Slovenski cerkveni lasopis V Saboio H. Jlatifja ser pena Kristijanstvo por Slovencih. (Na daljcj.) 3. Prihod novih slovenskih rodov — Kristijanstvo ■zlu zaterto. temi mnogoterimi narodi se prikažejo zopet novi Slovenski rodovi ob Dravi, Savi in Teržaškim morji krog leta 551. Kakor se je namreč velik del nemških ljudstev v zahodne in južne kraje, v Francozko, Špansko in Italijansko odtegnil, so se v prazne prostore začeli Slovenski narodi pomi-kvati. \ekaj jih je šlo bolj proti večeru, kakor (Vlii, .Mora ve i in drugi: nekaj jih je prot poldnu sililo, kakor Bugari,»Serbi, Horvatji, nar dalj proti *• .'••.»_y»Jwwfni «lr:ii»» '<» l»:li zdinnji Slovenci (\VIn-den) zagnani. Prišli so bili iz ime plati Karpaških hribov do spodnje Donove. in Bugari so jih prisilili. si daljcj čez to reko sedežev iskati. Ho leta 567 so že obsegli vso deželo ob Dravi in Savi, od Teržaškiga morja do* Donove, celo v zdajnje Tirolsko in Bavarsko so šle njih sela. Imeli so več časa svoje svobodne vojvode; bili so hrabri vojšaki, de so se jih bližni soscdji bali. 3Iesta: Ljubljana, Gorica, Gradec, Ccljovcc so bile zaporedama zidane. Konec osmiga stoletja pa so nehali samosvojni biti. Cesar Kari Veliki jih je svoji oblasti podvcr-gel, in od tod so zmirej pod nemškim gospostvam ostali. Večidel so bili razdeljeni med mnoge vojvode in kneze, dokler so časama, od leta 1236 do 1442, v posestvo Avstrijanskih vojvodov in nadvojvodov prišli. Slovenci so prinesli spet staro malikvavsko vero seboj, kakoršno so njih predniki v ti deželi imeli, preden jim je luč s. evangelija posvetila. Spet so se vzdignili poderti tempeljni malikov, zlasti boginje Žive na Blejskim jezeru. Keršanska vera na-sprot je bila zatirana, njeni oznanovavci so bili preganjani. Od leta 579 naprej se ne ve od nobenih škofov v deželi, le Oglejski in Istrijanski se še imenujejo, Emonska, Ptujska in druge škofijske cerkve so mogle tedej poderte biti. V tem času od leta 553 do 698 so bili Istri- m A janski škofji z Oglejskim velikim škofam \ prepiru zavoljo nekterili krivovercov od Rimske cerkve ločen'". Takrat je škof Pavlin svoj sedež iz Ogleja v Grad per Teržaškim morji prestavil: in ko je čez več let v Gradil bil spet katolški škof izvoljen, so ločenci spet v Ogleji škgfa postavili, de seje Oglejska škofija v dve razdelila. Ko je bil spet mir z Rimsko cerkvijo storjen, je Papež Gregor II. to razdelitev škofije potcrdil, in obema školama Graš-kimu in Oglejskimi! ime patriarha dovolil. 4. A everski Slovenci h kersanski veri spreoher- njeni. K malo so ne verski Slovenci od več strani o-zna.iovavce s. evangelija dobili; sieer so bili ti od v preganjani, večkrat so mogli iz dežele bo- žali, dokler je k koncu moč vere Kristusove inaiifc-vavske teme pregnala. Za Slovenec v gorejnjih krajih u ust ran Drave so si posebno prizadeli Bav arski in Solnograški (Saleburški) misijonarji. Ze Karast, sin koroškiga vojvoda Boruta, in za njim Kajtimar, Borutov vnuk, sta bila na Bavarskim keršena: z svojim zglčdam in z mašniki iz Frizinge in zlasti iz Salcburga poklicanimi sta veliko svojih podložnih h kersanski veri perpeljala. — S. Ilupert. pervi Saleburški škof v začetku osmiga stoletja, je Slo-veneam že znan, ker je že tudi zanje začel delati v Gospodovim nogradu. Posebno pa je hil s. Virgil, ki je leta 766 Saleburški škof postal, kte-rije za spreobernjenje Slov eneov na Koroškim in štajerskim veliko storil. On je poslal k njim oznanovav-cov s. evangelija, med kterimi je bil nar imenitniši Modest, škof brez stanovilniga sedeža. On je tudi sam vso deželo prehodil, Kristusov nauk tem ozna-noval, ki so v smertni senci sedeli, in cerkve nove zidal. — Kajtimarov sin Valjhiin je v svoji gorečnosti celo z mečem iskal malikvavsko vraže do konca med Slovenci zatrdi, \everski Slovenski knezi na Gorcnskim so pred njegovo silo opešali. (Vrtomir zadnji zmed njih, ki se je še zoperstavil, je bil v hudi bitvi per Bohinskim jezeru premagan; komej je sam smerti odšel, potem ko so vsi njegovi tovarši padli: tako čudno rešen je spoznal res- nico, se je dal kerstitl in je potem sam sel pravo vero med nevemike pridigvat. — Lep cvet nove vere na Koroškim se je kmalo pokazal nad s. llemo, teneginjo. ki je umerla I. 1045. V dolejnjili in notrejnjili stranali Slovenije pa so Oglejski patriarhi za spreobemjenje Sloveneov skerbeli, in misijonarji zlasti iz Italijanskima so tukej Kristusa oznanovali. Od tod je prišlo, de je Ogle jskjniu Patriarhu noter do poslednjih časov bil velik del Krajnskiga in spodnjiga Stajerskiga pod-veržen: še mu je bil kos dežele tudi v posvetnim več časa podlozin. Kakor meja med Saleburško in Oglejsko škofijo, je bila Drava odločena. Sloveč med Oglejskimi patriarhi tedajnjih časov je bil s. Pavlin, konee osmiga stoletja, ki je tudi ve bukev pisal. in cesarju Karlnu Velikimu dobro znan bil. Italijanskim in Nemškim misijonarjem je bil vonder Sloveneov jezik bolj neznan. in niso jih mogli lahko razumeti. Zato so si \ošili učenikov dobiti, kteri bi njih besedo dobro znali. Trije Slovenski