UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici	.	^	“ir r n M I U	IZIDE VSAKO SREDO
Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI	TEDNIK	Poitni ček. račun St. 9-17768 - PoStnina plačana
Odprto vsak delavnik Od 10. — 12. ure	V gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 6,	GORICA	DNE	11.	FEBRUARJA	1948.	Cena	L.	15
Nova družba vstaja na razvalinah liberalizma in kolektivizma
ske množice. Vkljub temu pa je v svojem jedru zgrešen in za člo* veštvo skrajno nevaren. Kolek* tivizem — to vidimo zlasti v ko* munizmu — tepta v imenu neke bodoče brezrazredne družbe najsvetejše in najbolj nedotak* ljive pravice človeške osebnosti in je pripravljen žrtvovati — kar dejansko tudi vrši, kjer koli se
vgnezdi — milijone in milijone nedolžnih ljudi na oltarju kolek* tivnega moloha. Pot kolektiviz* ma je pot krvi in sovraštva, re* volucije in uničevanja, zatiranja in najhujše tiranije, kar jih člo* veštvo pozna, je končno pot naj* krutejšega kapitalizma, ki se od liberalnega razlikuje samo v
tem, da je državen, zato splošen, ki trpi poleg sebe samo nemani« če in reveže.
Obe skrajnosti moramo zavreči
Kaj naj reče katoličan spričo teh dveh socialnih skrajnosti ? 1 enemu i drugemu je, oziroma bo kmalu odklenkalo. Skrajni liberalizem je danes pokopan. Dovolj je, da pogledamo na li* beralne stranke v posameznih državah. Pred par desetletji so bile najmočnejše stranke, danes so le razbitine nekdanje mogoč* ne zgradbe, ki se le s težavo sku* šajo ohraniti na površju. Tudi kolektivizem, zlasti v svoji naj* skrajnejši obliki komunizma, gre
v	zaton. Komunistična družba danes nima več tiste privlačne sile, kot jo je imela še pred ne* davnim. Preveč se je razgalila. Preveč je postalo človeštvu jas* no, zlasti v luči tega, kar se do* gaja za železnim zastorom, da se skriva za komunistično nalič* nico tako zvane socialne pravič* nosti najostudnejša spaka naj* okrutnejšega modernega suženj* stva.
Krščanska rešitev socialnega vprašanja
Kaj torej? Ni nobenega dvo* ma: na razvalinah mrtvega liberalizma in umirajočega kolekti* vizma vstaja nov socialni red, ki
nosi na svojem praporu zapisa* no geslo: Svoboda v vzajemno* sti! Ta socialni program druži v sebi prvine, ki se zde nespojlji* ve: spoštovanje poedinca in nje* govih pravic in poudarjanje splošne dolžnosti do skupnosti. Ne: poedinec ali družba! Tem* več: i poedinec i družba! Oboje je vrednota, ki jo mora člove* štvo skrbno čuvati in gojiti. Le
v harmoniji teh dveh vrednot bo našlo socialno vprašanje svo* jo dokončno rešitev. Ta nauk je evangeljski, krščanski. Zato mo* ra biti bodoči ustroj človeške družbe krščanski. Človeštvo se mora odločiti, da se trdno posta*
vi na krščansko podlago, ali pa da pogine.
Naša dolžnost
Kakšno pot si bo človeštvo izbralo? To je v veliki meri od* visno od nas katoličanov, ki smo sestavni del človeške družbe. Od nas je odvisno, da ne vsta* ne nikdar več od smrti sebični liberalizem, od nas je odvisno, da kaj kmalu zatone okrutni ko* munistični kolektivizem. Katoli* čani vsega sveta bi se morali v ta namen združiti, pustiti vne* mar vse malenkostne zadeve, ki nas ločijo, in mobilizirati vse ka* toliške sile na vseh področjih človeškega življenja z namenom, da dobro izrabimo priliko, ki sc nam nudi, in ustvarimo novo družbo, ki bo krščanska, to se pravi, ki bo slonela na načelih svobode, pravice in družabne vzajemnosti.
Letos je sto let, odkar je oče
modernega kolektivizma Karel Marx izdal komunistični mani* fest (1848), ki je izzvenel v klic: Proletarci vseh dežel, združite se! Temu klicu, ki je danes pravi bojni klic na borbo proti naj* svetejšim človeškim vrednotam, mpramo postaviti katoličani svoj bojni klic, ki naj nas poziva na borbo zoper zlo in na delo za obnovo človeške družbe : KA* TOLIČ ANI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE!
KOMUNIZEM NAJVEČJA PREVARA
Komunizem obeta vsem vse, česar si želijo. — Ko pa zrna* ga, prinaša vsem samo grenko razočaranje. — Največjo nesrečo prinaša svojim privilegirancem, t. j. zločincem, ker biti zločinec je največja nesreča že na tem svetu, kaj šele
v večnosti. Mnogo jih je že znorelo od obupa!
Zato pomagajo komunistični stranki do zmage samo ljudje, ki jih je hudič tako zaslepil, da gledajo in ne vidi* jo — in v prepad drvijo.
