t entj Mol OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 16, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 32 t-ly' 4 W uif tt» ZDESAR akor smo v petek poročali, ^ preminila po kratki in mučni v Euclid-Glenville bolniš-splošno poznana Rose Zde-g/' Kump, stara 66 let. je na 687 E. 200 St., T • G pokojnim možem j® umrl leta 1941, ^ trgovino z železnino od teia njegove smrti, po- 1948^^ je sama vodila do leta Dol je bila iz Toplic na odkoder je prišla ftasein ^ 1907 se je la v Euclidu. Bila je čla-Q g^^'^štva Slovenski dom št. št iif' ^'^^^tva Zavedni sosedje kroJb.^ Kluba Ljubljana^ End sf ^ Slovenk, East га csi kluba, pevskega zbo-ovan, ustanoviteljica podr. ^ašn dramskega zbora Дјјј zvezda, ter delničarka tra jugoslovanskega cen- tpi, J je vedno aktivna pri ^ društvih in Tuk vih in ustanovah. Ia4ti ^^Pušča srna Louis, ki Ijggj, ^ Euclid Transport Co., Veg 1 f ^ose Hunscher, ki je cUdu^t P°^^evala v šolah v Eu-^ogreb ^ Andrew Zdešar. ob 2Q p® Vršil danes zjutraj Jggg i ^ pogrebnega zavoda Ujjjfg iii sinovi, 458 E. Hot *' ^ družinsko grobnico na °Pališče Euclid., HOMOVEC j^^Hes zjutraj ob 12.55 je umrl Vg^^^^jemu domu Frank Homo-1255^^' let, stanujoč na 61 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod. "odrob ^OSEi '^osti bomo poročali jutri. '^Н BYRNE V PjU . anty bolnišnici je premi-na 1605 E. 22 St. Tu- ђЦ Y -J jc Ј^Л*=1111- Byrne, star 72 let, k; ч >1' Pogj, bližnjih sorodnikov, iz ^ je vršil danes zjutraj Žele zavoda Joseph Ave. 6502 St. Clair •> Па pokopališče Calvary. V IRANU ^^t>ruarja— kaitojf ^ ^''з.пи je zahteval več ko g. smrtnih žrtev, veli-ostg^i prebivalstva pa je orez strehe in hrane. poslanik v Iranu da, je iz ameriškega fon- đal ћд^ P^'^oč zaostalim krajem Jiioijij tovorne avto- stv^ zdravniška sred- ke je v imenu Ameri- ^^^azil iranski vladi sožalje. 700,000 Amerikancev služi izven domovine WASHINGTON, 15. februarja—Na kritiko senatorjev o ameriških izdatkih za svojo oboroženo silo, ki služi izven Amerike, je obrambeno tajništvo objavilo, da je v tujini, vključivši Korejo, 700,000 ameriških vojakov; na evropskih tleh samih je 250,000 mož kopne vojske. Skupine senatorjev so v zad-'t njem času obiskale Evropo in Azijo in pregletUle vojaške naprave, ki so ali že zgotovljene, ali v gradnji. Ko so se senatorji iz teh pozorišč vrnili .nazaj, so izdali poročilo, ki' za vojaške kroge ni najbolj ugodno. Poročilo trdi: Ameriški dolar se nesmiselno razmetava; ameriški uradi so prenatrpani; uradništvo, civilno ali vojaško, po nepotrebnem črpa ameriško blagajno. Mnogo jć vojakov na vidnih mestih, ki opravljajo dve službi. Zlorabe z dobavljenim vojaškim materialom in s cenami, kadar gre za nakup, so najslabše in največje v Franciji in Italiji. Obratno pa je ameriška pomoč Turčiji od strani Turčije pravilno uporabljena. Ne samo to! Duh sam, tudi če bi ne bilo ameriške pomoči, je v Turčiji čisto nekaj drugega, kakor v Italiji ali pa v Franciji, ki čakate Ic na podporo iz Amerike. Turčija je odločna, da se brani sama od sebe in to zoper vsakega napadalca brez ozira na to, kako močan je ta napadalec. Turški vojak je patriotičen, pogumen in ve, da se domovina mora braniti; ve pa tudi, da mu gre končno le za življenje ali smrt, da tretje izbire ni. Na podlagi kritik, ki so jih iz-nesli senatorji, je bila vojaška uprava prisiljena, da je za enkrat zadržala večje vsote ameriške pomoči tujini. Tako se za enkrat ne bo izplačalo že odobrenih $146,000,000, ki so predvideni za gradnjo ameriških letalskih baz v tujini. Pred vojaškim odborom spodnje zbornice, kakor tudi senata, so morali priti na dajanje pojasnil vrhovi ameriške Vojaške uprave, med njimi tudi generala Bradley in Vandenberg. ^'»iMinice 8e јц Clinic bolnišnice Mrs. Vera Sulak, I85 urada na E. Pod g,' ®®daj se nahaja še vedno d ^^i^ko oskrbo na svoje-1570 E. 195 St. obigjj ®® zahvaljuje vsem za darila in števil-jela, kartice, ki jih je pre-jo sedaj lahko ^ na domu. srčnih V ^ ^ Clevelandu iz-^ЗОооп^ da se zbere fond 12 Z P^^ija-nje srčnih bo-J'e hodil ^»8k prostovoljk hjgg ^ ^ popoldanskih urah ^®^ke. ° In zbiralo pris- Zaroka Prošlo sredo sta se zaročila Miss Milka Tomšič, hčerka poznane družine Rudolph in Jennie Tomšič, ki vodi. gostilno na 4018 St. Clair Ave., in Donald Kovac iz E. 31 St. in St. Clair Ave. Bilo srečno! Kje se skriva Eisler? BERLIN, 15. februarja—Za-padno nemški list "Telegraf" poroča, da je komunist Gerhart Eisler, ki je svoj čas bival v Ameriki, pribežal iz vzhodnega Berlina v zapadni Berlin. Eisler je bil leta 1949 v Ameriki obsojen na eno leto ječe, ker ш odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavil kongresni odbor, toda proti varščini puščen na svobodi, nakar je zbežal v Vzhodno