knezi. Uastislav in Svatopluk izMoravskiga, in Koeel iz spodnjiga Stajerskiga so poslali krog leta v Carigrad ( Konstantinopel), in so od ce- sarja prosili mašnikov, ki bi slovenski jezik znali govoriti. Prišla sta tedej brata meniha, Konstantin ali Ciril in .Metodi. Ona sta Moravče in Slovence sveto vero učila . jim s. pismo v domači jezik pre-tolmaeila, za pisanje primerjenc čerke znašla: tu« i sta božjo službo in vse svete opravila z domačo besedo opravljati vadila. Veselilo je Slovence, slišati v znanih glaso\ih nebeške resnice in govoriti božjo hvalo v materinskim jezika. Metodi je bil potem škof za Moravsko in Panonsko posvečen: in tako je bil en del Slovenije, prot izhodu ta namreč, pod njegovo duhovno oblastjo. Tode z smertjo Metodijevo jr njegovo delo ravno v teh krajih kmalo iz spomina prišlo, in Saleburški in Oglejski skolji so bili zopet vsim Sloveneam pastirji. ,"». \ore škofije med Slormri postarljene. klustri -zidani. Saleburški veliki školji so kmalo previdili. de je k duhoMiimii pridu keršanskih Sloveneov več s ko ti j v sredi dežele potreba. V letu 1070 je tedej s. G t-h liani \ Kerškim mestu na Koroškim stanov i-t a 11 škofov sedež postavil: posestvo. ki ga je s. Ilema niinskimu klostru tamkej zapustila, je bilo v škofove prihodke odločeno. Pozneji je bila še La-vantinska skuti j a v Sen t-An d rež i na Koroškim, in Zekovska na štajerskim utemeljena. Ker so se Saleburški škofji v tedajnjih nepokojnih časih apost >1-skiinu stolu v liimu z m i rej zveste skazali. so zato posebno pravieo dobili, de škofe za te tri škofijske sedeže sami izvolijo in tudi poterdijo. — \a drugi strani je bil sicer leta 1450 patriarhalski sedež iz Grada v Terzaskim primorji ledjp._i Nedajni obšir katolške cerkve. Spisat Valentin Šcžun. (Dalje.) % \ II. Špansko ali Spanijolsko kraljestvo. To kraljestvo ima do 1(> milijonov ljudi, kteri so vsi katoičani. Kraljeva hiša mora katolške vere biti, družili ver tam ne terpe. Judov je prav malo: in le po velikih mestih Cadiv, Barcelona in Madrid je kake sto protestantov, sosebno Anglezov. - \a Španskim je S velikih škofij (v mestih Toledo. Burgos , St. Jago di Compostclla. Sevilla. Granada. Taragona. Valencia in Zaragossa) in 41) škofij. V letu T fl I so bili muhamedanski Saraceni ali .Mavri iz Afrike v hudim boji per mestu \eres de la frontera katolčane premagali in vsa Španija je padla v oblast nevernikov. Neizrečeno veliko so ter-peli kristjani pod njih jarmam, veliko jih je bilo zavoljo vere niartranih. Le v Asturskih hribih per morji je bilo se nekaj sveta ostalo, kamor Muha-medanci niso mogli priti, in ravno is Asturje vun je rastel uni za keršansko vero in prostost vneti rod. ki je v vednih bojih sčasama vso Španijo od Mu-hamedaneov rešil. Kralj Ferdinand V. je pregnal zadnje nevemike iz spanskiga. ker je premagal njih Sultana Mohameda el Ca ga I, ki je mogel z vsim svojim čez morje v Afriko bežati (I49<£). Zato je Ferdinand V. dobil ime: ..Katolški", kteriga španski kralji še današnji dan imajo. — Viditi pa kako so bili Kristjani od Muhamedancov zavoljo vere dozricj stiskani, zraven pa tudi od Judov na premoženji neusmiljeno odirani in goljfani, — je Ferdinand V. tudi vse Jude iz Spanskiga pregnal, in pred trmi imajo Spanci še današnji dan toliko grozo, de tisti, ki koga z imenam Jud zmerja, ondi v hudo kazen pade. — V tih letih. v kterih so se kristjani z Muhamedanei bojevali (Tli — 1492), so evetli na Španskim slavni svetniki Vineene Fereri in Dominik. Ferdinanda V. naslednik je bil v letu I o 16 Kari I. iz avstrianske hiše, kteri je kakor Kari V. tudi rimsko-nemški cesar, zraven pa tudi oblastnik vsiga \izkozemljija bil. Njemu so bili sereni voj-šaki Kortec in Picaro v majhno pred najdeni Ameriki bogate deržave Mejico in Peni perdohili, tako de je on posedel t<>Iik<» sveta, de v njegovih der-zavah ni nikoli solnce v zaton šlo. Pa kakor modri Salomon vidi Kari, de je vse pozcmeljsko minljivo, prepusti torej vse svoje deržave svojimu sinu Filipu II. in gre v letu 1556 v samostan sv. Justa, kjer se pokori in k smcrti perpravlja, ki ga je v letu 1558 iz tega sveta vzela. V tim času zo živeli na Španskim sv. Ignaei Lojala. sv. Francisk Ksaver, sv. Terezija in veliko družili pobožnih ljudi. \i je kmalo dežele, kjer bi bila katolška vera tako lepo cvetla, kakor na španskim : v osemnajstim stoletji pa je imela in v devetnajstim še ima veliko vzrokov žalovati. Zaumcni nevere, ki so se pod mogočnimi ministri Aranda in Godov 1766 — 1809 iz Franeoz-kiga jeli na Špansko zasevati. razpcrt je kral ja Ferdinanda VII. s svojim bratam Karlnam in od tod iz-hajoča huda vojska od leta 1833 —1839 med Ferdinandovo vdovo Marijo Kristino in njenim svakam Karlnam je kat. cerkvi na španskim silno veliko liudiga perneslo. •— Kristina zmaga. in ne zadosti, de so nje ministri Mcndicabal, Alonso i. t. d. vse samostane ali kloštrc, kterih je bilo 1792 za menihe in 867 za nune, razdjali in njih premoženje pod nič poprodali, zraven pa sami silno obogateli, — oni so tudi vse premoženje in vse dohodke, ki