			
0	KI	10 s	SVET
oooooooo oooooooo oooooooc oooooooooooooooooooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo OOOOOOOO0CXXXXX>0 oooooooo
Eno najbolj perečih vprašanj, ki v zadnjih dveh stoletjih pre* tresajo človeško družbo in vpi* jejo po rešitvi, je brez dvoma socialno vprašanje. Med mnogi* mi zdravniki, ki se ponujajo, da bodo bolno človeštvo ozdravili, je treba omeniti zlasti dva, ki prihajata s popolnoma nasprot* nimi si predpisi.
Liberalizem
Prvi se imenuje 1 i b e r a 1 i * zerrf, ki se je uveljavil zlasti s francosko revolucijo. Njegovi zdravstveni predpisi, kako izle* čiti človeško družbo, se glasijo: največja in najvišja vrednota na svetu je človeška osebnost, kateri je treba pustiti, da neome* jeno uživa in uveljavlja svojo svobodo. Nič ne sme kršiti ali omejevati človeške svobode, ne Cerkev ne država. Na javnem polju naj se država čim manj vmešava v zasebno področje in naj pusti, da se človeške osebno* sti same med seboj merijo v pro* sti in neovirani konkurenci.
Ta teorija je prinesla člove* štvu brez dvoma veliko dobrot s tem, da je močno poudarila pomen in vrednoto človeške o* sebnosti. Podžgala je zasebno pobudo, raznetiia prosto tekmo* vanje in zelo dvignila splošni človeški napredek. Na drugi strani pa ima tudi velike napake, ki so človeštvu prinesle zelo ve* liko zla. Preveliko poudarjanje človeške svobode je bilo krivo, da so ljudje kaj kmalu pozabili, da so tudi socialna bitja, ki ima* jo mnogo dolžnosti do bližnjega. Ljudje so se začeli smatrati pro* ste vseh dolžnosti do države, do Cerkve, do drugih ljudi. Razpa* sel se je individualizem, sebič* nost, izkoriščanje sočloveka. Iz liberalizma je neposredno po* gnal kapitalizem v naj slabšem pomjenu besede: kopičenje o* gromnega bogastva v rokah po* edincev za ceno žuljev in krvi nemaničev.
Kolektivizem
Nič čudno, če je človeštvo o* bupalo nad tem zdravnikom in sc oprijelo drugega, ki mu je ob* 1 j ubijal uspešnejše socialno zdravilo. Ta novi zdravnik se imenuje kolektivizem, ki je dobil svojo naj čistejšo obli* ko najprej v socializmu in po* tem v komunizmu. Kaj pravi in kaj priporoča kolektivizem ? Največje zlo, na katerem bole* ha človeštvo, pravi ta zdravnik, je individualizem in kar je z njim v zvezi. Največja vredno-ta pa je družba sama, skupnost, kolektiv. Zato je treba uničiti vse. kar nosi na sebi pečat indi* vidualizma: zasebno lastnino, ki je pravi izvirni greh človeškega rodu, zasebno pobudo in konku* renco, družino, kapitalistični si* stem, ki sloni na odnosu: gospo* dar — delavec, vero in Cerkev, ki govorita o pravicah in veliči* ni človeške osebnosti, itd. Na drugi strani pa je treba zgraditi novo kolektivistično družbo, v kateri bo skupnost vse, poedi* ncc nič, v kateri bo vse last vseh.
Ni dvoma, da tudi ta .socialni sistem vsebuje nekaj dobrega in je radi svojih idealov socialne pravičnosti in enakosti zelo mi* kaven posebno za široke ljud*
Kdo je večji kapitalist
Hujskač slovenskega naivnega »ljud* stva« zoper Cerkev in njenega pogla* varja »Prim. dnevnik« je zavpil 30. I. na vse grlo, da je Vatikan »velekapita* list«, ker je baje petina vseh nepremič* nin v Rimu pod upravo Vatikana ali drugih cerkvenih ustanov in katoliških redov. Ne vemo, koliko premičnin služi v Rimu raznim cerkvenim ustanovam. Gotovo pa je, da Vatikan z vsemi kon* gregacijami, ki pomagajo sv. očetu pri vladanju vesoljne Cerkve, vse mogoče verske družbe in redovi, semenišča in druge vzgojne in izobraževalne ustano* ve večnega mesta tor številne župnije s svojimi monumentalnimi svetišči, polni* mi dragocenih umetnin itd. — razpola* gajo z nepremičninami zelo velike vred* nosti, tako velike vrednosti, da bi nji* hova gradnja v današnjih razmerah stala številne milijarde današnjih lir.
Ali sledi iz tega, da ie Vatikan kapitalist ?
To more trditi samo bedak ali zlob* než, kajti pod kapitalistom razumemo človeka, ki zbira kapitalc z izkorišča* njem dela revnih ljudi in jih zlorablja v svoje osebne namene.
Vsak razumen katoličan ve, da si Cerkev ni pridobila nobenega premože* nja z izkoriščanjem delavcev in da to premoženje ne služi kaki krivični po* tratnosti cerkvenih ljudi, še najmanj skromnega papeža samega, ki je, kakor vemo iz najboljšega vira, vsake knjige vesel, ki mu jo kdo podari za njegovo osebno knjižnico.
