup z nekim tovornim vlakom.
Luccheni se je obesil.
Geneva, Švica, 19. okt. — Luigi Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete, je tukaj v svoji ječi izvršil samoumor.
Pred dvema dnevoma je Luccheni zbesnel in, ko je razbil vse predmete v svoji celici, je bil vtaknjen v prisilni jopič. Ko se je pomiril, mu je bilo dovoljeno v celici malo več svobode. Popoludne so ga slišali čuvaji več ur pojočega, a proti večeru je petje utihnilo. Čuvajem se je to zdelo čudno in so stopili v celico, kjer so našli Lucchenija obešenega na omreženem oknu in mrtvega. Iz svojega pasa si je napravil zadrgo in se je zadušil.
Avstrija in Italija.
Iz Milana se poroča, da italijanski krogi žele, da se sestaneta bodoče leto v Milanu italijanski kralj in avstrijski prestolonaslednik. “Berliner Tagblatt” objavlja interview z bivšim italijanskim ministrom posl. Ferrarisom, ki je izjavil, da je približala alianca Turčije z Rumunijo Italijo Avstriji, ker zagotavlja status quo na Balkanu. Obe državi si jjista zaupali, ker sta se bali, da pridobi ena ali druga kak kos Balkana. Glede na Aehrenthalov turinski obisk je Ferraris skeptičen. Očital je Avstriji, da se oborožuje na morju in ob italijanski meji in tako sili Italijane, da se tudi pripravljajo proti Avstriji. Naglašal je, da se je pričela pripravljati Avstrija. Na spore ob meji Ferraris ne polaga nikake važnosti. Rezerviran je bil glede na laško univerzo. Izjavil je pa, da bi Avstrija dokazala, če ustanovi v Trstu laško univerzo, da želi z Italijo živeti v prisrčnem prijateljstvu.
Našli zavetje na Španskem.
Madrid, 16. okt. — Okoli 5,000 članov portugalskih verskih redov, ki so bili pregnani iz svoje lastne dežele, je našlo zavetje na Španskem, kjer se zdaj porazdeljujejo na samostane v raznih delih te dežele. Poročila o napadih na portugalske redovnike so povzročila mnogo strahu med španskimi menihi.
Jolietske novice.
—Prizivno sodišče v Ottawi je v torek potrdilo razsodbo, po kateri ima mladi Hrvat Tiijan dobiti od Illinois Steel-kompanije $18,000 kot odškodbo, ker je bil svojčas pri delu po krivdi kompanije stalno pohabljen.
— Rojak Štefan Tabor, star okoli 30 let, doma iz vasi Knežina šft. 9 v dragatuški fari, je izginil neznanokam. V starem kraju ima mlado ženo, po kateri se mu je tako tožilo, da se mu je duh večkrat omračil. Mrs. Ana Stariha, 1304 N. Broadway, hrani zanj pismo od njegove žene.
POZOR, ROJAKI!
Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c.
Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75.
Naročite jih predno zaloga poide.
AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Joliet, 111., 19. okt. — Prav lep večer je bil zadnjo soboto v bivši Golobičevi dvorani, pa upati je, da bo prihodnjo soboto še lepši. Velika je bila udeležba zadnjič, a še večja bo skoro gotovo prihodnjič. Kajti zanimanje za našo cerkveno veselico je postalo splošno. Saj smo pa tudi vsi komaj pričakovali, da se spet enkrat snidemo in l^po pozdravimo in malce pozabavamo čisto po domače, tako da je prav in pošteno. V najlepšem redu in miru se je vršil ves preprosti program pr--vega večera naše cerkvene veselice, in tistih par tujcev, ki so bili navzoči, se je kar čudilo, kako znajo biti Slovenci krotki in mirni in prijazni na najživahnejši veselici. To je lepo. Pohvaliti nam je predvsem naše dično ženstvo, gospe in gospodične, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo donesle v dvorano in v moška srca šele pravo .navdušenje, ki se je zrcalilo na slehernem obrazu. Na svidenje v soboto zvečer!
—	Umrl je za jetiko v svojem domovanju na N. Broadway rojak Fric Trope, star okoli 40 let, oženjen, doma od Čebra na Dolenjskem. Poleg užaloščene soproge zapušča četvero otrok. Pogreba, ki se je vršil danes dopoludne, sta se udeležili društvi sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. ter sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., kajti obema društvoma je pripadal skrbni pokojnik kot član. Svetila mu večna luč!
Seja Katoliških Borštnaric se bode odslej vršila vsako drugo nedeljo v mesecu v šolskih prostorih in sicer _^.v sobi št. 4. Članice, katere kaj
iia žšešmentih, naj blagovolijo to poravnati pri finančni tajnici, Mrs. Mary Kuhar, 207 Bridge Str. S članicami^ katere tega ne store, se bode ravnalo po društvenih pravilih. Ker je vstopnina prosta od sedaj in do meseca decembra, vabimo dekleta in žene od 18—50 leta, da pristopijo v naše koristno društvo, katero prav složno napreduje ter šteje 135 članic.	Odbor.
—Društvo sv. Genovefe priredi imeniten večer na Zahvalni dan 24. novembra v dvorani K. S. K. J. Danes le omenjamo, da bo na sporedu sijajen ples in "basket party”.
—	G. D. Predovich iz Puebla, Colo., se je povrnil iz stare domovine, kjer je bival čez poletje na obisku svojih sorodnikov, in se je na povratku spet ustavil v Jolietu kot dobrodošel gost v hiši svojega svaka, g. Josipa Sitar. Seveda smo se vsi razveselili nad zdravim povratkom našega vrlega rojaka iz Puebla, ki bi ga najrajši pridržali kar v svoji sredi — ampak seveda bi se potem zamerili dobrim Pueblčanom.
—	Zg. Predovichem je prišel v našo naselbino sredi zadnjega tedna za nekaj dni g. R. Kompare, mladi slovenski odvetnik iz South Chicage. Tu mu je vse jako ugajalo, in morda se v bližnji bodočnosti nastani tukaj.
—	Večerno šolo pohaja letos prav mnogo Slovencev, kakor čujemo, in to je lepo znamenje ukaželjnosti naših rojakov. Brez angleščine je v tej deželi križ, in- zato so ustanovitelji večerje šole vredni največje hvale, ker pam priseljencem nucjijo največjo korist, in še celo brezplačno. Čast jim!
m .... v .
—	Stavbišče slovanske tvrdke "Slovenian Liquor Company” bo kmalu prekopano in pripravljeno za gradnjo, kajti ob lepem vremenu gre delo kaj urno izpod rok. Več o priliki,
—	Indijansko poletje je zavladalo oktobra meseca in razveselilo marsikaterega farmarja, ampak prav zdravo pa ni. Doneslo je vsepolno bolezni, kakor smo že zadnjič poročali. Vročinska bolezen, ki je nedavno nastopila epidemično v Jolietu, se spet umika in bo vkratkem popolnoma izginila, kakor zatrjujejo zdravniki. Nosni katar je tudi marsikoga mučil.
—	Naši lovci so postali strah vseh divjih rac in zajcev po okolici, in mičnih (čeprav ne vselef resničnih) lovskih pravljic lahko čuješ te dni vsepolno vsepovsod, kjer se shajajo naši ka-nonirji.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Drojskovič Nikola, Lukiča Tomo, Makuc Luka, Murnjik Mike, Rebelič Mijo, Rolih Franc, Sa-tič Daniel, Skubic Fany.
Chicago, 18. oktobra. — V nedeljo, dne 16. oktobra smo imeli čikaški Slovenci posebno slovesnost:	Pri nas se
je namreč blagoslovil novi veliki oltar. V tem oltarju je kip Sv. Štefana, patrona naše cerkve, in kipa Sv. Jurija in Sv. Alojzija. V imenu slovenske naselbine v Chicagi kličem: Vsa čast navdušenim članom naših katoliških društev, ki so soglasno potrdili sklep, da naj se v glavni oltar naše cerkve postavijo patroni njihovih društev. To je zopet novi dokaz, kako so naša katoliška društva naklonjena cerkvi. Zato ni čuda, da je cerkev natlačeno polna, kadar društveni člani vidijo v naši cerkvi kaj svojega, na kar so lahko ponosni.
Naš novi oltar so postavili naši cerkveni odborniki: Mr. Frank Kobal,
Mr. John Kosmač in Jos. Jenškovec, Mr. Frank Kobal je v posvetovanju z Mr. John Kosmačem izdelal sam krasen načrt za naš novi oltar, ki je postavljen v rimskem slogu. Tretji cerkveni odbornik, Mr. Jožef Jenškovec, je pa pokazal svojo ljubezen do cerkve s tem, da je izprosil za napravo tega oltarja potrebno gradivo. Ta naš novi veliki oltar je — kolikor je znano — edini oltar med Slovenci v Ameriki, ki je postavljen od naših rojakov. Čast talentom slovenskega naroda!
Te slovesnosti so se udeležili čč. gg.: Alojzij Krašovec, župnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu, Frank Podgoršek, župnik iz Whiting, Ind., John Kranjec, župnik iz So. Chicago. Slavnostni go-vornk je bil č. g. Frank Podgoršek. V lepih besedah je pohvalil društva in farane, ki se tako trudijo za napredek cerkve sv. Štefana. Zbrani verniki so ga poslušali z zanimanjem, in videti je bilo, da so spodbudovalne besede navdušenega govornika napravile velik vtis. Izmed častitih zbranih gospodov duhovnikov smo pogrešali Rev. John Plevnika, župnika v Waukeganu, ki je ustanovitelj naše fare. Zakaj ni prišel — ne vemo.
Petje v cerkvi je bilo lepo. Vsa čast našim cerkvenim pevcem in pevkam! Tudi novi prti na oltarju so bili taki, da jih je vsakdo občudoval. Vsa čast tistim, ki znajo kaj takega narediti zastonj. Dobri Bog povrni tudi vsem tistim, ki darujejo velike vsote za cerkev in od teh dobrotnikov se bo hvala še zvedela. Napredka fare sv. Štefana je Pa Z zvestimi farani najbolj vesel— Župnik	Anton Sojar.
Ely, Minn., 10. okt. — Dne 7. oktobra je v našej naselbini v Gospodu zaspal rojak Frank Volmajer, rodom iz Štajerskega. Bolehal je nekaj mesecev za jetiko, katera ga je nagloma spravila v prerani grob. Za njim žaluje soproga in osmero otrok. Posnemanja vredno tudi za druge Slovence, kateri še niso v nobenem društvu, je, da je umrli rojak spadal k dvema podpornima društvoma oziroma Jed-notama, kateri bodeta s svojo podporo skrbeli za žalujoče, ženo in otroke. Dne 9. okt. so mu društvo Sokol št. 20 S. N. P. J. in društvo sv. Družine N. S. Sp. ter Gospojinsko društvo spadajoče pod S. N. P. J. priredila dostojen pogreb. Vedno imamo dovolj dokazov, kako prekoristna so podporna društva v slučajih ponesrečbe in smrti, ali vendar je še dovelj Slovencev, kateri se ne brigajo za podporna društva, da bi k njim pristopili, temveč brezbrižno tavajo; in kadar se tacemu rojaku, ki ni v nobenem društvu, pripeti smrt, je zaradi njega toliko sitnosti, da morajo rojaki za njegov pogreb prosjačiti, kar je težak posel. Prepričani smo tudi, da večinoma taki ljudje, ki ne marajo za podp. društvo, si tudi ne skrbijo financijelno v slučaju smrti. Drugim je pa na misli samo stari kraj, in smatrajo, da je nepotrebno denar trošiti za društvo. Vsekako bi bilo najbolje, ko bi gospodarji, kateri imajo ljudi na hrani, vspodbujali ali priganjali iste, da vstopijo k društvom. Ob koncu tega poročila izrekam iskreno sožalje žalujoči družini Volmajer. Pokojffrhltl Francu naj sveti večna iučf — 1	i
Tukaj so se te dni poročili poslednji pari; 2,Ir. Joseph Glinšek z gospdč. Ivano Kllžnar; Mr. John Kovach z gospdč. 'Pavlino Antončič, ter Franc Križaj z gospdč. Marijo Jerman. Vsem poročencem obilo blagoslova!
Slovenec Matija Zupančič je začel te dni izdelovati na Sheridan cesti smodke. Kakor se nam je poročalo od prijateljev, se je imenovani izdelovalec smodk oženil s Slovenko gospdč. Marijo Butala, izvrstno soprano-pevki-njo pri Pevsko-dramatičnem društvu ‘‘Simon Gregorčič”. Naši zvesti rojakinji častitamo v novem stanu!
Trgovci Kapš Bratje so ravno zgotovili prostrano dvorano v prvem nadstropju gostilne. Dvorana bode služila v društvene namene, in je tudi pripravna za veselice.
G. John Boljko je nastopil službo v slovenski zadružni prodajalni kot pobiralec naročil, g. Štefan Kolovsky pa kot knjigovodja. Trgovija ima sedaj veliko odjemalcev in hitro napreduje, kar je lep znak za naše Slovence.
V slovenskem okraju je te dni začel z neko trgovijo na Camp cesti neki čifut. Razvidno je, da se čifutje naj-rajše vgnezdijo s svojo barantijo med Slovence. To je znak, da rojaki grejo še dandanes na roko pretkanim čifu-tom, kar ni tako med drugimi narodi, kateri so že davno hrbet pokazali či-futom. Ti čifutje so tako predrzni, da naše nevedne rojake potoma vstavljajo pred svojimi prodajalnicami in jim vsiljujejo svojo robo. To ni častno za trgovce-krivonosce, in vsak zaveden rojak v takem slučaju bi moral vsilje-valca dobro zavrniti.
Zastopništvo.
Ely, Minn., 16. okt. — Častiti gospod Ivan Tscholl, duhovnik slovenske župnije iz Chisholma, Minn., je dospel semkaj dne 15. okt. Zvečer imenovanega dne je imel ginljiv ter zelo ilustro-van govor v zadevi človeške morilke tuberkuloze v prostorih višje razredne šole. Tukajšnji listi so prinesli pohvalno izjavo glede njegovega govora.
Rev. Tscholl se je danes popoldne od tukaj odpeljal z vlakom v Tower, Minn. Predaval bode po vsem St. Louis Countyju.
G. John Skul in gsdč. Marija Jenko sta vzela ženitbeno dovoljenje. Ženi-tovanje se vrši ta teden. Po svatbi si bodeta zagotovila dom v Selhvood (See. 30) novi naselbini. Našemu ob-čeznanemu rojaku in njegovej soprogi želimo obilo blagoslova!
Tukaj imamo nenavadno gorko in lepo vreme. Ta ugodni čas so naši slovenski lovci porabili, da so se skoraj do zadnjega porazgubili v bližnje gozdove nad ubogo divjačino. Pokalo je kakor v vojski. Zajcev je padlo nenavadno veliko, kajti nekateri lovci so se kar šibili s preobloženimi zajci; nekateri so prinesli seveda samo trudne pete.
Rojak Jakob Pogorelc v Mount Iron, Minn., se sedaj nahaja v kritičnem položaju. Napadla ga je vodenica, katera hudo vpljiva. Društvo sv. Jožefa št. 112 v Ely mu je odposlalo enega moža, da mu preskrbi potrebno za postrežbo. Imenovani rojak boleha že dlje časa.	Zastopnik.
Kansas City, Kans., 16. okt. — Spoštovani urednik nam priljubljenega lista A. S., prosim Vas usmiljenja nad mojim dopisom, da mu ne bi odkazali prostora v Vašem košu. Nikoli ne berem nobenega dopisa iz naše naselbine. Danes sem se namenil rojakom širom sveta naznaniti o naših razmerah.
Tukajšnja slovenska naselbina napreduje prav dobro. Imamo 3 moška društva in 1 žensko, katera vsa dobro napredujejo. In tudi moram omeniti, da imamo svojo slovensko cerkev pod imenom sv. Družine, v kateri služi sveto mašo častiti gospod Engelbert Polak, kateri bi moral prejemati velike časti od ljudstva za svoje plemenite nauke. Tudi moram omeniti o delavskih razmerah.
Tukajšnje velike klavnice, katere so znane po celem svetu, delajo še precej dobro. Pridne roke dobijo delo zmeraj, da si služijo svoj vsakdanji kruh. Zaslužek ni tudi preslab; najmanjši zaslužek je 17j4c na uro in tako gre do 50c na uro, a pri tem zaslužku so tudi različna dela.
Kakor je že rojakom znano, tukaj smo v suhi državi Kansas. Tukaj na ječmenovec ne smemo niti misliti, če nimaš drobiža. Če pa imaš drobiž, pa se tudi ječmenovec dobi. Če te tvoja strast obudi, da bi rad kaj močnejšega zavžil, potem greš v lekarno in si zoveš močni čaj, seveda v angleščini; in boš dobil “viski”. Takšen čaj, dragi čitatelj, temperenčnikom strašno diši. Še imam veliko omeniti, ali če se posreči mojemu dopisu doseči svoj cilj, potem bi se preveč raztegnil. Za zdaj naj zadostuje.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. Tebi, A. S., želim obilo u-speha.	Naročnik.
Milwaukee, Wis., 15. okt. — Cenjeni rojaki! V živi in mrtvi naravi se dogajajo spremembe življenja in boji. Poglejte, kako v jeseni skoraj vsa narava zgubi svojo barvo življenja in posivi starost na zimo. Drevesno listje rumeni, se skrivi od mraza in v lahnih vetrovih pada in šumi po tleh v zadnjih zdihljejih.