Nemčijo. Tam je bil do 1. januarja 1953 šef propagandne službe pri vzhodno nemški vladi. Tega dne je bil odslovi jen in je verjetno stal pred sodno obravnavo, je pa kot poroča "Telegraf," raje pobegnil med zapadne zaveznike, kot da bi se pustil soditi po sovjetskih sodnijah. Ameriški oblasti zapadnega dela Berlina ne morejo potrditi vest lista "Telegraf" kot resnično. Trdi se, da se Eisler skriva v zapadnem delu Berlina med svojimi, političnimi prijatelji— med komunisti, ki so se odklopili od sovjetske linije. Nepremočljivi čevlji? NEW YORK, 15. februarja-— Ameriška industrija usnja javlja, da se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo producirati usnje, ki bo nepremočljivo. Pri. poskusih so sodelovali odlični ameriški kemiki in končno dosegli cilj, da se bo produciralo usnje, ki bo prenašalo nevšečnosti mokrote in plundre. Če je temu tako, potem bodo odpadle snežke oziroma galoše, razen kolikor jih bomo še nosili radi toplote. Bolezen Poznana Mrs. Mary Somrak iz E. 74 St. je zbolela za pljučnico in se nahaja pod zdravniško oskrbo na domu svakinje Mrs. Mary Skerjanc na 19516 Tiverton Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. MESTO "NEW DEALERS-CAR DEALERS" V soboto zvečer je nastopil Adlai Stevenson v New Yorku. Imel je prvi politični govor po volitvah. Pečal se je s sedanjo vlado generala Elsenhowerja, posebno pa še z važno osebnostjo obrambenega tajnika v osebi Charlesa Wilsona, bivše- ' ga direktorja in solastnika General Motors. Adlai Stevenson je ponovil izrek Wilsona, *'^a so koristi General Motors, koristi Amerike na splošno." Če je temu tako, potem je Stevenson napravil logični zaključiek: V kongresu so sedaj namesto sodobnih, socialnih "New Dealerjev" — "Car Dealerji." Cankarjeva veseloigra žela uspeh Včeraj popoldne je dramatično društvo Ivan Cankar podalo veseloigro v treh dejanjih "Smuk Smuk" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Dvorana Je bila do malega zasedena. Igralci so bili vsi do enega izvrstni v svojih vlogah in želi so burno aplavdiranje od strani posetnikov, ki so se imenitno zabavali in uživali lepo proizvajanje in petje, ki je predstavo prepletalo vse skozi. Po drugemu dejanju je Mr. Vatro J. Grill v imenu dram. društva Ivan Canwar pozdravil enega med prvimi igralci in ustanovitelji društva Mr. August Grobolška in njegovo soprogo, ki sta bila častna gosta na priredbi. Enako ju je pozdravil predsednik društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, ki je še pred ustanovitvijo "Ivan Cankarja" gojilo dramatiko, pri kateremu je bil član in aktiven August Grobolšek. V imenu mu društva je Mr. Stokel izročil darilo v znak spoštovanja in upo^ števanja njegovega truda na polju kulture. Igralci dramatičnega društva Ivan Cankar pa so se ob tej pri lik sipomnili od vsega početka aktivnega člana in režiserja John Steblaja, ki je režiral tudi včerajšnjo veseloigro in imel vlogo Fronca z lepim darilom, katerega mu je izročil Mr. Grill. Po predstavi se je veselo občinstvo podalo v spodnjo dvorano, kjer se je vršila domača zabava in servirala okusna večerja z vsemi dobrotami, ki so v običaju za pustno nedeljo. Adlai Stevenson je zopet nastopil; Stevenson se ne strinja z Dullesom PAPEŽ Ш SLUČAJ ROSENBERGOVIH WASHINGTON, 15. februar-j a—Potem ko je predsednik Eisenhower odklonil apel za pomilostitev zakoncev Rosenberg, je prišlo na dan, da je pri ameriški vladi interveniral papeški delegat v Washingtonu, ki je sporočil, da je papež v Rimu sprejel mnogo prošenj, da bi se zavzel za omenjeno zakonsko dvojico* Papež, da o slučaju nima osebnega mnenja' pač pa je kljub temu želel, da se ameriška vlada o tem informira. Bivši justični tajnik McGran-nery je zdaj priznal, da je o Ro-senbergovih govoril z njim papeški delegat v Washingtonu, čemur pa ni pripisoval posebne važnosti, ker zastopnik papeža ni predložil nikakega pismenega sporočila. Vsekakor je iz tega najnovejšega razpleta slučaja Rosenber-govih jasno to, da o papeževem zanimanju za ta slučaj ni bil obveščen niti bivši predsednik Truman, in prav tako чпе predsednik Eisenhower, na katerega je padla odgovornost odločitve v zadnjem apelu obsojencev, ki sta bila spoznana krivim, da sta izročila sovjetskim agentom tajne informacije o atomski bombi. Ч- NEW YORK, 15. februarja^ Sodnik Kaufman, ki je obsodil Rosenbergova na smrt, je izjavil, da sedaj ko je Eisenhower odklonil njuno pomilostitev, ne vidi nobenega razloga za zavlačevanje eksekucije. Rosenbergova bi morala iti na električni stol 14. januarja 1953. Pomilo-stitveni postopek je eksekucijo odložil. Rosenbergova bivata ločeno. Žena Ethel v ženskem, mož Julius v moškem oddelku. Oba obsojenca sta obisikala njuna otroka, petletni Robert in devetletni