Cerkveno premoženje ni privatno pre* moženje, ampak lastnina velikanskega mednarodnega kolektiva vesoljne druž* be vseh vernikov. To premoženje služi — lahko rečemo — duhovnim koristim vsega človeštva. Cerkev ni gradila svo* jih zgradb s prisilnim in brezplačnim delom, tudi ni nikomur ničesar zaple* nila ali ukradla, niti ne miloščine izsi* ljevala. — V raznih cerkvenih zgradbah prebivajo prav za prav edini pravi ko* munisti tega sveta, t. j. redovniki, ki za skromno stanovanje, obleko in preprost kos kruha služijo blagru člaveškega ko* lektiva.
Če je Cerkev kapitalist, ker upravlja v skupni blagor eno petino skupnim ko* ristim posvečenih nepremičnin v Rimu, kako grozen kapitalist je šele Kremelj, ki razpolaga s petino vseh nepremičnin
vsega sveta in povrhu še s sedmino vseh ljudi, katere izkorišča na duši in telesu in jih tako ponižuje, da se jim življenje ne zdi vredno življenja!
Naj torej najokrutnejši kapitalisti vseh časov ne očitajo kapitalizma Cer* kvi, ki se pri vsem imetju tudi danes še drži tistega Kristusovega duha, iz katerega so komunisti v besedi in de* janju samo norčujejo.
Shupiiii slovanskih duhovnikov bivše skupne tržaške in koprske škofije
Ta uboga skupina misli, da služi ko* ristim slovenskega naroda, ako se poslu* žuje komunističnega »Prim. dnevnika«, ko brani pravice Slovencev v cerkvi z neprestanimi napadi na tržaškega škofa, premlevajoč vedno iste argumente, ki pa premalo upoštevajo težave, ki jih imajo škofje pod totalitarnimi vladami.
Tem sobratom bi svetovali, naj bi po* svetili večjo pažnjo mnogo večjim kri* vicam, ki jih dela Cerkvi in narodu ti*
MINISTER ZDRUŽENIH DRŽAV
V	BUKAREŠTI je predal romunski vla* di noto, v kateri navaja stališče Zdru* Ženih držav, po katerem je romunska vlada kršila »človečanske pravice in te* meljne svoboščine«, katere je bila po mirovni pogodbi dolžna zagotoviti vsem osebam pod svojo oblastjo.
CEYLON JE POjSTAL 4 II. AVTO* NOMNA DRŽAVA. To jo prva od britanskih kolonialnih posesti, ki je do* segla statut dominiona.
Za proslavo tega dogodka se bodo vršile ta teden razne svečanosti, ki se jih bosta udeležila vojvoda in vojvodi* nja Glucester.
ZUNANJE MINISTRSTVO ZDRU* ŽENIH DRŽAV IZJAVLJA V NOTI, ki je bila poslana 4 febr. Sovjetski zve* zi, da zopetna otvoritev letališča Mel* laha v Tripolisu za letala Združenih držav ni v nikakem oziru nezdružljiva s katero koli določbo italijanske mirov* ne pogodbe.
ŽALOST V SVETU ZARADI GAN* DHIJEVE SMRTI. Britanski ministrski predsednik je podal naslednjo izjavo: »Tragična vest o smrti Mahatme Gan* dhija je globoko prizadela britansko vlado.
»Noben mož ni nikoli igral važnejše vloge v zgodovini svoje države, kakor Gandhi v zgodovini Indije. Za časa svo* jega dolgega življenja se je on vedno trudil za mir in je obsojal nasilje. Nje* gova izguba predstavlja žalost za nešte* vilne tisoče oseh v vseh delih sveta. Njegovo moralno in duhovno vodstvo je bilo za zgled v nemirni in razburkani dobi. Velika Britanija deli z Indijo nje* no veliko žalost nad to nesrečo.
V	zadnjih mesecih svojega življenja je on z uspehom izvajal svoj vpliv za pomirjenje nasprotstva med Hindujci in muslimani in za pospeševanje sodelo* vanja med vsemi Indijci za skupno do* bro. Britanska .vlada odkritosrčno želi, da bi sledili temu Gandhijevemu zgledu ter da bi njegov moralni vpliv še na* dalje služil ljudem za vodnika na poti miru.«
Zunanji minister ZD Marshall pa je poslal ministrskemu predsedniku in zu* nanjemu ministru Indije Banditu Nehru* ju naslednjo poslanico:
»Tragična vest o smrti Mahatme Gandhija je globoko zadela Združene
»Primorski dnevnik«! Kar Cerkev po* seduje, poseduje tudi v tvoj duhovni prid. Vse cerkve so tudi tvojim ljudem odprte, prav tako tudi vsi njeni zakladi umetnosti in vede. Enako je možen vstop v cerkvena semenišča in samo* stane tudi njim in njihovim otrokom. In gotovo ni tvojega človeka, ki bi bil radi te imovine kdaj stradal ali tudi le eno uro udarniško delal. Torej nehaj tako zlobno obrekovati!
sti komunizem, čigar časopisja se poslu* žujejo, da blatijo cerkvene predstavnike.
