v Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Iduj a vsako sredo• NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Placc Ctafcag*, DL I_t No. 21. Stev. 21. Listnica uredništva. Gotovo da bode marsikateri izmed naših čitateljev vznemirjen ali nejevoljen ker tako pišemo o sedanji italijansko-avstrijski vojni. Znano je, da ima Italija še vso svojo prometno zvezo odprto in da se lahko iz Italije pošilja med svet brzojavna poročila. Italija bode nedvomno skušala podajati na ta način v javnost vsakotero novico ali čeprav manj važen dogodek tikajoč se vojne. Avstrija je pa pretrgana z svetom ker nima direktne brzojavno zveze v inozemstvo. Dosti vesti je pretiranih v poročilih, koje posnemamo iz raznih angleških listov. Le žal, da nimamo pravih virov, da bi se za-moglo dati čitateljem resničnih dogodkov in podatkov v gorio-značeni vojni. Torej naglašamo še enkrat, da so vse te vojne vesti posnete iz tukajšnjih ameriških listov in da naš list za resničnost teh vesti ne jamči. OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION Entered m Seeond-CIsas Matter J*nue*y 18, 1911, al tke Port offlee at CkUago, Klinofc, under the Act of Auguet 24, 191». Chicago, 111., 2. fmrifa (June) 1915' The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every . Wednesday OFFICE: 1951 W. 22ml Place Chicago, I1L _^ Leto 1« Volume 1« Naznanilo. Člani društva sv. Antona Pad. št. 72 K. S. K. J. stanujoči v Ely in bližnji okolici so naprošeni, da se snidejo dne 13. junija točno ob 8 uri zjutraj v stari cerkvi, odkoder potem odkorakamo skup-o k sv. maši. Člani naj prinesejo seboj regalije. Ta dan je tudi meseqna seja kakor običajno vsako drugo nedeljo v mesecu po prvi sv. maši v navadnih zboroval-nih prostorih. Odbor. Lokalne vesti. — V nedeljo dne 6. junija ob 10 uri bode daroval sv. mašo v naši slovenski crkvi sv. Štefana č. g. novomašnik John Plaznik, o ko-jem smo že poročali glede njegove nove maše, katero je daroval dne 30. maja v LaSalle, 111. O tej slavnosti bodemo bolj podrobno poročali v prihodnji številki. — V zadnji številki smo poročali o naših dveh slovenskih atletih Anton Wencelnu in Anton Gregoriču ml. ki sta nastopila dne 28. maja v Češko-ameriški dvorani na 18 cesti. Dasiravno je bilo deževno vreme, je prišlo gledat napovedano borbo dosti občin stva. Anton Wencel in njegov tovariš Gregorič ml. sta častno rešila svojo nalogo. Wencel je dvakrat zaporedoma premagal svojega tekmeca Young Gotcha iz TTwnaaa City, Kaiis. in sicer prvič v 14 minuteh drugič pa v 22 minutah ; dobil je za to $200. nagrade, ali stave. Istotako je premagal tudi Tony Gregorič ml. svojega nasprotnika Jack Whita. Tako se je javno pokazalo da imamo tudi tukaj v Chicagu koren jaške slovenske fante. Navzoče občinstvo je našim slovenskim zmagovalcem burno aplavdiralo kei sta svoje nalogo tako častno rešila — Minulo nedeljo, dne 30. maja se je zbralo v Humboldt parku približno 40,000 Poljakov, katerim je govoril svetovno znani pianist Ignac Paderewski, došel semkaj iz starega kraja. Svojim ameriškim rojakom je očrtal sedanje bedno stanje Poljske prizadete vsled vojne. Ljudstvo je Pade-rewskeja navdušeno pozdravljalo in mu priredilo burne ovacije. Paderewski bode potoval po vseh večjih mestih^ Zedinjenih držav, v svesti si je da bodo ameriški Poljaki nabrali za svoje bedne so-brate en milijon dolarjev. — Dne 31. maja, na praznik Venčanja grobov je okrasila poznata patrijotična organizacija "The Grand Army of the Repub lie" na 90 pokopališčih mesta in okolice približno 6500 grobov, kjer počivajo za domovino padli vojaki. Na vsak grob se je postavilo malo ameriško zastavico in nekaj cvetja. — Na Englewood policijski postaji imajo te dni zopet zaprto neko 60 letni Margareth Cunningham, ki je bila vsega skupaj že 275krat aretovana . — Dne 19. junija se vrši v bližnjem Speedway parku velika mednarodna avtomobilska dirka. Kot prvo darilo za 500 milj je razpisano $20.000. — Od 7. do 12. junija bodemo imeli tudi v Chicagu hudo bitko ali vojno. Ne bodo pa pokali topovi in šrapneli temveč bitka ali boj je napovedan muham. Učenci vseh ljudskih šol še bodo po stavili v ofenzivo temu strupenemu in škodljivemu mrčesu. Orožje ali priprave za pobijanje muh jim bodo dale šolske oblasti. Ameriške vesli. Odgovor Nemčije na ameriški protest. Washington, D. C., 31. maja. — Danes se je uročilo predsedniku Wilsonu odgovor Nemčije na protest Zedinjenih držav v zadevi potopljenega parnika Lu-sitania, na katerega se je z velikim zanimanjem čakalo celih 16 dni. V obče je ta uradni odgovor zelo nepovoljen. Nemčija zatrjuje, da je pripisovati glavno krivdo te katastrofe parobrodni drnž-bi in angleški vladi, ker se je dovolilo, da so se vozili potniki na parniku, naloženem z municijo. Tekom tedna se bode predsednik Wilson posvetoval s člani svojega kabineta, da se ukrene potrebne korake v tej zadevi. Zedinjene države bodo ostaie pri vsem tem, kar so zahtevale od Nemčije, da naj se zanesljivo naredi konec pri napadih na potniške parnike na morju. Zatrjuje se nadalje, da bodo Zedinjene države pretrgale vso diplomatično zvezo z Nemčijo, ako se ne bo ozirala na pravične zahteve naše vlade. Jutri se pri čakuje v Belo hišo nemškega poslanika, ki bode s predsednikom Wilaonom v tej važni zadevi govoril. Za pomiloščenje Franka. New York, N. Y., 30. maja. — Tudi v našem mestu se je pričelo živahno delovati za pomiloščenje znanega Leo M. Franka, ki je pred 2 leti umoril mlado in lepo deklico Marijo Phagan ter je obsojen v smrt na vešalah. V nekaj dneh se bode poslalo guvernerju John Sla tonu v Georgijo tozadevno peticijo ali prošnjo za pomiloščenje, naj se njegovo kazen spremeni v dosmrtno ječo. Ta prošnja vsebuje 800.000 podpisov. Velika razztrelba. Seattle, Wash., 31. maja. Včeraj za rano proti jutru se je vnelo na nekem malem tovornem parniku v našem pristanišču 15 ton dinamita, namenjenega za Rusijo. Razstrelba je bila tako jaka, da se je slišalo detonacijo več milj daleč. Mnogo hiš v bližini pristanišča je vsled eksplozicije poškodovanih, tako da znaša skupna škoda približno $40,000. O nočnem čuvaju, ki je držal isti čas službo ni duha ne sluha najbrže da ga je razneslo v male atome. Policija je sedaj dognala, da je povzročila to nesrečo kaka zlobna roka iz maščevanja. Mnogo privatnih ruskih policajev išče sedaj storilca, ki je pa najbrže tudi ubit ali je pa že na varnem. e • ■ Nesrečna vožnja. Dallas, Texas, 31. maja. Danes popoldne se je pripetila v okolici našega mesta velika nesreča. Na nekem večjem izletniškem avto- mobilu se je vozilo 25 ljudi. Menda vsled neprevidnosti Šoferja se je avtomobil prevrnil v globok cestni jarek, vsled česar je bilo na mestu ubitih 6 izletnikov, 19 pa nevarno ranjenih. Izmed mrtvih so trije otroci. Pet oseb utonilo. Tacoma, Wash., 30. maja. Ko se je peljala danes neka farmer-jeva družina z vozom v cerkev, se je morala pri Cowlitz reki prepeljati z brodom preko vode. Brod se je nahajal ravno sredi reke, ko je vpreženi konj potegnil voz za sabo v vodo vsled nepazljivosti vtoznika. V vozu se je nahajalo pet oseb in vsi so utonili. Odpoklic ameriških bojevnikov. Washington, D. C., 30. maja. — Državni department je ukrenil potrebne korake pri raznih evropskih državah, da naj sekana-doma oprosti vse one mlade A meričane, ki so se prostovoljno prijavili k vojakom ako še niso 21 let stari. Ameriška vlada je namreč zvedela, da se nahaja v fronti več takih mladeničev. Inozemske vesti. t EVROPSKA VOJNA. Italijani na Primorskem. Rim, Italija, 30. maja. Vojno ministrstvo poroča, da se pomikajo številne italijanske čete proti Trentu na iztoku pa proti Trstu. Armada, ki prodira proti Trentu, je pričela obstreljevati mesto Riva. Sedaj se nahajajo naše čete samo še 14 milj pred tem mestom. Dalje se je nam posrečilo zasesti ali zavzeti mestece Storo ležeče na severni strani jezera Idro. Najbolj vspeš-no pa prodirajo naše čete na iztočni strani ali na Goriškem ker se nahajajo blizu Gradiške, ki je samo 25 milj oddaljeno mesto od Trsta. * Izgube Kanadčanov. Ottawa, Ont., 30. maja. V zad njem uradnem seznamu izgub je najti zopet 152 imen onih kanadskih vojakov, ki so padli v seda nji evropski vojni. Važna izjava. Minneapolis, Minn,, 31. maja.— Kolonel George Cornwallis West se je danes izrazil na nekem pa trijotičnem zborovanju, da ne bo Anglija »nikedar napovedala Ze din j enim državam morebitne voj ne, ker je trdno prepričana, da bodo baš te države dosegle koneč-no premirje. Za naše gostilničarje. -Včeraj je predložil v mestnem svetu alderman John C. Kennedy novo predlogo ali določbo, da naj bi bile vse gostilne v Chicagu že točno ob 11 uri zvečer zaprte. Deportacija brezposelnih. Enid, Okla., 31. maja. — Vsled odredbe guvernerja Williamsa je vojaštvo danes izgnalo iz našega mesta 300 brezposelnih delavcev, članov I. W. W. organizacije. Do tega koraka je prišlo, ker so ti delavci ščuvali ljudstvo k ustaji in ker so s silo vdrli v razne trgovine, zahtevajoči živeža. • Veliko naročilo tračnic. Poroča se, da so naročile minuli teden štiri znane in večje železnice pri United States Steel korporaciji 52,000 ton novih tračnic. Samo v jeklarni Illinois Steel Co. se bo izdelalo 25,000 ton tračnic za Southern Pacific že leznico. Prijatelj revežev. •V Dundee, 111., pred kratkem umrli tovarnar Duncan Forbes je določil v svoji oporoki $6,000 za svojo soprogo in $50,000 za reveže v mali vasici Aucherarder na Škotskem. Zbyszko premagal Nemca. New York, N. Y., 30. maja. — Dobroznani rokoborec W. Zbyszko, rodom Poljak, je minuli petek premagal svojega nemškega nasprotnika Karel Vogelna. Vsled tega vlada med tuk. Poljaki nepopisno veselje in navdušenje. Dva dijaka utonila. Madison, Wis., 30. maja. Danes sta utonila v Mendota jezeru dva dijaka državne univerze Harrison McCarthy in Stockton Ewell. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je mali čoln prevrnil Le tretji izmed izletnikov Darlington Hopes se je s težavo rešiL Nemiri v Trstu. Rim, Italija, 30. maja. — Iz Kormonsa se semkaj poroča, da so se vršili zadnje dni v Trstu veliki nemiri ker je hotelo ljudstvo pregnati vse Italijane iz mesta a-li preko meje. Razburjena mno žica je udrla v razne italijanske trgovine, katere je opustošila. Le s težko in naporno silo se je posrečilo konečno žendarmeriji, da je zabranila krvavo klanje na cestah. Tako se dalje poroča, da so drugam piemestili vse glavne urade z namestništvom vred. Mestna uprava se sedaj nahaja pod vodstvom posebnega odbora, ki pa tudi ne more vzdrževati javnega miru in reda. nikarskim poročevalcem sploh ne bode dovoljeno bivati med vojaštvom, ali na fronti. Ravno tako j§ italijanska vlada določila občutne kazni za vsakojake vznemirljive vesti o vojni, o gibanju vojaštva itd. Ves brzojavni in poštni promet strogto nadzoruje vojaška oblast; nihče ne sme pisati pisma v drugem, kakor laškem jeziku. Boji za Dardanele. London, Anglija, 30. maja. — Reuterjevo izvestje naznanja, da glasom privatnega poročila, da so zavezniki dne 25. maja uspešno bombardirali mesto Adalijo, Makri in Kakava ob morju v Mali Aziji. Mnogo vladinih hiš ln drugih poslopij je docela porušenih. Na galipolskem polotoku tudi francoske in angleške čete dobro napredujejo. Italijani prekoračili Sočo? Rim, Italija, 30. maja — Tukaj se zatrjuje, da so naše čete že prekoračile reko Sočo na Gori škem. Ko se jim enkrat ta na klep posreči, potem šele se bode pričela prava bitka med našo in avstrijsko armado. Na desnem bregu reke Soče nima menda! Avstrija dobro utrjeno svojo mejo; med tem, ko se prostira na na sprotni strani Gorice veliko hribovje, kar bode nedvomne velike važnosti za našo artilerijo. Avstrijske čete se že zbirajo na Krasu pri Sežani in Divači, kjer so si naredile številne strelske jarke. Nemci hitijo na pomoč. Ženeva, Švica, 30. maja. — Iz Inomosta na Tirolskem se semkaj poroča, da hitijo številne čete Nemcev Avstrijcem na pomoč. Saksonski prestolonaslednik se j^ včeraj pridružil s svojimi četami feldmaršalu baronu von Hoetzen-dorfu v Trentu. Sinoči je izdala italijanska vlada važno odredbo, da Avstrijci in Nemci ne smejo bežati iz Italije, ker je na mejah polno sovražnika. Nemiri v Milanu. Milan, Italija, 30. maja. Generalu Spingardiju se je danes s težko silo posrečilo narediti zopet mir v tem mestu. Odkar je napovedala Italija Avstriji vojno, je postalo meščanstvo tako nemirno, da se je bilo bati splošne ustaje. Vojaška oblast je zaprla včeraj zopet 263 oseb, ki so ščuvale ljudstvo k puntu. Naravno da se bode z glasovnimi sokrivci postopalo na podlagi vojnega prava. Nov avstrijski poveljnik. Kodanj, Dansko, 30. maja. — Iz Berlina se semkaj poroča, da se je izročilo vrhovno poveljstvo v sedanji laško-avstrijski vojni nadvojvodi Eugenu, ki je poveljeval dosedaj avstrijskim četam v Sr-biji. Stroga cenzura. Rim, Italija* 30. maja. — Italija bode uvedla strogo cenzuro v zadevi vojnih poročil. Raznim čas- Srbi se pripravljajo za. napad. Ženeva, Švica, 30. maja."— Iz Belgrada se semkaj poroča, da se pripravlja srbska vlada za zopet-ni napad in sicer bode šla Srbija na pomoč Italijanom. sredno bližino velike trdnjave Pr-zemy8l, katero imajo sedaj Rusi v rokah. Iz Berlina prihaja semkaj vest, da imajo te čete že pripravljene svoje 42 centimeterske topove in da se je že pričelo z obstreljevanjem. Sovražnik ima sedaj tako lepe pozicije okolu te trdnjave, da je zanesljivo pričakovati najboljših vspehov. Čez nekaj tednov že, bo baje Przemysl zopet v prejšnjih rokah. Nemci in Avstrijci imajo sedaj zopet v rokah vse važne točke na južno iztočni stra-ni med Grodekom in Przemyslom, od koder so Rusi doslej dovažali v trdnjavo živež in streljivo. Švica mobilizira. Ženeva, Švica, 30. maja. — Švicarska vlada je izdala danes mobilizacijsko povelje, vsled česar bode odpoklicana pod orožje prva in tretja rezervna divizija, broječa 70,000 mož. Švica je to ukrenila le vsled večje varnosti ter bo ostala še za naprej nevtralna. Romunska in Bulgarija. London, Anglija, 29. maja. Iz Bukarešta na Rumunskem se semkaj poroča, da se vršijo baš te dni važna posvetovanja med Rumuni jo in Bulgarijo glede vojne. Splošno se sodi, da bosta ti državi stopili v zvezo z Italijo. Bulgarski minister za Rumuni j o se je mudil včeraj v Sofiji. Tako se tudi poroča, da je Turčija prostovoljno ponudila Bulgariji mesto Drinopo-lje če bode ostala slednja še v prihodnje nevtralna. Preplašeni Avstrijci. London, Anglija, 30. maja. Iz raznih privatnih virov došlih semkaj preko Švice se naznanja, da zapuščajo preplašeni Avstrijci že mesto Trst. Istotako beži tudi ljudstvo iz raznih podokrajev ali okolice Trsta Govori se, da hoče jo Avstrijci raje Trst sami opu-stošiti ali zažgati, kakor pa da bi padel Italijanom v roke. Dosti vasi v okolici Trsta je že popolnoma osamljenih, ker so stanovniki v strahu pred sovražnikom. Boji na južnem Tirolskem. Rim, Italija, 30. maja. Vrhovni poveljnik italijanske armade general Cardona poroča o velikem uspehu naših čet na južnem Tirolskem. Tako se nam je posrečilo po napornem obstreljevanju zavzeti trdnjavo Belvidere in Vezana. V obeh teh postojankah se nahaja sedaj italijanska infanterija. Spopadi na iztočni meji. m«, Italija, 30. maja. Uradno se poroča, da so se vršili minule dni hudi spopadi med našim^ in avstrijskim vojaštvom na goriško kranjski meji. Našo artilerijo je precej ovirala gosta megla valeča se med obmejnim gorovjem. Dne 28. maja je naša zračna flotila metala bombe na sovražno ozemlje ter je prizadela s tem dosti škode. Ravno isti dan se je prikazalo pri izlivu reke Po več avstrijskih aero-planov, katere so naši gorski strelci zajeli. Obleganje Prxemysla. Amsterdam, Nizozemsko, 1. junija. Avstrijskim in nemškim četam se je posrečilo priti že v nepo- Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 30. junija. Glavni vojni urad je izdal danes sledeče poročilo o položaju svojih čet v Galiciji: "Včeraj so naletele naše Čete blizu Lubaczowke v Galiciji tako blizu na sovražnika, da se je vršilo bojevanje z bajoneti Naši so hrabro napodili sovražnika v beg. Tako smo zapodili tudi sovražne čete pri Sieniavi kjer so mislile prekoračiti reko San. Na istočni strani ob reki San je položaj neizpremenjen. Naša artilerija si je prisvojila zopet važno črto med Przemy8lom, Grodekom in Nadyki, kjer je glavna železniška proga. Čete našega 6. armadnega kora so zaplenile dne 27. maja 8 velikih ruskih topov. Tudi se je posrečilo našim in nemškim četam dospeti že v neposredno bližino trdnjave PrzemysL Zeppelin na Angleškem. London, Anglija, 1. junija Danes po noči se je prikazalo nad mestom Ramsgate, 70 milj iztočno od obrežja več nemških Zeppelinovih aeroplanov, ki so metali na tla bombe. Več hiš je bilo vsled tega napada poškodovanih. Istotako se je pojavilo tudi številno aeroplanov nad našim mestom. Vlada je prepovedala listom pisati kaj o sličnih napadih, ker se boji, da bi se s tem ljudstva preveč ne razburilo. Mesto mora biti po noči popolnoma v temi. Omejen promet na morju. Kodanj, 29. maja. — Vse švedske parobrodne družbe so vstavile promet med Stockholmom, Norrkopinkom in angleškimi pristanišči ker se bojijo, da bi nemški podmorski čolni ne prizadeli kake škode parnikom. Vsled tega bode tudi poštni promet med Ze-dinj enimi Državami in Avstrijo za nekaj oviran, ker se je prevozilo zadnji čas dosti pošte po Skandinavski progi. • i Ogromno vojno posojilo. Pariz, Francija* 29. maja.—Finančni minister Ribot je predložil pred poslansko zbornico svojo predlogo, da naj najame vlada za 1,100,000,000 frankov ($220,000,-000) novega vojnega posojila. Dosedaj je izdala francoska vlada tekom 5 mesecev samo za municijo oz. artilerijo $126,000,000 za vojaško obleko in druge potrebščine pa $180,000.000. Albanci in Srbi Pariz Francija, 30. maja. — Is Niša na Srbskem se semkaj poroča, da so dne 26. maja napadli Albanci pri Mahumu taboreče srbske čete. Istočasno se je vršil tudi artilerijski spopad med Albanci in Srbi na meji, kjer so rabili Albanci strojne puške; konečno so pognali Srbi svoje nasprotnike v beg. Novi predsednik Portugalska Lizbona* Portugalsko,, 30. maja. — Včeraj je bil izvoljen predsednikom portugalske republike Theophile Braga, da prevzame mesto Manuel de Arriaga, ki je odstopil. La Salle, HL Društvo sv. Družine it 5. K. S. K. J. v La Salle, HI. se je na zadnji mesečni seji dne 2. maja t. 1. izrazilo proti novi poškodninski točki, ter se popolnoma strinja z resolucijo dr. sv. Štefana št. 1. v itev. 17 z dne 5. maja t L Za odbor John Prašen, tajnik. IZJAVA. La Salle, m. Naše društvo Vitezi sv. Mar tina it 75 K S. K J. se je na svoji sadnji redni mesečni seji dne 16 maja t. 1. izrazilo proti novi poškodninski točki in se popolnoma strinja z resolucijo dr. sv. Štefana št. 1. v št. 17. našega Glasila. Frank Misjak, predsednik John Novak, tajnik, Josip Bregač, zastopnik. IZJAVA. La Salle, HL Društvo sv. Ane štev 139. K. S K. J. se je izrazilo na svoji zadnji seji dne 9. maja proti poškodninski točki in se popolnoma strinja s resolucijo dr. sv. Štefana štev. 1 v štev. 17. tega lista. S sobratskim pozdravom, za odbor: Marija Stušek, tajnica 1043 — 2nd St. La Salle, 111. IZJAVA. Pittsburg, Pa. Društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. v Pitt8burghu, Pa. je na svoji redni mesečni seji dne 2. maja 11. zaključilo, da naj ostane poškodninska podpora pri starem, ali po pravilih K. S. K. J. in sklepu XII. glavn. zborovanja. Peter Balkovec, predsednik John Filipčič, tajnik Josip Pavlakovič, zastop. NAZNANILO IN IZJAVA. Is urada dr. sv. Ane št 134 K. 8. K. J. Indianapolis, Ind. Naše društvo se je na izvanred ni seji dne 21. maja t. 1. izrazilo proti poškodninski točki, ter se popolnoma strinja z resolucijo dr ■v. Štefana št. 1 v št. 17 tega lista Naše društvo želi, da ostane cela zadeva glede poškodnine in bolniške podpore pri starem kakor doeedaj. Indianapolis, Ind. dne 21. maja 1915. Za društvo sv. Ane št. 134 K. a k. j. Uršula Zevnik, predsednica Antonija Kos, tajnica Frančiška Stergar, zastopn IZJAVA. Cleveland, O. Slovensko Kat. Vit. podp. društvo sv. Lovrenca št. 63 K. S. K Jednote je na svoji redni seji dne 9. maja t. 1. po daljši debati radi poškodninskega oddelka enoglasno sprejelo predlogo, da naj osta ne ista po starem, ker za plačevati je že sedaj dovolj pri sedanjih delavskih razmerah. Razumevno pa je, da ako bi plačevali še za razne male poškodbe kakor: za en, ali dva