Michael. Trije otroci utonili V sosednjem Geauga okraju v mestu Burton se je včeraj zjutraj malo po 9. uri primerila tragedija, v kateri so zgubili svoja življenje trije otroci družine Carl Wolfram. Otroci so se vračali od maše s svojim očetom in starim očetom, ki je vozil avto, kateri je na splozki cesti zadel ob žično ograjo "pregrade nad Cuyahoga reko, nato pa se prevrnil v reko. S pomočjo nekega soseda, ki je slučajno pri-vozil mimo, se je rešil stari oče, oče otrok, 7-letna hčerka in 9-ktni sinček. Utonili pa,so hčerki Helen, stara 11 let, in Julia, stara 10 let, ter sin Richard, star 13 let. Družino Wolfram zasleduje zla nesreča že nekaj časa. Leta 1951 jim je dom pogorel do tal, en mesec potem pa jim je umrla hčerka Gertrude, stara 15 let, in sicer na posledicah srčne bolezni, katero je razburjenje v požaru napravilo usodno. DEMOKRATI SO V OPOZICIJI, KI PA NAJ GRADI IN NE PODIRA NEW YORK, 15. februarja—Demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson je snoči nastopil na demokratskem zborovanju ob priliki "Jackson Day^' in imel prvi večji politični govor po končanih zadnjih predsedniških ameriških volitvah. Stevenson je za aktivno sodelovanje demokratov pri vodstvu Amerike, seveda v kolikor Eisenhower jeva vlada ne bo šla zoper osnovne principe demokratske stranke. Izvajanja Stevensona so zbra-' ni demokratje živahno odobravali. Izvršen je bil tudi televizijski prenos, pri katerem je bilo opaziti, da je bil Stevenson odlično razpoložen in duhovit, kakor vedno. Navzoči demokratje so ga pozdravili kot nespornega voditelja ameriške demokratske stranke. Stevenson in zunanja . politika. Že za časa volilne kampanje je Adlai Stevenson, izogibajoč se vsaki demagogiji, povdarjal, da zahteva zuhanja politika ogromno potrpežljivosti, daleko-vidnosti in zbiranja sredstev, ki ne morejo biti splošna, marveč so odvisna od slučajev, krajev in narodov, za katere gre. Druga osnovna hnija Stvenso-nove zunanje politike kot jo je povdarjal tudi že za časa volilne borbe, pa je bila talife; Amerika ne more ostati sama, se ne more zanesti sama na sebe, marveč rabi prijateljev in zaveznikov. Prijatelji pa se pridobivajo le na prijateljski in ne na gospodujoč način. Stevenson sicer ni omenil izrecno osebe državnega tajnika John Foster Dullesa, vendar je očitno mislil nanj, ko je dejal, da taktika ustrahovanja ni sredstvo za pridobivanje prijateljev, marveč da grožnje preje odbijajo kot privlačijo. Vrhu tega moramo imeti pred očmi realni cilj in pohtiko Sovjetske zveze, ki hoče zapadni blok razdvojiti in ki enkrat brenka na struno Francije, da jo odtuji Ameriki, na strune za-padnih Nemcev, da jih odvrne od zapadnega bloka in na strune Britancev, ki imajo glede Azije, posebno Š3 do Daljnega vzhoda, svoje posebne interese in torej posebno politiko, ki se ne stri-ija z ameriško. Stevenson je proti temu, da bi se diktirala od strani Amerike zaveznikom gola poslušnost. Amerika rabi prijateljskega sodelovanja in ne držav, ki bi imele položaj satelitov, kot je to slučaj z državami ruskega bloka. Amerika rabi bratstvo v orožju in tovarištvo v zavesti, da gre za вкирло stvar, za skupnega svobodnega človeka. Stevenson je obsodil tako imenovano "dolarsko diplomacijo," gospodarsko tendenco Amerike pred nastopom demokratov, da naj dolar s svojo močjo tudi politično zaukazuje. John Foster Dulles je dal šestim državam zapadne Evrope, ki naj uveljavijo tako imenovani skupni obrambeni dogovor, rok 23. aprila 1953, ko naj te države v resnici dokažejo, da so na polju skupne obrambe že od svoje strani napravile vse kar je bilo možno. Sicer da se bo ameriška politika, zlasti kar se tiče dolarske pomoči, do teh držav spremenila. Adlai Stevenson je proti takim grožnjam, ki imajo že obliko ultimata. Ultimat se ne obnese kakor kaže zgodovina in cilj Amerike mora biti—dober sosed, dober tovariš, dober prijatelj, nikdar pa podložnik, ki naj bo pred Ameriko samo v strahu. Za pozitivno stvarno delo Stevenson je povdaril nadalje, da so demokratje začasno sicer potisnjeni v opozicijo, toda ta opozicija naj ne bo razdiralna, ampak ustvarjajoča. Qemokrati se bodo gibali v okviru tehle smernic, ko bodo zavzemali svoje stališče do republikancev: Z obrekovanji, zmerjanji in preganjanjem "coprnic" se ne rešujejo sodobni problemi. Demokratska stranka bo stala na braniku zdrave in progresivne politike, da se vzgoji časten, dalekoviden in nezavisen ameriški državljan. Eisenhowerjeva vlada je sestavljena iz predstavnikov kapitala in poslovnega človeka sploh. Toda iz programa New Deala se Jemokrati ne bodo dali izrinit in če bodo republikanci hoteli uganjati zgolj politiko velikega businessa, bodo demokratje zavzeli napram njim ostro opozicijo. Demokratje