Ravno v tem času je ovenelo življenje rojaka John Svediša, člana društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. in nemila smrt ga je odtrgala od drevesa družine dne 10. oktobra. Sprevoda se je udeležilo društvo sv. Jožefa z večino ¿lanov, hrvatsko društvo na West Allis in sokolska godba iz Milwaukee. Kot oče se je v borbi dela zase in za svojo družino prehladil, neozdravljivo zbolel in umrl. Lahka mu tuja zetfl-Ijica in večna luč naj mu sveti!
Kedor ni v društvu, naj pristopi v društvo, ker to je potrebna stvar za slučaj bolezni in smrti.
Kar sc pa tudi dela tiče, cenjeni rojaki, gre v Milwaukee precej slabo. Kako, da si niso delavci ne v Ameriki ne v starem kraju še omislili lastno skupno delovanje na zboljšanje gmotnih, socijalnih in družinskih razmer?! —da se ne bi povračevala vedno taka ovenelost podjetij in huda zima brez-delnosti..
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v Milwaukee in drugod po Ameriki.
John Hauptmann, 319 Florida St.
Rock Springs, Wyo., 10. okt. — Frank, samo toliko, da ne boš mislil, kakšno “kunšt” si spravil dne 5. oktobra v Glas Naroda, bodi ti posvečenih teh par vrstic.
Logičen se imenuje tisti spis, ki je po zakonih mišljenja, in nelogičen zaradi tega oni, ki je proti zakonom mišljenja. Ker je bil zadnji “dohtarjev” dopis po zakonih mišljenja (saj zasto-piš to, ne?), je bil torej logičen. Med pomenom besede logičen in nelogičen ni nobenega mostu in zato dopis ne more biti ne bolj in ne manj logičen. Kot se meni dozdeva, si ti tisto tujko nekje pobral, nevedoč kaj pomeni, in jo sedaj pobasal v dopis, hoteč nam nekaj povedati, česar mi Rockspring-ovci ne bi razumeli. Pa — povem ti— za enkrat ti ni “ratalo”. Ali veš kaj, Frank? Slovenski rek pravi: Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v oštarijo!
O pesništvu nimaš ravno najboljših pojmov, kot se vidi. Fant, pesnik se rodi — in ne postane. Zato pa res ne vem, kako more zapisati človek, ki se sklicuje na logiko in na znanost v pesniški umetnosti, takle stavek: “Pesnik!
Da, v resnici težak poklic; toda požrtvovalnost je moč, ktera daje človeku nepremagljivo voljo, da je kos vsem zaprekam in težavam ter deluje vedno za procvit in povzdigo naroda.” — Če sam zastopiš to “logično” besedno kašo, dobiš “groš”!
Pojdimo še naprej! Naj preskočim tisto opazko o Prešernovi pesmi! Da to ni nova pesem in da je bila že v rabi, predno je Frank prišel v Rock Springs, to ve pri nas vsak otrok. S tem nam torejmisi ničesar novega podal! Da je pa po zakonih pesništva dovoljeno spremeniti razne oblike pesmi v smešno, tega pa ti fant gotovo ne veš, ker še nikdar nisi ničesar čul o tropah in figurah (kot se vidi iz tvojega dopisa), čeprav se v svojem navdušenju za pesništvo povzdiguješ v tako ekstazo, da niti samega sebe ne zastopiš. Ej nismo tako zabiti ne, da bi ne vedeli, zakaj se gre! Zato ti pa lepo svetujemo, da ne govoriš in ne pišeš o stvareh, o katerih nimaš ne duha ne sluha. Drži se raje reka: Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v oštarijo!
Po pravici ti povem: veseli me, da vidim zadnji čas toliko zanimanja v našem mestu za naš slovenski narod m za napredek vseh Slovanov sploh. Dva do tri tisoč nas je; lahko bi bili že vsaj odločevalna večina v mestnih zadevah, če že ne gospodarji. Edinost in izobrazba nas bosta dovedli do cilja, za katerim mora stremiti vsak zaveden Slovenec. Jeden gotov znak izobrazbe med našim ljudstvom — po mojem mnenju — je to, da imamo dopisovalce v svoji sredi. Zato pa z veseljem pozdravim dopis izpod tvojega peresa — čeprav se včasih malo skregaš s slovensko slovnico (n. pr. je razvidno, da bi s e rad nekoliko norce bril iz naše mladine, kar si-pa ne dovoljujemo i. t. d.) — ravno tako kot onega od “dohtarja”. Mislim, da je večina Rock-springovcev istega mnenja kot jaz in zato žele, da se oba še večkrat oglasita. Da pa ne bo nobenega prepira, piši ti, ki si u č e n, še naprej za učene ljudi — seveda logično —: “dohtar” pa kakor že ve in zna, tako bo še vedno ugajalo nam večini ljudi, ki smo še “gmejn”. Le eno prošnjo imam do teb?, Frank — če hočeš, da nas bo tvoj dopis razveselil z urednikom in tisoči bralcev vred, predno kaj zapišeš — premisli: Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v oštarijo!
Pozdrav vsem bralcem Amerikan-skega Slovenca širom Amerike.
Jur Šubic.
St. Paul Seminary, Minn., 16. okt. — “Aston”, gosp. urednik, nedelja je tukaj, in da malo prelomim vsakdanjo enoto, vam bom pa zopet malo našli-bov.
Zadnjo sredo pridružil se je tukajš-
nji semeniški fakulteti Rev. John Gruden, ki bode poučeval od sedaj zana-prej prvi oddelek modroslovja, kakor tudi zgodovino modroslovja.
Rev. Gruden je izdelal svoje teolo-gične šole in bil posvečen tukaj pred tremi leti. Ker je bil marljiv in nadarjen, poslal ga je nadškof Ireland študirat še naprej v Washington, D. C., kjer je ostal dve leti, da se pripravi za profesorski sedež. Dovršil je tudi ondotni tečaj z najboljšim uspehom, nakar ga je škof poslal za nekaj časa na faro v St. Paul in slednjič semkaj, da poskusi orati to novo polje samo-svestnih klasikov. Kakor povsod, tako bode tudi tukaj gotovo nekaj kamena, torej mu želimo mnogo vztrajnosti, potrpežljivosti in slednjič tudi uspeha.
Rev. Gruden je že tretji slovenski profesor v tukajšnjem semenišču. Tukaj sta namreč tudi Rev. Dr. Seliškar, ki uči drugi razred modroslovja z izvanrednim uspehom. Postavljen je tudi za "deana” v takozvani “North Residence” v velik strah in trepet vsem razposajencem in kalilcem miru Drugi slovenski profesor je naš dobro-znani in izurjeni pevovodja Rev. Francis Missia. Zraven vsega petja — katerega ni malo — uči Rev. Missia tudi vse nemške razrede, katerih je sedaj pet. Kar se tiče petja, smelo trdim, da imamo v Rev. Missiju najboljšega ne samo vodjo, ampak tudi pevca izmed vseh narodov na daleč okoli. Kdor je slišal tukajšnje petje, ta mi tega ne bode oporekal.
Drugače gre tukaj vse po navadi naprej. Dela veliko, plače nič, jesti zadosti in spanja ravno prav, ali pa še malo manj. To je naše življenje od dne do dne, na kratko popisano. Vas pozdravlja	Šimnov Čon.
Waukegan, 111., 14. okt. — Cenjeni g. urednik! Prosim natisnite par vrstic iz naše naselbine v nam priljubljeni i list A. S.
Kar se tiče dela, je malo boljše, kakor je bilo pred nekaj časom. Seveda, za nekatere je zmeraj slabo, pa pustimo, vsi moramo živeti.
Omeniti mislim nekaj, kar je jako velicega pomena za nas Slovence v Waukeganu in v N. Chicagi. Dne 4. t. m. so bili pozvani vsi, kateri so imeli prošnje postavljene za amerikanske papirje, na izpit, ter je bilo Slovencev okolu 36 in skoraj vsi smo dobili za-željeno državljansko pravico. Večkrat so bili tudi Slovenci že poprej pri tem izpitu, a žalibog so imeli slab u-speh. Seveda, ako človek ne odgovarja na sodnikovo vprašanje pravilno, je zaman še pred njega hoditi.
Da se Slovenci tako zanimamo sedaj, je pomoč temu naš Politični Klub, kterega odborniki so se jako trudili za
korist kandidatom državljanskih papirjev. Največjo čast pa izrekamo našemu č. g. John Plevniku, ki je po-žrtvoval dosti časa in truda, ki je pa imel lep uspeh. Upam, da bode naš gospod župnik še zanaprej sodeloval za napredek slovenskega naroda v naši naselbini, kakor ravno tako tudi drugi gospodje učitelji.
Nekaj, česar še potrebujemo naši rojaki v naši naselbini, je poduk angleščine. Lepa priložnost je sedaj v zimskih večerih, koristno pa vsakemu posameznemu vsaki dan, najsi bode v tovarni ali povsod koder človek občuje s človekom druge narodnosti. Torej ne pozabimo tega imenitnega dela!
Vesel dan je bil za tukajšnje Slovence 9. t. m. ob veselici pevskega izobra-, ževalnega društva, ktere čisti dobiček je bil namenjen za našo farno cerkev Matere božje. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega prostorčka. Lahko misliš, rojak, v enem večeru, to se pravi, po igri je čistega dobička okoli stošestdeset dolarjev. Nikdo ne more reči, da smo spali v dvorani. Upajo pa pevci skoraj gotovo in lepo bi bilo, da se ljudje veselice udeležimo, ki bo namenjena v njihovo blagajno, ki denarja res potrebuje sedaj, ko je podporno društvo.
H koncu pozdravljam rojake po širni Ameriki in vse državljane, ki ne mislijo iti pod Fran Josipov jarem, in pa dobre bralce Amerikanskega Slovenca.	Mat. Ogrin.
Wenona, 111., 17. okt. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Prosim vas, da mi natisnete ta skromni dopis, ker iz naše naselbine se čuje bolj malo, skoro nič, kot da bi bilo nas res tako malo Slovencev. Nas tukaj ni več kot 15 družin in kakšnih 8 samcev. Ko pa ravno to pišem, moram malo vam sporočiti, da živimo v slogi kot bratje ene matere. Hrvatov je skoro več kot nas in Kočevarjev, tako da pride naša naselbina do 40 familij vseh skupaj, ki smo vsi Slovani in bratje, ker govorimo en jezik. In smo še dosti napredni v našem mestu. Tukaj Je 7 sa-lunov, pa samo dva sta angleška (bi rekel ajerška), druzih 5 je slovanskih ter še dosti dobro točijo. — Z delom gre sedaj prav dobro, kar je po štrajku, tako da če bo do aprila tako šlo, ne bomo dosti znali za štrajk. Delavcev potrebuje kompanija, pa ne vem, če bo kaj dobila jih več, ker so se v štrajku pozgubili; samih Slovencev je šlo do 14 drugam si dela iskat. Ne svetujem sem nobenemu preveč hoditi; če nimg unijske karte in majnar-skega papirja, ne dobi dela. Z Bogom !	J. R.
Vprašajte tiste, hi so rabili Severova Zdravila, in povedo vam o njihovi
izdatnosti in zanesljivosti.
cvreti
QU>
I »acouoLi;
, ,«h—<**■*-°*
Iznebite se bolečin
ki se nahajajo v mali hrbtenici, v prsih, ramah, nogah, sklepih ali mišicah, Ni vam treba trpeti, če lahko dpsežete olajšbo nadevajoč
Severovo Olje sv. Gotharda
ri.fi
m mm
mi
m
1.11
Na stotine pisem, prejetih od vseh strani te dežele, pripoveduje o čudovite in
hitri olajšbi bolečin in trpljenja.
Samo nekaj vrst iz nekaterih teh pisem:
“Severovo Olje sv. Gotharda je pregnalo vse revmatične bolečine”
"po parkratni rabi so vse bolečine v boku izginile”	%
“izborno zdravilo za odrge, izvijenja in poškodbe”
‘ dvakratno nadrgnenje s tem oljem in boli v hrbtu ni bilo več ’
“rabil sem to olje za okorel vrat z izvrstnim uspehom”
‘prežene nevralgične bolečine in to takoj ’
“neprekosljivo mazilo za otekline, žive rane in vnetje”. —
Cena 50 centov.
Knjižica z navodili za zdravljenje, tiskana v vašem jeziku, je ovita okoli vsake steklenice.
Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Nikarte vzeti druzih pripravkov.
Zahtevajte “Severovih.”
Obisti
so sedež ali izhodišče mnogih bolezni, bolj ali manj mučnih, ki se vse končajo usodno, ako se ne zdravijo. Ni ga zdravila, ki obistim bolj pomaga, nego
Severovo Zdravilo za obisti in jetra.
Dvoji steklenici: 50c in $1.00.
Plflvpfclf i Ctni in njegovi važnejši deli ča-VlU T vdAl S i-UJ sih oslabe in njihovo onemoglo delovanje treba okrepčati. Upešana telesna moč se vam povrne, delovanje prebavnih organov se poživi, črevesje se vam uredi in kri pomnoži, če rabite
Severov Življenski balzam, 75c.
Zdravniški svet zastonj pismeno vsem.
W. F. Severa Cc.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpljalo dne 23. septembra 52 Slovencev, 62 Hrvatov in 53 Makedoncev.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. veletržec Perdan v Ljubljani zopet 1500 K od prodanih družbenih vžgalic.
—	20. september. Za pokoj Adamiča in Lundra, ki sta izdihnila svoji duši
20.	septembra 1908 na ljubljanskem tlaku, je bilo v Ljubljani letos omenjenega dne branih več svetih maš. Grob Adamiča in Lundra je bil razsvetljen in ozaljšan s šopki. Krasen venec je položilo na grob dijaka Adamiča katoliško narodno dijaštvo.
—	Vladni komisar ljubljanski vitez Laschan je mestnim pometačem povišal plačo.
—	Ljubljanski ledenici. Tržni nadzornik Adolf Ribnikar, ki mora poznati razmere, je na nedavnem zborovanju ljubljanskih mesarjev krepko označil obe ljubljanski mestni ledenici kot vse <lrugo nego vzorni. Ledenica pod Gradom je že stara nad 100 let in je še zdaj ravno taka, kakršna je bila takrat. Ravno tako za nič je pa tudi ledenica v klavnici. Obe sta svinjar-ski. Vladni komisar bo baje obe popravil.
—	Slovenski odvetnik v Kočevju. Guje se, da se naseli v Kočevju v kratkem g. dr. Št. Rajh kot slovenski odvetnik. To bo gotovo za napredek Slovencev na Kočevskem velikega pomena, ker dobijo s tem svojega voditelja ne le v pravnih, ampak tudi v političnih zadevah.
—	Žrtev 20. sept. 1908. Koncem meseca septembra je nastopil svojo štirimesečno kazen g. Žiga Vodušek odvetniški koncipijent. Baje je to zadnja žrtev predlanskih septemberskih dogodkov v Ljubljani.
—	Nemški Kočevarji — bojeviti. Poroča se, da je občinski svet v Mozlju na Kočevskem sklenil, odstraniti vse dvojezične napise in jih nadomestiti s samonemškimi. Nemško časopisje poziva tudi druge nemške občine na Kočevskem, naj store isto. Radovedni smo, na kako stališče se bodo postavile oblasti v tem slučaju. Ko so svoj čas enak sklep storile nekatere slovenske občine (seveda v slov. smislu), so pol. oblasti dotične sklepe, razveljavile. Kar velja za Slovence, mora veljati tudi za Kočevarje!
—Občinske volitve v Ljubljani. Skoro gotovo je danes, da se bodo vršile nove obč. volitve v Ljubljani že po novem občin, volilnem redu. Vodil jih bo pol. komisar.
—	Sostro. Društveni dom imamo že pod streho. Stavba je dolga 25 me trov, široka 10 metrov in visoka 7 metrov. Graditi se je začelo 18. avgusta, 1. okt. je bilo že pokrito. Znotraj se zdaj še toliko priredi, da se že letos preselimo vanj.
—	Polhov bo letos le malo, ker je bukvica prav slabo obrodila. Tudi že loda je bolj pičlo. Polhi so se letos vzlic še dokaj ugodni zimi in pomladi le prav slabo zaplodili, kakor da bi vedeli, da bo na zimo hrane primanjko valo. V Gorjancih in ribniških ter kočevskih hribih, kjer so lešniki vsaj deloma obrodili, je pričakovati tudi več polhov. Polharji so se že začeli pripravljati za zanimivo polšjo lov.
—	Kočevske nemške in nemškutar ske občine za nemški šulferajn. Nemški listi poročajo, da je 14 kočevskih občin prispevalo za Roseggerjev fond skupno 1335 K.
—	Slovensko gledališče v Ljubljani je otvorilo letošnjo sezono 1. okt. z A. Medvedovo tragedijo “Kacijanar”. V nedeljo 3. okt. popoludne se je igra la Hauptmanova “Hanica”, zvečer pa velika Smetanova opera “Dalibor”.
—	Kamniško okrožje Orla je zaključilo svojo poletno sezono z javno telovadbo in ustanovitvijo novega odseka na Rovih (devetega v okrožju). Nad 100 bratov v kroju se je zbralo v lepi farni cerkvi, kjer jih je nagovoril č. g. domači župnik. Javna telovadba se je vršila na travniku ondotnega gosp. župana. Drzne vaje nekaterih bratov na orodju so bile lep javen račun telovad cev o njihovi vstrajnosti in pridnosti v vežbanju. Po telovadbi je zbrani četi krasno govoril č. g. pater dr. Guido Rant o pomenu Orla za poštenje in omiko slovenske mladine.