Ko smo brali »Pismo tržaškim kano* nikom« in opazili, da je uredništvo prav v to pismo vpletlo sliko brezposelnega Pepija, nam je prišlo na misel, da je ta ilustracija za tako pismo zelo primer* na. »Prim. dnevnik« sam opozarja orne* njeno »skupino«, da so njena pisma le sad duhovne brezposelnosti. Naj se ti gospodje potrudijo, da dobijo od rdečih prijateljev in tovarišev zase in za vse sobrate primerne dovolilnice za izvrše* vanje bolj koristnih opravil »duhovni* ške obrti.«
države, ki dele z Indijo težo žalosti in izgube. V svoji posvetitvi idealu brat* stva med ljudmi je bil Mahatma ena imed tistih redkih oseb, skozi katere govori vest vsega človeštva. Žalost nad izgubo, ki jo tako globoko občutimo v naši državi, je nadaljnji dokaz za tesne vezi, ki obstajajo med narodoma Zdru* Ženih držav in Indije.«
Gandhi je bil nekrščen kristjan, ki si je v izredni meri osvojil načela Je* zusovih osmero blagrov.
Indija bo žalovala radi njegove smrti 13 dni. Pogreb bo nadvse veličasten. Tudi zastave vseh narodov na palači Organizacije ZN so razobcscli v zna* menje žalosti na pol droga.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH PRI* PRAVLJAJO »VLAK ZDRAVIL«. Ta* ki vlaki so postali hvalevredna moda.
Kadilce bo zanimalo, da se priprav* Ijajo v Ameriki tudi cigarete prijatelj* stva za Evropo.
AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER MARSHALL PREDLAGA, da se skli* če 20. februarja v Londonu sestanek namestnikov za avstrijsko pogodbo.
V JULIJU BODO OTVOR1LI V NEW ORLEANSU NAJMODERNEJ* ŠO TRŽNICO ZA MEDNARODNO TRGOVINO. Razstavili bodo na stoti* ne predmetov vseh vrst od cuceljna do potrebščin za varjenje kovin. Tega tr* žišea za mednarodno trgovino se bodo posluževali razstavljalci iz vseh delov Združenih držav in drugih dežel.
VOJAŠKI ODBOR ZDRUŽENIH NARODOV je soglasno sklenil pro* učiti poročilo pododbora o skupnih kontingentih in sestavi oboroženih sil Združenih narodov, ki bi glasom Listi* ne Združenih narodov morale biti na razpolago Varnostnemu svetu.
PREDSTAVNIK TISKOVNEGA U* RADA PRI AMERIŠKEM ZUNA* NJEM MINISTRSTVU je izjavil, da je zunanje ministrstvo do sedaj spre* jelo od britanske vlade poročila o vri* njenju komunističnih elementov med be* gunee, ki so pred kratkim skušali priti v Palestino.
ZASUŽNJENJE DUHA. »Washing* ton Star« je 4. II. objavil uvodnik o za* sužnjenju duha in mišljenja na Polj* skem. Uvodnik pravi med drugim: »Var* savska komunistična vlada je iztegnila
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC:
Štev. 6
Prihodnjič bomo začeli objavljati zanimivo povest iz sodobne Moskve „Tigri“ - apostoli.
roko za izvedbo popolnega nadzorstva in zasužnjenja nad mišljenjem vsega poljskega prebivalstva. Poljska komuni* stična stranka hoče s tem uvesti sistem, ki že dolgo časa vlada v Stalinovi Ru* siji in ki je bil pred kratkim izkore* ninjen v Hitlerjevem tretjem Reichu. Ta sistem je sistem nasilstva nad du* hom, sistem kasarniranja, ki naj bi pri* pravil množice do tega, da bi mislile in delalo kakor čreda.«
V	komunističnih državah je mogoča samo tista vera, tista morala, tista veda, tista umetnost, tista kultura sploh, ki služi izključno le komunizmu. Ali je mogoče večje ponižanje človeškega po* nosnega duha?	i
»DESET MILIJONOV PRISILNIH DELAVCEV DEPORTIRANIH V TA* BORIŠČIH SOVJETSKE ZVEZE«. To izjavlja predsednik ameriške federacije dela. Predlaga Združenim narodom, da izvedejo preiskavo o položaju prisilnih delavcev na svetu,
SICILIJANCI POŠILJAJO ŽIVILA
V	ZDRUŽENE DRŽAVE. V New York je dospelo 444 vreč z 2932 zavoji živil iz Sicilije za prijatelje in sorodni* ke. En zavoj je naslovljen na predsed* nika Trumana in vsebuje suho sadje, olivno olje in orehe. Te pošiljke naj do* kažejo hvaležnost Italije ameriškemu narodu za ameriške pošiljke živih
»ABSOLUTNO OROŽJE« ADMI* RAL ZACHARIAS OD VOJNE MOR* NARICE ZDRUŽENIH DRŽAV PIŠE: Atomska bomba še nadalje stiska člove* ška srca z občutkom grozeče nesreče. Gre dejansko za tako zvano obsolutno orožje, kar pomeni, da zamore popolno* ma uničiti človeško življenje. Znano je zdaj, da so bile bombe, ki so jih vrgli na Nagasaki in Hirošimo, primitivne vrste, ki so bile zastarele že v trenotku uporabe. Posedujemo zdaj bombe, ki so 50 krat močnejše.