imajo še bt^sedo Stevenson je opozoril ameriške demokrate, da demokrati še zmeraj držijo važna mesta v kongresu in v državah, kakor tudi v mestih in da bodo te po- stojanke v kratkem času pomnožili. (O tem, ali misli Adlai Stevenson v letu 1956 kandidirati na demokratski predsedniški listi, 36 Adlai Stevenson ni izjavil /kljub temu, da so po njegovem .govoru silili vanj od vseh stra- n z tem vprašanjem.) * Stevenson-Eisenhower WASHINGTON, 15. februarja —Adlai Stevenson je prispel v Washington, da ima konference vidnimi demokrati. Ker gre Stevenson na obisk v tujino, bo obiskal vsa poslaništva, katerih države bo obiskal. Jutri, v torek, se bosta sestala na razgovor Stevenson in predsednik Eisenhower. Trdi se tudi, da bo Stevenson obiskal in imel razgovore z državnim tajnikom Dullesom, SLIKE IZ OTOKA FORMOZE TAIPEH, Formoza, 15. februarja—Otok Formoza, ki je danes v ustih ne samo Azijcev, ampak lahko se reče celega sveta, živi v napetem pričakovanju, kaj bo prinesla bližnja bodočnost. Na otoku je 600,000 mož Čiang Kajšekove vojske, ki so večinoma pribežali na otok leta 1949 in 1950 iz celinsike Kitajske, seveda ne v namenu, da se na otoku stalno nastanejo, marveč, da gredo nazaj na celinsko Kitajsko. Ameriška pomoč Čiang Kajšeku znaša $300,000,-000 na leto. Pomoč gre za opre- mo vojske, pa tudi za potreb civilne vlade Čiang Kajšeka. Otok ima nekaj nad devet milijonov prebivalstva, mešanica vseh mogočih vzhodno azijskih narodov. Za sedanji položaj pa je najbolj značilno to, da je otok tudi središče vohunstva zoper eno in zoper drugo stran—zoper komuniste in zoper nacijonaliste Številni so vohunski procesi in enako številne težke obsodbe, ki se redoma glasijo na smrt. V zadnjih dveh mesecih je bilo obe šenih ali ustreljenih sto obsojen cev, vsi radi špijonaže. Mnogo procesev pa je še odprtih. Koreja je vprašaj WASHINGTON, 15. januarja —Demokratski senator Walter George je dejal, da ni na obzorju še nobenega znamenja, da bi зе vojna na Koreji hitro kon-ala. Pri tem vprašanju Ameri-kanci ne smejo gledati na strankarsko politiko in morajo podpreti predsednika E3isenhowerja, Iti pa mora zopet potrpežljivo, iredano stvari gledati na pametno rešitev korejskega vprašanja, rudi bombardiranje komunističnih baz v Mandžuriji, blokada celinske Kitajske, nova zavezniška ofenziva na Koreji sami, ne dajejo nobenega zagotovila, da se bo korejsko vprašanje hitro končalo, če se uporabijo omenjena sredstva. Pot do rešitve korejskega vprašanje je po mnenju senatorja Georgea še dolga in težka. (Demokratje opozarjajo Ame-■ikance, da se je izkazala kot resnično navadna demagogija republikanskega kandidata generala Elsenhowerja, ko je ta koncem volilne borbe Amerikan-cem obljubil, da če bo izvoljen za predsednik^,, da bo tudi hitro končal vojno na Koreji. Ta obljuba mu je bistveno pripomogla k zmagi.) Razprodaja moške oprave V Belajevi trgovini na 6205 St. Clair Ave. imajo v teku Hstilno razprodajo na moški in leški opravi. Cene so bile na vsemu blagu precej znižane in moški ter fantje si lahko prihranijo lepe vsote če si nabavijo 3voje potrebščine sedaj. Vile rojenice t Vile rojenice so se zglasile 4. februarja pri Mr. in Mrs. Michael in Eve Morell na 1229 E. 169 St. in jima pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Mlada mamica je hči Mr. in Mra Frank Sircelj iz 1140 E. 170 St., ki sta s tem postala stari oče in stara mama, kakor tudi starši mladega očeta, Mr. in Mrs. Michael Morell iz E. 169 St. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST Ч 16. februarja 195 ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri' mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KAKO BEREM "ENAKOPRAVNOST" (1) Med listi moderne človeške zgodovine zavzema najbolj vidno mesto lonodski list "Times." Kdor vzame v roke ta list, vidi, da prinaša na prvi strani rodbinske in osebne vesti britanski družbe. To svojo tradicijo je list nadaljeval do zadnjih dni. Verjetno je ne bo prekinil. Zakaj omenjamo ta slučaj? Nadaljevanje spominov, kar imenujemo z drugo besedo tradicijo, je v človeškem in narodnem življenju nekaj velikega in za zdravje posameznika, družine in naroda resnično pomembno. Angleži so narod tradicije јд četudi so gotove strani te tradicije za današnji čas, vsaj površno vzeto, zastarele, za njih niso. Spomin in opomin! Spomin na to, kar je bilo in opomin, naj se v dobrem nadaljuje. Saj se končno okrog človeka in njegovih odnošajev v družini, družbi in državi vrti vse. Nočemo biti ošabni ali da bi si lastili lastnosti, ki naj gredo temu malemu drobcu slovenskega naroda tu v Ameriki, da bi vesti o njegovom življenju primerjali z velikim angleškim narodom. Da bi primerjali naš list "Enakopravnost" z velikim