so jih cerkve in duhovšina imele, za deržavno denarnico v last vzeli, jih več del kakor tudi veliko zvonov poprodali in stroške za cerkve in za duhov-šino is deržavne denarnice plačevati obljubili. Tode obljube so slabo spolnovali; cerkve in duhovni so bili zlo zapušcni. II ost i farnih cerkev se že hoče podreti, ker jih ni s čim popravljati, in dušni pastirji že morajo zavoljo pomankanja živeža srni-tertje svoje čede popušati! Desetina in drugi dohodki , ki jih je poprej cerkev za se in za duliov-šino pobirala, se stekajo zdaj v deržavno denarnico: — podlodžnikam ni butara nič polajšana, cerkev pa je revna sirota postala. — Od tod se je izviral mili glas ranjciga Papeža Gregorja XVI. čez nadloge španske cerkve z na-ročenjem , de bi vsi verni za nje polajšanje Hoga prosili. (22. Svečana 1842.) Gibraltar, mesto na nar spodnisim koneu Evrope, na Španskim . je od leta 1701 v oblasti An-glezov: ondotnih 16.000 katolcanov vlada en apostolski v»ikar. zdaj častivredni go>pod škof Henrik Hughes. Verli liga je tukaj veliko protestantov in zlasti Judov, kteri se zavolj tolikanj priložite kon-trabandije na Špansko zmirej bolj narašajo. III. Portugal. To kraljestvo šteje do 3 milijone in 700.CNKI ljudi katolške vere. samo v mestih lazahon in Oporto je kacili 400, večdel angležkih pmtcstaiitov. Tudi portugalska cerkev je mogla veliko liudiga prestati, in sedajnja kraljica Marija da Gloria še ni mogla vsili ran zaeeliti, ki jili j«' bil njeni ranjki ore Peri ro cerkvi storil. - Pred temi prckucijami ste bile v Portugalu 2 veliki škofii, v Lizabonu in v llragi, in 14 družili škofij. Lizahonski veliki škof ima kakor bcnečanski tudi ime patriarh. — Andora, majhna, sainolastna deržava (republika ) v pirenejskih gorah . pod varstvam Frattco-zov in Lrgelskiga škofa, ima 15.000 ljudi, samo katolške vere. IV. Francoz ko. Franeozko, od Svečana 1*4* s čm rcpuioika. ima do 33 milijonov in 64.0410 katolcanov. f milijon Kalvincov. čez 300.000 laiteranov (zlasti v Elzasu) in 60.000 Judov. — Velikih skoti j je tukaj 14 (v mestih: Pariz, Sens. Itoiicn . Ithcims, Cambray, Tours, Toulousc, llorricauv, Aueli. Al-by , Aiv. Avignon, Ilesaiicon, Lvoii ) in družili škofij 65, šest iu šestdeseta je v Korziki. Ta velika in tako lepo sostavljena deržava je imela do letaš kralje, kteri so imeli prelepo ime: ..\ar bolj kcršanskiu (reges christiauissirui.) Ali strašne prekucije od leta 1789 IHI5. in nekoliko tudi 1*30 so katolški cerkvi na Francozkiiu silno veliko škodo storile: cerkveno premoženje, nekdaj tako obilno, je proč : vsa duhovšina vleče svoje, plačilo iz deržavne denarnice, pa tako pičlo, de ima en igravec v glcdališi toliko kakor 7 velikih škofov, in ena igravka toliko kakor 4 škofje na leto. Katolški fajmoštri so slabši plačevani kakor protc-stanški pastorji in judovski rahinarji. ktere tudi deržavna denarniea živi. — Veliko ljudi, sosebno v Parizu in proti nemški meji, koder so bolj fa-brike naseljene, žive kakor brez vse vere, zato se pa tudi hudobije in razujzdanosti zlo množijo. Malo zda tam perzadcvanje še tako gorečih dušnih pastirjev; bukve, listi, polni zaničvanja vere in per-poračanja vsakoršne nerodnosti in nesramnosti, ki se, zavoljo prostosti natisa, tam že zdavncj delajo in Ihto. igri* v glcdališih (teatrih), nad kterili ostudno*! jo se mora vsako čisto scrce zavzeti; in ueeiiiki v visokih in nizkih šolah, ktere se ne znajdejo pod eerkveno temne pod dcržavno oblastjo, — ti no tam nar bolj kri\i toliciga spačenja. \ar več vere imajo ljudje na Kraneozkim današnji dan še proti poldnevni in večerni strani in v Elzasu. kjer pa nemško govore. Vonder se pa na Kraneozkim tudi iie rnaiika sla\e vrednih ljudi, kteri so svoji eerk\i iz serca vdani. Tam. v mestu Lvori. je nar več i družba \rrriih za spreobrnjenje nevernikov. Sedanji škofje: Honald v Lvonu. AflVe v Parizu. Priliv v balonu ( riiahtns ). Villeeourt v Hošeli ( Ho-ehelle ). ja tudi en grof .Montnlcmhcrt. general Kab-\ier i. t. d. nas opomnijo / gorečnostjo, s ktero se za kal. vero poganjajo, na sv. Očake pcrvih časov keršaiM\a. \a Kraneozkim žive današnji dan pridigarji: Laeordaire. Havignan i. t. d., kterili zgovornost in ljubczin do kal. vere je sv. Janezu Kri-zovimuii podohra . in kteri na tavžente poshisavcov iz \m|i N|an« \ \ eerk\ali imajo. t li.il .