Nesposobnost narodov sveta, da bi se zedinili za nadzorstvo takega ogrožanja življenja človeštva samega je le preveč znana stvar. Če pa predpostavimo, da bi se po nepredvidenem čudežu vse dr* zave sporazumele za takojšnje uničenje vseh obstoječih atomskih bomb z vsemi tozadevnimi napravami in za ustanovi* tev nadzorne ustanove, ki bi bila v sta* nu nedvomno preprečiti njihovo zopet* no zgraditev, ali bi v tem primeru bilo človeštvo varno?
Ne.
Druga orožja lahko zbrišejo z obličja zemlje do zadnjega sledu človeško, ži* valsko in rastlinsko življenje. Ne gre tu za kako prerokovanje. Ta orožja stvar* no obstajajo in jih pripravljajo tudi v tem trenotku, medtem ko vi čitate te besede.
Ali bomo sedaj vsi trepetali od groze? Ne. Odslej bomo le še bolj molili, da bi Bog dal ljudem pravo pamet. Pa na smrt se bo treba tudi pripravljati malo bolj resno kot sicer!
PREBIVALSTVO SVETA NARA* ŠČA. Prebivalstvo sveta je vsako leto narastlo za 15 do 20 milijonov oseb; za* radi tega je povpraševanje po živilih in drugih potrošnih predmetih danes v vseh delih sveta mnogo višje kot pred vojno. Zunanje ministrstvo Združenih držav računa, da se je narast prebival* stva v 10 letih pred 1946 vsako leto iz* vršil za 80/°.
1 Žrtev ljubezni
Mila je z obupom umirajočega človeka zaprosila:
»Vsaj njo mi pustite.«
Niso ji odgovorili. Odšli so na hodnik in tam čakali.
Malka si je nadela okovanke in si oblekla plašč. Hotela si je nadeti ruto, pa se je spomnila, da jo je snoči pustila v kuhinji:
»Mila, posodi mi svojo ruto. Glej, kar to snamem, ki sva jo postavili na luč za zatemnitev.«
Snela je ruto in stala tako prod Milo v polni svetlobi električne žarnice.
Mila jo je gledala: obraz ji je bil ne* koliko bled, vendar jasen in smehljajoč se kot vedno.
»Moj Bog, ali ne ve, kaj jo čaka? Ali je le radi mene tako mirna?«
Mila tega ni mogla razumeti.
Prišel je kaplan Lado, da se poslovi od sestre. V Milinih očeh ni bilo solz. Prevelik je bil njen strah, tako velika njena groza, da ji je še solze v očeh osu* šila. Vsa je trepetala v njegovem obje* mu:
»Ne bo hudega, Mila, saj bom molil zate«!!
LjTidstvo naj odloči!
Naš Urh je na poti v Ameriko. Zve--deli smo, da leti z letalom celo v Kenijo v Afriki. — V nevarnosti je, da se kje ponesreči. — Naj odločijo naši bralci, ali naj se naš stari prijatelj poslovi s te solzne doline, ali pa naj še živi, potuje po svetu in nam od tam poroča.
Mi resnično spoštujemo ljudsko voljo in hočemo le ljudstvu služiti. Zato naj nam bralci javijo, kakšno je ljudsko mnenje glede te zadeve.
Črka ubija -duh oživlja
V naši deželi, zlasti pa v Go* rici, se slišijo neprestano pri* tožbe radi velike razlike v rav* nanju z italijanskimi begunci ali esuli in slovenskimi begunci, ki so po komunistični okupaciji Jugoslaviji dodeljenih predelov Primorja, Istre in Dalmacije pri* bežali v Italijo.
Krivico bi delali, ako bi trdili, da slovenski begunci niso delež* ni nobene podpore od strani ita* lijanskih oblasti. Vendar je res, da so pri vseh podpornih akci* j ah zelo zapostavljeni.
Posebno hudo se pa zdi rav* nanje s slovenskimi nastavljen* ci po bolnišnicah in nekaterih uradih, ki so dobili poziv, naj si poiščejo kako drugo službo, ker da so izgubili državljanstvo z mirovno pogodbo. Znano nam je, da morajo zapustiti svoja mesta razne bolniške strežnice, o katerih pravijo predstojniki sami, da bodo brez njih, ki so že izvežbane, le težko izhajali. Na njihovo mesto pa menda pridejo italijanske strežnice no* vinke, ki tudi niso državljanke, a bodo smele za državljanstvo optirati, ker je njih občevalni jezik italijanski.
Baje je še mnogo drugih jav* nih nastavljencev, ki se bojijo enake usode. Tako narašča tr* pljenje v deželi vedno bolj, na* mesto da bi se razmere boljšale.
Prihodnjič povemo merodajnim činileljem svoje mnenje o tej zadevi.
DOMAČE NOVICE
GORICA Postne pridige
bodo kakor vsako leto tudi letos na Travniku vsak petek ob 8. uri zvečer.
Križev pot
Vsako nedeljo v postu bo ob treh na Travniku slovesen križev pot. Po tej pobožnosti pa sc bomo udeleževali spo* korne procesije, ki pojde vsako nedeljo ob štirih od stolnice do postne postaje dotičnega dne. Postne postaje bodo v goriških župnih cerkvah in pri kapu* činih. Verniki naj pri procesiji molijo sv. rožni venec in pojo postne pesmi, ako ne bodo mogli slediti petju litanij vseh svetnikov.