londonskim listom "Times." Toda končno gre le za človeka, pa naj bo ta član male ali velike družbe. Osebni, družinski, narodnostni moment, s tem v zvezi pa vesti o tem, kako niha ta ura, so končno enako pomembne, pa naj gre za objave v- listu, ki gre na nekaj tisočev ali pa za list, ki gre v sto tisoč izvodih. Ni tu na mestu vprašanje, kako je do tega prišlo, da so se proti tradiciji in navadi ameriških listov "začele objavljati na prvi strani lista "Enakopravnosti" osebne vesti. Kdo se je rodil, kdo se je zaročil, poročil in kdo je umrl. Tudi to, kako plava v, valovju ameriškega življenja. Vsekakor je bila takoj od početka lista čutena neka življen-ska potreba, da se da povdarek ravno na te vesti. Vzeto iz potreb današnjih dni pa je objavljanje osebnih vesti o gibanju, žit ju in bitju, življenju in smrti Slovencev v Ameriki dobesedno zgodovinskega pomena. Malo nas je. Kadarkoli pade z drevesa našega narodnega telesa en list, ga ni več in se ne bo nadomestil, kakor to kažejo vsa znamenja časa in bližnje bodočnosti. Z osebnimi vestmi obuja naš slovenski živelj spomine na čase in na prve dni slovenskega življenja v Ameriki. Pravilno človeško vzeto bo morda celo prav, da je mnogo med nami takih, ki se sklicujejo na leta, celo desetletja, kolikor časa živijo v Ameriki, pa si nekako lastijo prednost pred tistimi, ki so prišli v ta kraj kasneje. Obujajo se spomini na trdote življenja, obenem pa se utrjuje zavest, da končno vse življenje ni bilo prazno in da se ima na nekaj pokazati. Pri tem se spominjamo drug na drugega. Iz osebnih vesti v časopisu razberemo, kaj se je z našim sočlovekom v nadaljnjem razvoju dogodkov pripetilo. Toda zopet povdarek—da nas ravno osebne vesti vežejo prav do intimnosti, a obenem, kar hočemo posebej povdariti in naglasiti, pa obujajo v nas neko spraševanje vesti. Trdili smo, da so osebne vesti s podatki življenja o preteklosti neka fotografija in za nas dokaz, da naš sorojak ni živel zastonj. Ta "ni živel zastonj" velja posebno v današnjem času velikanske pomembnosti Amerike v svetu. Končno jo je doživel. Na vsezadnje je občutil v sebi del tiste zavesti, ki jo ima Amerika kot svojo usodo doma in s katero jo kliče zunanji svet, naj gre ven. Vsekakor bogat občutek. Toda zdi se nam, da so za današnje čase, za nas Slovence v Ameriki te osebne vesti globljega pomena, ker so namenjene'naši bodočnosti. List za listom pada. Tudi novo življenje se rodi. Toda praktično ne več za ohranitev tega drevesa, marveč za pomnožitev in vsaj upamo tako, za oploditev skupnega ameriškega drevesa. Za rod, ki pa vsled nujnosti in okolnosti mora in ostane kar je bil, pa so vse osebne vesti pravi kazalec v bodočnost, kako naj se ta naš slovenski zreli človek, ki v narodnostnem pogledu ne more računati na potomstvo, za "cvetje v jeseni" svojega življenja orientira. Da smo si na jasnem: Osebne vesti, zlasti pa smrtna obvestila so resnično za nas važnejša, gotovo za naše prav načelno stališče, kakor pa kakršnakoli druga politična in gospodarska ali socialna vest. Vsaka taka vest je obenem notranji poziv, da se zbere v^a naša notranjost, ki naj se vidi v pravem ogledalu. L.C. UREDNIKOVA POŠTA вввввнвнвшвввввв Pomladni koncert Zarje CLEVELAND, Ohio — Naša letna seja je potekla brez glavobola. Izvolili smo skoro isti odbor kot je bil lani. Predsednica je spet energična Jennie Fa tur, le podpredsednika nismo mogli dobiti. Udeležba na letni seji je bila zelo dobra kot je pri pevskih vajah zadnje čase. Celo nove pevke smo dobili in sicer: Jeanie Fatur, Diane Smrekar, Carol Sile in Dorothy Lah, ki z vso vnemo pobirajo note in se učijo pravilne slovenske izgovorjave Dorothy Lah je doma iz Eveletha, Minn. Vse štiri bo do v veliko pomoč Zarji v bližnji bodočnosti. Sicer ni pomlad za vogalom, je pa koncert pevskega zbora Zar je. Zato ni več kot prav, da se o tem kaj poroča javnosti, kje in kdaj bo. Koncert se vrši v nedeljo, dne 22. februarja v Slovenskem narodnem domu na St. Glair Ave. kot po navadi. Koncertni program sestoji izključno iz Vinka Vodopivčevih skladb in njegovo veselo eno de-janko-operato Povodnji mož. Te operete se prav gotovo še marsikateri spominja. Zadnjič je bila podana leta 1946 SANSu v pomoč. To pot pa bomo dali polovi CO prebitka v sklad ljubljanskih pevcev, ki nas bodo v kratkem osrečili in obogateli moralno in duševno z njihovo bogato zbirko ■naših najlepših milih pesmic Naj jim bo sreča mila, da bi ne moteno in brez nesreče izvršili svoje, poslanstvo v tem ameri škem vrvežu. Vsi želimo, da bodo odnesli od ameriških Slovencev najlepše vtise. Kličem vam, slav-čki slovenskih* planin, bodite prisrčno dobrodošli v naši sredini in toplo pozdravljeni. Program se prične ob četrti uri poplodne. Vstopnina