> iu«leiljr. i llazslas Papeva Pija IX. I. Velieiga travna ..Ko Nas je Itog. desiravno ne\ redne, po skrivnostnim sklepu Svoje previdnosti na mesto toliko s svetostjo, učenostjo, modrostjo in druzimi krepostmi slovrrili Papežev poklical. >1110 imcnitnost, težko butaro in težavnosti visoke službe, ktero nam je izročil Itil. hipoma spoznali. Zatorej smo trepetaje in s polertim sercam - očitno povemo svoje dušne on' k n jemu povzdignili in ga milo prosili. Nam s posebno ohilnosl jo v>akoršniga razsvetljenja in gnade na sirarn stati. \iso Vam neznane bile okolišine na v se strani težavne, v kterili srno se znajdili, in v resnici cudez božji je iiil. de perve mesce Svojiga \isokign Pastirslva. ko smo mislili na toliko zadreg, ki >0 se prrbliževale. nismo obupali. Skerbi Našiga dozdevanja zadušiti v m- dokaze ljubezni niso mogle, ki no izhajale iz sere ljudstva, od kteriga smo za terdno mislili smeli, de je svojimu očetu in knezu vdano. in na kteriga smo. z novo ljubeznijo ožgani, pomoč božjo po prošnjah njegove presvete .Matere, svetili aposteljnov . varliov IIima. in vsili družili svetili iichcscanov sklicati >i perzadevali. In potem smo Nf z nekterimi. včasi tudi z vsemi Svojimi kardinali posvetovali, in t;ik<» polagama vse to za blagostanje deržave storili, kar se je dosilmial zgodilo. In prejeto je hilo z radovaiijem in z veseljem, kakor ga celi svet pozna, kar je tudi Našitim sercu preobilno plačilo perncslo. .Med tem se pa velike pri- godbe, ne le po Laškim, ampak po eeli Evropi pričnejo, ki so glave vnele in misel zbudile, laške rodove v edinejši in terdnejši narod združiti, kteri bi se tudi z nar močnejšimi narodi skušati mogel. V tem čutilu se je nekej ljudi na Laškim vzdignilo. ki so goreče želje imeli se izprostiti. Ljudstva so derle k orožju , in še si vojaki z mečem v roki nasproti stoje. Nekteri zmed Naših podložnikov se knr zde ržati niso mogli in iz lastniga nagiba so se zbrali v vojskno trumo. Ko so liili enkrat vredjeni in z vojvodi prevideni. smo jim na mejah svoje deržave ostati ukazali. Ta ukaz se popolnama sklema z odgovorani, ki smo ga poslancam ptujih narodov, in tudi z serčnimi opomini, ki smo jih Svojim voja-kam dali, kteri so se nam pred svojim odhodam pokazati želeli. Slehcrnimu zmed vas s«» znane besede zadnjiga Našiga nagovora, v kterim smo rekli, de je Naši volji nasproti, vojsko napovedovati, v kterim smo pa tudi spoznali. de nam ni mogoče ognje-nosti tistih Naših poilložnikov ukrotiti, ktere kakor drugi-Lahe duh narodnosti vnema. Oznaniti vam pa tukcj tudi hočemo, de v teh okolišinah nikdar nismo pozabili, kakor oče in poglavar za vas sker-beti. ampak smo naj kerpkejši perpomočke v podporo tistih omislili, ki so se, brez de bi bili .Mi hotli. v vojskno nevarnost podali. .Mi smo zopet no in očitno vsaktero vzdigovanje z gnusenjeni grajali, od kteriga se je bati, de bi presilno postati utegnilo, ktero clo oseb več ne spoštuje in vse pravice z nogami tapta, ktero tudi (o veliki Hog ! groza nas prime, ko to izgovorimo), ktero tudi ceste poglavitnigamesta celiga keršanstva s kervjd častitih oseb oskruniti želi. de l»i se razujzdane strasti ljudi, ki glasu pameti ne poslušajo, utolažile. Je li to povračilo, ki ga ima Papež za toliko ljuhezin. ki jo je Svojimu ljudstvu skazal, perčakovati? Ljudstvo moje! kaj sini ti storil? Ne vidijo li ti nesrečni, če že ravno strašne pregrehe, s kteriini se omadežjejo, če ravno pohujšanje zamolčimo, ki ga cclimu svetu naprav ljajo. de svoje dela strašno oskrunijo, ker na Him. na deržavo in na vso Italijo neizmerno silo nadlog sklicujejo? Ali bo v teli in enačili pergodbah ( kakor-šnili Nas llog vari) duhovna oblast, ki Nam jo je Hog podelil, zastonj v Naših rokah počivala? Vsini naj bo rečeno za zdej in vselej, de živo čutimo visokost Svoje službe in moč Svoje oblasti! O (lospod! otmi Him, Tvoj Him. iz tolicih stisk! Hazsvetli njih. ki glasii Tvojiga namestnika poslušali nočejo, boljši misli jim vdihni. de hi dolžnosti dobrih kristjanov spoluovali in v pokoršini do svojiga vladarja bolj veselo svoje dni preživeli. Mano v Hiniu per sv. .M ari i Veliki I. dan Vc-likiga travna IS4S, v drugim letu Našiga višiga Pastirstva. Pij IX.. Papež." Ta razglas našiga svetiga očeta Papeža Pija IX. nam pokaže v prav ljubeznjivi svetlobi velikost Njih (tuba, tcrdnost Xjih vere in zaupanja v božjo previdnost. Xikakor se ne operajo le na človeško umnost in prevdarnost, temuč k Bogu je obernjen Njih pogled, in od njega perčakujejo moč, ki polnosti svoje gnade nobenimu ne odreče. kteriga je po neprevidenih sklepih svoje neskončne modrosti za velike dela v svojim kraljestvu na zemlji izvolil. Odpre nam tudi ta razglas vso glohočino Njih blaziga serca: brezno ljubezni je to seree. ki vse ljudi z očetovsko skcrhjd objame , posebno pa z neizrekljivim hrepcnjenjem podložnike Papežcviga posestva osrečiti želi. Njih duša se v žalosti topi , ako \idijo, de z vsim perzadevanjem vojskniga ognja zadušiti, in krivičniga vzdigovanja zatreti ne morejo. V vednim zatajevanji samiga sebe na lahkost življenja in lastni počitik pozabijo, ter vse svoje blage vošila v prid svoje deržave in celiga ker-šanstva ohernjene imajo. Zraven tega pa tudi glo-hoko čutijo imenitnost Svoje službe in velikost od Hogji podeljene oblasti, in v tem eiitilu tiste, ki terdovratno Njih opominam liasprotjejo. z vso oj-strostjo cerkvenih kazin udariti žugajo. Kako de je posebno tudi vojskovanje Lahov zoper Avstriansko cesarstvo serčnimu nagnjenju s. očeta Pij a nasproti, spozntijo svetli Avstrianski Nadvajvoda Janez v naklieu. s kterim se na Tirolske duhovne obernejo, de hi z močjo svoje besede hrabre Tirnice spodbadali, de lii leti' poprijeli orožje in scrčno se v hoj zoper nezveste in sovražne Lahe podali. Potem ko razvidno