prsta, bi se stroški več kot podvojili in od kod bi plačevali še to podporo? Vplačevali bi pa 10 ali 15c za poškodnino ne pa samo 5c kakor sedaj. Zato je na vsak način boljše, da ostane ta točka pri starem. Odbor za društvo sv. Lovrenca štev. 63. K. S. K. J. Cleveland, O. Anton Globokar, predsed. John Šušteršič, tajnik. Frank Jernejčič, zastopnik. dite cenj. člani in članice ni v tej zadevi, ali točki. Glasujte vei: (NO), da naj ostane ta stvar pri starem sklepu! Pozdravljamo vse člane in članice K. S. K. J. John Mravintz, predsednik. Frank Trempuš, tajnik. Oftronich, zastopnik. Majerle, predsednik John B. Sterbenz, tajnik. NAZNANILO. Pittsburgh, Pa. Člani dr. sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. kateri se še niso izkazali da so opravili velikonočno dolžnost so naprošeni, da Is urada dr. sv. Jožefia H. 7. K. S. I to storijo najkasneje do 13. junija. K. J., Pueblo, Oolo. (Slučajno, da bi kdo izmed članov Na podlagi priporočila našega I izostal in da bo imel zaradi tega gl. predsednika K. S. K. J., da sitnosti, — naj si to sam sebi pri-naj vsa društva pošiljajo svoje iz- piSe, ter se mu ni treba konečno jave ali resolucije v zadevi nove jeziti na tajnika ali predsednika, poškodninske točke naravnost na I S sobratskim pozdravom Glasilo Jednote, Vam tem potom naznanjam, da je naše društvo sv. Jožefa št. 7 na svoji redni me-j sečni seji dne 14. maja o tej zade- j vi debatiralo ali razpravljalo. Pri- John Bojanac, tajnik 234 — 57th St., Pittsburgh, Pa. IZJAVA. Allegheny, Pa. Kar se tiče poškodninske podpore za en, dva ali tri prste na eni roki, je naše društvo Marije' Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pa., na svoji redni mesečni seji sklenilo ali določilo, da naj ostane ta poškodninska točka pri STAREM, kakor je bilo določeno na zadnji konvenciji. Do tega zaključka smo prišli, ker je vsled slabih delavskih razmer sedanji asesment že zadosti velik; in imamo tudi veliko važnejših podpor ali poškod, bodisi za to, ali drugo stvar, kakor pa za izgubo teh prstov. Tudi bi nam ne zadostovalo samo 5c mesečnega asesmenta za ta sklad, kakor nam je zadnjič sam naš sobr. predsednik Schneller omenil. Zatorej bo- OBJAVA. Podpisani tajnik društva sv. Ja-šli smo do zaključka, da če bodelneza Krstnika štev. 60 K. S. K. J. imela naša Jednota volitev na Wenona, 111. prosim vse cenj. so-vsako pritožbo, ne bode druzega, brate in sosestre tega društva, da kakor vsak mesec volitev in spre-1 mi v najkrajšem času dopošljejo memba pravil. Zatorej se je na spovedne listke, ker moram iste vsestransko podpiran predlog br. I poslati duhovnemu vodju Jednote Josip Čuliga naše društvo eno- Rev. Jakob Černetu. glasno izrazilo, da naj ostane od« S poštovanjem in bratskim po-škodnina in vplačevanje v to svr- zdravom ho pri STAREM, kakor to naša Frank Bezovšek, tajnik, sedanja pravila kažejo, potrjena | Box 76, Wenona, 111. in sprejeta na zadnjem gl. zboro vanju K. S. K. J. lis urada tajnika društva sv. Lov- Dalje smo razmotrivali tudi o renca štev. 63. K. S. K. Jed. številnih prošnjah posameznih j Cleveland, O. 24. maja 1915 članov, katere nam dohajajo sko- ygem ^nom ^oriomenjenega ro vsak mesec od članov raznih U^™ naznanjam tem potom, da društev za podporo. Res je, da so L^ se pregeH1 iz prejšnih prosto_ taki člani omilovanja vredni m pov im ravno isti cegti pod §tev y slabem stanju ;-toda člani dru- 7m Celi novi naslov je. m8 stev se tudi konečno naveličajo ^ g E Nadalje bi člane takih prošenj pri sleherni seji, progil da bi bolj redno pla^evali ker ima, kakor mislim vsako dru- svoje prigpevke da ne bo sitnogti stvo dovolj svojih članov m bol- kakor gem že enkrat omeni, y mh sobratov, za koje mora v prvi Glasilu, in da naj bi plačevali na vrsti skrbeti Zatorej je bilo pri geji; ^ d aR seji tej seji predloženo , m enoglasno blawjniku Jakob 3599 sprejeto, da zanaprej se ne bo vec E 81gt St g E Blagajnika ima posebej pobiralo pri sejah med \drMvo zat0f da pobira in skrbi članstvom ampak da se poSlge I denar g q nad20 prosilcu $2,— naravnost iz dru-L f itvene blagajne. Toliko o teh za- kar ge tiže pisanja kakor razJvid; '"J," ......... , te v naših pravilih stran 5. člen Cenjeni clam in clamce dr. sv. ir7T ,, . . Jožefa št. 7 K. S. K. J.! Še en- P1" tajmka ; ,Iz * tt„b _ . . . ,ga razvidite, da ima vsak tajnik Vas opominjam in prosim, Kj. ^ ^ da mu M fc- Jp krat da se marljivo .oprimete dela, da privedete in pripeljete kaj več novih članov in članic v naše društvo.—Kakor Vam znano, je razpisala naša Jednota posebno da rilo, ali nagrado v znesku $25.00 onemu društvu, katero se izkaže, da je dobilo največ novih članov Jednoti od 1. januarja do 1. juli ja t. 1. Ker je torej čas že kratek, ne smemo počivati. Na noge in združeni na delo vsi cenjeni čla ni, ter članice, da bode dobilo naše društvo to nagrado! Nikar se ne izgovarjajte: Kaj nar nosili in povzročali delo, ki ne | spada v njegov posel. S bratskim pozdravom John Šušteršič, tajnik. 7718 Issler Ct. S. E NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Frančiška št. 66 K. S. K. J., Cleveland, Ohio. S tem se naznanja in priporoča vsem članom gorinavedenega dru štva, da se za gotovo vdeležijo seje dne 6. junija t. 1. točno ob 2 uri popoldne. Ker imamo več važ-meni mar? — naj se le drugi zal1"*1 točk na dnevnem redu, ste nato brigajo. Prevdarite stvar do- prošeni vsi, da se te seje polnošte bro, da je vsako posamezno dru- viino vdeležite. sivo dolžno delovati za napredek Dalje se opozarja one člane in Jednote. In kaj je Jednota? — članice, kojih je tudi več, — ki Jednota si ti cenjeni sobrat, ali bolJ počasi plačujejo svoj meseč-sestra, ali jaz in vsak posamezni ni asesment, — da prispevke za čan, spadajoč h K. S. K. J. društvo in Jednoto točno in bolj Naše društvo sv. Jožefa št. 7 redno poravnajo, kajti kdor se je znižalo pristopnino na 3 dolar- ne bo(1e držal tega, bode suspense do 1. julija t. 1. in Vas uljudno dan iz društva in Jednote. To je vabi, da pristopite sedaj pod na- vsakemu že iz društvenih pravil šo zastavo in v naš krog. Čim I znano, tako tudi iz Jednotinih. preje pristopitel — tem bolj bo za vas; kajti vsakdo, kdor pristopi v kako podp. društvo, pristopil v svojo lastno korist in korist svoje družine. Zatorej ne zamudite te lepe prilike! Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Peter Čulig, tajnik. Virginia, Minn. Iz urada društva sv. Jožefa št 16 K. S. K. J., Virginia, Minn. — Ker se niso člani vdeležili društ vene seje dne 9. maja v polnem številu, je odbor sam radi nove odškodninske točke odobril resolucijo društva sv. Štefana št. Chicago, 111., priobčeno v Glasilu K. S. K. Jednote v številki dne 5. maja. Odbor se popolnoma strinja z goriomenjeno resolucijo, in želi, da ostane zadeva glede poškodninske in bolniške podpore pri starem, kakor tudi nova pravila določajo. Mjatt Kostainšek, predsednik. John Sumrada, tajnik. Anton Skubec, zastopnik. IZJAVA. Calumet, Mich. Društvo sv. Petra št. 30 K. S. K. J. v Calumet, Mich., je na svoji zadnji redni mesečni seji raz- Ako bi se ravnali malo bolj po pravilih, bi ne bilo vedno potreba opominjati članov, da poravnajte saj zaostali asesment. Vzemite si torej c. člani to bolj k srcu, ter hodite isolj redno tudi k sejam Na ta način bode potem tudi naše društvo bolj napredovalo,- kajti v neslogi in prepiru ne bomo prišli daleč naprej, kakor zadnja le ta. Koliko zla je bilo, — dragi bratje, to sami dobro veste in znate? — Ali danes hvala Bogu gre vse lepo in v redu. Računi društva so Vam vedno, ali vsak čas na razpolago. Pridite torej k prih. seji vsi, kjer se bodo naznanili dohodki, stroški in financ-no stanje našega društva, kakor se to vrši vsak mesec. •' Dalje se naznanja tudi tem potom," da bode pri prihodnji seji volitev prvega tajnika, ker namerava sedanji tajnik odstopiti, zaradi več važnih stvari, koje Vam bodo na prihodnji seji, dne 6. junija naznanjene. Pridite torej vsi, da boste vedeli, za kaj se gre? Pozdrav do vseh članov in članic naše si. Jednote; osobito pa do društva sv. Frančiška št. 66. K. S. K. J., Cleveland, Ohio. Josef Mihle, predsednik. Bgidij Verhovec, tajni. Anton Šuštariič, zastopnik. ti hočem v prvi vrsti o tuk. delavskih razmerah, s kojimi se pa žal, ne morem prav nič pohvaliti Dne 19. maja je zopet tukaj dobilo 10 mo| počitnice za nedoločen čas pri D. R. & G. Railroad družbi (v Car-yardu). Med temi je tudi nekaj naših rojakov prizadetih. Meseca aprila je pa izgubilo delo pri tej družbi tudi 20 mož, večinoma naši Slovenci. Ne hodite torej semkaj iskat dela, ker je preveč brezposelnih ljudi pri nas. Čeravno je jeklarna v Puebli (Steel Works) zadnje dni pričela malo bolje obratovati, — ne dobi nihče drugi sedaj tukaj dela, kakor oni možje, ki so bili v minuli jeseni odslovljeni. Poročati moram tudi o društvu "Sloga", ki se je šele pred do> brim letom na samostojni podla, gi vstanovilo. Navkljub slabim delavskim razmeram lepo napreduje. Pri redni seji meseca maja se je enoglasno sklenilo, da sel priredi dne 13. junija na Antoni Perkotovi farmi izlet ali piknik Ta prostor je oddaljen samo £ milj od mesta. Na razpolago bodo izletnikom vozovi in en (Truck) avtomobil. Izlet se vrši le pri lepem vremenu. Rojaki v Pueblu in kolici se uljudno vabijo na ta izlet. Vozili se bodo lahko zastonj na piknikov prostor in nazaj. Za bava na prostem, na lepi zeleni farmi bode vsekako imenitna, ker bo za dobro postrežbo izvrstno preskrbljeno. Na dan sv. birme smo se dobro imeli pri rojaku Frank Novak Rojak Anton Zakrajšek je prive del s farme dva krepka dečka kojim je mil škof tudi podelil za krament sv. "birma. V veselem do mačem krogu in pri izborni postrežbi smo se zatem pogovarjali o tem in onem, o našem narodnem napredku, o vojski itd. Iskreni pozdrav vsem čitate jem tega lista. Priporočam ga da naj bi ga vsak Slovenec čital ker je najbolji in najcenejši te dnik. Živeli Slovenci! Poročevalec. Chemich, zastopnik dr. sv. Jožefa št. 112. ■■i ' • ' d Is urada društva Frederik Baraga št 93 K. S. K. J. v Chiz-holm, BDttin, Vse člane zgoraj omenjenega društva se strogo opominja, da se zanesljivo udeleže prihodnje iBeje dne 13. junija. Na tej seji imamo važne stvari za rešiti, posebno važna je točka zaradi bolniške podpore. Pridite torej vsi, da se potem ne bo mogel nihče izgovarjati, — da mu ni po volji to, kar se je pri seji sklenilo; kajti ravnati se moramo po večini. Pozdrav vsem članom in članicam, ter na svidenje na prihodnji seji! Peter Standohar, tajnik. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo:— Namenil sem se Vam poročati iz naše naselbine o tukajšnjih de lavskih razmerah in o društvenih Kakor vsepovsod po Ameriki, je glede dela tudi tu pri nas sedaj slabo; temu je gotovo vzrok ne srečna evropska vojna. Da bi res že kmalu jenjala, ali prenehala S podpornimi društvi smo pa tu dobro preskrbljeni, dobiti je tu društva vseh Jednot in Zvez. Ža le, da je šla zadnji čas pri nas bratska sloga rakom žvižgat, ker ne more videti rojak rojaka vslec mržnje. Zelo se prezira one stare delavce, ki so slučajno morda brez dela, a ne po svoji lastni krivdi. Zasramuje se jih celo jav no na cesti z raznoličnimi opazkami in pikrimi besedami, kojih ne bom tu omenjal. Tako postopa z nami mladi svet, ali oni, koji še niso bili rojeni, ali tukaj, ko smo že mi svet spoznavali, ali tukaj delali pred 15 ali 20 leti. Žal, da se ravno nekateri, ki se naziva jo za s......e, tako radi z napredkom in toliko ponašajo; pri tem pa prezirajo domača, slovenska društva. Ti mladi napred-njaki si mislijo: Kaj mi mar Jednota in društvo? In na ta način raje potrošijo svoje novce po gostilnah, nego da bi skrbeli v dru stvenem oziru tudi za svojo last no osebo. Pride pa nesreča in bo ezen; potem pa prosijo in beračijo za podporo; naravno da ne dobijo dosti ppmoči na ta način. Izgovarjajo se na vse načine, da niso zamogli pristopiti k društvom vsled starega dolga, itd.— čeravno so tukaj že po 4, ali 7 let. Nesreča, ki nikdar ne počiva, jih 3a konečno le izuči. Mnogo imamo vedno slučajev, a nam to jasno pričajo, da človek od danes do jutri ni varen ared nezgodo. Tako je bil naš so-)rat Ivan Majerle v -tuk. Syman bolnišnici pred kratkem nevarno operiran na slepiču. Doma je iz Zajčjega Vrha pri Črnomolju, na Dolenjskem. Želimo mo, da bi kmalu okreval! Dragi mi sobratje K. S. K. J. Pokažimo se vedno in tudi javno, da nam je bratoljubje in Jednota pri srcu. Dasiravno smo že preko 15 let pri Jednoti, — se ne sra-mujmo pripeti in nositi javno znak Jednote na prsih. Delajmo na ta način lep zgled drugim, ki Bridgeport, Conn. Cenjeno uredništvo:— Pri društveni seji, 16. majnika t. 1., so se člani društva sv. Jožefa št. 148 K. S. K. J. glede po škodninskega zavarovanja izrek li za to, da bi naj ta oddelek bi urejen, kakor je bil pred konven cijo. Vsakemu članu naj bo na voljo dano, če hoče plačevati ta oddelek določeni asesment. Zakaj? Zato, ker drugače bo 1. ravno pri tem oddelku največ sit nostij. Še pri tako natančni speci fikaciji raznih poškod in zadevne odškodnine, še bodo vendar vsi kdar prišli novi slučaji, ki v pra vilih niso bili omenjeni. In bode v takem slučaju poškodova nec prosil za poškodninsko poc poro, se ga bode kratkomalo zavrnilo: "Vaša poškodba ne odgo varja pravilom, zato niste opravičeni do podpore"; ali: "Mi glavni uradniki se moramo rav nati natanko po pravilih Jedno te", kakor se je to zgodilo. 2.) Drugi razlog je bil že omenjen v "Glasilu" od več drugih društev. Delavske razmere danes so vseširom vse drugo prej, kakor zadovoljne. Na nasprotni strani gotovo so pa naši društveni, oziro ma Jednotini asesmenti po novi plačilni lestvici že itak jako visoki, posebno za člane, ki so že nac 40 let stari. Za preurejeni poškod ninski oddelek zopet vpeljati višji asesment z obveznostjo za vse člane brez izjeme, bi pomenilo nove težave za uradnike krajevnih društev in bi skoro gotovo Jednoti več članov odgnalo, nego pridobilo. — Če r>a kdo sam od sebe hoče biti proti poškodbam zavarovan, se gotovo tudi ne bo pritoževal, da mora plačevati v dotični sklad. — Prisiljena reč pa ni nikjer do->ra, najmanje pa pri vplačilu. S poštovanjem Rev. M. J. Golob, tajnik dr. sv. Jožefa št. 148. ze ponovno RAZPIS ČASTNE NAGRADE ZA IGRO IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA V AMERIKI. Uvažujoč dejstvo, da ima dramatična umetnost po vseh večjih slovenskih naselbinah v Združenih Državah vsepolno prijateljev in negovateljev vsled splošne žeje slovenskega ljudstva po lepih gledaliških predstavah; in uvažujoč nadaljnje dejstvo, da se povsod uprizarjajo samo starokraj ske igre, ker nimamo še nobenega igrokaza iz -našega ameriškega življenja, je "Marijina Dekliška Družba" v Jolietu, 111., sklenila, razpisati tem potom častno nagrado v znesku $100.00 (reci: sto dolarjev) za najboljšo izvirno slo vensko igro iz našega življenja v Ameriki ter povabiti vse znane in neznane pisatelje in pisateljice, da se udeležijo tega natečaja. Igra imej zanimivo vsebino, z nravstveno čistim, iz našega živ-jenja vzetim dejanjem, tako da 30 občinstvo zabavala, pa obenem tudi vzgojevala in blažila. Nada-je naj bode igra primerna za naše male odre, tako da ne bo de-ala pri uprizarjanju prevelikih težav. Obseg igre odgovarjaj od 70 do 120 stranem male osmerke znani obliki ljubljanske "Zbirke ljudskih iger." Uloge so lahko samo ženske, ali pa ženske in moške. V presojo doposlanih iger in v določitev, kateri pisatelj in pisateljica prejme razpisano nagrado (100.00), je Marijina Dekliška Družba v Jolietu izbrala naslednji odbor: Gdč. Elizabeta Gray- A. S.; g. Franjo Skole, Ivan Andrejevič Plevnik. Nagrada se prisodi samo ki jo odbor spozna za vredno" najboljšo med doposlanimi, in tična igra preide v last Mi Dekliške Družbe v Jolietu. rokopisi se vrnejo dopošiljat in najboljši izmed njih javno poročijo v nakup. Rokopisi z izmišljenim pisateljskim imenom je doposlati do 1. septembra 1915 na naslov: lip Gorup, c. o. "Ameriki Slovenec", Joliet, 111. In prava pisateljska imena z izmišljenimi vred je pa doposla-ti v zapečatenih zavitkih (kuvertah) *na naslov: John Grayhack 1012 N. Broaday, Joliet, Ul. Mr. John Grayhack ima že v rokah denar ($100.00) in ga izplača dne 1. oktobra 1915, ko se raz-pečatijo zavitki in najde pravo ime pisatelja ali pisateljice, ki dobi nagrado. Na delo za prvo častno nagrado v prospeh slovenske dramatike v Ameriki! Odbor. Važna Izjava. Ljubljanski "Slovenski Narod" je priobčil letos dne 1. maja v .98. številki sledečo zanimivo notico o kapitulaciji socijalne demokracije in toliiko hvalisane "internacijonale". To važno notico prinašamo dobesedno na tem mestu, ki se glasi: "— Prvi maj nik. Šestindvajset let je tega, kar je bilo na mednarodnem delavskem kongresu v Parizu sklenjeno, da bo organi*., rano delavstvo 1. maj vselej in povsod slovesno praznovalo, da tako posvedoči mednarodno solidarnost vsega delavstva. Letos delavstvo prvega majnika ne bo praznovalo. Vzrok je seveda vojna ki pa ni samo praznovanja preprečila, ampak že ob svojem začetku razbila mednarodnostno solidarnost delavskega stanu. Pride čas, ko se bo lahko pojasnilo, kako so socijalno-demokratične stranke v različnih državah utemeljevale svoj sklep, da se vsaka pridruži svoji državi in podpira z vsemi močmi vojno svoje domovine, dokler ne bodo premagane nasprotne države. Zgodilo se je to na Francoskem in na Nemškem in v Avstriji. Povsod so 60-cijalnodemokratične stranke zapustile načelno stališče, formuli rano na tolikih kongresih, ne ena ni poskusila preiskati in dognati vzroke sedanje vojne, vse so se postavile na stran svoje domovine, kakršno je ustvarila zgodovina, to se pravi: socijalna demokracija je kapitulirala pred nacijonal-no mislijo. Naravno je torej, da se je razpadla mednarodna organizacija vsaj v toliko, da ji nemška socijalna demokracija več ne pripada. Sicer se posamezni listi nemške socijalne demokracije v zadnjem času zopet z nekako vnemo zavzemajo za to, da bi se 5o vojni obnovila mednarodna solidarnost, a odmeva ne najdejo in Ledebur in Liebknecht sta v nemški stranki skoro osamljena in Marx in Bebel sta pri svojih rojakih pozabljena." Komentara k temu menda ni potreba! IVERI. Slika, ki ima na svojem čelu or značeno znamenje dolarja, je za marsikaterega moškega najbolj i-dealna. Mož, ki je privezan za predpasnikov trak svoje žene, — gotovo ni nagel, ali hiter. Ob marsikak kamen se ta, ali drugi mladenič spodtakne da pade, — samo ob brusilni kamen ne. E • Malo je moških, ki bi bili v resnici tako slabi ali dobri, za kakršne njih žene smatrajo. Marsikak podvzeten mož je bil že postavljen na čelo ali v osredje --poulične kare. Redkokdaj bodeš . dovčakal stvari v ravno takšni obliki, v kakršni jo pričakuješ. • Dosti skrivnih želja ali takšne tajne molitve se opravi, kojo bi /amogel sam vrag uslišati. Kamenar. Napisal F. S. Finigar. Piščal tovornega parnika, ki je viacil s kamenjem obložene bro-dove po Kvarneru, je zahreSčala hripavo, trdno. Napete mišice težakov so odnehale, upognjeni hitoti so se vzravnali, dvignjena kladiva so padla in obležala na gramozu, lopate so zazvenele in obtičale, kamor so bile zasajene. \ (Njegova roka je obstala, v dlani je tičalo kakor krogla zneteno blato. "Spiš, ate!" •Črnooka deklica, zapečena v lice, kakor rženi kruh, je postavila k njemu cajnico — in mu dvignila klobuk. "Spiš?" Kamenar je odprl oči, spodnja ustnica je izpustila brke, prsi so se dvignile — iz njih je hotela jezna beseda. Pa ni prišla. ' Ko je zagledal oči svojega o- Poldne. i troka, so splahnele brazde na nje-Kamenarji so segli za mahadra-__ . r , . • ve odoete srajce Dotemiili izza *°Vem °*)raZU' °Prl 8e na k°-"iT' ™lca, potem zalučil blatno krog- njih velike rute in si brisali potna i - • , . . . , ... . |o, ki jo je tiscal cela, potem se pa razprhnili brez1 besede po ogromnem nasipu skal, kamenja in gramoza: Vsak je po-1 iskal v senčni špranji pred soln-cem skrito kosilo, razvezal culico in se lotil borne jedi. Izmed sivih skal so se svetile v solncu mirne, rjavoožgane lise — košče-| na, trudna telesa kamenarjev. Le eden ni šel med brate. Po nasipu je zdrsnil do plivka-jočega morja, odvezal čoln, se | nagnil ob veslo in prebrodil par slo metrov širok zaliv, ki je še ločil nasip od obali. Na njej je poiskal štrlečo skalo, pritisnil k! v roki, proti parku, pa je padla v morje, ki se je skalilo v drobnem vrtincu krog nje. "Nate!" je