To so bile njegove zadnje besede. Od* šel je skozi vrata v vežo.
Milka je za hip obstala pri Milini po* 'stelji. Ni ji segla v roko, ni je poljubila. Mogoče zato ne, da bi Mila ne slutila, da se poslavlja za vedno, ali pa se niti sama ni zavedala, kakšnim grozotam gre naproti.
»Z Bogom, Mila!« Njen pozdrav je bil tak kot vedno, ko je odhajala v cer* kev ali po opravkih.
Že so se zaprla vrata za njo, ko j nato še s treskom vrata v veži. Odmevi tež* kih korakov po stopnicah in po trdi cesti, nato spet molk, kot bi se nič ne bilo zgodilo.
Mila je vstala in prebdela pri oknu vso noč do jutra. Zaman! Ne brata ne Malkc ni bilo več nazaj.
Komaj sc je zasvetil dan, je prihitela k njej Marija, sestra kaplana Ludvika.
»Mila, nekaj strašnega se je zgodilo to noč. Ludvika so mi odpeljali in z njim še mnogo drugih iz vasi... Vem, tudi tvojega brata in Malko...«
Med jokom je povedala imena drugih. Mila se je ob vsakem imenu zgrozila. Pet žensk, večina deklet, in osem mo* ških, med njimi še Malka in brat Lado.
Petnajst popolnoma nedolžnih ljudi...
Dnevi so se vlekli v neskončnost. Povpraševali so po odpeljanih, prosili,
SHOD TRETJEGA REDA bo v nedelj'o 15. febr. ob štirih popoldne v cerkvi sv. Ivana. Uboga raja dobiva vedno nove zaušnice
V nedeljo 8. II. so komunisti spet zbrali svojo rajo v našem mestu. Med udeleženci shoda so bili kajpada tudi slovenski kričači in kričačke. Baje so se pred zasmehovanjem skrivali le po stranskih ulicah. »Pecore, pecore!« — so vpili za njimi. Zares uboga raja, ki dela nam vsem le sramoto, sebi pa pri* pravlja le nesrečo.
Slovenci, nehajte noreti, ko vendar veste, kako so naši bratje za zaveso ne* srečni in obupani!
Pustna zabava v Šolskem domu
V nedeljo 8. t. m. smo preživeli par prijetnih uric v Šolskem domu, kjer nam je peti razred slovenske osnovne šole priredil pustno zabavo. Navzoči so bili razen učencev njihovi vzgojitelji, starši in nekaj prijateljev. Ob začetku smo se spomnili 99 letnice smrti našega velikega Franceta Prešerna in slišali dve njegovi pesmi:	Zdravljica in Učenec.
Sledil je nato zabavni del z zelo pestrim in izbranim programom:	deklamacije,
petje, šaljivi prizorčki, čaj s pustnimi krofi, srečkanje in na koncu še prosta zabava, katere se je udeležila vsa dvo* rana. Razšli smo se veseli zaradi nasto* pa in napredka naših otrok in hvaležni našim učiteljem in učiteljicam, ki se z našimi najmlajšimi tako požrtvovalno trudijo.
Smrt rojakinj'e v Ameriki
Pred 10 leti je šla za svojimi otroki v Argentinijo, ko je imela že 70 let, Ma* rija Vidic roj. Mugerli iz Marijinega Celja. Te dni pa je došlo poročilo iz Amerike o njeni lepi smrti. Zjutraj je bila pri sv. maši in pri sv. obhajilu. Na poti proti domu jo je prijelo nekoliko slabo. Doma je legla in za pol ure iz* dihnila svojo dušo. Dosegla je 80 let. Naj v miru počiva!
Neverjetni, a resnični prizori, ki se dogajajo v xx. stoletju na meji
Pred enim mesecem je bilo, ko je sin zvedel tam na Tirolskem, da je njegova mati v priključenem ozemlju hudo bol* na. Prišel je v naše kraje, da bi jo obi* skal. A na bloku ga niso pustili v »rajsko« deželo. Ko je na njegov brzo* jav prišlo nekaj domačih do bloka ob določenem času, da bi vsaj od njih zve* del, kako je z materinim zdravjem, so jih jugoslovanski stražniki zadržali v oddaljenosti 200 metrov — le videti so se smeli, a pogovoriti čisto nič.
Še bolj tragično je bilo ob sestanku sina, došlega iz Amerike, z njegovo staro in na pol slepo materjo. Tudi ta je morala v taki razdalji stati, da sploh ni videla svojega otroka, ki je zagrenjen nastopil spet pot nazaj, da razglasi v Ameriki visoko kulturo komunističnega režima v Jugoslaviji.
Zadnji dan januarja 1948. Na po* stranskem bloku sta se sešli dve sorod* nici. Ker nista videli komunističnega stražnika v bližini, sta sc pozdravili in se začeli pogovarjati, a že sc je bli* žal mož s puško. Komaj ga je sorodnica iz Jugoslavije zagledala, ni zinila več besede, niti ne v slovo. Obrnila se je in tiho odšla kot zdresiran pes, ki se zboji že samega pogleda svojega gospodarja.
rotili, vse zaman. Strašne slutnje so pre* vzemale vsa srca.