—	Za živinorejske inštruktorje. Živinorejske zadruge so se začele lepo razvijati na Kranjskem. A te zadruge morajo imeti tudi razumno vodstvo, natančen pregled čez živino in plemenske razmere ter morajo skrbeti tudi za predpogoje dobre živinoreje, za pašnike in dobre zdrave hleve. V ta namen je treba v poslovanju živinorejskih zadrug izurjenih ljudi. Zato je sklenil deželni odbor, da priredi letos na Vrhniki pri mlekarski šoli štiritedenski tečaj za inštruktorje živinorejskih zadrug.
—	Ustanovitev nove obrtne zadruge. Dne 26. septembra so imeli v Ljublja-
ni obstoječi sedlarji, jermenarji, tapet-niki in izdelovalci posteljnin skupno posvetovanje glede ustanovitve obrtne zadruge. Po obširnem razgovoru se je sklenilo, da se naj ustanovi deželna zadruga omenjenih obrtov, to pa radi tega, ker je veliko jermenarjev in sedlarjev v okrajih na deželi, kjer ne obstoje obrtne zadruge.
—	Zastrupljene ribe. Iz Ljubljane
se poroča, da se opazuje tam zadnji čas velik ribji pomor v Gradaščici. Na tisoče rib je že poginilo, in sicer zastrupljenih po nikotinu, ki prihaja v odpadkih iz tobačne tovarne. Ker so se svoj čas tozadevno izdale s strani vodstva tovarne odredbe, kaže ta ribji pomor, da se te odredbe s strani usluž- j bencev ne izvršujejo.	•
—	Šola v Novem mestu. Dne 19. septembra je m. g. prošt dr. Elbert blagoslovil za višjo dekliško šolo kupljeno hišo in vpeljal čč. šolske sestre iz Šmihela. Letos bo ta šola imela že dva razreda, 6. in 7. razred; prihodnje leto pa dobi še 8. razred; v doglednem času se bo spremenila v meščansko šolo; pozimi se prične še poseben tečaj za ročna dela.
—	Jeruzalemski slovenski romarji so se dne 21. sept. zvečer srečno vrnili v Ljubljano. Peron južnega kolodvora je bil poln občinstva, ki je romarje živahno pozdravljalo. Vsa katol. društva so poslala k sprejemu odposlanstva. Romarji so se vrnili vsi zdravi in čvrsti, nič se jim ni poznalo utrujenosti. Iz ljubljanskih cerkva so doneli zvonovi romarjem v pozdrav. Romarji so se s prevzvišenim knezoškofom na čelu podali v stolnico, ki je bila polna vernikov in sijajno razsvetljena. Tu je vodja potovanja č. g. župnik Janez Kalan govoril slovo, povdarjajoč veselje romarjev, da zopet vidijo slovensko domovino,' ljubezen do lepe slovenske domovine jim je romanje le še bolj utrdilo. Mogočno je zadonela po stolnici za srečno vrnitev zahvalna pesem, katero je z romarji pelo vse občinstvo.
—	Osebna vest. Veleč. g. dr. I. E. Zore je imenovan kn. šk. konzistorijal-nim svetnikom. Gospod doktor, ki je bival nad eno leto v Palestini, se je
21.	sept. vrnil s slovenskimi romarji v domovino ter nastopil službo profesorja veronauka na kn. šk. priv. gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Samoumor dr. Karola Schwegla. Ljubljanski “Slovenec" z dne S. okt. poroča: Dne 3. t. m. se je ustrelil krog poldan v graščini Grinšice na Rešici pri Bledu dr. Karol Schwegel, brat ameriškega konzula Ivana Schwegla in nečak ekscelence barona Schwegla. Doktor Karol Schwegel je bil naslednik svojega strica barona Schwegla. Živel je solidno in v najboljših razmerah. Star je bil 27 let. Zato je vzrok samoumora popolnoma neznan. Splošno pa tu prevladuje mnenje, da se mu je hipno omračil um in ni malo tehtnih vzrokov, ki govore zato. Pogreb je bil danes v Gorjah. (Op. ur. Am. Sl. Najiskrenejše sožalje izrekamo g. dr. Schvveglu, prvemu avstro-ogrskemu konzulu v Winnipegu, Man., Canada.)
—	Ljubljana, 4. oktobra. Dež. posl. dr. I. Oražen je odložil svoj deželno zborski mandat in navedel kot vzrok svojega odstopa “nezaupanje in preziranje mlajših močij v liberalni stranki in pa nedelavnost liberalnega deželno-zborskega kluba”. Vsled Oražnovega odstopa se je boj med “starimi in mladimi” silno poostril.
—	Vojaške vesti. Vpokojen je domobranski podpolkovnik Vincenc Schneller.—Dopust je dobil nadporoč nik 22. domobranskega pešpolka Rajko Zalar. — Vpokojen z naslovom podpolkovnik je major Jožef Strupi.
—	Odlikovani ognjegasci. Deželni predsednik kranjski je odlikoval za 25-letno zvesto službovanje v gasilnem društvu šest višnjegorskih gasilcev, odlikovani so gg.: Jožef Škufca, Ivan Perko, Janez Zupančič, Franc Sevšek, Jožef Kastelic, Franc Mišmaš.
—	Poštna vest. Poštnim oskrbnikom v Novem mestu je imenovan tamošnji poštni oficijal gosp. Alfonz Ravnikar.
—	Duhovniške vesti. Podeljeni sta župniji: Sv. Križ pri Litiji g. Lovru Lah in Gorje g. Matiju Mrak. Umeščeni so bili gg.: Franc Koželj na župnijo Zapoge, Janez Plahutnik na župnijo Motnik, Anton Zore na župnijo Mirna Peč, Pavel Perko na župnijo Češnjice, Josip Lavrič na župnijo Brez niča, Franc Rajčevič na župnijo Lučine, Alojzij Wester na župnijo Grahovo, Alojzij Železny na župnijo Ihan. Imenovan je gosp. Leopold Turšič za župnega upravitelja v Gornjem Logatcu in Leopold Kolbezen za župnega upravitelja v Godoviču. Premeščeni so gg. kaplani: Karol Supin iz Kamnika kot kapiteljski vikar v Novo Mesto, Josip Gnidovec iz Novega Mesta v Idrijo, Mihael Zevnik iz Idrije v Kamnik, Valentin Tomec iz Šmihela pri Novem Mestu v Višnjo Goro, Josip Froehlich iz Kranjske Gore v Šmihel pri Novem Mestu, Anton Vadnal iz Višnje Gore v Crklje pri Krškem, Anton Kreč iz Cerkelj pri Krškem v Kranjsko Goro, Franc Pečarič iz Brez-
nice na Dovje, Janez Sever iz Št. Jerneja v Mirno Peč. Nameščeni so gg.: dr. Franc Kulovec kot kaplan na Veliki Dolini, semeniški duhovnik Ivan Tomažič v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Janez Dolenec v Senožečah. Nemški viteški red je namestil P. Anzelma Polak za kaplana v Črnomlju. V začasni pokoj je stopil g. Franc Golma-jer, kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, stalni pokoj pa je dovoljen gosp. Frančišku Kummer, župniku in dekanu v Stari Loki. Za konzistorijalnega svetnika je imenovan dr. Janez Zore. Župnija Gor. Logatec je podeljena č. g. Ivanu Erjavec, župniku v Želimljah.
—	Smrtna kosa. V Št. Petru na Krasu je umrl dne 25. sept. posestnik in trgovec Ludovik Špilar, ustanovitelj in odbornik vseh tamkajšnjih narodnih društev. — V Stari Loki je umrla posestnica Marjeta Karlin, iz znane rodbine duhovnikov Karlinov. Komaj je še dočakala svojega sina, vrnivšega se iz Jeruzalema. — V Mengšu je umrla Marija Hribar, rojena Novak, bivša posestnica in tovarnarica slamnikov.— V Kneju je umrla ga. Neža Adamič, stara 49 let. — V deželni bolnici je umrl čevljar Ivan Jenko. — V Ljubljani je umrl umirovljeni c. kr. profesor Henrik Pirker. — Dne 28. sept. je u-mrl najstarejši mož v Idriji, umirovljeni rudar in hišni posestnik Anton Vončina. — V bolnišnici v Kandiji je umrl 32 let stari g. Vladimir Vrtovec. —V Ihanu je umrla posestnica in gostilničarka Ana Sojer, stara 73 let.—V Tržiču je umrla v 43. letu svoje starosti gospa Marija Klofutar, posestnikova in tovarnarjeva soproga. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Čapek, rojena pl. Grasselli, hči nekdanjega ljubljanskega župana, g. Petra viteza Grassellija. in vdova po okrajnem glavarju g. Čapeku.
—	Skala ga je ubila. Iz Zagorja ob Savi se piše: G. Josipa Birola, posestnika apnene, je dne 29. sept. popoludne ubila skala, ki mu je stoječemu priletela na čelo ter mu razbila lobanjo. Stal je na prostoru pod kamenolomom, ne na cesti.
—	Na vozu je zaspal in ponesrečil trgovec s kožuhi Mihael Vidmar pri Drenovem Griču. 65 let stari mož je padel z voza. in se ubil.
—	Smrt ob cesti. Na Lesnem Brdu v vrhniški župniji je umrl 25. sept. nesrečne smrti neki Miha yidmar iz Bevk. Nekoliko vinjen je zadremal na vozu, v katerega je bil vprežen osel. Živalica je zavozila voziček v cestni jarek, pri čemer se je mož tako nesrečno prebrnil, da je tam našel smrt.
—	Hlapca ubila. V Šiški je dekla Jera Šavs dne 2. okt. udarila po glavi hlapca Franc Nikoliča tako nesrečno, da je v dež. bolnici umrl.

ŠTAJARSKO
H
—	Spodnji Dravograd. Fantje na po tu v Ameriko. Dne 27. septembra je orožniški stražmojster A. Černjavič v Spodnjem Dravogradu aretiral tri mla-doletne fante v starosti 17, 19 in 22 let, ki so mislili ubežati v Ameriko. Izročeni so vsi trije okrajnemu sodišču v Slovenjgradcu. Pri sebi niso imeli nobenih potnih listin.
—	Štajerski deželni zbor zaključen. Mariborska “Straža” z dne 3. okt. piše: “Iz Gradca nam javlja brzojav, da je štajerski deželni zbor zaključen. Naduta in nasilna nemška večina, ki še noče uvideti, da prebiva na Štajerskem 1 tretjina Slovencev, ki zahtevajo enakopravnosti, je dobila s tem zaslu ženo plačilo. Njeno deželno gospo darstvo, ki je že itak na robu propada, je dobilo nov sunek, in ako se zaveda le nekoliko odgovornosti, ki jo ima kot odločilen faktor v deželi, se bo morala spametovati. Mi, ki smo manjšina, ter nas ne zadene nobena krivda radi težke, lahko usodepolne krize, v kateri se nahaja dežela vsled nemarnega in krivičnega nemško-nacional-nega gospodarstva, gledamo mirno v bodočnost. Dosledna in smotrena tak tika poslancev S. K. Z. je zopet rodila svoj uspeh. Zopet se je dokazalo pred vso trezno mislečo javnostjo, da se v štajerski deželni hiši proti naši delegaciji, preko nje in brez nje ne da vladati. Časi, ko so Slovenci samo pobirali drobtinice in pa k vsemu po nižno, da, hlapčevsko pokimovali, so minuli. Mi hočemo biti soodločujoč činitelj, brez katerega se ne bo nič več vršilo v deželi. To naše stališče je neomajno in naši poslanci so zopet dokumentirali, da mu znajo pomagati do veljave.”
—	Št. Ilj pri Velenju. Od gospoda Ivana Kranjca je kupil gospod Ogrin, ki je prišel pred kratkim iz Brazilije, veleposestvo vredno 80,000 K. Gospod Ogrin je rojen Vrhničan in si je v Ameriki precej prislužil.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 25. sept. v “Priesterheimu” v Gradcu č. g. Josip Markovič, duhovnik v pokoju. Rojen je bil dne 5. febr. 1847 pri Sv. Trojici v Slov. goricah. — V Čermoži-čah je umrl posestnik Matija Krivec, star 53 let. — V Žalcu je umrl dne 29. sept. v starosti 72 let gospod Simon Kukec, bivši posestnik sedanjih delniških pivovaren v Laškem trgu in Žalcu. Ranjki je bil odločno narodnega mišljenja, kar je pokazal tudi pri vzgoji svojih otrok. Imel je tudi redko slovensko lastnost, namreč izredno podjetnost. — V Ljubnem je umrl dne 28. sept. veletrgovec in posestnik Fr. Ks. Petek, zelo ugleden narodnjak.
— Zastrupila je svojega moža. Posestnik Jože Žlof v Hrastju pri Šmarju je živel že delj časa s svojo ženo v večnem nemiru. On je začel pijanče-vati, njegova žena pa se je spustila v razmerje z nekim 25 letnim fantom. Seveda so se s tem prepiri še povečali. Marija Žlof je s pomočjo ljubčka celo moža pretepavala. Konečno mu je za obed pripravila solato; ko je mož malo jedel, je začel takoj bljuvati in mu je bilo silno slabo. Šel je k zdravniku, ki mu je dal neko sredstvo proti želodčnemu kataru. Kmalu na to je u-mrl. Ženin ljubček je dan pred moževo smrtjo prodal svoje posestvo in jo popihal v Ameriko. Stvar je bila sumljiva; konečno je zvedelo za njo orožništvo. Žlofa so izkopali in dognali, da je bil zastrupljen. Ker je Žlofova žena že poprej grozila, da ga bo ubila in so tudi otroci videli neko škatljico, naslikano z mrtvaško glavo, so jo 24. sept. zaprli in izročili okrožni sodniji v Celju.
—	Obsojena vlomilca. Pred celovško poroto sta bila te dni obsojena vlomilca Pogačar in Wahrmut, prvi na 6, drugi na 7 let težke ječe in pozneje v oddanje v prisilno delavnico. Pogačarjevo ime je zadnje leto “zaslovelo” po Slovenskem po raznih vlomih v fa-rovže, v katerih je bil Specijalist. Sedaj bo imel čas kovati nove načrte. — Parkrat je že iz ječe pobegnil — in ni izključeno, da se nekega lepega dne ne pojavi zopet v kakem farovžu na obisk.
—	Koroški Nemci se hočejo učiti slovensko. Do zdaj so koroški Nemci vedno naglašali, da na Koroškem sploh ni Slovencev in da je zanje slovenščina na Koroškem popolnoma nepotrebna. V nedavni seji dež. zbora je pa nemški poslanec Burger priznal, da imajo koroški Nemci dovolj vzroka, učiti se slo vensko. Da pa dobe potrebne nemške učitelje, ki naj poučujejo slovenščino, je predlagal, da naj deželni zbor dovoli vsoto 2000 K za podpiranje tistih dijakov, ki bi se hoteli posvetiti studiju slovenskega jezika na kakem vseučilišču. S tem mislijo vzgojiti dovolj materijala, ki naj bi zasedel tista mesta pri dvojezičnih iriadih, ki so namenjena Slovencem. Koroški Nemci računajo torej tudi z dejstvom, da morajo tudi uradi na Koroškem končno vendarle sprejeti tudi slovenščino kot uradni jezik. Časi se izpreminjajo in Nemcem sčasoma ne bodo pomagali niti kurzovci več.
—	Tolstovrška slatina. Četrt ure od Guštanja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine, ki je izborna namizna in zdravilna voda ter se izvaža daleč preko koroških mej. Tolstovrška slatina je prešla predkrat-kim v slovenske roke.
PRIMORSKO
—	Nemci v Gorici. Vlada je novo šulferajnsko šestrazrednico v Gorici podržavila. To je zopet nov čin vlade, ki bije v obraz Slovencem. Slovenske zasebne šole “Šolski dom”, “Mali dom”, v katere pohaja nad 1500 učencev, še danes niso podržavljene.
—	Hladilnica za argentinsko meso v Trstu. Vodja tovarne za led v Bar-kovljah je vložil na trgovinsko ministrstvo prošnjo, naj se mu prepusti na pomolu Sv. Terezije 3500 m prostora, da postavi na njem hladilnico za meso, došlo iz Argentinije.
—	Koper v Italiji. “Naša Sloga” poroča: — Na italijanski razstavi v Kopru sta se nedavno dva slov. stražarja slovenski pogovarjala med seboj. Za-čuvši ta pogovor je pristopil k njima neki koperski Italijan ter se zadrl nanju: — Kako da govorita na teh tleh slovenski, ali ne vesta, da smo v Italiji?!! — Že res je gorostasno, kar se dogaja na tej razstavi z nesramnim žaljenjem in orjaškim—deficitom vred!
—- Pol milijona kron deficita ima deželna razstava isterska. Tu imajo laški fanatiki plačilo za to, da so Slovane odbili in napravili razstavo za čisto italijansko. Pripominjamo, da dunajska “Armeezeitung” imenuje razstavo iredentovsko, protiavstrijsko demonstracijo.
—	Čemu je sklican dež. zbor istrski? Že več mesecev so tekla pogajanja med italjansko in med hrvaško-sloven-sko stranko glede diferenc, vsled katerih je dež. zbor nezmožen za delo. Pogajanja niso imela uspeha, vzlic temu je vlada na željo Italijanov sklicala dež. zbor. Vzrok temu je, da ima ko-perska “deželna” razstava tako ogromen deficit, da si prizadeti signori ne vedo več pomagati, ako jim ne pride na pomoč dežela. Slovani naj torej plačajo ogromne deficite te komedije, ki so jo uprizorili italijanski fanatiki. Toda kaže se, da so Italjani napravili račun brez krčmarja. — Dokler dež. zbor ne da istrskim Slovanom potrebnih šol in drugih naprav, dotlej tudi Slovani ne bodo dovolili za italjanske naprave nobenega vinarja. Slovani so v položaju, da imajo na svoji strani zakon, ki pravi da šo v deželnem zboru in deželnem odboru brez sodelovanja in privoljenja Slovanov storjeni sklepi neveljavni in s tem zakonom v roki bodo Slovani znali onemogočiti italijanske naklepe.