izpregovoril še ves zamotan v misli. Deklica se je ozrla za blatno kepo in pogledala očeta. "Kaj si vrgel? Komu?" Oče je pogledal v oči vprašajo-čega otroka in se je hotel zlagati: "Nič nisem vrgel." Pa se ni zlagal, ker se ni mogel in se ni upal zlagati tem očem. "Bomfbo!" "Kaj je bomba, ate?" Kamenar je vzel lonec jedi med bregu, ovil krog skale verigo in k0iena Ne veš, Barica, kaj je bom- s težko stopinjo stopil iz čolna. •Vpognjena pleča je vzravnal,! jja >> pogledal po gladki poti, zaslonil roko nad ogromne, posivele obrvi — in zopet gledal v daljavo. "Ni je! Zakaj je ni? Pa sem Je^otd^SSSTvoriS! med vrat, naročal zjutraj, naj ne bombft je Počakajr imldl • . _ . Spet je zajel — in spet je raz- Se enkrat se je ozrl. Ob tem je mjgjja] Povej, ker ne vem!" Kamenar je jedel in premišljal. Žlico je postavil pokonci oprt na iztegnil vrat, da se je napela | << zmrdana koža na njem "Ni je!" Dvignjena roka je omahnila ob telesu kakor težko orodje. Kamenar je legel in ni nič pogledal, I kam. Vznak je legel na vlažno sipo, ob desni in levi skala — on na sredi, živa skala. Od potu propojeni klobuk si je pomaknil na oči, prekrižal roki in nastavil rjave prsi poldanske-mu solncu. Iz parka so zadoneli akordi godbe. Glasno so zaorili glasovi, po Bomba je nekaj posebnega." Še je drsal po loncu in iskal besede. Bomba je poslednja sodba lačnih revežev zoper presite lju Otrok je zdrsnil očetu s kolen, pospravil v cajnico prtie, s katerim je bila zakrita južina, stisnil groš v pest in se ravnal po hlebček. Tudi oče je vstal. Takrat je do morja prišetal bel voziček, v njem bleda deklica, ob deklici dve služabnici, pokašijajo-ča gospa in gospod — zamišljen in žalosten. 'Viž, kakšen voziček ima ta punčka!" Barica je pokazala na gosposko deklice. Kamenar se je ozrl na bolno gospodo, Barica je pa že prestavila nogo na skali, da zbeži za hlebčkom. "Počakaj!" je nenadoma za-klical oče Barici. • Njegova roka je segla po vozlu, ga odmotala in poiskala dva groša. "Na, Barica, še dva hlebčka kupi: mami, Ivici in sebi! Vsakemu svoj hlebček!" Hčerki je zastala dvignjena noga na skali — vsa se je preplašila in začudila, kakor čudežu iz pravljice. "Za vse tri, ate?" "Za vse! Poglej tja!" Pokazal je na bledo bogastvo. Barica se< ni ozrla za prstom, segla je za denarjem in zardela veselja. "Otrok, tvoi oče je bogat in ti — njegova hči — si bogata!" Očetove težke roke so segle po otroku in si ga pritisnile na raz-paljene prsi. ' KAL POŠLJIMO DAB SVOJIM DRAGIM KA ALTAJL Pošiljamo denar v staro domovino: V start domovini izplača denar c. k. pošta: Najnižje denarne eene: 10 kron pošljemo za...'____$ 1.65 44........ 4.10 25 50 100 500 1000 8.10] .16.20 80.50 159.751 Denar naložen Pri teh cenah je poštnina ie vračunana. Pazite na naše prave cene denarja Pošiljatve in pisma naslovite na: AMEBIKANSKI8L0VENE0 v , Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno. se h* TEL.: CANAL «027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri, gospodinjstvu sveže mleko« dobro! sladko, ali kislo smetano, (Cream) nsrefeno maslo, j " mlekarni. Trikrat je poljubilo dete očeta, ajj okusno, doma narefen« In oče je pil s teh zdravja kipe- iS* p-Urfl,- cih otrokovih ustnic razkošje bo- žira no; dobivam ga naravnost od far-1 istva______merjev. Mleko je preje natančno pre- j t, . ~ .. .. v, ' skušeno in pregledano od Mestnega Barica je stisnila groske v pest, zdravstvenega urada (Health Depart- J je varno »hranjene Priporočamo te Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi aa čekovni ali obreetni račun i. jim zagotovimo vselej knlantno postreibo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovenes in m torej tndi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nss lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. 8. K. Jednote ita naša dolgoletna nslnžben-ea: g. Joe. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Jos. F. 8krinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varn<«tne Skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. pred ognjem in Poslopje, v katerem so aaši uradi je lastnina te banke. Naia banka je d.pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, zs driavo Ulineis in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank! JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Kamenar je zajemal že z dna in močal. Ko je zajel zadnjic, je spustil žlico v lonec, ga del v caj nico in se obrnil k otroku. Z roko je dvignil Barico in si jo posadi na kolena Ti ne veš, kaj'se to pravi, Ba rica?" Ne vera!' Tudi jaz nisem vedel, ko sem zveneli čedalje tise in tise, vzpuh- svojemu očetu tako{e na ko teli so v cvetoče krone lavorjev, prelili se po čašah hijacintov, o vili omogočne aloe — in kakor o- lenih, kot ti sedaj meni. Takrat nisem vedel, kaj je bomba in nisem razumel. Danes šele vem, ko moteni razkošja prešli nad pliv- L §tar in giy Takrftt pft bog' ^ kajoče valove pokojnega morja, — ter se zibali po njem in na drobnih penah pljuskali prav do nog kamenarja na obali. Njegova ušesa, vajena škripa-joeega dleta, škrtanja lopat, sto kanja navotov in ropotanja gra-nikovih verig, ki so kakor ogrom na pošast grabile silne skale z brodov, jih dvigale in spuščale v morje — ta ušesa so se vzradova-la ob zvokih, ki so pljuskali na belih penah do njegovih nog. Toda samo trenutek. Sladkost je bila, kakor cukrena skorjica, pod katero je grenčica. Brazde na njegovem licu so se poglobile, koža, kakor usnje, se je zgubančilo in spodnja ustnica je stisnila brke, ki so se obesili v skritem gnevu navzdol. "To je vaša muzika, prokleti, presiti! Ne maram je, sovražim jo!" di ti vedela — ko boš velika. Taka že kakor mama. Tako! Sedaj pa mi povej, kje si se mudila kosilom! Kako sem naročil da vi?" Oče je privzdignil obrvi. Bari ca je zardela. "Si hud, ate!" "Kako sem naročil davi?" je ponovil oče in dvignil obrvi še višje. "Ce ne boš hud?". Barica se ga je oklenila krog vratu. "Povej po pravici!" Težko je bilo očetu, ko je te majhne in tople otroške ročice rahlo odvijal od vratu. "Nobene laži, otrok!" In oče ni še povesil dvignjenih obrvi. "Ne bom, ate." Glas se je tresel Barici .... , Vidiš, tamle pri morju, pred Kamenar^e je stresel m sunil z|pvkom gtoj. žengka ^ ima ko§ do vrha napolnjen s hlebčki. Tako so lepi! Bonbončki ne morejo biti boljši. Tam sem obstala in sem mislila, ko bi imela groš. Veš, potem so prišle iz parka gosposke punčke in gospe z njimi. In so kupile, vse so kupile punčkam hlebčke. Ali jih niso jedle, sem nogo proti morju. "Ne maram je m jo sovražim zato, ker se nam roga, ker je sladka kakor hinavec. — Le imejte jo sami in nikar ne zastrupljajte z njo našega morja. — Našega?" Še bolj tesno je stisnila spodnja ustnica brke. "Našega? - Vam ga zasiplje-da^d^pTTih nli^; v5 mo, da dobite novega prostora, ate> k morju 8Q teklGj jih drobile kjer boste zapravljali v blesku in sijaju — milijone! — O —" Zopet je vztrepetalo koščeno telo. "Da, milijone boste zapravljali natem mestu, stotake v eni uri — za razkošje, — na skalah omi ^ _ tih z našim zn°jem- In naš zn°? * I da7da"jo Vpregovori"otroku: — Ne pada na rodovitno zemljo. — in metale v vodo — ribam. To je greh, kaj ne? Mama pravi, da je greh, če se skorjica vrže na tla in pohodi. Te pa kar cele hlebčke mečejo v morje." Kamenarju so se zagibale ustnice in na robu mu je bila bese- da, ne pada! Na skale kaplja, zato nam rodi tako revni grižljaj, za nas in za naše. Da bi dočakali dan, ko se vaša sitost nasiti do vrhunca in naša lakota izprazni | do dna! Da bi dočakal tisti pravniški dan — vesoljne sodbe!" Kamenarjeve roke so se razkle-| nile in zdrknile ob telesu. Prsti! so se skrivili kakor kremplji in j se zagrebli v mokro sipo in blato, grebli in stiskali, gnetli in tlačili, "Vidiš, za take bi bila sodba..." Pa mu ni zdrsnila ta beseda izpod brkov. "Torej tam si se zamudila?" "Tam! Res, samo tam pri hlebčkih." "In bi ga resnično rada?" Barica je pogledala očeta in tesno stisnila njegovo glavo z rokami. "Kupiš si ga! Čaj!" Kamenar je otipal vozel v roti, se ozrla se ni več na dragoceni ment) predno gre iz mlekarne; torej voziček, popela se je bosonog P« skalah in tekla, da je vihralo si-1 čati otrokom refencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak [ dan o pravem času. Za obilna naročil^ se toplo priporočam: r^AML GHILL. IIoubA« Wwtiki tata W. 22nd Si.. Chicago. tU. rotno krilce, kakor zmagoslavlje... Kamenar je .gledal za njo, dokler se ni potopila v množici, potem se je ozrl na bolni voziček, — in njegovo srce se je razburilo od preširne radosti. Nato se je vprl v veslo —, piščal je zahripala, v skalah so oživele rjave lise —, v parku je godba obmolknila. Izpod kamenar j evega dleta so pa zapršale iskre kakor vesele misli... ✓____ Razne stvari.* Kadar bo Velika noč na sv. Vojte-ha dan. JAVNI NOTAR 1004 N. Chicago Ave., Joliet. IU. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko j spadajoče zadeve/ za Združene Države j in staro domovino. Chicago tel. 1048 N, W. 770. Frank Petkovšekl 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. "NASLOV" V slučaju da bi kterikoli čitsteljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: peči j, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eeae in pojssnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 SL Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem ie nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON GRDINA. trgovec in pogrebnik. "Dziennik Cieszynski" je prinesel po "Poslu Evangelickem" prerokovanje 851etne starke Ane Poli d rove iz Tišina, ki je zaspala I ^j* notarAe'p^U.' v Gospodu pred par leti. Pravila je otrokom, da pojdejo na vojsko in da bo Poljska osvobojena ' Poljsko' bo osvobojeno in bo imelo svojega kralja v tistem letu,*' je pravila starka, "kadar bo padla Velika noč na sv. Vojteha dan."I s tem naznanjam, da se je ne Njeni sorodniki se sedaj spominja- kaj naših domačinov naselilo v Zastopnik raznih parobrodnih družb. Se toplo priporoča Sloveneem v Waukegan in okolici. naznanilo. • Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOB WAT. To pa radi tega, ker jar ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" ia opravljam eam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sil-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na stekleniei napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. jo njenega prerokovanja in pri stavljajo, da padejo velikonočni prazniki na sv. Vojteha dan dne 23. aprila 1916. leta. novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne| neurja. Podnebje v tej državi, je fino, _ . zemlja in voda dobra. Od tu se | Belgijska ^Jica^in njeni nem-|iahko pridelke proda in drugam pošilja. ški sorodniki. Kodanjske "National Tidende"! To naselbino je priporočila: poročajo: Nedavno je sprejela "The Catholic Colonization So-belgijska kraljica Elizabeta slav- ciety of U. S. A." Priporočena je| nega francoskega pisatelja Piere tudi od škofijskega urada v Ala Lotija, s katerim se je razgovar-| bami. jala tudi o svojih nemških sorod- pjg nikih (Kraljica Elizabeta je ro- kupni ^goji! jena bavarska princezinja.) Kraljica je izjavila: S svojimi sorodniki nimam nikakih zvez več. Loči nas železni zastor, ki se nikdar ne bo dvignil. Pozor krajevna društva K, S. K, J. Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma ali korerte. rstopnice sa ran« t«m-lica ali drnfe tiskovine, obrnite se tudi na: Narodno Z14C-X1M BLUE ISLAND AVE. Tiskarno CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode irvriila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost {lede'cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje nnijsko. Imamo tndi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako drnžtvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba asesmentov je narejena aa posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pilite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba: V naži tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." Pišite meni za pojasnila! Lahki|^xvvxvx%xxvxxxxvxxxvxxxxxvvxxxxvxvx,xxvxxxvxxxvxwvv» ! Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, HI Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15 Martin Nemanich PRIPOROČILO. da so gibale in valovale mišice na ki -Q nosil za vrat0m, odvezal golih lakteh "Ate, na, jej!" vozel in poiskal v njem groš. "Na, Barica! Toda Ivici tudi Droben, zveneč glas je poklical poneseš nekaj hlebčka!" kamenarja. "Tudi, tudil1 Francoski ženski regiment. "Petit Parisien" poroča o projektiranem ženskem polku, da se I Rojakom sobratom v Waukcga->o imenoval: corps de defense na- nu in North Chicagu priporočam| tionale volontaire des femmes svojo trgovino z moškimi obleka-Tancaises et beiges. Sprejemali mi, kakor tudi za dečke. Blago bodo samo ženske brez otrok, ali | prodajam po najnižjih cenah. Pri meni dobite že primerno na-1 rejeno, ali gotovo obleko že zal slovenska gostilna in restavracija Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina« Telefon: Canai 80. 1900 W. 22nd St. Chicago, I1L £ A\W\\\\\\\\\VWV\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\v vxxwvxx^ pa morda take, katerih otroci so| stari nad 12 let. in sicer od 16_60. ri nad 12 let, in sicer od 16. do 60.1 $10. ~ do $137— Ker sem sam leta. Torej ni izključeno, da bo- krojač, lahko obleko popravim do lahko vstopile v polk stara ma-|če Vam ne pristoja dobro. TELEFON: CANAL 2910 Pogovor na cesti: ti, mati in hči. Polk bo imel tri odseke, namreč oskrbovalno sekcijo, bojno sekcijo, potem "section de transit," ki bo obsegala zlasti kolesarice in šoferke, potem Izdelujem tudi elegantne obleke [po naročilu, ali meri; pridite k J meni in pripričajte se! Za obilna naročila in poset sel Karolina: Katarina: Karolina: Katarina: pa bojno sekcijo, kamor spadajo topl° priporoča stražarice, vohunke-poizvedoval- Joseph Stirn, slovenski krojač in] valka vedno in povsod na razpola neodvisne; morelbitne medsebojne razpore naj bi se presojevalo in odločevalo edinole po državah, označenih v razredu A. Tudi državice ali pokrajine, o-značene v razredu 0 naj bi bile popolnoma samosvoje ali neodvisne; vendar ne bi smele vzdrževati svoje lastne armade in vojaštva razun policije in dragih varnostnih organov. Tudi bi ne sme-e te delati kake mednarodne pogodbe razven trgovske ali poštno irometne. —- go. Treba je le nekoliko zdrave-sra razuma in dobre volje. Koliko poštenega razvedrila si lahko poiščemo v prosti naravi! Oziraj se kvišku proti jasnemu nebu, glej v daljavo na naše ponosne velikane, snežne planjave, ogleduj si v bližini domače hribe in holmce, domače gozde, gaje, senožeti, njive in vrte, opazuj poleg sebe in poslušaj: vsako drevo, vsak grmiček, vsaka bilka, vsaka travica, vsaKa živalca večja in manjša, te mora zanima- Gorinavedeni poročevalec zatr- ti in veseliti, ako imaš kaj zmisla juje, da se dela zunaj na tem na- za stvarstvo božje! črtu ze celih 8 mesecev, ali od o- Koliko prijetnih ur nam dona-nega časa, odkar se je vojna pri- ša umetnija. ako si jo znamo in čela. Samo potom te reorganizaci- hočemo v prid obračati: godba, je in premembe bode morda mo- petje, čitanje poštenih knjig in goče vzdržati mir v Evropi zopet dobrih spisov itd. Ni treba misli- za nekaj časa ali pa za — vedno f ti, da so umetnijo v najem vzeli samo strokovnjaki in mojstri. Le- premile pesmi pozabljajo med da bi hotel vse, kar se po cesti narodom. V resnici dobro delo gnjete na klanec, strmoglaviti na-stori, kdor jih uči in razširja za j v globino. Zdi se, da se je1 Karpatih Od križpotja nekoliko v stran štrlijo izpod snega vlažne podr- med našim i petje vnetimljud"I^eza'l ^R^'inTa nas ~ ža11?stni Dekda*Č stvom. S tem pa ne rečem, da sa- striči, da bi ne mogli do njih. Tak klancu- Na dragi strani mo Riharjeve dosegajo ta namen: veter, taka burja sta vedno naj- ? cestl f^.1 ^ razdrta koS» vsaka je dobra, da se le priljubi boljša prijatelja Rusov... brez strehe in brez vrat To je narodu in je toliko poštena, da jo sme brez škode slišati vsako u-kol Poštene žalost Mi pa premagujemo veter in se oskrbna postaja za eno vojno skupino. Sem odpravljajo z žel^z- upiramo burji Z Rusi pa še tudi niške pogtaje y jih ^ obracummo. To je odgovor, ki^^ konji6i> mezgl ^ ^ m morajo biti v^S HST^ ^ ^ 1 ^^f^^^J^k domobranec, nemiki ^nad,, ^^^iSul^C k, m 8kUPD0 C,UDJe 11 l8hk0 tUdi|P^o pobratimstvo v orožju. oskrbni .astnik Tudi on ne po-Tu gori ledu. Tudi njegova služba ni nič manj naporna od službe tovariša zunaj zara-| . v . - . % „ I na klancu. Sprejemati mora, pre- ..........e vedno p f0Zml D' 8ah^. Z* nd,' gledovati in nadzorovati, deUti nagibaj le bolj na manjšo mero,Rusom 26 P"**^0' J1 ( je,; I zaloge ki prihajajo, in odgovoren ker lahko veš po drugih žalostnih|^P^™ ^SjTSP6 24 ^ P"^«*- « bi lje, da precej neha3 zavselej. Prijateljski pogovori, šaljivi pomen-1 ki in skupno čitanje ti lahko tudi naklonijo dokaj^ prijetnih ur. -, Tu ob robu> malo ^ v ^^ . ' Posebno pazen bodi, kadar si ho-L nahaja batalion Jelačičev^a '^ZZ^nrnZZ eeš s pijačo preganjati hude skr- ^ ^^ Hryatj ZTI^« bi m težave, da si s tem tudi sre- ^jaki av^iskeffa ceSaHa fanti«'J burj1' m le če ne preženeš za vselej. Vino u i avstrijskega cesarja, fantje . . * J ' kakor skale s primernimi pestmi, m pivo, zmerno uživano. razve- o u« v i n • j , A__^ ' . , ' Srbi bi lahko pripovedovali, da draje um in srce; vendar----1 di prevelike nevarnosti se zgledih, kako sila veliko sreče se se izgubil? Namesto vrat ima na je že v nezmerni pijači potopilo tol?a st!khh ^oIkov- Inx kadar svojem stanovanju volneno cunjo, in se je še potaplja; strastnemu | j streho pa si je napravil iz vejevja. žganjepivcu pa še celo ni, da bi uda' oni 8Vojf pušk^ ki ga je pokril s koci... govoril o sreči. — Gotovo pa je, da ti bo prav posebno trdna opo-|v ra tvoje sreče, ako se junaško odločiš za popolno zmernost ali ab od sebe, pa nas lovijo z rokami!1 Zdaj ležijo tu, zaviti v svoje kožuhe, da si malo oddahnejo. To j so vojaki, ki so šele ravnokar pri- Bliža se večer. Sivo, temno visi nebo nad belimi vrhovi in belim gozdom. Bili smo zunaj na fronti. stinenco,' da se n7žeToma "zdrill^- « pa pridejo morda že da, I ______•< i •• . v nps v nm*n i Vrp tih nnh rwi npf J " vsake upijanljive prjače. Pri odbiranju vsakdanjih po- nes v ogenj. Vse na njih od pet j do glave je novo, kakor iz škatlji- A__i.u a fTT' ce — obleka in orožje. Krasne so drobnih radosti nam utegne biti L, v, v. ^, , . . ' te hrvaške čete. Kakor zdaj tukaj stoje, bi mogle odkorakati koristen tudi tale nasvet. Nikar si ne želimo onega veselja, ki ga uživajo dragi, bogatejši in ime-If1?*1 c .. . , nilnejši mimo nas, ali kakega ne-llocena Je dru^ smer"' mogočega veselja, marveč uživaj-mo veselje, ki poganja in raste na Cesta na klancu je utihnila. Le iz doline se čuje šum in ropot kolon, ki se spenjajo navkreber. Doli v vasi Šianki zamiglja tuin- pred cesarja na parado. Toda do-1 ^ kakšna luč • • • Gori pa stoji temna, osamljena Končno smo, hvala Bogu, na vrhu. Tu se veter izpreminja v postava. To je stotnik-eprevod-| nik, kažipot naših čet... Straža »aiu vcocijc, ji* pu^aiija IU taste 110 -------— ----- —*----* • i LI travnikih in njivah našega stanu vihar. Nas avto sopiha in se bori | in naših sedanjih okoliščin, ter P*0** viharju. Dvakrat, trikrat odpirajmo nastežaj onim rado-l^j^i motor, kakor da mu zma 'Slov." stim, ki zdaj trkajo na naša vrar njukuje sape. Pa saj konji in ta. j ljudje pomagajo naprej, koder sej Sploh nam pa bodi pri vsakem stroi ustavlja kakršnemkoli radovanju prvo Cene živil v obleganem Przemyslu. V krakovski "Nowi Reformi" z dne 26. aprila čitamo: V "Ku-Na desno je razprostrt gozd. iryeru Lwowskem" podaja Stani-pravilo in glavna skrb7 da ne bi I Stoletne jelke in hojke, ki se jim IsIaw Szpytkowski te-le zanimivo-^ristnega veselja zamenjali z na- veje šibijo pod snežnim breme- sti iz obleganega Przemysla: V1 pačnim, z zastrupljenim in škod- nom. Vihar se zaletava vanje in I zadnjih tednih pred padcem trd-ljivim veseljem, ki je nasprotno stresa ž njih plazove snega. Ostre nJftve je zavladalo silno pomanj-naši čednosti in nravnosti, ki je ledene igle lete na vse strani in sel^11^ ^vil.