V	jutro petega dne je prihitela Ljubi* ca vsa objokana k Mili. Našla je tam Miliniga očeta, sestro kaplana Ludvika Marijo in mamo učiteljice Pavle, ki so jo tudi odpeljali skupno z drugimi. Vsi so slutili nekaj strašnega.
»Ljubica, za božjo voljo, govori!«
»Zunaj so letaki... so jih... so jih.., ju* stificirali...«
Vsaka beseda, izgovorjena z največjo muko, je padla težka kot smrt na srca pričujočih
» Ni mogoče, pojdimo pogledat!« Pav* lina mama in Milin oče sta odhitela na cesto in se kmalu sama prepričala o resničnosti strašne novice.
Petnajst imen, prva med njimi kaplana Lado in Ludvik.
Justifieirani 5. II. 1944...
Več nista brala. Zakaj tudi? Zvedela sta dovolj.
Strašno je zadela Malkina smrt njene domače, vendar sta se mama in sestra Terezija tolažili z mislijo, da je odšla z duhovnikoma in umrla skupno z njima. Tako močna vera, tako veliko spoštova* nje in ljubezen do duhovnikov je bila v njunih srcih.
Smrt petnajstih je ostala zavita v skrivnost. Krožile so vse mogoče govo*
To naj bi bila progrcsivnc*dcmokra* tična svoboda v XX. stoletju po Kri* stusu. O ubogo ljudstvo, kako so te »farbali«, ko so povsod in stotisočkrat na dan pisali in klicali: Smrt fašizmu svoboda narodu! Fašizem ni umrl, po* stal je le rdeč, svoboda pa je umrla na tvojih tleh. Zdaj delaš pokoro, ker si verjelo volkovom v ovčji obleki in si pastirje, ki so te pred volkovi svarili, hodilo tožit v gozdove volkovom.
GOSPODARSKE ■ VESTI
NOVA OTVORITEV TR* GOVINE MED GORICO IN NJENO STARO OKOLICO. Te dni. pričakujejo nove meddr* žavne odredbe, katera bo uredila trgovske zveze med Gorico in njenim najbližjim jugoslovan* skirn zaledjem. Važno je pri tem dejstvo, da za uvozna in iz* vozna dovoljenja ne bo več po* trebna prošnja v Rim, ampak bo ta dovoljenja daj alej goriška državna carinarnica. Zopet bo lahko okolica kupovala v mestu in mesto v okolici. To bo za me* sto in okolico življenjskega po* mena. V Gorico bodo lahko u* važali les, premog, živino in mlečne izdelke. Kot denarna ba* za bo veljala lira. Za izvoz bodo služili industrijski izdelki in stroji ter njih deli. Denarni ob* tok bo šel potom naše državne banke. Zavedati se pa moramo, da je za Jugoslavijo kot uvozni* co blaga v Gorico izključen ka* teri koli zasebnik. V Gorico bo* do smele uvažati samo jugoslo*
vansike državne ustanove in zadruge. Zasebnike je Jugosla* vij a izključila. Vsekakor je ta nova mednarodna pogodba, ki se tiče samo Gorice in njenega zaledja, zaradi poenostavitve obrata za Gorico velikega go* spodarskega pomena. Kak dobi* ček bodo imeli okoličani od za* drug, ki so dobile monopol za uvoz, bo pokazala bodočnost.
HIŠNA NAJEMNINA V GORICI. Zadnjič enkrat smo poročali, da se sta* novanjska najemnina v Gorici ne bo povišala. Rimski odgovor pa se da raz* lagati tudi v nasprotnem smislu, Radi tega so nekateri najemnino povišali, dru* gi pa ne. Stvar se bo v kratkem pojas* nila.
TRŽNE CENE NA ZELENJAD* NEM TRGU. Na goriškem sadnem trgu so se gibale cene na drobno na sledeči način: jabolka od~40 do 70 lir kg; poma* ranče od 44 do 70; zelnate glave od 36 do 40; cvetača od 50 do 55; ohrovt (vr* zote) od 18 do 20; špinača od 88 do 90; krompir 45 do 46; čebula od 100 do 160; rdeči radič do 200 lir za kilogram; zdaj ga dobiš že za 120 lir.
NAGRADA ZA ODDANO PŠENI* CO. 'Na podlagi vladnega dekreta dobe vsi, ki so oddali pšenico v državna skla* dišča, četudi po 10. avg. lanskega leta, sedaj še 200 lir nagrade za vsak oddani stot.
UGIBANJA O DOBIČKU GORICE, ČE POSTANE SVOBODNA CONA. Če postane Gorica svobodna cona, bodo za
rice, a gotovega ni vedel nihče povedati.
Od takrat, od tistih težkih dni, polnih groze, so minila tri leta.
Zopet je prišla pomlad...
Čudovita lepa pomlad je bila tudi v Milini duši. Čez leto dni je preživela v zdravem gorskem kraju, v blaženem mi* ru — pri čč. sestrah »Božje Previdnosti«. Okrepila si je že tako rahlo zdravje in umirila strašno razrvanc živce.
Njen namen je bil, vrniti sc na dom k ostarelim staršem in sestram. Njim je hotela posvetiti vse svoje moči, vse živ* ljenje, zlasti še svoji sestri, ki je bila takrat še vedno bolna.