—	Dezerterji iz Italije. Odkar je vedno več vojaštva v Vidmu in proti meji, dezertira obilo vojakov v Avstrijo. Pot jih pelje v Gradišče ob Soči, kjer se predstavijo glavarstvu. Dezerterjev se seveda ne izroča, marveč se jim da potni list, da se smejo svobodno gibati po Avstriji. Ali marsikak dezerter je nemalo začuden, ker ne
dobi pri glavarstvu podpore. V Italiji namreč dajejo beguncem iz Avstrije podpore za prvo silo, da morejo kam iti ter si poiskati kako delo. Beguncem iz Italije kar ne gre v glavo, zakaj ne delajo tako tudi v Avstriji!
—	Ban dr. Tomašič je govoril dne
25.	sept. v Osjeku o političnem položaju na Hrvaškem. Ban je govoril lepo sicer, želel, da postane hrvatski narod velik in ponosen. Zavzemal se za srbsko-hrvatsko slogo, omenjal je, da je srbsko-hrvatska koalicija v nasprotju sama s seboj, on potrebuje močne stranke v dosego cilja; zvečer na banketu pa je navdušeno napil Khuen-He-dervaryju, kojega tiranstva se spominjajo Hrvati s trpkimi občutki.
—	Velik dar. Neimenovan dobrotnik je podaril Vincencijevi družbi v Zagrebu 26,000 kron za zgradbo hiralnice istotam.
—Milijonsko posojilo mesta Zemun. Za napravo vodovoda in kanalizacije je zemunska mestna občina najela dva in pol milijona kron posojila.
—■ Veliko srbsko centralno banko za Bosno in Hercegovino se snuje v Sarajevu s 6 milijoni ustanovnega kapitala.
—	Kašman in “Lega”. Znani tenorist Kašman je nedavno pel v korist “Lege” in to na hrvaških tleh — na Lošinju. Tužna mu majka Slava!
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizeas’ National Ml
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
_0
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
$
S i
m *
Resnica je!
!:
ir
§
$
*?
rt
%
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino I
se je prepričal, d« so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh
H

• «
é
$
tt
•<»
ti?
Nev York, N. Y., !:
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
§ 82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
e
i t
•i •
3?
3?
•f»
3?
3?
•V»
11
M
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vlo^e na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili
44%
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
A.MÊRIKANSKI Sl O VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 8LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Er_va in edina slovenska linijska tiskarna.
rÜsSIMIgJv

CERKVENI KOLEDAR.
vosti, kakor jo je žalibog opažati drugod. Vpričo škofa John Lancaster Spaldinga in 1,700 članov Kolumbovih Vitezov je g. Roosevelt govoril približno takole:
“Zadnjo zimo sem obiskal razne katoliške misijone v Afriki, in prav o Božiču sem bil v enem izmed njih, v škof Hanlonovem na obrežju velikega jezera Victoria Nyanza, prav pod ravnikom (ekvatorjem). Tam sem našel eno naših dobrih Američank, mater Marijo Pavlo, ki je bila predstojnica redovnic v tistem zavodu. Že preje mi je pisala, češ, da ne smem iti skoz Afriko, ne da bi se ustavil in si ogledal njihov misijon, ker je ona edina Američanka misijonarka v Ugandi, prav v osrčju črne celine.
“Zato sem se ustavil kajpada in bilo je pravtako, kakor bi bil nenadno prestavljen domov, kajti mati Pavla mi je brž pokazala pismo, pravkar prejeto od dveh newyorških policajev, katera sem jaz imenoval v službo, ko sem bil policijski komisar.
"Misijon, ki mu pripada mati Pavla, vrši zares izredno in čudovito delo tam v Afriki, in obljubil sem ji, da bom to javno povedal pred kakim katoliškim zborom in naprosil katoličane v Združenih Državah, naj se malo bolj zanimajo za ta katoliški misijon v o-srednji Afriki, kjer opravlja tako dobro delo ameriška nuna.
“Uganda je ena izmed krajin, kjer misijonarstvo vidno uspeva. Iz osebnega poznanja pravim to in iz osebnega poznanja želim izraziti svoje prepričanje o dobrem delu, katero vrše katoliški misijoni in upam, da bodo dobrodelni katoličani v Združenih Državah razveselili srce matere Pavle z gmotno podporo misijonarskega dela, kateremu je posvetila svoje življenje.
“Ni je dnige dežele na svetu, kjer bi bila taka zares svobodna verska strpljivost (toleranca), tako prijazna blagovoljnost med dobrimi ljudmi raznih veroizpovedanj. Ni je druge dežele, kjer živita katoličan in protestant
v	složnosti kakor tukaj, tako da vsak ravna z, drugim na temelju našega skupnega državljanstva in ga sodi ne po tem, kako časti svojega Stvarnika, marveč po njegovem obnašanju nasproti njegovim bližnjikom, po njego- I
vi	vrednosti kot mož. Nikdar ne smemo dovoliti, da bi nas odstranili s tega stališča.
“Morda vam pojasnim svojo teorijo na kratko, če vam povem o nekem svojem dopisovanju. Gotovo v sleherni cerkvi so nekateri dobri ljudje,
na to posebno vrsto blaga, da jim ni treba pogledati na znamko “Made in France”. Da so se dobavljači klerikalnih novic precej urezali v presodbi, gotovo priznajo, če jim pokličemo v spomin, kako strašno se jim je ponesrečilo upanje, stavljeno na Ferrerovo usmrčenje, ki je imelo prekucniti Evropo in Ameriko; in kako se je izjalovil poskus prvega ministra španskega, da bi se Španija odtrgala od papeža.
Niti Nemčija, niti Anglija, niti Združene Države niso bile prizadete vsled te gonje na duhovstvo, dasi so se celi predeli teh izdelanih novic razširjali po dnevnikih. Ko hrum preneha in se oblaki razprše, se morebiti še razodene, da samovlada na Portugalskem ni strmoglavljena. Vsekako bo zatiranje verskih redov in zaplenjevanje njihove lastnine pomirjevalo nižje sloje samo nekaj časa, ampak nova ljudovlada, da bo trajna, mora biti ustanovljena na pravici.
Ta velika ameriška ljudovlada se je že od začetka trudila ohraniti vero, ne jo zatirati. Francoska ljudovlada stremi za uničenjem vere in ne nastopa še kruteje iz strahu pred nevarnimi posledicami za svojo lastno stalnost. Portugalska ljudovlada bo dvojnica svoje rednice na Francoskem, kakor je sklepati iz prvega razglasa njenega prvega predsednika. Njegova glavna in najnujnejša dolžnost bo, iztrgati Boga iz mladih duš. To je samo odmev nekega govora, ki ga je imel pred-kratkim onstran Pirenej.
Evo natančnih besed g. Dejnairl Crobela, enega izmed prvakov med francoskimi prostozidarji, ki mora pač vedeti: “Namen posvetne šole ni, učiti deco citati, pisati in računati, ampak zabijati stenolojji v katoličanstvo. Ce 13 leten deček zapusti posvetno šolo, ni izpolnila svoje naloge, ako deček še veruje, kajti njena naloga je. narejati svobodomiselce (nevernike).”
dil kinematografsko predstavo, šaljiv prizor, kako pride mož domov pijan in razbije razne predmete. Pri tem je s svojim novim strojem natančno posnemal istočasno s sliko ves hrup, petje, besede itd. Predstava je bila tako naravno posneta, da so bili vsi gostje prepričani, da je kinematograf dosegel višek svoje popolnosti.
Kitaj pridela 48,000 une zlata vsako leto.
Skoro petina površja Francije je gozdnata zemlja.
V Pragi je umrl bivši predsednik sv Vaclavske posojilnice, P. Drozd.
New York troši $3.38 na glavo za svojo policijo. Oshkosh, \Yis., troši 40 c.
Med najnovejšimi iznajdbami je stroj, ki prileplja po 4,000 znamk na uro.
Zalogo skoro čiste tantalum-rude so so odkrili v uralskem gorovju na Ruskem.
Najboljši trg za mlade velblode je Egipet, kjer jih vlada mnogo nakupuje v vojaške svrhe.
VOJNA NEKDAJ IN SEDAJ.
(Konec.)
V bitki pri Gravelotti je stalo nemških vojakov povprečno 13,000 v dol-I žini enega kilometra, pri Mukdenu pa je bilo na japonski strani samo po
V Parizu je umrl znameniti cerkveni govornik dominikanec Ollivier v starosti 75. let.
kazati z izpričevalom absolvirane srednje šole, omogoči vojaško službo skrajšati, dovoljuje nov zakon tistim, ki so priznani kot umetniki, literati, tehniki ali pa na polju umetne obrti, izjemoma enoletno prostovoljstvo. To novo določilo stopi v veljavo 1. 1912.
Svarilo,
Rojake svarim pred Fr. Škufca, po-domače Tepčevim Franceljnom iz Val-•ne vasi pri Gor. Fužini na Kranjskem. Star je okoli 20 let in je v Ameriki 3 leta. Pred par leti je bil v Clevelandu, potem je odšel v Minnesoto od koder je pred par meseci prišel v Joliet. Pri meni je bil na stanovanju in hrani dva meseca, a sedaj ko je vedel, da je že zadnji čas za plačati je izginil nezna-nokam.
Večkrat je pravil med pogovorom, da je onim ljudem kjer je stanoval povsod žal, ker jih ie zapustil, a mi smo ga napačno umeli. za to svarim rojake, da ga ne-sprejmejo pod streho, da ne boste “žalovali”.
Kdor ve kje se nahaja prosim naj mi naznani njegov naslov.
Frank Terlep,
1210 Elizabeth St.,	Joliet, 111.
Bray-eva Lekarna
<S'epriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Tke Joliet National Baut
voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VS» KRAJE SVETA
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
Pundita Ramabai, ki je baje najuče-nejša ženska v Indiji, prestavlja sveto pismo že približno pet let. Pri tem delu ima kacih petdeset pomočnic.
Znani češki virtuoz jan Knbelik bo' nastopil priho'dnje potovanje 'po Južni Ameuki. Za ICO koncertov se mu je zasiguralo 1 milijon kron honorarja.
Nekateri od .1,175 učiteljev v Londonu, nezaposlenih koncem zadnjega leta, so'morali postati tiskarji m pisači nadpisov, dočim je eden postal izvošček.
Skabi, pozor!
Slišal sem in poizvedel, da tudi nekaj Slovencev ali Austrijanov, ker taki, ki so skabi so Austrians in ne Slovenci, kajti pošten Slovenec ne bo skab, j dela kot skabi po livarnah (foundries) j v Jolietu kjer je štrajk že od 1. maja t. 1. S tem pa sebi nič ne koristijo temveč le škodijo celemu delavstvu, ki se bori za svoj obstanek proti neusmiljenemu kapitalizmu. Zastonj je trud unijskih delavcev, če pa se še vedno dobe lopovi, ki hočejo skabati. Na take nepridiprave se bo pazilo odslej tudi-po mestu ne samo po livarnah,Če kateri dobi “po buči” naj sebi krivdo pripiše.
Torej, proč od livarn kjer je štrajk.
Slovenski unijski livar.
WASWA'AV.WAV.WAW
! Oscar J. Stephen
(?•
S.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA V INI NOTAH
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavauje tud. življenje proti nezgodam m bole-..im.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sc, oko spadajoča pisanja.
£ Govori nemafco in angleško. WAViWAAY1AWMV.SWA
Skupna vrednost vseh farmarskih živali. preštetih dne 1. jan. 1910, je bila 0 mož v isti dolžini, v bodoče bo 85,138,486,000, v primeri z $4.525,259,-
trtna
razš
Ji v
ki
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
Nedelja Pendel jek Torek Sreda Četrtek
Janez Kapfst, s Rafael, arhangei Krišpin, p. m. Evarist, p. m. Frumencij, škof Simon i Juda.'
ri. ki
n bri ; srči
Dsrcm to test
rem, ed t<
tudi nc-la bi bili brili tes-iož, neki je pisal
rjenjem o gega izpopoln I pri pehoti ali t(
I ren vojni zbor v J mo vztrajno bra j ločno napadati, zavzela prostor d J katere bi se ude vršila v dolžini 1
iah v	Ei	ropi	računati z		CC0 c	ne 1.
jisč.	V	sled	iz\	endru-	227,C'	X). al
-nja	strelne			orožja		
)llišt\	u	se m	ore	mode-	fa	i o n o
jan. 1909,, narastek za $613,-i 13.6 odstotka.
dolžini 10 km ne niti, temveč tudi Vojska 6 zborov >0 km, in velika b: ležile 3 armade, b
bi
jih je
stanek iz r.
■ prejela 1.445.288 državtja-tih letih. Od tega števila a 656,000 z britanskih oto-) iz Združenih Držav in o- | iznih držav.
Naznanilo.
S tem naznanjam, da so dobili na, grade na mojem kegljišču v soboto sledeči: Jos. Plišič, 1. nagrado, Ant. Kezerle, 2. nagrado in Jos. .Grabus, 3. nagrado. Vsem, ki so se udeležili tekme se tem potom najiskrenejše zahvaljujem.
Dne 15. nov. t. 1. se konča zopet ena tekma. Kdor namreč naredi tekom
časi	. to Jc d	o 15. nov	, naj več j
za i	agrado e<	len zaboj	Sehring-
pive,	eno steki	enico “66	whiskey”
elajtu. V
Narci
škof.
mu reksi.
SKLIC K IX. ZBOROVANJU ZV3 ZE KATOLIŠKIH DRUŠTEV.
“American F Societies škili dre
k deveti Deveti zveze ka
leration of Catholic t. j., ameriška zveza kato’i-ev, je izdala naslednji sklic n glavnemu zborovanju: glavno zborovanje ameriške
dnu
-de
V,
Orle
La., dne 13.
iK
lit) v c n:
Pozi vam zácijo, ške zvezo, dri
1910.
o sleherno deželno org ifijsko, državno in okr štvo in župnijo, da p(
am-i j n o išlje
svoje zastopstvo na to zborovanje.
' Škofe in duhovnike v deželi prosimo pomoči v prizadevanju za neomejen uspeh tega velikega katoliškega Zborovanja s tem, da se osebno udeleže ah pa napotijo neduhovmke k udeležbi.
Velika papeža Leon XIII. in P i j X. sta odobrila in blagoslovila delo ameriške zveze katoliških društev.
• Tej zvezi je obstanek zagotovljen, in želimo samo še, da se .nam pridruži vsak katoličan v Združenih Državah.
Nedavni dogodki v Evropi so morali našim katoliškim bratom predočiti važ-
	!,.] 1-,				). k;	i k i	□r sem
	¡el, i	la prim		»dposl,	[lllil		i nem-
	lutc	ra noy in vva		illiškili	i nn	?t(	xlistov
in k?	tkor	se j? pi	ričak	ovalo	o:l :		ene, da
s prej	men	3 nadšk	:ofa	i# Ca	nterburv, in		
da b		srnaj ral	za í	; ' iknrfi	:» za	St	opil .ka
: i ud h		in ne’	rrcdi	ii ega	pre		iednika
Z d ru	iženi	h Drža1	v, a k	o ne b	i ra	vnal bla-	
go Vi:	d j no	in pri j	lažno ¿z vs		emi	d	obrnjii
ljudi	ni. r	i e gib de	n *i£	nji lip v	9 '	•erotžpo-	
■veda	nje.						
‘-;l	pten	i sem	pris	tavi!.	da	n	
poja:	silim	svoje		SCC, cc	: pr		■im, da
bo p	o m<	njih mi;	dih i	; rajala	nai		dežela
dolg		sa. in č	:e bo, da 1		[iodi	e i	mnogo
pred	sedn	¡kov in ne		kateri	izi	nn	?d teh
h m Ir	i kat	občani	in m	L-kateri prot			estant-
ie, li	i da	jaz kot	. pro	«testan	t Ž(		iji rav-c
n ati		njimi k	rit ol i	¿kimi	sod		Švljanf
prav	tako	kakor	upa	m. da	bi	k;	itoliški
pred	sedn	ik ra v n	al s	svojin	ii p	ro	testan-
	kimi	sodrža	vljar	li. Mj:	>lim		da sem.
taki.1	»to i	zrazil :	5 voj	nazor	■ ta		. jasno
kake	ir m	ogoče.”					
tka
ožje
rrazmma ' ie prične, zelo dale bitka že iziio" Pušk t prejšnjega
jjsKar	na, v kateri se
Ker í	sedanje strelno
nese	:. se začne na
akrat	. ko je bojišče
lomemk pr kem so dne 2. t. i istjo odkrili na sair nenik slavnemu bc cu prelatu Gregorj
Brnu na Mo-
z veliko sve-stanskem trgu niku, naravo-Mendlu.
K
rabin v
dan
m Za
st. v
dobii r Yorku le 30, let I dvema 1 ti rajnicc leju, kate
120
1.0C0 dolarjev. V )čil 92 let stari
i 1
Nt
da dobite nagrado. Tom. Koludrovich.
FRED C. GRASSLE
Kolači za svatbe (wedding cake) nat« pekarija slaščic
posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, 111».
Zanašate se lahko nanie.