je samo ?n copak kot bi rekel naš prija telj Jankovich. Po koncertu pa ic bo vršila prosta zabava v prizidku SND, kjer se bo' dobilo vsakovrstna okrepčila za lačne in žejne. Godec Albm Samsa bo zaigral, da se bomo še zavrteli malo. Torej na veselo svidenje. Zarjan F. K. Anglija v ledu in snegu LONDON, 15, februarja— Angleško vojaštvo in prostovoljci so z vsemi sredstvi in silami na delu, da pomagajo prebivalstvu, ki ga je zadela po povodnji še druga elementarna nesreča— sneg in mraz. Angleži niso navezani sami nase, marveč je pomoč prišla tudi iz drugih držav, osem po številu. Mraz je potisnil številko pod ničlo; sneženi viharji niso prenehali, vrhu tega pa brije silna burja od morja. V sosednji Nizozemski novih elementarnih nesreč ni in prebivalstvo upa, da mu bo morje v bližnji bodočnosti prizaneslo, da pa so tudi nasipi že toliko poplavljeni, da ga bodo varovali tudi pred novimi valovi. Nemcem je dati vse nazaj! LONDON, 15. februarja— Nemški bogataš Krupp, glavni dobavitelj orožja Hitlerjevi vojski, je imel ne samo v Porurju, rarveč v raznih krajih Zapadne ' emčije svoja posestva, grado-/3 in vile. Zavezniški vojaki, ki 30 ae nastanili v teh stavbah, so Kruppu marsikaj odnesli ali pa poškodovali. Krupp je pn^otno zahteval, da se mu vsi odnešeni predmeti vrnejo nazaj. Ker pa je težko zbrati vso to raztreseno stvar, se je britanska vlada odločila, da mu od svoje strani izplača enkratno odškodnino v višini $168,000. Jugoslovanske radio oddaje lahko slišite na lastnem radio aparatu' že mnogi rojaki so me spraševali, na katerem valu lahko poslušajo naše radio-oddaje iz Jugoslavije. Na žalost sem jim moral odgovoriti, da se naše radio-oddaje v Ameriki še ne slišijo. Zdaj pa, ko smo zgradili v Beogradu novo, močno radio-postajo, uvaja Radio Jugoslavija v svoj program od novega leta dalje posebne oddaje za jugoslovanske izseljence, ki žive v USA, Kanadi, Južni Ameriki, Avstraliji in drugje po svetu. Vsak pondeljek je za jugoslovanske izseljence posebna glasbena oddaja, vsak torek oddaja za razseljene osebe, vsako sredo oddaja za rojake iz Srbije in Vojvodine, vsak četrt-tek za rojake iz Makedonije, vsak petek za rojake iz Sloveni-nje, vsako soboto za rojake iz Bosne, Hercegovine in Črne gore, vsako nedeljo pa oddaja za rojake iz Hrvatske (Dalmacije). Vse oddaje oddajamo na valovnih dolžinah 31.56 in 1 6.69 m od $2.30 h do 03.30 h po Griniče-vem času, oziroma od 9.30 h do 10.30 h popoldne po vzhodno ameriškem času (EST), prejšne-ga dne. Poleg navedenih posebnih oddaj za izseljence, oddaja Radio Jugoslavia vsak dan redne oddaje v srbohrvaškem, angleškem in španskem jeziku po sledečem razporedu: Program oddaj v srbohrvaškem jeziku; I. odaja po vzhodno ameriškem času ob 22.30-23.00 na valovni dolžini 19.69 m ali 31.56 m; II. oddaja po ameriškem času ob 10.CX)-10.15 na valovni dolžini 49.18 m ali 41.67 m; III. oddaja po ameriškem času ob 18.00-18.30 na valovni dolžini 49.18 m, 48.78 m ali 236.6 m. Program oddaj v angleškem jeziku: I. oddaja po ameriškem času ob 01.30-01.45 na valovni dolžini 49.18 m ali 31.56 m; II. oddaja po ameriškem času ob 12.00-12.1 5 na valovni dolžini 49.18 m ali 236.6 m; III. oddaja po ameriškem času ob 13.15-13.30 na valovni dolžini 49.18 m ali 48.78 m; IV. oddaja po ameriškem času ob 16.45-17.00 na valovni dolžini 49.18 m ali 48.78 m. Program oddaj v španskem jeziku: I. oddaja po vzhodno ameriškem času ob 01.15-01.30 na valovni dolžini 49.1 8 nf ali 31.56 m; II. oddaja ob 14.45-1 5.00 na valovih 49.18 m ali 48.78 m; III. oddaja ob 18.15-18.45 na valu 439 m; IV. oddaja ob 18.45-19.00 na valu 49.18 ali 48.78 m. Vse rojake, ki poslušajo naše radijske oddaje prosimo, da nam javijo, ali se oddaje dobro slišijo, nadalje pa jih tudi prosimo, da nam javijo želje glede programov, kar bomo vse upoštevali. Slovenske« izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva 5 VSTOP V ZEDINJENE DRŽAVE PO NOVEM NASELJENIŠKEM ZAKONU (Urednikova pripomba: To je četrti od serije člankov v katerih so na kratko obrazložene določbe novega naseljeniškega in nacijonalnega zakona, članki, ki jih je pripravil Common Council for Američan Unity, imajo namen določbe objasniti, ne pa o njih razmotrivati.) Ena od prvih aplikacij novega McCarran-Walter naseljeniškega in narodnostnega zakona, je bila uveljavljena 24. dec. 1952 in je izzvala pravo nevihco protislovja. Stvar se je nanašala na začasno pripustitev inozemskih mornarjev v ZD. Skoro 300 članov posadke francoskega parni-ka Liberte, je moralo ostati na krovu, medtem ko je bila ladja v newyorškem pristanu, ker jim novi zakon ni dovolil vstopa na ameriška tla. Po starem zakonu je smel tuj mornar, ki je bil priznan član posadke te ali one ladje, ki je