A Bog ji je namenil drugo pot. Sprva rahlo, da ga je komaj zaznala, potem pa vedno močneje je slišala v srcu Je* zusov klic in njegovo čudovito bližino. Jezus je govoril njeni duši v tisti tihi samostanski kapeli, ji govoril in jo pro* sil...
Mila se je bojevala skozi vse leto. Sama je bila... Slednjič se je neustrašeno od* ločila: »Da, Jezus, vsa tvoja hočem po* stati!«
Česar ni dosegla njena prijateljica Malka, to je dosegla ona. Brez dvoma je imela mogočna priprošnjika pri Bogu v svojem bratu in M alki.
Srečno se je vse izteklo in tudi sama je bila sprejeta k sestram Božje Previd*
to cono odpadle vse državne doklade na sledeče predmete: sladkor, kava, vino, žgane pijače in tobak ter bencin. Vse druge doklade so tako malenkostne, da ne pridejo v poštev. Razven sladkorja pa noben ostali predmet ni življenjsko važen. Samo promet in obisk tujcev bo za mesto dobrodošel.
POOSTRITEV NADZORSTVA V PRO,METU Z ŽIVINO. Radi vedno hujšega širjenja kuge na parkljih in gob* cu v sosednih deželah jc nadzorstvo pri uvozu živine zopet poostreno.
URAD ZA IZSELJENCE JE ZAČEL POSLOVATI. Prvih 45 izseljencev bo šlo te dni na delo v Belgijo. Lepo šte* vilo zidarjev in težakov je naprošenih za Švico. Tudi za Argentino se priča* kuje dan na dan novih zaposlitev. Na Švedsko se bo izselilo 5000 specializi* ranih delavcev. Pogoji bodo v kratkem na vpogled.
OSEM! MILIJONOV ZA.BREZPO* SELNE. V Gorici so te dni nabrali skoraj 8 milijonov podpore za domače brezposelne.
SEPRAL RAZPUŠČENA. Kakor po* ročajo časopisi, je s 1. marcem SEPRAL razpuščena v svojem današnjem obse* gu. Sladkor in mast preideta v prosto razprodajo. Na živilske izkaznice osta* nejo še žitni izdelki. SEPRAL bo pod drugim imenom vodila še prodajo žita* ric, nad ostalimi bo pa vodila nekako tržno nadzorstvo.
GORIŠKA PREFEKTURA je imeno* vala s posebnim dekretom člane arbi* tražnih komisij za podaljšanje polje* delskih najemninskih pogodb.
ŠE JE ČAS, da si preskrbite pri pri* stojnem občinskem uradu izkaznico za nakup blaga ustanove UNRRA. Na raz* polago bodo po nizkih cenah izdelki iz volne in bombaža ter nekaj obutve.
PRIČELA SO SE DELA ZA DEMO* LIR AN JE LADIJ »DUILIO« IN »GIU* LIO CESARE«. Začeli so razstavljati ladji »Duilio« in »Giulio Cesare«, ki trenotno ležita nagnjeni in delno potop* ljenj ob Miljski obali.
Za izvršitev tega dela so najeli 200 ljudi. Še več pa jih bodo rabili pozneje, ko bodo dela zavzela večji obseg. Po* trebovali bodo 300 delovnih dni za iz* vršitev tega dela.
Trenutno leži v tržaškem pristanišču 10 laij, ki so popolnoma ali delno bile potopljene med vojno. Od teh so 4 ve* like ladje.
f ZAHVALA
Vsem, ki so se udeležili pogreba moje mame; vsem, ki so izrazili sožalje; za vse sv. maše in molitve — posebej spo* vedniku prof. dr. Tulu, vsem kanoni* kom, pevskemu zboru, pevcem za lepe pesmi — se iz srca zahvaljujem. Bog plačaj!
Ms gr. Srečko Gregorec, stolni kanonik.
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
N. N. v Sovodnjah 210; trgovka ne* imenovana v Gorici 200; Plesničar Franc v Sovodnjah 440; 'P. B. v Gorici 1006 L. Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
nosti.
V	prvih dneh pomladi se jo poslovila od doma. O, ni bilo lahko §lovo od star* šev in njene družinice, zlasti še od ma* lega nečaka, na katerega so je tako zelo navezala.
Med potjo se je poslovila še od dveh drugih sester. Eno je morala pustiti še v bolnici, a vedno vedro in z najboljšim upanjem na popolno ozdravljenje. No* ben ji ni nasprotoval. Vsi so velikoduš* no privolili v njeno največjo željo. Mila jim je bila za to iz vse duše hvaležna.
Jezus je bil vsem še posebno blizu ob težki uri ločitve.
Mila je šla naproti največji sreči, ki je mogoča na tem svetu. Samo ena mi* sel je grenila vso to srečo, misel na nje* ne drage mučenec, katerih grob je bil še nepoznan.
Srce ji je bilo težko. A skozi žalost in solze je žarela gotovost njihovega pove* ličanja v nebesih in upanje, da jim bo nekoč tudi slovenski narod vrnil orna* deževano čast in dal priznanje in hva* ležnost.
Ob misli na svojega ljubljenega brata in Malko, mučenca Gospodova, ob misli na svoj trpeči narod, ki tako željno čaka odrešenja, jo njena odpoved postala vse lepša in žlahtnejša...
(Konec).