4
iro p ma umrle sopn najskrbneje ra premoženje
o
j 0
na
roi
lajo m, ¡
M milijonov dolarjev. Tako po ljubljanski “Slovenec!’.
i;pe-
tčž-
ni
na 7C<
m
V prejšnjih času čila uioda bitke, kc prej skupaj. V M skoro vse bitko, Ul
se je hitro odio-1 r ste vojski zadeli j indžuriji pa so se ■ li če so se začele i
li nc anikt
ĆV V najkr; r papežev d; m ukazuje, ■rkveni pogr
.Pariški “Fi-jšem času bodo kret, v katerem da morajo prc-eb vsakomur, ki
‘Ce gre za hitro in stalno olajšbo, j se ne more nič primerjati s Severovi-voje j mi Praški zoper glavobol,” piše gosp. p m Jos. Mitnik, Holyoke, Mass. “Vsako j vrsto glavoboli ozdravijo in se lahko I zanašate nanje vedno. Nikar se ne naveličam jih priporočati vsem, ki trpe vsled glavoboli.” Ti praški učinijo vam, kar so učinili drugim. Omislite si jih v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
stregla
cenijo
PORTUGALSKE NOVICE BAJE IZ FRANCOSKEGA VIRA.
odJ«	3Čile iš	ele drugi	d;	an. Dap-!	opra	vil spo-
îïln	iderna	bitka ob	st«	oji všteti ;	sami	D tisti,
rega	bojf¿.	ča iz nesi	tet	.ib posa- ¡	vslet	1 tega c
boje	v, ki	drug nr	i	drugega'	čati	kak di
a v nimajo		npbeneg	a	vpliva in 1		
le	izid te	li bojev	na	. končno !	Čc	•ske pri
Rus	iko-jaj:	ionska vojna je ka- •			st rij	ske pri
izuil	i drue	; ili stvarc	■h	spreme-	poro	«ča: Bri
'dan	je mn	enje tudi	o	izgubah 1	ra v n	o doko
ni \	•ujni.	DoshJ •		je skle- j	na Dunaju,	
A. J. Burro
nost
obsr
-ni;
cincasKe LoyqiaS
edinosti. Naša zveza vjl v nekem vse katoličane v tej deželi. menit čbnek. iz-katerega posnemamo
es, S. J , predsednik ’ University ", je obia-êru flnevniku zna-
.damtšilja 4 \ e lika nil
’ ¡nežnih pravzapr odločuje zmago, i kor o ra ni la dose v moder
! palo vsled vecino manjšega števila člo-žrtev v vojskah, da moderni:
oje dolžnosti s tem, da je red in obhajilo. Izvzeti so ki so na smrtni postelji »budili kes. To mora izpri-
ke predstave na Dunaju. Iz av-
prestolmce
dne 1. okt.
it,
veških
bitke nisfo tako krvave.
Friderikova vojska je izgubila Kolimi 41:5 odstotkov moštva, pri Torgauu pa 37:5 odstotkov. Toza-"Novice iz Evrope se izdelujejo, ka-! devna statistika izkazuje pri Magenti men, združiti katoličane za vse slučaje, kor tržno blago, tako da ugajajo oku- j samo 8 odstotkov, pri Kraljevem gradcu za Pruse 4:1 odstotek, za Avstrijce 8:7 odstotkov, pri Gravelotti za Nem-
I češko gledališče, ki je lokončalo svojo operno sezono
šlo zopet tja ter na delavskem gledali-I šču priredilo predstave in sicer ciklus I Smetanovih del. Praško “Narodno di-pride semkaj v novembru ter bo igralo celo vrsto dram.
pri j vadlc
Vdehniti želimo vsem katoličanom v| naslednje vrstice: Ameriki dejstvo, da je naš edini na-
.Vabimo slednjega katoličana, da postane združen član naše zveze, da se tako zagotovi brezdvomna stalnost organizacije.
"'Krajevni odbor nas zagotavlja o prisrčnem sprejemu v Crescent City. Njegova milost nadškof Blcnk v New Orleansu je eden najvnetejših zagovornikov in prijateljev naše zveze. Marljivo se trudijo katoliški posvet-njaki na jugu, da zagotovijo uspeh zborovanju. Pozivamo katoličane na severu in vzhodu in zapadu, da pokažejo svoje uvaževanje prizadevanja naših bratov v katoliški državi Louisiani.
Odziv od vseh strani pokaže, da li so ali niso možje v naši zvezi vneti za stvar. Mislimo, da so, in zato pričakujemo obnove uspehov drugih let na devetem glavnem zborovanju naše zveze.
EDWARD FEENEY, predsednik.
ANTHONY MATRE, tajnik.
ROOSEVELT ZA VERSKO STRPLJIVOST.
Theodore Roosevelt, bivši predsednik Združenih Držav, se je ustavil na svojem potovanju po deželi predzadnjo sredo v Peoriji, 111., kjer je obiskal častitljivega škofa Spaldinga ter imel zvečer kot gost Kolumbovih Vitezov znamenit govor o verski strpljivosti. Rekel je, da je ni dežele na svetu, kjer bi bili katoličani in protestanti tako pomešani, kakor so v Združenih Državah, in vendar ni tukaj tiste nestrplji-
-dj

Mnogi kupčijski izdelki “Made in Germany",
za znam kovan i
ali "Made in France", ali “Made in ! ce 9:8 odstotkov, za Francoze 10:2 England” so kajpada všeč ljubiteljem I odstotka, pri Sedanu 5:4 odstotke in sjare domovine na tej strani velike j 15:7 odstotkov. V Mandžuriji pa so luže. Iz novic, ki sedaj poplavljajo Rusi povprečno izgubili v posameznih ča_sopise glede pada portugalske mo- bitkah 16:7 odstotkov mož, Japonci narhije, moramo sklepati, da izdelo- pa 20:4 odstotke, medtem ko so Ncm-valci teh novic mislijo, da zalagajo trg ; ci v vojni leta 1870. izgubili v celoti z zaželenim blagom. Mislijo namreč, i povprečno le 7 odstotkov moštva. Iz da je splošna želja, videti propast kra- tega moramo sklepati, da bodo nove, ljestva na Portugalskem; da narodi moderna vojske vedno bolj krvave, to
pričakujejo z napeto pozornostjo u-speha republikanske misli; da ljudstvo širom sveta smatra klerikalizem in tri-noštvo za enoinisto ter je zato gotovo, da mora ustanovitvi republike slediti uničenje cerkve. Novice, kakor jih podajajo razne časnikarske združbe, razodevajo tako značaj mož, ki tvorijo združbe, ljudskih želja.
S prvim odmevom revolucije na Portugalskem je prišla novica, da je bil Manuel II. zaljubljen v sveto godbo in se vsledtega ni brigal za svoje kraljestvo. Naslednjega dne je dospela novica iz Nemčije in nam povedala, da je njegova ljubezen do neke pariške gledališke igravke povzročila vse njegove nadloge. Tretji dan smo doznali, da so verski redovi skrivnostni vzrok vseh portugalskih homatij.
Pa mi bi radi ponižno opozorili izdelovalce novic na Francoskem (odkoder izvira vse blago te znamke), da se motijo glede okusa odjemalcev. Ljudje izven Francije so se tako navadili
pa vsled vedno novih iznajdb.
“Slovenec".
Cerkev za gluhonemce.
Tisoči gluhonemih, ki žive v New Yorku in so katoliške vere, bodo imeli kmalu svojo lastno cerkev. Pater M. I. McCarthy, ki je posvetil svoje živ-kakor tudi njihovo cenitev ljenje dušnemu pastirstvu gluhonemih,
je izdal poseben oklic za stavbo take cerkve, ki pa bo v teku enega leta že dozidana. Ta cerkev, bo prva, kjer se bodo vsa cerkvena opravila, razun sv. maše, vršila z znamenji. Ta cerkev bo prva, v kateri bodo deležni vseh blagoslovov službe božje tudi oni, ki žive v večni tihoti.
Hofrichter umobolen. Bivši nadporočnik Hofrichter. ki je bil zaradi znane afere s strupenimi pilulami obsojen na 20 let težke ječe v vojaški kaznilnici v Moellcrsdorfu, neprestano zatrjuje v kaznilnici ljudem, s katerimi pride v dotiko, da je nedolžen. Ravno tako jadikuje Hofrichter tudi v svojih pismih na sorodnike, ki jih vedno prosi, naj zahtevajo obnovitev njegovega procesa. Vojaški zdravnik kaznilnice v Moellersdorfu je mnenja, da postaja Hofrichter umobolen.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER Nofth Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mt o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & L Pasdertz
t dobijo najboljše sveže m prek» ene klobase in uajokusnejše mene Vse po najnižji ceni. Pridite toiaj i* ooskusite naše m«so
Nizke cene in donra postrežba )• naše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v nt.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone m.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, , Joliet, Illinois.
Popravljamo
Delo jamčimo.
Cesar krstni boster. Na cesarjev rojstni dan 18. avgusta letos je žena nadporočnika Wachtlerja pri 65. pešpolku v Miskolczu povila krepkega dečka. Nadporočnik je v kabinetni pisarni zaprosil, da bi pri krstu njegovega prvorojenca kumoval cesar. Prošnja je bila uslišana in 20. sept. se je slavnostno izvršil krst, pri katerem je bil navzoč ves častniški zbor mis-kolške garnizije. Cesarja je zastopal polkovnik Seipka, ki je v cesarjevem imenu podaril materi krščenca dragoceno zapestnico s 45 briljanti, kot dar otroku pa vrednostni list za 2000 K.
Edisonov kinematofon.
Poročali smo že o novi Edisonovi iznajdbi, ki pomenja združitev kinematografa in fonografa in ki se bo najbrže v najkrajšem času razširila po vsem svetu. Sedaj se iz New Yorka poroča o posameznostih te iznajdbe. Edison je povabljenim gostom prire-
Enoletni prostovoljci in novi vojaški zakon v Avstriji. Po novem vojaškem zakonu bodo imeli pravico do enoletnega prostovoljstva le tisti, ki bodo absolvirali srednjo šolo ali pa tej ena-koveljaven zavod. Na podlagi takozvane inteligenčne skušnje se ne bo moglo več doseči pravice do enoletnega prostovoljstva. Da se pa tistim, ki se vsled svojega poklica ne morejo iz-
AVSTRO - AMERIKANSKA CRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob L popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
KLOBUKE
kupljene pri.nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI $2.0 0- KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392. lOOO N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi »ijačami.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu.in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
John Stefanie
aa voglu Scott in Ohio ce»t, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIRT.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.

K. S. K.
******

JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9336 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr, Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, III.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 16900 Josip Wegel, roi_ 1891. zav. za $1000, 1. razred, spr. 13. okt. 1910.	Dr. št. 114 članor.
IC društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16901 Jurii Vrbanec, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 16902 Avgust Princ, zav. za $1000, 2. razred; 16903 Nikolaj Muretič, roj 1880, zav. za $1000,. 3. razred; 16904 Ivan Gojak. roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 16. okt. 1910.	Dr. št. 120 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 16905 Losig Bosik, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 2. okt. 1910.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16906 Nikolaj Perko, roJ’ 1894, zav. za $1000,1. razred; 16907 Fr. Mravinec, roj-1890, zav. za $1000, 2. razred; 16908 Fr. Ful, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 16909 Karol Poslušni, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 16910 Fr. Šutej, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 16911 Ivan Babič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. okt. 1910.	Dr. št. 194 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.-, 16912 Matija Ptuf, roj
1887,	zav. za $1000, 2. razred, »pr. 13. okt. 1910.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16913 Mihael Konečnik, ro.n891,
zav. za $500, 1. razred, spr. 15. okt. 1910.	Dr. št. 178 članov,
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16914 Franc Kozina, roj 1894, zav. za $1000, 1: razred; 16915 Vinko Zorc, roj 1892,-zav. za $1000, 1. razred; 16916 Ivan Schiffrer, roj 1886,‘zav. za $1000, '2. razred; 16917 Anton Merlak, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16918 Josip Hojkar, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, špr. 16. okt. 1910.	Dr. št. 207 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16919 Valentin Pajer, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 1C920 Josip Švalj, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 9. okt. 1910.	- Dr. št. 139 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland. Ohio, 16921 Josip Zupančič, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 16922 Fr. Mavsar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16923 Mihael Žnidaršič, roj 1865, zav. za $1000, 6. razred, spr. 9: okt. 1910.
Drt št. 168 članov.
-It društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16924 Jurij Ivančič, roj 1870, zav. za $500, 6. razred, spr. 16. okt. 1910.	Dr. št. 109 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 16925 Jurij Muhvič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. okt. 1910.	Dr. št. 74 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 16926 Ivan Kobetič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 16927 Ivan Bonča, roj 1869, zav. za $10610, 6. razred, spr. 17. okt. 1910.	.	Dr. št. 54 članov.
Iv društvu ¡Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16928 Alojzij Žefran, roj 1894, zav. za $1000,'1. razred; 16929 Anton Medved, roj 1S92, zav. za $500, 1. razred; 16930 Andrej Martinčič, roj 1885, zav. za $1000, 2. razred; 16931 Mihael. Posovec,.. roj lS83, zav. za $1000, 3. razred, spr, 9. okt. 1910.
Dr. št. 140 članov.
K .društvu Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16932 Nikolaj Si-kič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. okt. 1910. Dr. št. 44 članov.
K' društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16933 Ivan Pečnik, roj 1888, zav. za $lC(fo, 2. razred, spr. 10. okt. 1910. Dr. št. 64 članov.
K društvu-sv. Jožefa 112, Ely, Mnn., 16934 Josip Markovič, roj 1875, zav. za $1000, 4. razred, spr. 16. okt. 1910.	'	Dr. št. 90 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111, 12361 Matija Gcrdešič, 7. okt. 1910.	I. dr. št. 115 članov.
TI. dr. št. 23 članov.
Od društva sv. Alojzija S3, Fleming. Kans., k društvu sv. Martina 126, E,
, Mineral, Kails., 13280 Ir an Dolenc, 10. okt. 1910. I. dr. št. 89 članov.
II. dr. št. 27 članov.
Od .društva sv. Petra 30, Calumet, Midi., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7133 Fr. Sašek, .16. okt. 1910.	1. dr. št. 338 članov.
II. dr. št. 89 članov.
SUSPENĐOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 202 Anton Težak, 16. okt. 1910.
Dr. št. 257 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 9725 Jurij Juršiuič, 11. okt. 1910. ■'
Dr. št. 162 članov.
K društvu sv. Jožefa-56; Leadville, Colo., 4475 Josip Kambič. 17. sept. 1910.
Dr. št. 123 članov:
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 5045 Franc Jakše, 9. okt. 1910.
Dr. št. 90 članov.
K društvu jv. Roka 132, Frontenac, Kans:, 15311 Franc Teuž, 9. okt. 1910.
Dr. št. 34 članov.
SUSPENĐOVANI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6283 Franc . Brence, 8700. Mihael Hacan, 12. okt. 1910.	Dr. št. 177 članov.
Od društva sv. Jari. Krst. 60, Wenona, 111., 6442 Ivan Kartel, 10. okt. 1910.
Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 11915 Ivan Perc, 14. okt. 1910.
Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 13911 Florijan Juršič, 15230 Ivan Gorenc, 16461 Josip Maurin, 15. okt. 1910.	Dr.	št. 48 članov.
Od društva sv. Družine 136, Willard, Wis., 16215 Josip Chap, 15. okt. 1910.
Dr. št. 10 članov.
Od društva sv. Roka 113, Deliver, Colo., 15052 Ivan Rome, 11362 Lovrenc Ambrožič, 13. okt. 1910.	Dr. it. 52 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15129 Ivan Merlak, 12358 Ivan Bajec, 10. okt. 1910.	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4157 Marka Šute, 11445 Ivan Intihar, 3181 Math. Vertin, 485 Marka Bajuk, 10. okt. 1910.
Dr. št. 239 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8370 Josip Medoš, 16. okt. 1910.
_	Dr. št. 119 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15968 Ivan Rozman, ll.-okt. 1910.
,	Dr. št. 125 članov.
ZVIŠAL POSMRTNINO $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16036 Josip Govednik, 9. okt. 1910 raz 1 PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4711 Katarina Gojak, roj 1872, zav. za $500, 3. razred, spr. 16. okt. 1910.	Dr. št. 49 članic.
D društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4712 Apolonija Radoslovnik, roj
1888,	zav. za $500, 2. razred; 4713 Frančiška Konavšek, roj 1880, zav. za
$500, 4. razred, spr. 15. okt. 1910.	Dr. št. 33 članic
K društvu sv. Jožefa S3, Waukegan, 111., 4714 Marija Košir, roj 1876, zav za $1000, 4. razred, 18. okt. 1910.	Dr. št. 68 članic
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4715 Katarina Mavsar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, 4716 Marija Žnidaršič, roj 1868, zav. za $500 6 razred, spr. 9. okt. 1910.	Dr. št w članm
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn,, 4717 Marija Muhvič, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 17. okt. 1910.	Dr. št. 18 članic
K društvu Marije Zdrav. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 4718 Julijana Cirej! roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. okt. 1910, 4719 Rozalija Petrič^ roj 1885, zav. za $1000, 2. razred, spr. 17. okt. 1910. Dr. št 14 članic'
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4720 Edith Pasđertz, roi 1874 zav za $1000, 5. razred, spr. 6. okt. 1910.	‘ Dr. št. 41 člamc
K društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111.. 4721 Marija Dobrinič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 4722 Ana Radovanič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. okt. 1910.	Dr. št. 92 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3652 Ana Nemanič, 6. okt. 1910.	I. dr. št. 47 članic.
II. dr. št. 39 članic.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3982 Barbara Žugel, 6. okt. 1910.	I. dr. št. 88 članic.
II. dr. št. 40 članic.
Od društva sv. Ane 105, New York, N. Y., k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 2982 Marija Riedl, 9. okt. 1910.	I. dr. št. 51 članic.