pristala v nftših lukah, ostati v deželi največ 29 dni, ako je mogel dati zadovoljive vzroke za to. Po novem zakonu pa morajo tudi mornarji tujih ladij zadostiti istim predpisom, ki veljajo za ne-naseljence, kateri želijo priti v to deželo. Nbbenega priziva za tuje mornarje Po novem zakonu je sleherni tuji mornar, ki pride na inozemski ladji v naše Inke, podvržen preiskavi po našeljeniških uradnikih, preden more stopiti na ameriška tla. In ako imigra-cijski uradnik odloči, da mornar ne sme na kopno, tedaj mora ostati na ladji in ne more vložiti nobenega priziva proti takemu odloku. Če je mornar ali kak drug član ladjine poskdke pripuščen na kopno, tedaj dobi dovoljenje, da lahko ostane največ 29 dni v Zedinjenih državah, če pa ostane dlje časa kot mu je bilo dovoljeno, galahko zadene kazen plačanja $500 globe in 6 mesecev zapora ali oboje. Obenem bo po prestani kazni deportiran. Preiskava tujcev z vizumi Tujezemci, ki so dobili nase-Ijeniške vize, so tudi podvrženi preiskavi po naseljeniških uradnikih ko pridejo v ZD. Vendar je sedaj to bolj rutinska zadeva, ker tujezemec, ki pride sem z našeljeniško vizo, je bil že na oni strani vode preiskan po ameriških uradnikih. Pred tridetvtimi leti ni bilo tako. Takrat priseljenec ob prihodu v to deželo ni vedel, če bo mogel zadostiti vsem predpisom za vstop. Moral je napraviti veliko pot preko morja, da je to zvedel. In pogosto se je zgodilo, da je bil poslan nazaj iz ameriškega pristanišča. Da se prepre či tako neplodno potovanje in stroške posameznikom, je dobil naseljeniški zakon, sprejet 1. 1924, določbo, po kateri so bili ameriški konzuli v inozemstvu opolnomočeni, da so izdajali vize posameznikom, ki so bili sprejemljivi za vstop v ZD. Končna odločitev glede vstopa pa kljub vsemu zavisi ne od ameriškega konzulata v inozemstvu, temveč od naseljeniških uradnikov v ZD. Tako se še vedno lahko dogodi, da je kateri tujezemec ob pribodu v Ameriko odklonjen in se mora vrniti. Zgodi pa se to dandanes zelo poredko. V poslovnem letu 1951 n.-pr. je bilo od 205,000 tujezem-cev, ki so prišli v to deželo, zavrnjenih manj kot dve desetinki enega odstotka. Vzroki zavrnitve Poglavitni vzroki zavrnitve inozemca, ki se namerava naseliti v ZD in je dobil vizo za vstop, so: Odkritje vedoma podanih lažnjivih podatkov za iz-poslovanje vize, ali sprememba v njegovem stanju od časa izdan ja vize—naprimer, če se je medtem časom okužil s kako nalezljivo boleznijo. Ko pride tujezemec v ZD, pregleda njegove papirje eden ali več naseljeniških uradnikov. Ako uradnik, ki preiskuje pri-šleca dožene, da ni vse v redu z njegovo pripustitvijo, ga zadrži za zaslišanje pred posebnim zasliševalnim komisarjem, katerega imenuje državni pravnik in ki nima nobene zveze s predloženim mu slučajem dokler ne pride prizadet tujezemec pre-denj v svrho zaslišanja. Po starem zakonu so se taka zaslišanja vršila pred komisijo treh mož (Board of Special Inquiry). Zaslišanja so privatna Zasliševanje se vrši v takih slučajih privatno. Tujezemec lahko ima s seboj pri zaslišanju sorodnika ali kakega drugega prijatelja oziroma namestnika. Odločitev, če naj bo pripuščen ali ne, bazira docela ла podlagi dokazov prednešenih tekom zaslišanja. ^ Položiti je mogoče jamščino V nekaterih slučajih, če novo- došel tujezemec ne more biti pripuščen radi telesne nesposobnosti, ki ni nič v zvezi s kako nalezljivo boleznijo, temveč predstavlja le možnost, da postane oseba javno breme, je mogoče položiti jamščino, ako tako odloči državni pravnik, ki mora dati dovoljenje za to. Jamščina mora biti položena, da so zvezne, državne in občinske oblasti razrešene kakršnekoli odgovornosti za vzdrževanje take osebe. Jamščina je položitelju vrnjena ko postane inozemec ameriški državljan, ali če odide iz ZD za stalno, ali pa če umrje. Proti odločitvi zasliševalnega naseljeniškega uradnika more inozemec vložiti priziv naslovljen ла generalnega pravnika, razen ako je bila oseba zavrnjena radi mentalne bolezni ali' kake druge telesne hibe. V teh zadnjih slučajih je nasloviti priziv na vrhovnega kirurga javne zdravstvene službe ZD. Oseba mora potem nastopiti pred komi-Ejijo zdravnikov, katere imenuje vrhovni zdravnik. Dovoljeno je, da zaslišanec pripelje s seboj kot pričo zdravniškega izvedenca. Ako je tujezemec zavrnjen ob prihodu v to deželo radi svojih stikov s subverzivnimi organizacijami, ali ker naseljeniški komisar smatra, da zna biti nevaren naši deželi, je njegova zadeva predložena v pretres državnemu pravniku (Attorney General). Ta ima pravico dati taki osebi priliko zaslišanja pred posebnim naseljeniškim uradnikom. Ako pa ima tajne informacije—katere ne morejo biti obelodanjene brez opasnosti za interese javnosti—tedaj more državni tajnik