težavnost zdajujih časov i rt potrebnost duhovniški' pomoči pokažejo. od s. očeta papeža Pija IX. takole govore. Nadvajvoda Janez od Papeža Pija l\. ..Podučcnje in spodhiijcnjc ljudstva od visoko častitih duhovnov je zavoljo neke okolišinc, tačas potrebniši kakor kdaj. Časopisi in razposlanci si per-zadevajo razglasiti, kakor de bi sveti oče Papež vojsko z Avstrijanskim cesarjem poterdili, in de je torej vojska z Lahi tudi vojska s svetim očetam. Kdo pa že ob pervi besedi ne začuti, iz kterili ust takošno govorjenje pride? Kdo ne razvidi prekali jenost i. s ktero se Lahi za papeža skrivajo, od ene plati ljudstvo nadražiti. od druge plati pa otožno storiti? Visoko častita diihovšina naj tedaj ljudstvo pred vsim posebno na to zvijačo opomni, ter mu razloži. kar bi napak umeti utegnilo. Naj ga poduči, de so sveti Oče dvojni poglavar, namreč poglavar katolške cerkve in poglavar posvetne cerkvene deržave. Kot poglavar posvetne cerkvene deržave se zamorejo sveti Oče. kakor vsa kteri drugi poglavar, v vojsko zaplesti, kar pa njih visoke vrednosti ko poglavarja cerkve nikakor ne zadeva. Av- strijansko cesarstvo pa ni ne v tej ne v drugi zadevi svetimu Očetu k razponi, se menj pa k vojski priložnosti dalo. Katolško Avstrijansko cesarstvo ni nikoli cis-lanja in spoštovanja do svetiga Očeta, ko cerkve-niga poglavarja le en miglej v nemar pustilo : perva cesarjeva perzadeva je bila z Kimam v duhovskih in deželskih rečeh lepo perjaznost ohraniti: kdo jr ob času (iregorja XVI. sveti Sedež obvaroval, ko ga ji' punt potresel? Ali ni bila Austrija? Kako zanesljivo in spoštljivo se je Austrijaiiski cesar d>» sedajniga svetiga Očeta obnašal v razporu zavoljo Kerare . ko je vender Avstrija, kar je vsimu svetu znano. v svoji popolni pravici bila. Visoko častita duhovšiua naj se dalje ljudstvo poduči, v kakršnim stanu se sveti Oče znajdejo, kteri stan rrs ni dosti od \jetosti razločen. Sveti Oce so od ne-kterili. kteri so se v llimu oblasti polastili. s silo seboj vlečeni; veliko reci ne umrejo ubraniti, in morajo . de veci nesrečo od svojih podloznikov od-vernejo. marsikaj perpustiti. kar gotovo \ N iili mislili ni. Priča tega je I»i I lini hrup pred stanovanjem Avstrijaiiskiga poslanca, kjer so naše cesarsko znaininje doli potegnili, raztergali in zaničevali. Ali se je ta porcilnost, ki je zoper s so pravico narodov s pervoljenjeni svetiga Očeta zgodila? Ali jr bil žal. ki so ga pričo našiga poslanca pokazali, g;;!:: !:?njavsina ? Kdo ho kaj taciga od svetla Očrta verjel? Ali se ne kaže iz vsih tih okolisin prav očitno, de se veliko taciga zgodi, veliko pa od njih persili. kar niso v slani odverniti. nad ciniiir pa njili seree kervovi?" Dober pastir. X Parizu je bil te dni strašili punt vstal. Oe-lavci. ki niso dosti dela imeli, zravin pa se od pod-pihovavcov šuntani. se ces premožne vzdignejo, in tirjajo, de naj se vse imetje po enačili merah mrd revne in bogate razdeli, de bi se tako. kar imajo ubogi premalo, bogati pa preveč, zravnalo. I\«t pa tacih krivic gosposka ne more in tudi ne >im-dopustiti, se je za varstvo in hrambo premoženja dobro potegnila, in tako so se hudi, hudi boji vneli, ki so več dni terpeli. in silo ljudi umorili. Boziiicveta zvečer . tako nam novice pripovedujejo. ko grozno klanje se zniirej ni bilo končano. so se vikši Pari/ki škof A lire. de bi razkačene bojevavce umirili, z dvema duhovnama na l»o-riše podali. Po poti do t je so bili povsod z neskončnim veseljem prejeti, povsod jih je množica osipala. vse je za njimi derlo. ter se čudilo nad blagodusiiostjo castitiga pastirja, ki se zavoljo mini in sprave ni nevarnosti boja bal. Alestnjani j * a \o'aki. možje in žene. \ si so pred nitmi na kolma padali in /a blagoslov pro>ili. \ekteri so jih linli opoinnovali na nevarnost, in jih nasanjali. tir bi se ne podajali med orožje in strel ser-diiilt l»«jc\aveov. Pa vredni mašnik odgovore: ..Moja d«dzin»si je, življenje /a spravo darovati." In večkrat so jih slišali besede ponavljati: ..Dober pastir da /.i\ Ijenje /a svoje «\cicr.~ Ko na borise pridejo, so \ojaskiga vojvoda prosili, dr I»I slrel /anrrnalo ustavil, kjrr bi radi poskusili. ako bi mogoče bilo, boj z Irpo besedo ntolaziti. Vojvoda jim z veseljem prošnjo >polni. in od obeli strani strrl skorrj na m krat nijia. Delavci. radovedni, zakaj vojaki ne strrlajo. >c iz za s\ojili ograj prikažejo. Zdaj se jim približajo častiti masnik. Vojaki pa. kjer so se za njih življenje bali. se družijo krog njih. desiravno so jih škof za dej ostati prosili. Tako so si delavci in \ojaki elo lili/o prišli, in škof so ravno liotli k spravi opominjati. kar po nesreči neka pusa poei. Takrat pa od \*ih strani vpitje zadoni: izdaja, izdaja ! ( rno se vsak k svojim poda. in boj in strel se hu»>e ko pr« d \ name. >kof so zda j v sredi mrd ••bojnim strrlam bili. in krogla za kroglo so nirino njih žvižgale. In misliti*. de jih je to plašilo. in so sirahljivo bezali? Nikakor ne. Serčno so na »grajo, za ktrro so bili delavci, s sprcmljcvavcama stopili. in bi bili jez«, tudi med gromam pušik , radi pogasnili. Od obeli strani sreduika vidijo - - kteri glas lii zi\ejsi ganiti mogel, ko ta pri k a/iti p':-guniniga pastirja, ki življenje za svoje prcslepljenc o\eiee da? Slava njemu, slava pa tudi \eri. ki ga j.