II. dr. št. 15 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 2760 Ana Juršinič, 11. okt. 1910.
Dr. št. 60 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3765 Kristina Jakše, 9. okt. 1910.
Dr. št. 19 članic.
SUSPENDOVANA ČLANICA.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 1820 Katarina Bajuk, 10. okt. 1910.	Dr. št. 34 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3471 Antonija Čemažar, 10. okt. 1910.	Dr. št. 121 članic.
ZZVIŠALE POSMRTNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 183 Marija Pazdirc, 6. okt. 1910, 3. razred.
Pri društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 1844 Urša Bogolm, 14. sept. 1910, 4. razred.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
prejšnje čase ter si je pustil pokazati aparat. Ko je cesar držal na ušesih telefonske skledice, in je Bell govoril v aparat, je cesar začudeno dvignil glavo, med tem ko je bilo njegovo spremstvo popolnoma tiho, ter dejal: "Saj govori, vaš aparat!’’ Sedaj je bil led prebit, Grahamu Bellu se je čestitalo od vseh strani, časopisi so pisali o novi iznajdbi na dolgo in široko in telefon je zmagal po vsem svetu.
5*0*0*0*00*0*0*0*0*v - >♦<,
ruštvene vesti.
*0*0*0*0*0*0*0*0£
Wenona, 111., 17. okt. — Naznanjam članom našega društva sv. Janeza Krstnika št. 60 K. S. K. J. ki so zunaj mesta, da se drže po pravilih in da se mi zglasijo vsak mesec. Eni imajo potne liste že potekle, a se še niso oglasili mi že celih 6 mes. Jaz ne morem pisati in opominjati, ker nimam naslova, ne vem kam pisati. Zatorej naj)se vsak potrudi, ker ve vsak, da jaz ne morem drugače kol po pravilih se ravnati. Za en mesec se. čaka, drug mesec ga moram suspendirati, kri mi ne da nobenega naznanila. Zatorej vas prosim, da mi vsak naznani svoj kraj, naslov, da bom vedel vsaj ga pred o-pomniti preden ga suspendiram. Sklepom pustim pozdraviti vse bralce in bralke našega lista in glasila K. S. K. J., vam pa obilo naročnikov in predplačnikov.
J. R., tajnik.
Italija se je združila 1861; zedinjeni Italiji so vladali Viktor Emanuel II., Humbert I., in sedaj Viktor Emanuel III. Fran Josip je živel za časa vladanja srbskega kneza Miloša, kneza A-1 leksandra, kneza Mihajla, zatem kralja Milana in Kralja Aleksandra.
! ----------------------
Tekma med človekom in konjem.
Neka posebne vrste tekma se je vršila pred kratkim v argentinskem mestu Rosario na sledeči način: Kosala sta se v teku italijanski tekač Doran-do Pietri in pa konj, ki j,e povsodi znan zaradi svoje hitrosti. Treba je bilo V diru tri angleške milje preteči. Pietri je dosegel cilj prvi, in sicer v 27 minutah in 43 sekundah. Konj je ostal zadaj in ves upehan pritekel do , cilja, tako da so ga morali takoj v hlev odpeljati. Italijanski tekač je bil o-' stal še čil in čvrst. Ko so ga vpra-. šali. če je truden, je odgovoril: "Pri-' peljite mi drugega konja, jaz tečem 1 naprej.” -
i	----------
Gary, Ind., 11. okt. — Pred par tedni.je neznanokam izginil naš društveni tajnik po imenu Martin Skala ter poneveril precejšno svoto društvenega denarja in si tudi,pri drugih izposodil kolikor mu je bilo mogoče, a nikjer nič plačal.
Vs!ed tega svarim vsa padajoča h K. S. K. Jedi mezne rojake, da se ga ču riejo izpod strehe, kjer je prosi za podstrešje, imi'i ker drugače bode napravil kakor tukaj. Spoznati ga je lahko, ker gleda z enim okom navskriž; to naj vam bode za znak.
Ravno tako je "napravil v Rankin, Pa., ter so nas opominjali, pa jim ništilo Verjeli.
“9 Bratski pozdrav vsem članom K.-S. K. Jednote in rojakom.
Rudolf Maraž, predsednik.
društva prion in posnajo in pori-in ako vas dovolite,
30*0**0*C4K3*0*0*0*0'
Raznoterosti.
Ls
o*o**o*o*o*o*o*c*o*oi
Vojne vaje laške mornarice v Jadranskem moriu.
•
Laški list "Secolo” izjavlja, da so vojne vaje velike politične važnosti. Prvič manevrira laška mornarica v morju, ki si ga je dosedaj lastila Av-stro-Ogrska. Zavezni državi naj se pokaže, da je laška mornarica v obram bo Italije dovolj močna in da v slučaju vojne more obvladati Adrijo. List “Prepa-razione” se peča s stališča Italije na morju. Francoska prevladuje v Sredozemskem morju; na vzhodu obvladuje avstro-ogrska mornarica. Beneški zaliv, to je tista mornarica, ki je postala znana šele po sramoti pri Visu — po sramoti, ki še čaka. da se jo opere. Italija se nahaja v železnem-obroču, katerega se mora oprostiti. — To so pravi vojni klici Lahov zoper Svojo zaveznico Avstrijo.
Aluminijev denar.
Na Francoskem so poizkušali delati denar iz aluminija. Kakor znano, je aluminij zelo lahak. Fn to je vzrok, da So ga. zavrgli. Denar na Francoskem je vreden št'primeroma osem krajcarjev manj, kakor avstrijska krona. Vsled tega je ostali denar zelo majhen in aluminij je prékthak. Zdaj poizkušajo nekaj dražega, namreč zmešati aluminij in bron. Ce se doda deset odstotkov- aluminija bronu, potem se zmanjša njegova teža za polovico. Taka zlitina je krasno rumena, kakor zlato in obdrži vedno svojo barvo.
Novi Monte Cario.
Kubanska zbornica je potrdila prošnjo neke družbe Američanov, ki je pro sila, da se sme ustanoviti na Kubi igralnica prve vrste, kot je v Monte Carlu. In kakšno družbo pričakuje ta inkorporacija, je najbolji dokaz v tem, da obljublja, da bode v nekaj letih zazidala najmanj poldrug milijon dolarjev. Plačevala bode velike davke in po tridesetih letih preide vsa lastnina v roke države. Iz tega lahko premislimo, kako velikanske dobičke bode delala .ta družba. Pričakuje se za gotovo, da bode prišlo izredno veliko lahkoživcev igrat. — Na take prostore bodo hodili bogatini in bodo zapravljali od delavstva iztisnjen denar.
Koliko vladarjev je preživel cesar Fran Josip?
Zanimivo je, koliko vladarjev se je premenilo v drugih državah tekom 62 let, kolikor vlada cesar Franc Josip nad Avstro-Ogrsko. Na Angleškem je umrla kraljica Viktorija, ki jo je nasledil kralj Edvard, a njega zopet kralj Jurij. V Rusiji je vladal Nikolaj I., Aleksander II., Aleksander III., a sedaj Nikolaj II. V Pruski je vladal Friderik Viljem IV., Viljem I. pod katerim se je izvršilo zedinjenje Nemčije, potem Friderik III. in Viljem II. V Francoski je od druge republike (1848—1852) postalo cesarstvo Napoleona III., a iz njega tretja republika, kateri je Fallieres osmi predsednik.
Fet najstarejših poročnikov avstrijske vojske.
Nedavna številka "Militaerverord-nungsblatta” je prinesla med ostalimi odlikovanci tudi imena peterih avstrijskih poročnikov, ki so skupaj stari 439 let. Ti so: 92-letni Mihael Puhalo' iz Brloga, 92-letni Sigismund Kemeny’ 87-letni Štefan Vojnovič, 85-letni Ivan Smerczanskv in 83-letni Josip Mosch. Vsi so začeli služiti vojake kot prostaki. Odlikovali so se v bojih, a pri reorganizaciji vojske so bili vpokojeni radi premajhnega teoretičnega znanja. Sedaj so bili Imenovani za nadporočnike.
Muha, najnevarnejša žival.
V primeri z muho so kače klopotače, katerih pik umori človeka v eni minuti in pa tiger, prav nedolžne živali. Pomisliti je treba samo. da nosi vsaka muha s seboj 6,000,000 bakterij, kakor piše nek ameriški list. Med temi bakterijami je tifus, griža, jetika, difterija, koze itd. Neka Amerikanka je menila, da bi se lahko obvarovali bakterij, toda treba bi bilo ujeti vsako muho, okopati jo v antiseptični tekočini, nakar bi se jo lahko prepustilo usodi. Modra dama je tudi to poizkusila, vje-la je muho ter jo temeljito očistila in okopala. Toda četrt ure pozneje je imela ta muha že okoli 100,000 novih bakterij na ustih in nogah. Torej z antiseptično kopeljo muh ni nič. Trdi se, da morejo muhe v teku ene generacije umoriti štiri milijone ljudi. Znano je, da se muhe množe zelo hitro. Ena sama muha zleže 120 jajc. V teku enega leta je nastalo iz tega več sekstilijonov muh, česar si mi niti ne moremo predstavljati.
go. Poznal je vrednost časa, videl svojo priložnost in takoj nastopil. Take napade lahko opazuješ na sebi. Nekoliko mikrobov te napade v nezaščitenih, slabih točkah in, če nisi na straži, bo zmaga njihova; če paziš na svoje telo, boš pa ti zmagal. Kadar opaziš kako nerednost, nikar ne odlašati z lečenjem. Bodi točen! Če je nerednost v tvoji slasti ali prebavi, te Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino hitro ozdravi, ker daje nove moči prebavilom. Prav izredno dobro učinkuje pri nervoznosti, malokrvnosti, bledosti, onemoglosti, nagli in dolgotrajni zapeki, medli glavoboli ter vseh nerodnostih želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Točnost.
Napoleon je večkrat omenil dejstvo, da je s samo 25. konjiki presenetil sovražno vojsko in pridobil veliko zma-
Listnica upravništva!
G. J. —, A., Pa.:—Ker ste naš mnogoletni zvesti naročnik, za to Vam bomo, na prošnjo, podaljšali naročnino, ker Vam verujemo, da so delavske razmere v Pennsylvaniji slabe radi štrajka. Zdravi!
Ely, Minn., 11. okt. -— Cenjeni g. u-rednik! Jesensko vreme, lahek mraz je tu. Gospodična štorklja se je 30. septembra zvečer oglasila pri rojaku Joe Klemenčiču in mu prinesla krepkega otroka. No, dragi čitatelj, danes mi je dolgčas. Že vse časopisje sem prečital. Pozdravljeni!
Elyski Slovenec.
Naznanilo.
S tem naznanjam, da sem sedaj zastopnik W. S. McKracken in prodajem fin čaj in kavo. Ko potrebujete čaja ali kave, me pokličite. Oba telefona 11.	Jos. Planinc.
PAINEXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromi lost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YOKK.
♦©♦o *-o*e <
iOLiET Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
Znamenito slavje v Srbiju
V	majhnem mestu Varvarinu na srbski Moravi se je 18. septembra slavila stoletnica bitke na varvarinskem polju. Tam je namreč dne 6. septembra 1810. sedem tisoč Srbov pod vodstvom Črnega Jurija in 700 Rusov pod vodstvom grofa Orurka premagalo 45 tisoč broječo. turško vojsko pod vodstvom Rašid paše. Črni Jurij je ded sedanjega kralja Petra in znani osvoboditelj Srbije. To slavnost je hotel srbski narod slaviti že pred 20 leti, a tedanja vlada Obrenovičev slavja ni pripustila. Na varvarinskem polju je bil tudi odkrit spomenik padlim srbskim in ruskim junakom. Slavnosti so se udeležili kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander, stari veterani in junaki srbski, sokolska in pevska društva ter zastopniki ruske armade.
Kako je zmagal telefon.
V	nekem francoskem listu se opisuje, kako je postal telefon znan po svetu in kako se je razširil. Ko je iznajditelj telefona razstavil aparat na svetovni razstavi v Philadelphiji 1876., se ni nihče izmed tisočev obiskovalcev razstave zmenil za mali, neznatni stroj. Več tednov je bilo videti ubogega iznajditelja sedeti žalostnega in samotnega pred mizico, na kateri je imel telefonske naprave. Še celo člani juryja so šli mimo ne da bi se zmenili za aparat, o katerem je zatrjeval iznajditelj, da omogočuje razgovor med dvema človekoma v oddaljenosti več sto milj. Graham Bell je obupno čakal svojega popolnega neuspeha. Nekega dne pa je obiskal razstavo braziljski cesar Dom Pedro v spremstvu svoje soproge, cesarice Terezije. Brazilski vladar je poznal Grahama Bella še iz prej šnjih časov, ko je iznajditelj na braziljski visoki šoli imel še fizikalna predavanja. Dom Pedro se je spomnil na
I ^ijte “Elle Brar4” pivo j
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. j
O	4
©*o* ;►*©♦	o*o* Cb»o* chw o*o* *o*c *©*o *o*o *o*o c

Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično poši janje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti ali registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni rece-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH. bi v. cesarski kral. konsni agent
457 TVasliington St.	NEW TOllK, N. Y-
*ytma00MmmWBtrBB*S,BMMMaMBMMMBMMBKMWtiJ'MMMMM*MMMMMMMMMMt7MMmMMMMMWMMMMMMM MM.
MMMMMMMMMMMÏ
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richl~nd Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
NajlepSe farme na svetu.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd ter imamo farme v Woodsdale, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Toraj rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, F AEG 0 BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON ZELNIKAR
ZADNJA INSTANCA.
Povest iz tirolskih hribov. Poslovenil Fr. Barbič, New York.
(Dalje.)
Državni pravilnik, ki je prevzel celo vodstvo zaslišavanja in si notiral pridno vsako pomembno besedico, se je zelo razburil.
“Naše mnenje o Vas bodete izvedeli kmalu, a sedaj Vas prosim, da odgovarjate na moja vprašanja.
“Najpreje mi povejte, zakaj ste vzeli k onemu pogovoru puško seboj?” Naokrog je vladala grobna tišina. "Zakaj? Povedal sem že, da sem hotel streljati divjačino. Za tako pozen izhod sem vendar moral imeti ta izgovor.”
Državni pravdnik je skomignil z ramami.
“Izgovarjati se znate dobro, toda naredimo konec!”
S temi besedami je pogledal njemu nasproti stoječega trdo, neusmiljeno.
“Enemoser, ali hočete zboljšati s priznanjem svoj položaj? Li hočete priznati, da ste storili to hudodelstvo, da bi prikrili svoječasno storjeni pre-grešek?”
Te odločilne besede so bile izgovorjene. Vaščani so se odmikali s strahom od moža, zoper katerega je izreklo sodišče ravnokar tako težko obtožbo.
Gospa Rezi je bolestno ihtela in vila roke v obupnosti, iz Enemoserjevega obraza pa je izginila zadnja kaplja krvi. Iz oči pa mu ni bilo brati strahu, ampak jezo.
“Gospod--------gospod---------to se
pravi----------.”
Njegov pogled je iskal pomoči in obstal na obrazu Kleinlercherjevega Franceljna.
Tedaj so njegova lica zarudela in stiskaje pesti je kričal:
“Izvržek, propalica, hočeš me napraviti morilcem? Povej mi v obraz, če si kaj videl!”
Najraje bi se bil vrgel na fanta, a ostre besede državnega pravdnika so ga takoj ukrotile.
“Pomirite se, Enemoser! Z Vašo razburjenostjo povečate sum le še bolj. Sploh pa še nismo slišali od Kleinler-cherja, kaj je videl in prisluškoval. Povejte nam toraj, Kleinlercher!”
“No, videl nisem, da br bil on to storil in tega tudi nisem rekel. Slišal sem le, da je govoril Enemoser z Amerikancem jezno. Poslušal sem nekaj časa, pa ko sta se začela kregati, sem odšel. Mislil sem si, če se zgodi kaka nesreča, bi imel le pota in sitnosti pri sodniji.”
“Torej ste slišali, Enemoser?” se je oglasil državni pravdnik. “Kleinlercher ni izpovedal pač nič obtežilnega za Vas.”
Iz množice se je slišalo pritrjevanje in tuintam glasnejše grožnje, ki so bile v dokaz, da vse obsoja Enemoserja. Videti je bilo, kakor da smatra ljudstvo besede državnega pravdnika za potrdilo, da je Enemoser morilec.
Nihče se ni upal ga zagovarjati. Mož, ki je zlorabljal zakrament sv. zakona nad 20 let, je tudi zmožen, kaj jednacega storiti.
Liza je vedela malo o tem. kar se je krog nje godilo. S solznimi očmi je slonela mehanično na Lorencu in bilo ji je nerazumno, da morejo sploh obsojati njenega očeta tacega zločina. Besede državnega pravdnika so do nele kakor iz daljave na njeno uho.
Ta je govoril sedaj dolgo in s poudarkom.
Vsaka njegova besedica jo je zbodla v srce. Najraje bi od bolesti kričala in prosila glasno pomoči, a dušila jo je neka nevidna moč.
Z neizprosno trdimi besedami je državni pravdnik poudarjal, da sta le dve možnosti: “Roparski umor, kar je pa skoro izključeno, ker je izpraznil morilec le denarnico, a listnica je o-stala polna in pustil tudi uro. Ropar bi vse pobral. Ostane tedaj le, da je bil umorjen Amerikanec od človeka, ki ni iskal denarja pri njem, temveč ga je hotel le odstraniti, spraviti iz sveta.