zavrniti ali depor-tirati tako osebo brez nadaljne-ga zasliševanja. Vtihotapijenci nimajo pravice priziva Vtihotapljenci, ki pridejo v naše luke skriti na tujezemski oziroma kateri koli ladji, so "po novem zakonu enostavno izključeni in ne morejo vložiti nobenega priziva. Po starem zakonu BO mogli biti pripuščeni ako je tako odločil državni pravnik. Končno pa je resnica, da je pripuščena v to deželo pretežna večina tujezemcev, ki pridejo sem z naseljeniško vizo in pravim potnim listom. Pregled teh po naseljeniških uradnikih je le uraden postopek, ki se vrši na krovu ladje ali pa na letališču, kakor že oseba dospe. Novi priseljenci ne gredo več na Ellis Island ali na druge imigracijske postaje, razen v slučajih dvom-Ijivosti glede njih pripustitve. Naseljeniški uradnik, ki vrši pregled, obdrži prišeljenčevo naseljeniško vizo, katero spravi urad naseljeniške in naturaliza-ćijske službe kot rekord prise-Ijenčevega vstopa v to deželo. Po vsem ten) je priseljenec pc-. stal "zakonito pripuščen za stalno bivanje." Ostati sme v ZD dokler hoče—razen ako zagreši kaj takega, da zapade de-portaciji. (Common Council for American Unity) ŠKRAT Zastopniki ** Enakopravnosti # Za St. C la irsko okrožje: f O H N RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 • Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: lOHN STEBLA; 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 e Za pievvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue Diamond 1-8029 Нки|1А1<|||^1||1ш!||1411д1||||1в1|||||||||||1и||||в||||в||||а||' Precej tinte je bilo prelite | njih par mesecev- v Amerik^ strani vsakovrstnih bolj | manj učenih ljudi, ki razlag^ zakaj in kako se je zgodiW so volilci pri zadnjih vo№ postavili demokrate pod kap poklicali republikanske na vlado. t No, kako je pravzaprav! šlo do tega? Mar je res da je človek kdove kako da pride tej stvari do dna. malo ne. Zadeva je v resnici' ko enostavna, da bolj biti more. Ko so republikanci leti odhajali z vlade, je bil" Ameriki nekako tako, kakor nekje piše, da je v peklu: r stok in škripanje z zobmi. ^ 1i cloTTVl^ if I li smo slavne "Hooverjeve kamor so se umaknili pok"^ g berači, ker je bil na mes'". g tratoarjih prevelik drenj ^ "nobel" berači je—propalib j kirjev in obupanih borzij^^''^ g katerim je republikanska j Zofija vlade najprvo vzela ^ j met, potem pa še zadnjo i kano srajco s hrbta. -i ] No, demokrati so najprej P ' Rooseveltom, potem pa ^ ' Trumanom, . marljivo cii»P j i podrtijo, katero so našli prc^. leti, in res jim je uspelo, Ameriko zopet postavili na ^ ge. Pribita resnica je, da se ' nes Amerikancem na bolje godi kot kedaj poP, Narod si je opomogel, in kef^ človeški spomin kratek, si Ir | že skoro misliti ne morejo, še kdaj moglo biti drugače. Vsekakor je dovolj "takili;^^ £0 bodisi pozabili ali pa ki li vedeli niso kdo in kaj je zabljeni mož," o katerem kdaj govoril Roosevelt, in P", dica je ta, da namesto ^ Stevensona je v Beli hiši ral Eisenhower. Na kratko rečeno: pod krati se je Amerika nasitila-človek pa ni bil še nikoli žen! Navada je železna srajca-Tako se glasi pregovor in gova resničnost se je izka' že opetovano in pod najrazli^"^ '| šimi okoliščinajni. Mlado prodajalko v velet^, vini je manager z veliko vfl ^ no učil, da ne sme nikoli stiti, da bi odjemalec, ki j® kupil, odšel ne da bi prej tak^^ ugptovila, če nima še kake ^ f i! GReenleaf 5-1118 or call ( nings UNiverstity 4-3226 J FOUNTAIN AND GRILL — П for young couple. Living Q" 2643 W. EVerglade 4"'' ers. Good Chance to buy GROCEL Well established business. Г factory and bus termlA^; living rooms. See to аррг^^ Owner.' J 4356 N. СШ Klldar^ Good Chance to buy SAND" SHOP — Newly equipped. I operation. Good location. due to illness. CApitol .3!' WANTED TO RENt RESPONSIBLE Couple, 2 (0^' desperately need 4-5 room ''у' nished apartment. Prefer 2 f rooms. Any good location or S. Moderate rental. .jf AVenue^y RESPONSIBLE Field Engi" . wife, need 3V^-5 room y nished apartment. N.W. ot urbs. Moderate rental. BUckingham^^' 3 RESPONSIBLE Adults, 3 ^ children, need 6 room apai^^g^' Stove heat, Prefer N.W- ^ school. Moderate rental. HUmboldt 6 RESPONSIBLE Business wife, 3 children, urgently V 2-3 bedroom unfurnished 'W ment or house. Any tion. Elmhurst vicinity. rental. Contact Mr. G" Shoe Department. _Ollswang's El^ HELP WANTED draftswomen to handle detail work and typing in Production planning department solderers girls with experience in light soldering and wiring janitor able bodied man for work in small factory • Paid vacation • Paid hospitalization • Good transportation • Low cost cafeteria pioneer electric y research corporation . 743 CIRCLE AVENUE FOREST FOrest 6-3900 — MAnsfield 6-7244 ^