- k iaeimu djanjo nadusila. Zdaj škof z ograje, kjer jim je smert prizanesla, stopijo. Pa komaj so na ileli. ko jih krogla v ledovje zadene, ki je od strane iz nekiga okna priletela. In glej! \ trcniilji se vse premem'. Komaj jih dela\ci pasli \idijo, že od vsjh strani vkup spe jo. jih \zdignejo in skerbno v blizno hišo nes«. pred k t • ro nioeno stra/.o postavijo. Ko se je razglasilo, de so ranjeni, vse resnična žalost spreleti, boj preneha . in se odsihmal ne začne vcc. škofa pa mirnost in pokojnost. ktero so v sredi svinccniga dežja pokazali, tudi zdaj ni zapustila. Prasali so krog stoječe, kaj mislijo o njih rani. Ko so nekteri z glavami majali, rekoč, de je njih zi\ljenje v nevarnosti, so djali: ..llvala Rogu. de mu je žertva , ktero sini mu za zvelicanje svojiga zapcljaniga ljudstva daro\al, dopadljiva bila. O de bi moja smert grehe zbrisala . kar sini jih škof storil!" Potem so se izpovedali, ter s« \ svet« olje djani bili: zra\in so pa. desiravn« strašne bolečine terpeci , vender smirej pri sebi bili. ter veliko poterpezljivost, kakor tudi veselje nad tem. de so priložnost imeli, dolžnosti svoje izpolniti, skaz«-vali. Drugi dan zjutraj so jih bili prenesli v škofovi palač. Koder jih je pot peljala, so bile ceste z klečečimi napolnjene, in sto in sto jih je spremljevalo, ki so iz prave ljubezni, iz zgolj spoštovanja za njimi derli. Bolečine, ki jih terpe, so grozne. Krogla jim še tiči' v rani, sdravniki imajo prav malo upanja. Novice £7. Uoznicveta nam pa že pripovedujejo, de so veliki škof o poli štirih untcrli. Njih smert je draga llogu, draga pa tudi Parizu in francozki deželi. Kri nedolžne žertve milost in spravo in mir z neba kliče. «d Parizanov pa serd in čeri pozabiti, ter si v bratovski zlogi roke podati tirja. Holjši je dati ko vzeti. Neki mladenč visokiga stanu in bogatih staršev gre nekiga dne s svojim učenikam sprehajat s, proti blišnimu logu. Pcr poti na ozarah njive, ktcf« je ubozin mož na spodnjim koncu obdeloval, zagledata en par umazanih čevljev. Mladenč reče s vir- J jimii učcnikii: Uri i mož bo zdaj zdaj svoje delo na njivi dokončal, in bo prišel svojih čevljev iskat. Veste kaj? skriva mu jih v nno gerniovje, bova le vidila. kaj bo počel, ko čevljev ne bo. Učenik mu odgovori: Dragi moj, tega nikar! mož bo žalostiu, če čevljev ne najde. .Nihče pa se ne sme razveseljevati nad svojiga bližniga žalostjo. Glej, tisi pre-možin in si v stani revnimu možu namesti žalosti veliko več perserčno veselje napraviti. Položi v vsaki čevelj en toler. in potem se bova v ono gerniovje skrila, ter počakala, kaj bo počel, ko bo čevlje obuval. Mladenč stori po svetu svojiga po-bozniga učenika. Ko mož svoje del« d«k«nca. um« po njivi pertece do kraja. kjer je bil svoje čevlje popustil. Ko cniga obilje . ga precej iz noge zmuzne. kjer ga je nekaj tišalo. Se skloni,'v čevelj pogleda . ter toler najde, (irozno se zavzame, ostermi in poln začudenja ogleduje toler, ga okrog oberne in spet ogleduje. Potem se krog in krog ozira, pa ni živca zagledal. Zdaj toler spravi in drugi čevelj oboje. Pa kak« njegovo začudenje veči perhaja, ki v njem spet toler najde. Čutilo ga premaga, pade na kolena in pravi: O (»«sp«d! resnično je, de svojih ne zapustiš, ki v tč zaupaj«. Ti veš« de moja žena doma bolna leži. de moji otroci kruha nimajo, in de jez nisim vcdil. kam bi se bil djal, kje pomoči iskal. Ti si mi. Oče nebeški po nekim dobrim človeku ta denar poslal, de mi je pomagan«. 0 blagoslovi ga. ki mi ga je poslala tvoja dobrota. .Mladenč. kije to v idil in slišal, je bil ves presunjen, solze so mu v oči pcrigrale in kar besedice ni mogel spregovoriti. Zdaj mu učenik pravi: Pomisli, če nisi zdej bolj vesel. kakor pa ko bi mu bil napast storil, ter čevlje mu skril? Ah častitljiv moj učenik! odgovori mladenč: Vi ste mi nauk dali, ki ga nikdar pozabil ne bom. Zdaj spoznani resnic« lepih besedi: ..B«ljši je dati kot vzeti." Strašna smeri nar Imjšili preganjaveov vere Kristusove. Silno veliko zopernikov je imela keršanska vera v pervili stoletjih. Od vsili strani so skupij vreli, kristjane preganjali in grozovitno morili in tako vir vse blagosti zadušiti si perzadevali. Tode kaj so sklepi človekovi proti božji volji? — Vse je prah, ki ga veter ob kratkim razpiha. kar ne žene svojih korenin v večne resnice: vse se zdrobi, če je še na tako terdni skali sozidano, ako po božji previdnosti ni ustanoN Ijeno. .Med zoperniki keršanstva so rimski cesarji. če jih nekej izvzamemo nar hujši bili, ki so drugim v hudobii pot kazali. Tode božja pravica, ki nikoli ne spi. jih je hitro dosegla, in prejeli so zasluženo plačilo svojih pregreh. Preglejmo število cesarjev, nar hujših preganjaveov keršanske vere, kako nesrečno smert so storili. \ero, ki j«' s strašno brezdušnostjo kristjane preganjati ukazal, je obupal