“In ta oseba,” — Liza se je stresla na celem životu, ko je slišala, — “ste Vi Enemoser! Priznajte, da 'ste to storili! Ali mislite, da bodemo Vaši dobro izmišljeni pravljici verjeli? Ne, Enemoser, Vi nas ne bodete sedaj in nikoli prepričali, da bi se človek, ki napravi tako dolgo pot radi maščevanja svoje nesreče, premislil v zadnjem tre notku. Ne, umorjeni ni bil iz tako mehkega lesa, dokaz temu Vrtša lastna izpoved. In to ste vedeli predobro in vzeli zato puško seboj. Taka stvar pa se hitro sproži in sprožila se je tudi takrat, ko se Oberhofer ni dal omehčati. In, ko je bilo vse storjeno, ste izpraznili denarnico — ti ljubi Bog, saj je videti, kot bi bil res roparski u-mor! Da bodete dobili toliko denarja, niste še sanjali, a še manj, da bi Vas ta denar izdal.”
Lizi je postalo mračno pred očmi. In na to je govoril zopet državni pravdnik, a sedaj kratko in ostro skoro kričeč:
“Alojz Enemoser, v imenu zakona ste aretovani!”
Kakor strela so zadele te besede nesrečno Lizo. Videla je le še napol, kako nagloma se je odstranilo ljudstvo od očeta in kako je položil kriminalni uradnik roko na njegova pleča.
Nato se ji je stemnilo. Nezavestna je padla v Lovrenčcve roke.
VII. poglavje.
Bil je meglen jesenski dan.
Tuintam so posijali solnčni žarki skozi težke sive oblake na Križanega v sodnijski dvorani, ki je visel nad glavo predsednika.
Mimogrede so obsijali tudi že osivelo glavo moža za leseno ograjo, in to bil je Enemoser.
V jednem mesecu se je močno po staral. Njegov obraz je postal v preiskovalnem zaporu bolesten in težke obtožbe so ga celo upognile.
Koliko je prestal duševnih muk od one ure, ko so njegovo ženo — Liza je ležala nezavestna v Lovrenčevem na ročju — odtrgali šiloma od njegovega vratu in ga odpeljali v zapor, — od one ure, ko je rekel gospodu Spenge reiju, da se mora pretrgati vsako občevanje med njim in njegovo hčerjo za vedno.
Samo tuintam svetel, energičen pogled je spominjal na prejšnjega Enemoserja.
Med njim in porotno klopjo so ležala na zeleni mizi corpora delicti: obleka umorjenega in vse drugo, kar so našli pri njem, ter puška.
Ta puška je najobtežilnejši dokaz za Enemoserja, ker je bila zaplenjena na njegovem domu in bila tudi njegova last. Izvedenci so namreč izrekli, da je priletela morilna krogla iz njene cevi, ker je jednakega kalibra.
Prvotno so imeli na sumu tudi Kleinlercherjevega Franceljna in se je vršila na zagovornikovo prigovarjanje tudi pri njem hišna preiskava. Zaplenjen je bil “štuc”, toda izvedenci so zanikali odločno, da bi priletela krogla iz te puške.
Po tej izpovedbi je bil Kleinlercher-jev Francelj prost.
Obtožba proti Enemoserju se je glasila na umor, rop in zakonolomstvo Dvojni zakon je priznal, a umor m rop tajil odločno.
Obravnava je bila v popolnem teku in dokazovanja so se bližala h koncu, jednolično so donela vprašanja in odgovori pri zasliševanju prič med praz nimi stenami dvorane, kjer se je do-‘grala že marsikatera drama.
Enemoser je pogledaval od časa do časa nepopisno žalostno na svojega otroka. Liza pa ga je junačila vedno z ljubeznivim nasmehom.
Poleg njega je sedela na zatožni klopi gospa Rezi.
Tudi ona je bila žalosti upognjena Udarec je prišel prehitro, nepričakovano in zadel zato še huje.
Državno pravdništvo jo je pustilo do obravnave prosto, a na zatožno klop je morala iti.
Vse. kar je izpovedala, je napravilo zelo dober vtis, posebno pa pripovedovanje o njenem srečnem zakonu pri tem so ji lile solze po upadlih licih — je sodnika in porotnike globoko ganilo.
Z žalostno-boječim pogledom na svo jega moža, se je zopet usedla. Od onega časa, ko so zaplenili njegovo puško, je trpela mnogo več. Vedela je, da premišljeno tega ni storil, a kaj. :e ga je njegova huda jeza prevladala in je izvršil ta strašen čin?
Kleinlercherjev Francelj je kot priča izpovedal trmasto in samozavestno. Z nobeno besedo se ni zagovoril in po novil dobesedno vse, kar je izpovedal svoječasno v .vasi.
Ko se je vrnil na svoj prostor, je pogledal zaničljivo na Lizo, češ. dan maščevanja je tu.
Sodna dvorana je bila natlačena po slušalcev. Prišli so vsi vaščani, da slišijo na lastno uho odbsodbo ali o prostitev do sedaj najuglednejšega moža v župniji.
Tudi gospa Kleinlercherjeva je bila navzoča. Bila je vsa spremenjena in ljudje so pravili, da nima nič dobrega pri svojem sinu.
Na njo so se ozirali najmanje, pač pa oči vseh so bile uprte v ubogo Lizo, ki je sedela v prvi vrsti. Večji del vaščanov jo je močno pomilovalo in tudi njih večina je bila na Enemoser-jevi strani.
Seveda, pravih dokazov ni bilo proti njemu in da je pregrešil zoper zakonolomstvo, je pa sam priznal.
Zaman ga niso spoštovali skozi polnih dvajset let in ga imeli za najbolj pravičnega in pametnega moža v vasi. Da bi bil on morilec, niso skoro mogli verjeti.
In potem še posebne simpatije, ki so jih gojili do Lize! S svojo prijazno stjo in dobrotljivostjo si je pridobila njihova srca. Zato pa so tudi občutili njeno nesrečo, njeno b-m s solznimi očmi.
Pa kako strašne dneve je revica prestala! Moj Bog, če je mislila na to, ko se je prebudila iz nezavesti in klicala zaman po očetu, ki je bil na poti v mestno ječo! Samo mati in Lovrenc sta bila pri njej. Mati skoro v večji obupnosti kakor sama, Lovrenc razburjen a vendar močan in pri zavesti.
Ne glede na Enemoserjeve zadnje besede, da se mora prenehati vsako njegovo občevanje z Lizo, ji je stal vedno na strani in bil zvest do zadnjega trenutka.
Sedaj pa je želela Liza sama, da se to občevanje pretrga in mu je dala jokaje besedo nazaj. On jo je prosil, ji prisegaval, toda na vse njegove
prošnje in prigovarjanje mu je izjavila, da na podlagi teh sprememb ne more njegova postati.
Na pragu se je Lovrenc še enkrat obrnil. “Zopet bom prišel!" je dejal in četudi je donel njegov glas obupno, je vendar izviral iz oči trden sklep.
Na vse to je mislila sedaj Liza med zasliševanjem prič.
Na to, da bi bil njen oče ustrelil Oberhoferja, ni niti za trenutek verjela. Le bolelo jo je močno, da ni mogla prepričati o tem tudi svoje matere.
Njen oče — pa morilec? In če bi bil to tudi v hudi jezi storil, je bila pre pričana, da ne bi bil odlašal niti minute in bi priznal takoj ta čin.
In tako je prenašala svojo nesrečo z viteško močjo, misleč vedno le na to, kako bi potolažila svojo mater. Le tedaj, ko je šla k počitku, je jokaje premišljevala o svoji uničeni sreči.
Ravnokar je bila zaslišana zadnja priča, gospod župnik.
S tresočim glasom je izpovedal, da je poznal Enemoserja od istega časa. ko se je bil naselil v vasi in je občeval z njim in njegovo rodbino pogostoma in zelo rad. Da bi bil storil Enemoser ta umor, za to ni bil sedaj niti nikoli zmožen.
Dalje je potrdil gospod župnik, da mu je izročil Enemoser navedeno nedeljo tisoč goldinarjev v zlatu, srebru in amerikanskih notah z navodilom, da je podaril ta denar neki mož za pokoro svojega starega greha in za dobre namene.
Pri tej priliki je izjavil gospod župnik, da dedičev pokojnega Oberhoferja, razun gospe Enemoserjeve, ni niti v Ameriki, ne na Tirolskem, in da je potem smatrati njo, ker ni bil njen zakon z umrlim ločen, kot njegovo pravo ženo in postavnim dedičem vsega njegovega premoženja. Njegova zapuščina znaša okroglo petnajsttisoč dolarjev, ki se nahajajo v listnici po* kojnega, torej ta čas še v sodnijskem varstvu. Gospa Enemoser pa je že izjavila, da te zapuščine ne zahteva, temveč jo podeli za cerkvene namene. O tej velikodušnosti da je že poročal gospodu nadškofu.
Ko je izpovedal gospod župnik, so se ljudje močno spogledovali. Vprvič se je izvedelo, kako veliko svoto denarja je imel umorjeni pri sebi.
Dokazovanje se je končalo. Vprašanja glede krivde so se formuliral^.
Nato se je dvignil državni pravdnik in je začel svoj govor.
Z veliko spretnostjo je nabral vse obtežilne argumente. Samo glede ge. Rezi je bil nekoliko milostljiv.
Kar se tiče Enemoserja. je h koncu predlagal, da se ga obsodi radi hudodelstva umora, ropa in zakonolomstva najostreje. Njegova navedba, da je vzel puško seboj le v izgovor pred svojci, ni verjetna. Zapustil je pač hišo že s trdnim namenom, iznebiti se svojega nadležnika, kakor hitro se ne bosta mogla sprijazniti. Po storjenem činu mu je odvzel onih štiristo dolarjev, ali pa še več. Prihodnjega dne ga je pekla vest in je oddal zato denar gospodu župniku takoj drugi dan, mogoče pa tudi zato. ker se je zbal, da ga ne bi ta denar izdal. —
Lizo, kateri ni bilo znano, kako črnijo državni pravdniki zločince, je oblil vsled ogorčenja mrzel pot. Gospa Rezi je pa med tem jokala srce pretresajoče in si pokrivala oči z robcem.
Govor državnega pravdnika je napravil na ljudstvo in porotnike globok vtis. in ko se je, svest si zmage, usedel, je bilo videti samo mračne obraze.
Razvedrili se tudi niso, ko se je zagovornik. živahen mož srednje postave in črnih brk, prizadeval na vso moč, da bi uničil oziroma vsaj zmanjšal vtis govora državnega pravdnika. Komaj da so ga poslušali. Vsi v dvorani so bili že prepričani, da je mož na obtožni klopi izgubljen.
Tudi Liza je imela jednake občutke. Grozne vizije so vstajale v njeni duši: Sivo zidovje jetniškega dvorišča in v kotu strašne vislice. Mrtvaški zvonec zvoni, temna vrata se odpro in peljan od jetniškvli uradnikov-----------
Zraka! Zraka!
Bilo ji je, kakor bi se hotela zadušiti. Oči so se ji zaprle in telo je omahovalo. Neka soseda ji je priskočila hitro na pomoč in jo prijela.
Toda kmalu se je zavedela in se vzravnala. Razumljivo in ostro so ji donele besede zagovornika na uho:
“Gospod državni pravdnik je v svojem prvem govoru omenil, da je mogoče, da je dal umorjeni obtožencu prostovoljno denar za g. župnika.
“Gospod državni pravdnik mi bo že dovolil, da izjavljam to za nelogično. Bilo bi pač jako neumno, če bi odnesel človek denar, katerega mu je izro čila njegova žrtev, drugi dan v župni šče in posebno še v tem slučaju, ker bi ga amerikanski denar kar najlažje izdal.
“Ne, gospodje porotniki, kaj tacega bi ne storil hladnokrvni morilec! On bi ne oddal denarja gospodu župniku, da se ga reši, temveč bi ga izročil raje plamenu!
“Toda, gospodje porotniki, če je navedel gospod državni pravdnik to možnost, je vede! predobro, iz kakega vzroka je to storil. On sam je namreč prepričan, da je njegova druga trditev, in to roparski umor, brez vsake podlage.
“Prosim vas, sodite sami! Kakšen vzrok naj bi ropar vendar imel, vzeti le en del svote in se druge listnice, ki je bila bogato natlačena, ne dotakniti? Da bi vzbudil mnenje na roparski u-mor? Ravno takrat bi vzel mrtvemu vse!
“Glavno pričo, Kleinlercherja, smo (Nadaljevanje na 7. strani.)
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj. starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti.
Največji slovenski katalog na svetu
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in dru ge zlatnine, nožičev, samokresov, križ cev, glasbenih podob, zemljevidov daljnogledov, povečalnikov, peres ‘fontain pens”, fonografov in krožni kov za iste, harmonik, orgljic, goslij tl ut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stva ri; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga za stonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St, Clarksburg, W. Va
Vina na prodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
U9tanovij«n« 1*71.
I
Of Joliet Illinois.
Tcjerna raznovrstne denarne «loga ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek t3oo.ooo.M.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
izkušena babica
302 Ruby St, N. W. 1727, Joliet, III
<<
Hill Girt Vineyard” Katarina Mašat
Box 657.
Stefan lakše. prop. Crockett. Cal
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St	Joliet, Illa.
Kam pa greš Jože?
‘inigam ne kot k Mat. Štefaniču čez -reko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino. ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte <e sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
i00 Ohio Street	Joliet„ Ills
E, PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER*
izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTES POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501
- 95 Street, So. Chicago, 111
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro do movino. a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
J. C. Adler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
3refasiiiofi 101	Joliet, 111.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. TVAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem Kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trdi iti mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.

Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet
Triner jevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko
pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsiguraeje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper
izgubo teka, slabost,
nervoznost,
izgubo prave volje, izgubo moči, sil n 1 »o kri,
zaprtijo,
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina. znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
BLEDE IJV BOLEŠTINE ŽE3SKE
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu

Veliki dobiček
se lahko naredj v kratkem če kupite delnice od The Grand Arizona Copper Company.
Ufi
Ta družba lastuje veliko zern ljišče, ki je bogato zlata, srebra in bakra blizu Douglas, Arizona. Dva parna stroja za vlačenje rude in eden gazolin stroj ter dve veliki sesalki so že na zemljišču. Da se pa rudnik še bolj uredi je treba več denarja, za to se pa prodajejo delnice po 70c, da se zbere denar in se rudnik uredi, da bo dobičkonosen. Plačajo se delnice lahko na lahke obroke. Tu je lepa prilika za vsakogar. Kupite kolikor delnic morete.
0. E. Pettersen &Co. |
213-14 First National Bank Building, S DULUTH, MINN.
Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass.
Naš zastopnik g. F. V. POST se sedaj mudi v državi Illinois. Lahko kupite delnice od njega.
SkiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiii
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
PELO PRVE VRSTE,	CESE NIZKE.
P. KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 180, ob nedeljah N, W. 344
S. HONET
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 2?. Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
(Nadaljevanje s 6. strani.) slišali. On je seveda lahko v resnici prejel od Enemoserja oni amerikanski srebrni poldolar med drugim denarjem. Ta priča je izpovedala vedno jednako in ni prišla pri nobenem vprašanju v zadrego. Vendar pa bi ji rad stavil samo eno vprašanje in sicer, zakaj je uropal obtoženec umorjenemu samo 400 dolarjev. Prepričan sem, da bi nam ne mogel odgovoriti, čeprav je zelo zvit.”
Kleinlercherjev Francelj je gledal nato na zagovornika drzno in videti mu je bilo, kakor bi hotel dokazati ravno nasprotno.
"No, kako naj pa jaz to vem?” je rekel zasmehljivo. “Vprašajte Ene moserja samega, zakaj ni vzel obenem tudi ona druga dva paketa!”
Preiskovalni sodnik je že dvignil glavo in odprl usta, da bi posvaril Franceljna radi njegove predrznosti toda državni pravdnik ga je prehitel.
Prebiral je navidezno po aktih, se v istem trenutku nekaj spomnil, skočil naglo pokonci in pozval Kleinlercherja k sebi.
j Sedaj še ni vedel nikdo, kaj ima to pomeniti. Sam predsednik in zagovor-j nik nista ničesar slutila in sta gledala : nerazumljivo državnega pravdnika. j Francelj se je dvignil takoj. Kakor I drugi, tako ni tudi on slutil nič hudega. Trudil se je prikriti svojo zadrego z zaničljivim nasmehom.
“Priča Kleinlercher,” je rekel državni pravdnik ostro, “ravnokar ste rekli, da Vam ni znano, zakaj ni vzel obtoženec tudi ona druga dva paketa. V listnici umorjenega pa sta se nahajala v resnici dva zavoja. Vprašam Vas torej, kako veste to Vi?”
To vprašanje je vplivalo močno na vse. Posebno živahno je postalo pri sodnijski mizi, ker so spoznali takoj važni pomen tega vprašanja.
Pogled državnega pravdnika je tičal kakor pšica na Franceljnu, ki je postajal zdaj rudeč, zdaj bled.
Nato se je jel izgovarjati, da je nekje čital o tem in da vedo to vendar vsi.
A državni pravdnik ga ni več izpustil.
“To ni res! Podrobnosti preiskave so strogo tajne. Povejte resnico! Priznajte, da ste se udeležili tega umora tudi Vi!”
Francelj se je jel izgovarjati znova, toda to ga je zmešalo le še bolj. Čutil se je premaganega.
V sodnijski dvcfrani, kjer je vladala do sedaj grobna tihota, je postalo vse živahno. Nekdo se je rinil šiloma skozi gnečo. Takoj na to pa je stala pred sodniki gospa Mari Kleinlercher z bolestnim obrazom sinu nasproti.