in se sam usmertil. Do-micijan je bil na povelje s\oje žene umorjen. Va-terijaua je Perziški kralj Zaporez v vojski v pest dobil in v sužnost peljal, in ga tam za klopieo rabil. Od noirajnjiga červa jeze, od skerbi in hudobij raz-tert čez nekaj časa svojo černo dušo izdihne. Oe bi ga še bolj ohnečastili, mertviga kožo ločijo od trupla, jo napolnijo z slamo in to grozovitno podobo kot nar svitlejši /namnie zmag«' v svojim tem-peljnu na zidovje obesijo. Avrelijan je bil od svojih puntarskih vojakov umorjen, kader je ravno kristjane mučiti in preganjati napovedal. Dioklecijana se na zadnje otožnost prime, veselo življenje se mu merzi, ko mu vest noč in dan mini in pokoja ne da. Primoran od svojiga zeta (»alerija v Dalmacijo zbeži. Tiho in skrito, v uarvccih notranjih britkostih tam živi. Le malokdaj zve, kako nemarno z njegovim podobami delajo, kako jih drobijo in vse kar količkej njega spomin nadomesti, pokončati žele. »se ženo so iz dežele izpodili. To zvediti mu je popolnama serce vtopilo. Osemdeset let star v Spalati nesrečno življenje konca. Maksi-minijan, nar hujši preganja vc, se sam obesi, (»a-leri je neznane in hude rane dobil; živiga červi snedd. Maksimiu obljubi Jupitru, ajdovskimi! Bo-govu , kristjane ojstro stiskati in mučiti, če mu bo v pomoč zoper sovražnike. Ali lesen bog ga ni uslišal. tepen in premagan je bil od svojih nasprotnikov. Od jeze in masevanja nad popi nori. si zavda in v vodi .Marcnci vloni. Skrivna skopost. V egiptovskih pušavah umerje neki dan stari pušavnik. Zlo se je v življenji trudil in molil. rad delal pa le malo vbogajme dajal, (»lava ji' bila bela ko sneg. obraz ves skerčen. in život je ves že v eno stran visel: umerje. — Že se pripravljajo sosedje, njegovo mertvo truplo v krilo zemlje za-gerniti, kar dobe pod maham, na kterim je pušavnik ležal, veliko denarja zakopaniga. Veseli nad najdenim zakladam se zbero skupej, prevdarjajo t je in sem, kako de bi se dal denar oberniti, de bi iz njega več dobička in koristi vlekli. Eni ga revežem dati velevajo, eni ga za cerkvene stroške porabiti žele. drugi pa svetjejo, de bi se tisti cali. ki evaiigelske bukve prepisujejo. Ali k temu pravita s\. Očaka .M a kari in Pamho po skrivnim presojen ji: Verzite zakopani denar k njemu \ cerno gomilo, zasujte oba skupej . ter recite: Dobro s,« imej, pusavnik. z denarjem, ki si ga po krivic" pridobil. \ večno pogubo naj ti bo (apost. dj. J Drugi pušavuiki. to viditi. se prestrašijo in na terd-nim sklenejo, vec se skoposti na skrivnim ne \dali. revnim jto svoji zmožnosti delili, si ne odreci vsakdajniga kruha, in po postavah vselej živeti. bavsi>e božje jeze in pravice, ki zmirani cuje n.\d pregreho in tudi skritiga grešnika dobiti zna. Ilo/ic. Pazljivost per molitvi. (■ovoris z liogam. bodi pazljiv. Iiuees uslišan biti. pomisli, kaj de govoriš. S. K Trem. Ho-rii veliko nadlego delaš. ko prosiš, de hi bil uslišan. ko s«- >e sam sebe ne zas|opi>. S. Bernard. Kadar z prijatlam govoriš, izgovarjaš pa/.no vsako besedo: ko pa Boga za odpusenje grehov in za druge gnade prosiš, si kakor na semnji. raztresen, lahkomišljeu . truplo ne ve. kaj de du^a dela i. t. d. Koliko koristi, misliš, de ti bo taka molitev prinesla? Ali mar ne zasluziš ojstro k;i/.-novan bili? J. Krizosj. Potrebnost molil v*1. Kdor rad ne moli. pravi sv. Katarina. r;i/.-terga sveto zvezo med Kogam in svojo dušo. Kdor molitev opusti, postane ob kratkim ali živina ali hudoba. Kaj pa se? kdor moliti noče, tega bodo kmalo hude strasti posvetniga ziviuskiga poželjenja oklenile in se v njegovo hudobno serce peklenske posasti vgnjezdile. Kdor večnih resnic večkrat ne premišljuje, pravi sv. Janez (»crzon, ne more brez kakiga čudeža dolgo časa kristjan ostati. Brc/ molitve. govori sv. Alojzi, si tudi človek lepih čednost nabrati in za večno zvelicanje skerbeti ni v stani. Isreki sv. Alfonza. (»•»rje tistim, ki zdrav je bolj ljubijo, kot svetost. Večimcrni. prevzetni človek je hudičevo orodje. Kdor dušni mir žrli, mora brcs razločka vso strasti iz scrca izkopati. Nikdar ne more tisti visi stopnje blažnosti doseči. kterimu Ijubczin do Boga in molitev ni mar. I s k an j e pozemeljskib reči nas zmiram bolj od llo^ji loci. Svetosti vdani se čedalje bolj za veči popolnost trudijo, se ne blinijo in ne išcjo dopa-dajenja s » rta. Ljubezin ncprijatlov. Kdor te na lire u.lari . ponuili mu >e uno, in kdor ti plajš \ zame. n.u tudi >uki>jc ne brani. I.uk (i. «9. Vsaka keršanska čednost je žark iz svit liga solnca. ki se dobrotno po zemlji izliva: ljubezen do sovražnikov in ncprijatlov pa je vcrli tiga še nebeška mavcrca. ki viharje tolaži, in hudo vreme od-vracuje. Pa le malo jih je, de bi prav umrli besede nebeskiga l cenika: ..ljubite svoje neprijatle. dobro jim storite, kteri vas sovražijo.