“Francelj, imej usmiljenje in povej, da si to storil ti! Gospodje ti bodo potem prizanesli!”
Pri pogledu na svojo mater se je tresel Francelj v prvem trenutku po celem životu, potem pa je začel viti oči, stiskal pesti in se hotel zakaditi kot razjarjena žival na svojo staro mater.
Toda dva orožnika sta ga prijela pravočasno in ga takoj .ukrotila.
Medtem se je obrnila gospa Mari k sodnijskim gospodom.
“Moje dete je,” je rekla jokaje, “toda ne preneseci dalje, moram povedati, sicer mi poči srce!”
In nato je jela pripovedovati. Kar je ravnokar rekla, je bila obtožba človeka, ki ga hudo peče vest in pa krik trpečega materinega srca, ki se boji za svojega edinega otroka. Neka nevidna moč jo je pripravila do tega, da je odkrila tajnost svoje duše in izročila lastnega sina sodnikom v roke.
Začetkoma ni vedela o zločinu ničesar. Opazila je le, da Francelj ne spi več mirno od onega dne, ko je zadel toliko denarja v loteriji. Mnogokrat je slišala iz njegove sobe, da je govoril v spanju ali celo kričal.
Neko noč je bilo posebno strašno. Govoril je o nekem Amerikancu. Ko le ni jenjal, je vstala, prižgala luč in šla v njegovo spalnico. Tu se je grozno prestrašila. Sedel je na postelji, lasje so bili mokri in. prilepljeni k čelu, oči široko odprte. Moralo je biti nekaj groznega, kar je videl Francelj Njegov obraz je bil ves spremenjen. Roke je stegoval proti njej in kričal: “Ne dotakni se me, ne dotakni se me! Jedno sveto mašo bom pustil brati za tvojo ubogo dušo, samo pusti me!”
In, ko ga je nagovorila: “Francelj, kaj pa je, jaz sem vendar, tvoja mati!” je prišel zopet k zavesti, se zdramil in ji rekel, da je imel hude sanje.
Ona se je pomirila. Ko pa je vzela luč in hotela oditi, jo je prijel bojazljivo za roko in milo prosil, naj o-stane pri njem, ker je v strahu, da ne bi mrtvec zopet prišel.
Vsa prestrašena mu je rekla: “Jezus, Marija! Francelj, kaj vendar govoriš?”
Nato ji je povedal potem vse, ker je uvidel, da ne more več prikrivati in sam nositi. Imeti mora mekoga, da mu zaupa, da je umoril Amerikanca in si olajša s tem srce.
Ko je gospa Mari tako pripovedovala, je jel Francelj znova besneti. Žugal ji je, jo preklinjal in vil krčevito pesti.
Orožnika sta ga držala trdo, in ko je sprevidel, da si pomagati ne more, je padel onemogel na stol. Od sedaj naprej ni več govoril.
Njegova mati je pripovedovala dalje, kako se je tresla na celem životu in jo je oblival mrzel pot, ko je sedela ob sinovi postelji in ji je v svoji obupnosti razodel zločin. Večkrat je prekinil, zakričal strahu in se tresel pred
1 lastno senco na zidu. Vsak najmanjši šum mu je povzročil grozen strah in ga
je še njegovo težko dihanje vznemir jalo.
In sedaj je prišlo, četudi jako težko, iz njenih ust, kar ji je Francelj priznal
Res je prisluškoval pogovoru, katerega je imel Enemoser s tujcem, in oni pogovor je bil ravno tako, kakor je to izpovedal Enemoser sam. Ko je ta odšel, je imel Francelj še obračunati nekaj z Amerikancem radi Lize, Mogoče, da je mislil tedaj tudi na denar, katerega je nosil pri sebi, kar je slišal iz njegovih ust; mogoče pa tudi na to, da je rekel Enemoserju, da bo de odpotoval nazaj v Ameriko in da ne bo nobeden več slišal o njem.
Z ozirom na vse to se je splazil na tihem za starcem. Začetkoma ga je mislil le vprašati, zakaj se je bil Lize zavzel. Ko pa je napravil po nepre vidnosti več šuma, kakor je želel, se je Amerikanec obrnil. Takrat je zakipela jeza nehote zopet v njem in ne da bi vedel, kaj dela, je pograbil za puško, nameril in sprožil.
Potem, ko je videl, kaj je storil, je bilo že vsejedno in je odvzel mrtvecu še denarnico. Našel je v njej nekoliko avstrijskega denarja, med katerim se je nahajal najbrže tudi oni amerikanski poldolar, ki ga je, meneč, da je goldinar, spravil tudi v žep. *
Nato je pogledal tudi v listnico in zapazil, da je polna stodolarskih bankovcev. Teh bi pač ne mogel zamenjati, da bi ne padel sum na njega in jih je vtaknil zato zopet v listnico in mrtveca zakopal. Prostor si je zapomnil dobro, da bi lahko šel po denar, če bi ga kedaj le še mogel rabiti. (Konec prih.)
?0*040404404040404040K>*ol
Oče in sin.
Oče in sin sta iskala svoja dva zgubljena konja, vsak na svojem hribu. Crez kaki dve uri zavpije oče proti sinu:
“Hoj, hoj, Jaka ali si našel konje?” "O ne, a še nekaj boljšega!”
“Kaj pa?”
"Tri ptiče kose; dva sta mi ušla, tretjega pa lovim.”
Pozor -- farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na:
ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.	Phillips, Wise. B.
i
1
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve/
4$
4*
4*
4*
t
Popolnoma varno naložen denar
---JE PRI--
i ii posojili! ZB Mijo ii
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po
Medsebojna kritika
Pisar (gledaje skoz okno): “Sedaj vidim sedeti onega zidarja že tri ure tam na strehi one hiše, pa še rok ni premaknil, da bi kaj delal. Jaz res ne vem, čemu dobivajo prav za prav ti ljudje plačilo!”
Zidar (gledaje v okno pisarjevo): “Zdaj vidim že tri ure stati tistega pisarja pri oknu, pa ni peresa ni namočil v črnilo, da bi pisal. Jaz res ne vem, čemu dobivajo taki ljudje vsak mesec svojo plačo!”
Prepričal jih je.
Nekateri neverneži vprašali so duhovnika, čemu so angelji v Jakobovih sanjah hodili po lestvi v nebesa, češ saj so imeli peruti. A ta jim hitro odgovori: “Nesli so kopico nevernežev v pekel in tam so si peruti ožgali!”
Gotovi uzrok.
Očetu, ki je imel zalo hčerko, zdelo se je čudno, da dobiva ta vedno toliko pisem. Iz radovednosti odpre nečega dne pismo, katerega je bil prinesel pismonoša in je prebere. Hčerka se zelo čudi, ko je dobi odprto v roke, ter se začne na pošto hudovati. Oče pa ji reče:
“Pošta pač ni nič kriva, ampak po-Ijubki, katere ti nekdo v tem pismu pošlje. Oni so namreč tako vroči, da so celo pečatni vosek raztopili.”
Tako je.
Župnik (nekemu faranu, ki je zelo pil): “Se li ne sramujete vedno biti pijani, saj še živina ve, kedaj ima zadosti, in pusti vodo.”
Pijanec: “Da, gospod župnik, z vodo je pa vse drugače; kajti tudi jaz vem, kedaj imam zadosti — če pijem vodo!”
Tehten izgovor.
Desetnik: “He, ti vojak Lemež, kaj pa iščeš tukaj zadaj pri vozovih za bolnike — in še celo to.rnister si odložil! Takoj se podaš naprej v svojo vrsto in pričakuj jutri zasluženo ostro kazen!”
Vojak (tiho); “Veste, gospod desetnik, moja mati so mi naložili v torni-ster za vas, veste za vas celo svinjsko kračo — in zato težko dohajam druge, zato sem tudi tornister odložil.”
Desetnik (zdaj jako rahločutno): “Glej ga no! Čemu mi pa prej ne poveš, da težko dohajaš druge — da si bolan. Zdaj seveda, ko si se javil, je zopet vse dobro. Saj me poznaš, da od svojih ljudij nikoli kaj nemogočega ne zahtevam.”
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno «veže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržiš «ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premop
TELEFON 7612.
i.n N. Broadway...JOLIET, IL?
42
O
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu.
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
t
It
fr
fr
Naslov:
HRANILNICA IN POSJILNICA
v Kanidiji, Kranjsko, Avstrija, if
Compagnije 9 G-enerale 9 Transalantique
FRANCOSKA PROGA._____________________________________
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop oik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagn Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So, Chicago, 111. A. C. Jankoviča, »gent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South 17tP St., St Louis, Mo.,


TROST &KRETZ
—• izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, lil
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
ejer se toči vedno sveže pivo, žganh ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slsioff
N. W. Phone Ć09.
1137 N. Hickory St,	Jolin»
Ant. Kirinčič Emil Bachman
Cor. Columbii in Chicago St»
Točim izvrstno pivo, katero izd. luje slavnoznana Joliet Citizen» Br. «rery Rojakom sc toplo priporočam
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih oS* znakov (badges). regalij, kap bmadM in zastav. Velika zaloga vseh po« trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ko« talog na zahtevanje zastonj.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravniki On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l To raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno maj hno flaško vaše vode, katero bode on pregleda kemično in mikroskopično za natančno diagnc so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labora toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogi ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroški bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o zdravi vsako bolezen moč in žena, ako je tc sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznosi kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o« Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošlil
N. W. telefon 384.
Stare peči za gretje iti kuhanje.
Radi bi vam prodali eno.
Se nismo imeli tako velike zaloge.
Skoro vseh vrst in cen.
Mnoge so dobre kot nove.
Cena je velika razlika med temi in norimi.
Pridite, da se prepričate.
Morda najdete peč, kojo želite.
Cena bo vam prihranila denar.
Barrett Hardware Co.
N. Ottawa St. Joliet, Illinois
JOUCT.IU.
PIHO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš Iles.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
JtfsCzeMVom-
C/joTJ-re.S.
/tZVPJJVe mr ütrojyGt m s t
CToLo/iS,
ZtprztfÇ, TRVZ.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Naj večje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Angleščina brez učitelja, 50c.
Amerika, 15c.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Bitka pri Visu, 30c.
Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Berač, 15c.
Bled sedaj i nekdaj, 20c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, 15c.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c.
Burska vojska, 30c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Bargrajska, 20c.
Cvetke, 20c.
Cerkvica na skali, I5c.
Čas je zlato, 35c.
Darovana, 10c.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Domača, čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lDc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Elizabeta, 20c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa
Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 30c.
Grizelda, 10c.
Gozdarjev sin, 10c.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Hitri računar, 25c.
Hedvika, banditova nevesta, 20c.
Ivan Resnicoljub, 13c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c. izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 50c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Kuhnovci v Bosni, 23c.
Križem sveta, turška sužnost, 50c. Kraljičin nečak, 15c.
Korejska brata, 15c.
Kranjska mesta, 40c.
Kmetica grofica, 15c.
Kronika Črnomlja, 75c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Krištofa Šmida spisi, pq 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Mati božja na blejskem jezeru, 10c. Mati Božja Dobrega sveta, 40c.
Marica, 30c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Medvedji lov, 40c.
Marija hči polkova, 10c.
Mrtvi gostač, 20c.
Mali vseznalec, 30c.
Marija hči polkova, 15c.
Mali vitez, 3 zvezki $1.75.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, ^20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Na indijskih otokih, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov’, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 2Sc.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Ob tihih večerih, $1.30.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75c.
Pesmi J. Žirovnik, 40c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pisanice, 20c.
Pravila dostojnosti, 20c.
Pavlo Crnokril, 25c.
Ponižanje in razžaljenje, $1.00.
Poduk rojakov za v Ameriko, 30c. Prešernove poezije, 50c.
Prešeren in slovanstvo, 35c.
Postojnska Jama, 40c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pod uk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Ribičev sin, 10c.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 50c.
Rudeča in bela vrtnica, 15c.
Rodbinska sreča, roman. 40c.
Repoštev, 20c.
Slov. Fantje v Bosni, 70c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slov. Fantje v Bosni, 60c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Spisovnih ljubavnih pisem, 25c.
Sv. Germana, 10c.
Stezosledec, 25c.
Stoletna pratika, 50c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 23c.
Stric Tomova koča, 50c.
Stanley v Afriki, 20c.
Sanjska knjiga, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Spisje, 15c.
Slovenska pesmarica, 40c.
Straža, 50c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim. ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tri indijanske povesti, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c. Veliki trgovec, 30c.
Vojna leta 2000, 20c.
Vohun, 60c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlati orehi, 30c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 75c.
Zgodovina Novega mesta, 80c.
Zvesti sin, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Znamenja štirih 10c.
Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $1.25. Zadnji grof celjski, 25c.
Zbirka domačih zdravil, 40c.
Ženinova skrivnost, 20c.
Žrtev spovedne molčečnosti, 40c.
Z ognjem in mečem, 75c.
Žalost in veselje, 40c.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, ?5c Sveti Angelj Varuh, šagrin, 50c.
Slava Bogu, slonokost, $1.00.
Slava Bogu, šagrin, 75c.
Krasni rožni venci po Sc, 10c, 25c, in srebrni po 50c in $1.00 ter zlati, jamčeni za 10 let, po $2.50.
Zaloga krasnih podobic.
Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po tc ali 2c.
POZOR, ROJAKI!	i
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker
Dvoletna vojaška služba.	j PnP°r°cam.
Dunaj, 4. okt. — Upanje, da se v ar-	FRANK ŽAGAR, krojač,
madi uvede dvoletna služba, izgineva 201 Jackson St.,	Joliet, Illinois,
in vojni zakon se vsaj začasno ne iz-premeni. Predloga za dvoletno službo se bržkone razbije vsled finančnih težav. Stroški za uvedbo dvoletne lužbe bi znašali za državo sto milijonov kron. Ker pa kaže vojaški proračun za prihodnjo zakonodajno dobo itak izredno višino, bo komaj mogoče, obremeniti troškovni račun s še tako ogromnim zneskom.
Kdorkoli želi
imeti mehke roke, voljne roke, bele roke, vedro, lepo obličje ter zdravo kožo brez madežev — ima lahko vse troje. Kako? Rabite Severovo Zdra-ilno milo, neglede koliko, ampak malo je dovolj, če je rabite večkrat. To je milo, ki je materam povšeči, da je 1 rabijo za otroško kopel. Zahtevajte | v lekarnah in prodajalnah. Cena ' oc. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
MOLITVENE KNJIGE
Bogu kar je božjega, $1.00.
Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00
Duhovno veselje, slonokost, $1.00.
Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, 75c.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-obrezo, 75c.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, 75c.
Jezus na križi, $1.00.
Jezus in Marija, rud. obr. 40c.
Kvišku srca, mašne pesmi za otroke, 50c.
Kviško srca, zl. obr., $1.00.
Krščanski Zakon, 75c.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-obrezo, 75c.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, 75c.
Molit. Srca Jezus., meh. vez., $1.00.
Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00.
Majnikova Kraljica, usnje zlata obre za, 75c.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, šag. 50c
Mali duhovnik zaklad, $1.00.
Nebeške iskrice, 75c in $1.00.
Nebesa naš dom, usijje zlato obrezo $1.00.
Otroška pobožnost, bele, 70c.
Otroška pobožnost, platno, 25c.
Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zla ta obreza, 75c.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza,
75c.
Rajski glasovi za deklice, bele, 50c.
Rajski glasovi, za deklice, $1.00.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza,
$1.00.
Sveta ura, 75c.
Sv. Ura, zl. obr., $1.00.
Sveti Jožef, usnje zlata obreza, 75c.
Skrbi za dušo, 75c.
Skrbi za dušo, usnje $1.00.
Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00.
Šmarnice, usnje zlata obreza, 75c.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 75c.
je izdelano vse doma. Sam poskus Knjige se pošljejo poštnine proste, j vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES Z A STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Vx OK-
MALI .GLASI
1

Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
TVT. B. Schuster
Young Building.
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu Nizka cena. Več se pove v uprav Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant. Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los-Angeles, Cal.
ROJAKOM V ELY, MINN., NA-znanjam spodaj podpisani, da imam v zalogi molitvenih in povestnih knjig po nizkih cenah. Dobiti je tudi Blaznikove pratike. Se pripo ročam: Jos. J. Peshel, Camp ecsta blizu Agnič gostilne.	2t
DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ ša saluna sredi slovenske naselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, se od dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana street, Joliet, 111.
IŠČE SE ČLOVEK DOBRO IZ-učen v angleškem in slovenskem jeziku, kateri bi učil v večerni šoli od-raščene Slovence angleščino. Dobra služba. Ponudbe pišite s priloženi mi spričevali na: John J. Murnik, Eveleth, Minn.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
S3
in več stalnega dnevnega dobička jamčimo našim a-gentom z importiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn,
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Is A. W. Flsier Drng Co.
Cor.
LEKARNARJI. Bluff and Exchange
Street*
JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
L Chicago telef.e2?ô4
tele. N. W. 20
Kadar imate s sodiščem opraviti obr-nite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Alojz Jurajevčič
McAlister Ave. blizu 10th St.
Bell Tel. 664. North Chicago, 111.
Prodajem zemljišča^ in IFposojujemldenar.i
Zavarujem proti ognju poslopja in pohištva.
POZOR, ROJAKI!
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por* terjevo pivo, izvrstno žganje, domače viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, lit.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, IU.
Velika zaloga spominkov
m
>
ce*
h-1
GC
h*
«
O
5«
O
td
Ö5
M
GC
|-d
©
S
H
ÍZ5
hH
Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervili« 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49*