* Luk. 6, S£7. Zoper svetiga Karelna Boromcja, vikšiga škofa v Milanu, se je bilo njegove dni nekaj liudodclcov zaklelo. de ga bodo umorili. Zgodi se v resnici, de eden zmed zakletih za svetim škofam ustreli , ga zadene, in hudo rani. Sodba hudodclnika zve, ga ukaze vjeti. ter ga k smerti obsodi. Kaj stori poni/ni in usmiljeni škof? Dcžclskc sodnike k svoji postelji povabi, kije bila od težke rane še kervava, in jih tako perserčno, s tolikanj milimi besedami, in tako dolgo prosi za svojiga smertniga sovražnika, •le so sodnike solze oblile. in so revnimu grešnikti \ resnici prizanesli. l*a ljubezen svetiga škofa s tim se ni bila dovoljna, tenmč ukaže hudobi.»ža V/. jecc k sebi pripeljati, ga vzame med svoje služabnike. in po tem ga je pohlevno učil in svaril, ter z njim tako ljuheznjivo delal, de je čez kej časa namesto terdovratniga in černiga grešnika imel oj-striga spokomika. ki je poslednjič v samostanskim ali klošterskim oblačilu svoje pobožno in zlo spod-budljivo življenje sklenil. Varujte se klelvinein deržite post! Sedanji sv. Oče papež Pij IX. so na svetih trčil Kraljev dati 1*47 v Itimu v cerkvi sv. Andreja imeli kratko pridigo. To ie redka reč, zakaj od Benedikta XIV., ki so sv. cerkev vladali od leta 1740 do 1758 je bilo sedem papežev do sedajnjiga, in ni nobeden pridigoval. Kaj so koli sv. Oče prid igo vali ? Tožili >o. kako močno jih očetovsko serce boli, de se to-likral s tako gerdo kletvinjo in rotenjem božjimu imenu nečast dela. Po tem so posvarili poslušavce zavoljo posta, ki ga brez vse vesti tako pogosto prelomljujcjo, in poslednjič so vse poslušavce misjo-narje naredili, to se pravi, vsakimu poslušavcii so prijazno naložili, de naj keršansko opominja, in z ljubeznijo posvari, kjerkoli bo gerdo navado kletve, ali prelomljcnja posta najdel. Pisavec iz It ima. ki to pripoveduje, pravi, de se je od te pridige sv. Očeta veliko sadu nadjati. in pa, de je sam vidil moža, ki se je jokal, ko so mu od pridige sv. Očeta pripovedovali. — Bog daj. de bi te besede sv. Očeta tudi pri nas kej sadii obrodile, in de bi si slehern dobro k sercu vzel: -Kdor kolnc. svojo lastno dušo kolin*.~ in .Kdor cerkve ne posluša, je očitin grešnik." \ejeverskl in keršanski vladavec. Se ni leto, kar seje MulejAbderanian,marokanski cesar s svojim nasprotnikam Ab-del-Kaaerjem vojskoval. Predin je Abderaman na vojsko šel, je tri sto ljudi ukazal ob glavo djati, in štiridesetim noge in roke odsekati. Okovov, de je bilo strah, je pred njim šlo. kodar koli se je vozil. Znamnja njegoviga pota, kjer je šel, so bile sem ter tje ležeče trupla, in raztroseni človeški udje. Pisavec od ondod je ta čas rekel: V mestu Fecu so polne ječe tacih, ki so obdolženi. de so s sovražnikam potegnili: trinog bo imel dokaj opraviti, ko cesar pride. Napada in ob-dolžuje pa on večidel premožne ljudi, de po tem njih denar in blago ropa. Veliki vozovi in kamele ali veljbljudi, s tolarji in drugim blagam obloženi se pred njim tirajo, ktere je naropal. — Tako delajo nejeverski poglavarji. Kakošin pa je razloček če permerimo uniga trinoga s svojim keršanskim cesarjem! Mnogi dobro pomnijo, koliko so naš ljubljeni cesar Ferdinand uno leto dobriga storili, ko so na Krajnskim bili, in tudi lani ko so bili na Ntajarskim, so zapustili ubogim, ki so prosili, IlOOO goldinarjev, in še 3700 goldinarjev samo-stanam (kloštram). špitalam, in drugim dobrini napravam. Koliko so pa verh tiga še družili dobrot po poti skazali! In če je kje kaka lakota ali druga nadloga v cesarstvu, so cesarski pervi, ki v pomoč pristopijo. Kako velika dobrota je keršansk vladar, in kako zlo smo dolžni Boga prositi, de bi nam take dajal in varoval. Jeran. Pogoriša na Krajnskim. V Sent - Vitlu per Zatičini je bil na sv. Trojice nedeljo silno velik oginj. ki je 51 hiš z mnogimi drugimi poslopji vred pokončal. Cerkev in farovž sta ostala, kaplanija pa je tudi pogorela. Slišimo, de več hišnih gospodarjev ni bilo zavarovanih. Bevšina je tedej grozno velika, ker jih veliko ni druziga otelo, kakor kar so na sebi imeli. Gospod fajmošter Kopccki dajejo več pogorelcam vsak dan enkrat jesti. Bog jim bo povernil. Tudi drugi Krajnci bodo s svojo pomočjo revnim bratam perstopili. V saboto, to je, i. dan Maliga serpana je strašili ogenj tudi v Sodcršici na Dolcnskim neznano veliko siromaštvo napravil. Sovražili veter je vlekel in, kakor slišimo, skorej cela vas, namreč osemdeset hiš z njih poslopjem vred, je pogorela. Le cerkev, farovž in šola in 6 kajž je ostalo. Nesreča je to silno velika: perložnost in nagibov za Krajnce zadosti svoje usmiljenje in blagodarnost skazovati. Skolijskc \ovlce. 0 hinkuštih se je letaš silo veliko birmaneov v Ljubljani sošlo. Bilo jih je oba hinkuštna praznika dva tavžent in 3Ž8 od našiga milostliviga škofa tukej birmanih. Med temi ie bil tudi Kari Horung, ki je v saboto preti hinkuštmi v Smartnu per Litii od luterške vere k kalolški veri prestopil. Bojen je bil v Stutgartu na Nemškim v letu 1782, 1*e ztlej sedlar v Smartnu, vdovec in oče 4 otrok, A sc bili že v katolški veri izrejeni. 18. tlan Rožniga cveta so milostlivi knez in škof faro in tehantijo v Cirknici gospod Francu Anžlo-var podelili, dozdajnimu kaplanu per dragonarskim regimentu Mavricija Barona Bojneburga «»d Lengsfeld. \ icdnik in zaloznik l)r. Janez Kriz. Poyačar.