^ Cene živil so dosegle v zvezi s kakim grehom ali če ni | ti, če se se tako braniš, vbadajo v kožo... Zdaj smo na križpotju vrh klan- l^rez grešne nevarnosti. Zakaj e pošteno veselie — tega ne mo- rem dovolj krepko poudarjati —I Ca. Na levo vodi cesta dol v vas mora istinito osrečiti naše srce in Šianki, na desno v Butlo, po sredi imeti stalen obstoj: pošteno vese- gez g0re dalje v Turko je dolgo traja, grešno veselje paf urno mine! Omeniti moram še eno sredstvo, ki zelo pomnožuje naše veselje, namreč hvaležnost. naravnost fantastične svote. Tako je stalo 100 kilogramov pšenice 660 kron, pšenične moke 840 K, rži 400 kron, ječmena 300 kron, ovsa 270 do 280 kron, sladkorja 2400 kron, 1 kura 50 kron, 1 goska 80—100 kron, 1 jajce 1 K 50 vin., 1 kg mesa 10 kron, konjskega mesa 6 kron, 1 krava (srednja) 2450 kron, boljša krava 3600 kron, 1 star konj 700 kron, boljši konj 1500 kron, par dni sta- Tu stoji mož: stotnik, sprevodnik čet. Stoji tu od zjutraj od šestih ob desetih, enajstih. On kaže pot Ako I vsem tem stotinam vozov in kolon, ____^ _ bomo iz srca zahvaljevali Boga 0n ve, kje stojijo posamezne divi-1 ^o tele 244 ^ hlebec*'^vojaškega za vse dobrote, ki jih vsak dan zije in brigade, ter naznanja po- kruha 12 K, navadni kruh 20 sprejemamo od njega, bomo kma- veljnikom kolon cilj in smer. Nje- kron. 100 1 u opazili stotero radosti, ki so mu je znano, kam je prinašati ve- rdeče pese nam bile poprej prikrite in se ni ' * -------M — * • 1 • »- ti zmenili nismo zanje. Kar člo 'živ kažipot armadi, ki se tu gori|sena 80 kron, 1 kg masla 24 K, 1 vojskuje. vek posebno čisla, za to je hva-ežen; in za kar je istinito hva-ežen, to zna tudi ceniti in vpo- števati Obenem bomo imeli pa i c^ta Ucije pro()tor je ozek tudi t« dobiček, da ne bomo tako L^^ ge sre&Jo J štiri jazili na neprijetnosti, če bomo L j ne . jrresta r dru dol ivaležni za prijetnosti. Ako smo ~ Te ^^ ^. 0 ' ponoči mirno spali, zahvalimo Pr" !mata strellvo- klJbatenja v Boga za sladko spanje; ta zahva- 0SPred^ nan3e Za druga ran- 'jence, ki morajo v dolino; eno je tako nujno kakor drago. To vam kron, 100 kg krompirja 120 kron, 900 kron, bele [ sti in naznanila, ve, kje se nahaja I kron, graha 600 kron, kaše in pro-ta hip podmaršal. Ta stotnik je Sa 800 do 900 kron, slame 65 kron. kg čokolade 24 kron, 1 liter ma-Obenem pa opravlja tudi službo I lin o ve ga soka 30 kron, 1 kg rozin 16 kron, čebule 4 kronfc, 1 glava česna 30 vin., merica soli 5 do 6 kron, 1 liter 80% špirita kron, ruma 35 do 40 kron, 1 iveč 7 kron, 1 liter petroleja a bo še.bolj noživila naše veselie I111 muioJ" v UU1111U' je. krone 20 vin., 1 zavoj tobal Ako pa je bila noč nemirna, zV H0 mVno kakor. drug0' To ™ 32 Vin" 5 kr°n; J"8^ hvalimo Boga. da je prestano, da If fnjeca.sii vanje m ruvanje, da ^obaka za WO. preje po 10 vm. Tam ie » 7flBvAti1 itaqaI Ne vsakemu se mudi, vsak * Krone, i sKanjica vžigalic i bi rad naprej. Vrsta vozov se krono m papir za cigarete, ki je zaleti v drago, splaši se konj in Preie stal 2 vin., 1 krono. Zanimi- nam je zasvetil zopet vesel dan, in naše srce ne bo več otožno. Če nas je zadelo kaj hudega, zahva- Urno fcoga, da ni bilo še kaj hujše"- « neza-[vo je^to, da nobeden prodajalec ga, da nam je olajšano, da smo sllšana ^esnjava! rešeni: kolika tolažba taka hva- Da, nastala bi, če bi ne bilo na, ... , ežna misel! — Posebno takrat, I klancu stotnika-kažipota. Drzno Ira co nam je Bog poslal kako večje, skoči med vrvenje, ropot in izredno veselje, ga zahvalimo na psovke; ledeni veter mu je že slovesnejši način, pojdimo k sv. davno vzel glas, vendar dela ču-maši, opravimo izpoved in sv. ob- deže. V trenutku je zopet vse v Taka zahvala pomno- J najlepšem redu, zginila je vsa zmeda, ves dirindaj. Kadar ni zahteval plačila za prodano stvar v denarjih, marveč v natu- Svoji k svojim! Držite se tega gesla in kupujte pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu! iajilo itd. ži našo srčno radost, in ker je za ivala nova prošnja, nas navdaja I pomikajo vrste vozov zopet na se tudi z veselim upanjem, plemenitejša je pa seveda Naj-j levo in na desno, navkreber in ona I navzdol, tedaj si kažipot za svojo i Dosti je trgovcev aH obrtnikov tudi članov naie Jednote. Podpirajte jih torej in parite na oglas« v našem listu! V. 0 Uftanovljena v Jolietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon lp48 Od ustanovitve do 30. aprila 1915. skupna izplačana podpora $1,060.590.40. Q GLAVNI URADNIKI: - predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. H podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair^ve., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HL I NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. P POROTNI ODBOR: \ ^ Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK 11 GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZAI.AR, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PI., Chicago, Dl. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. Naznanilo ases. štev. 6—15 za mesec junij 1915. 158 John B. $%kel, star 48 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 14. maja 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. junija 1894. R. 27. 1632 Matija Lukanič, star 51 let, član dr. sv. Petra 30, Calumet, Mieh., umrl 25. aprila 1915. Vzrok smrti: Pokoetni reumatizem. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 24. jan. 1897. R. 33. 1201 Marija Deržaj, stara 50 let, članica dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 29. aprila 1915. Vzrok smrti: Diabitis. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 34. 6282 John Mrzlikar, star 29 let, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrl 30. aprila 1915. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. nov. 1903. R. 18. 11815 Frank Setnikar, star 26 let, član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., umrl 27. aprila 1915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 26. jun. 1907. R. 18. 1369 Frank Perko, star 56 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 12. maja 1915. Vzrok smrti: Rak v grlu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. jul. 1895. R. 36. napravljen in na j ima istega priprav] da ga zamoie izročiti društvenem tajniku ali tajnici na zahtevo Društveni tajniki In tajnice naj certf. takoj na vrhu čijo starost člana ali članioe ob času pristopa, povzeto is društvenih knjig. To se prosi radi tega, da bode mogoče hitreje zaznamovati člane (ice) v Jednotinih knjigah kakor hitro bodo izdelani novi certifikati. Upajoč, da mi bode cenjeni uradniki (ice) krajevnih društev šli (e) pri tem na roko, kar bode delo v gi uradu olajšalo, samim sebi pa bodo prihranili nepotrebne sitnosti. Z bratskim pozdravom sem udani sobrat, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Kako je avstro-ogrska pričela vojsko. ("Po Slovencu.") IZ URADA GL. TAJNIKA g. S. K. JEDNOTE. Kakor je bilo že poročano, je gl. odbor na seji meseca jan. t. L določil, da se izda vsem članom in članicam nove certifikate in to radi tega, ker se sedaj nahajajo med članstvom K. S. K. Jednote oert. treh različnih vsebin. Da bodo vsi certifikati enake tiskane vsebine, ter popolnoma odgovarjali pravilom, zato se bodo izdali novi certifikati. Ker so certifikati že v tisku, radi tega se naznanja vsem slavnim krajevnim društvom, da zadnje pristopilim članom in članicam nisem izdelal certifikatov, ker hočem počakati, da dobim nove, ter s tem prihranim nepotrebno pošiljanje certf. sem in tja. Vsled tega se prosi vse prizadete tajnike in tajnice, da novopristoplim članom In članicam pojasnijo, zakaj niso certf. še prejeli? To velja tudi za v bodoče pristopile, ker upati je, da novi certifikati bodo v najkrajšem času dotiskani in kakor hitro jih dobim, pričnem iste izdelovati. Po sedanjih formah izdajati hočem certf. le onim, ki si preminjajo dedi če. Tudi to velja le samo toliko časa, da prejmem nove tiskovine. Priporočam cenj. uradnikom (icam) društev, da prično s pobiranjem certifikatov od članov (ic), ter mi iste pošljejo, kakor hitro imajo vse certifikate na rokah. Da bode pa delo kolikor mogoče vspešno, prosim, da mi v prvi vrsti pošljejo certifikate le društva do VSTEVŠI ŠTEVILKE 10. Društva hočem nekoliko porazdeliti, teko, da ne bode nobene zmešnjave in da bode delo toliko laglje in hitreje šlo izpod rok. Kakor hitro bodem gotov s certifikati prvih društev kakor rečeno do všteva številke 10, bodem naprosil nadaljna društva itd. Če pomislimo, da bode treba izdati nad 12 tisoč certf. si lahko mislimo, da bode precej napornega dela. In da se to delo kolikor mogoče hitro napravi, radi tega prosim, da bi mi slavna društva pri temu šla na roke in vpoštevala predstoječe naznanilo. Koliko časa bode vzelo za izdajo vseh certf. danes Še ne vem, lahko si pa vsak sam predstavlja, da bode to velikansko delo, ki se zamore opravljati le sem in tam poleg druzega uradnega dela in posla. Zaraditega sem primoran narediti razporedbo, da bode šlo vse v lepšem redu. Vsi oni člani (ice), ki so certifikate izgubili, NAPRAVITI MORAJO PROŠNJO NA PODLAGI FORME "PROŠNJO ZA NOVI CERTIFIKAT". Društveni odbor naj v tacih slučajih pazi, da prosilec, ali prosilka za novi certf. prošnjo lastnoročno podpiše, oziroma podkriša, v navzočnosti odbora Pri tem je treba vedno tudi zapisati natančno imena dedičev, njih sorodstvo in svote, ki se jim zapuščajo. Nekateri člani, ki inajo še prvo izdane certifikate, nimajo osna. čenih dedičev, kakor je sklepati iz oertf., ki prihajajo v gi. urad. V TACIH SLUČAJIH JE TREBA VEDNO PREDEJATI PROŠNJO Z OZNAČBO DEDIČEV ITD. Dunaj, 26. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ko je izročil avstro-ogr-ski poslanik v Belgradu 23. julija 1914 srbskemu ministrskemu predsedniku noto, po kateri naj Srbija zbira, naj ali enkrat že odpovedano, a tajno še vedno izvajano podzemsko delo proti monarhiji opusti ali naj pa odkrito prizna, da se identificira z morilci v Sarajevu in s tistimi, ki so stali za njimi se je nahajala vsa bram-bna moč Avstro-Ogrske na predpisanem mirovnem stanju, v zavesti svoje dobre stvari; monarhija, ki ni hotela vojske, svojih upravičenih zahtev ni hotela staviti pod pritiskom vojaških priprv. Popoldne dne 25. julija 1914. je izročil Pasič našemu poslaniku tisto nOto z odgovorom, ki naj bi vzbudila navidezno mnenje, da je Srbija voljna zahtevam monarhije do meja možnosti izpolniti, ki je pa dejansko najvažnejše naše zahteve več ali manj odklanjala. Srbija odredi mobilizacijo. Kako jasno je bilo znano srbski vladi, da se njen odgovor ne more sprejeti, kaže najbolj dejstvo, ker so tri ure prej, preden so izročili noto, že odredili naj se mobilizira vsa srbska armada. Srbija je s tem, kakor se je kmalu pokazalo, zavestno vrgla zažigalno vrvico v sod, napolnjen s smodnikom, da zapali svetovni požar. Naša delna mobilizacija Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je moralo v svoji že tolikokrat izkazani ljubezni do miru storiti tisti težak sklep, ker srbsko izzivanje ni pripustilo druge volitve. Še zvečer istega dne se je izdalo povelje za delno mobilizacijo, ki so jo vsi narodi monarhije soglasno navdušeno pozdravljali. Dne 28. julija se je napovedala Srbiji vojska. Veselo prešinjen z zavestjo o dolžnosti in s tisto požrtvovalnostjo, ki jo ni v resnih urah med narodi Habsburžanov nikdar manjkalo, je hitel vsak, ki ga je zadelo vpoklicevalno povelje, na odkazano mu mesto. Mobilizacijski aparat je deloval z gotovostjo najnatančnejšega orodja. Vsa prerokovanja o motenjih ob začetku vojne pripravljalnosti in ob razvrščenju čet, na kar so računali naši sovražniki, so bila o-sramočena. Vojaške priprave Rusije. Med tem ko se je se pripravljala delna mobilizacija, so se že kazali prvi bliski na severnem vzhodu. Na Dunaju se je dne 27. julija neoficielno poročalo, da odreja Rusija v obmejnih vojaških o-krajih vojaške odredbe. Pač je ruska vlada začetkoma še tajila, da bi bila odredila mobilizacijo, a obvestila nas je, da mora poseči do tem sredstvu, če bi prekoračile naše čete srbsko mejo. V ostalem je pa Rusija že dolgo prej pod naslovom poizkusnih mobilizacij u-krenila dalekosešhe vojne priprave. Rusija ščiti Srbijo. Kakor svitel blisk je ta napoved razsvetlila temne oblake tajno razprednih spletk. Rusija je položila nad Srbijo svojo branečo roko. Pod izgovorom, da se hoče z akcijo proti Srbiji istinito zadeti le moskovit8ka država in njen vpliv na Balkanu, so ga zpodbile naše v Petrogradu slovesno podane izjave, je stopila Rusija na stran Srbije, tistega sovražnika, proti kateremu smo se morali obrniti brez vsakih, proti kaki drugi državi naperjenih postranskih namenov zgolj iz vsiljenega nam razloga, da ohranimo sebe, da ščitimo državno varnost in red za vso bodočnost proti tajnim spletkam poželjnega soseda ki se ni ustrašil tud najbolj zavrfljivih sredstev. Nepristranskemu opazovalcu je bilo zdaj jasno, da so se vsa monarhiji sovražna dejanja nastala v Srbiji, izvedla pod ruskim pokroviteljstvom. Jasno se je lahko spoznalo, da se je drznila Srbija le pod to varno zaščito odreči monarhiji cinično zahtevam jamstva in ji vreči bojno roko-vico. Rusija proglasi javno mobilizacijo. Oficielno se je dne 29. julija potrdilo, da mobilizira Rusija vojaške okraje Kijev, Odesa, Moskva in Kazan. Ko so pa v Rusiji spoznali, da nam v preizkušeni zavezniški zvestobi stoji na strani Nemčija, je sledilo dva dni pozneje povelje, naj se mobilizira vsa ruska vojna sila. Šele zdaj smo, do-zdaj trudeči se do skrajnosti, da ohranimo evropski mir, pod prisilnim pritiskom ruske grožnje odgovorili z enako odredbo. Liki en mož so se dvignili narodi obeh držv stare države, ki je bolj sveže mladeniško raztezala svoje u-de kakor kdajkoli prej. Navdušeno so pograbili za orožje Nemci in Mažari, Slovani in Romani, Drešinjeni po edini in enotni volji, da .ščitijo svojo domovino. ^ Rusi brez vojne napovedi prekoračili prusko mejo. Dne 2. avgusta so prekoračile ruske čete brez vojne napovedi prusko mejo. Slučaj zveze je bil dan. Avstro-ogrski poslanik v Petrogradu je izročil dne 5. avgusta v Petrogradu napoved vojske. Vojska na dveh bojnih črtah. Monarhija je morala, da brani svoj obstoj, voditi vojsko na dveh bojnih črtah: na severu proti Rusiji z njenimi 173 miljonskimi ljudmi, na jugu proti Srbiji z njeno v dveh zmagovitih vojskah v boju preizkušeno in pojekleneno armado in z njenim zaveznikom v črni gori. Pridružila se je namreč tudi črna gora sovražnikom monarhije. Ker tvorijo za boj sposobni možje približno desetino prebivalstva, je morala Avstro-O-grska z okroglo 5 milijoni vojakov nastopiti ne le proti trikratni premoči 17 milijonov ruskih vojakov, marveč poleg njih še proti pol milijona broječim Srbom in Črnogorcem, ki sta jih obe balkanski državi mogli vzeti iz svojega prebivalstva, ki šteje 4 in pol milijone. Pač je stopila na našo stran Nemčija s skoraj 68 milijoni prebivalci, torej z okroglo 7 milijonov vojakov, dobro oboroženimi in opremljenimi. Obema osrednjima državama je pa zato nastopila nasproti cela vrsta močnih sovražnikov, ki so že zdavnaj pre-žali na ta trenutek in ki so na široko pripravljali za vraten napad, da zlomijo gospodarski napredek Nemčije, zaradi katerega so jo zavidali. Številna premoč sovražnikov se je zato pomnožila, a zveznima o-srednjima državama je koristilo tesno sosedstvo obeh držav, brezpogojna skupnost koristi in po večletni skupnosti izvedena spojitev obestranske vojaške volje za enoten razvoj moči, med tem ko so se morali pojaviti na sovražni strani krajna ločitev državnih o-zemelj in cela vrsta le za silo pre-mostenih nasprotstev, nastalih v vsem dosedanjem političnem razvoju, vse tiste slabosti v vodstvu armad, ki se morajo držati koalicijske vojske. Kako tehtne so te pomanjkljivosti, nas uči skoraj vsaka stran zgodovine. Teraeljena načela ob pričetku vojske. Temeljena načela vojnega načrta za začetno vojsko so osrednjima predpisavale razmere. Nemčija se je morala s svojo glavno silo predvsem obrniti proti sovražnikom na zahodu, ki so vsled železniškega omrežja in vsled razvrstitve čet lahko najhitrejše nastopili in ki bi bili lahko postali nevarni najbolj industrijskemu delu Nemčije. Po organizatoričnih podatkih, znanih le v miru, je vrglo mobilizacijsko povelje 45 linijskh in 19 rezervni diviziji, naadlje 19 rezervnih brigad, skupno torej 78 francoskih pehotnih divizij proti nemški meji; računati se je moralo tudi s 6 belgijskimi in z za vojsko na celini takoj razpoložljivimi 6 angleškimi pehotnimi divizijami, skupaj torej s 85 divizijami. Nemčija je morala zato od svojih 100 linijskih in rezervnih divizij odposlati na zahodno bojišče vsaj 90. Proti sovražniku na vzhodu, Rusu, je ostalo izvzemsi domobranskih čet le 10 divizj, ki so jih mogli ojačiti šele veliko pozneje, ko so zanesljivo zavarovali lastno ozemlje proti sovražnikom na zahodu. Vojska z Rusijo dolgotrajno bo-renje proti številu. Vojska z Rusijo se mora izpo-četka ?em presojati kot dolgotrajno borenje proti številu. Tako svoje pripravljene vojaške sile kakor tudi tiste, ki jih more jemati iz svojega velikega rezervarja nadomestnega moštva, je mogla tudi ob najboljši organizaciji le polagoma uveljavljati. Ta okolnost je izključila možnost, da bi se vojska z Rusijo končala s kratko vojsko. Namesto da se stremi na en sam zmagovit udarec, se je moralo gledati na to, da se s premočjo moralnih činiteljev armade, s stopinjo izobrazbe in z duhom čet polagoma oslabi velikan in da se sčasoma vpostavi ravnotežje sil, ki mora dovesti do končne zmage. Z ozirom na potrebno znatno u-porabo moČij Nemčije proti zahodu, je pripadla ta naloga v prvem delu vojske v glavnem Avstro-O-grski sami, ki se ni smela omejevati le na to, da se upre ruskim silam pri kakem gunku na naše o-zemlje marveč je morala tudi vse zapostaviti, da potegne kolikor mogoče velike dele ruskih vojnih armad nase in da tako prepreči njih sunek v srce Nemčije za hrbet na zahodu se vojskujočih glavnih sil. Saj se je zdelo ,da predpisuje z veliko vsoto francoskega denarja kupljena zavežni-ška dolžnost Rusiji, naj svojemu težko se vojskujočemu zahodnemu zavezniku z vpadom v Nemčijo neposredno pomaga. Kako primerno je naša hrabra armada to težavno z velikimi žrtvami zvezano dolžnost izvedla v težkih bojih, se more šele presoditi, če se ozremo nazaj na dogodke v uvodni poljsko-gališki vojski silovitega boja, ki je nad 8 mesecev ne vzdržuje v napeti pozornosti udeležencev samih, marveč tudi nevtralne narode in ki zasenči vse, kar je kdaj spor narodov glede na vojne čine rodil. (Nadaljni članek sledi.) Slike Iz vojne. Kako delujejo strupeni plini. "Daily Chronicle" objavlja iz severne Francije sledeče podrobnosti o učinkovanju zastrupljenih plinov, ki so jih uporabljali Nemci. Francoski vojaki so opazili dne 22. aprila ob 5. uri popoldne v najsprednejših strelskih jarkih med krajema Langemarck in Knocks, da se dviga gost, rumen dim iz nemških strelskih jarkov, ki se je valil počasi proti francoskim postojankam. Severovzhodni veter je povzročil, da se je dim kakor preproga razširjal nad zem-ljo, ki jo je pokrival 16 črevljev visoko. Nemci so uporabljali močne steklenice s stisnjenim plinom, ki so bile opremljene z za-tvornicami in ki so jih odprli, kakor hitro je vlekel veter proti sovražnim jarkom. Uporaba plinov je presenetila Francoze. Več jih je bilo zastrupljenih in so umrli. Nekaterim se je posrečilo, da so ušli, a kmalu potem so jim začr-neli obrazi, izkašljevali so kri in so se zgrudili mrtvi na zemljo. Plin je učinkoval na bojni črti v širini šestih kilometrov. Čez četrt ure nato so Nemci prodrli iz strelskih jarkov, pred njimi so korakali vojaki z varnostnimi čeladami, da se prepričajo, če morejo dihati. Ker se je plin razredčil, so nato Nemci v velikih četah prodirali. dale, kakor snano po habsburških deželah velike homatije. Ogri so si izbrali poljskega kralja Vladi-slava, Čehi pa so končno ostali verni Albrehtovemu posmrtnemu sinu Ladislavu Posthumu. Al-brehtova vdova si je pridobila pomoč husitskep^a voditelja Jiske z Brandysa, ki je zbral nekaj svojih čet ter je ž njim udaril na O-grsko. V razmeroma kratkem času so osvojili Husiti celo gorenje Ogrsko. Pozneje so Ogri priznali Ladislava in Jiskra z Brandysa je dobil v dar grofijo Šaryš. Sezidal si je v Makovici trden grad ter je'zavaroval svojo oblast proti vpadom Poljakov z močnimi utrdbami v Dukelskom prelazu. Vsi poskusi sovražnikov vdreti po tem prelazu v oblast hu-sitskega vojskovodje,so ostali brezuspešni. Husiti so ta del karpatskega gorovja kolonizirali in današnje slovaško prebivalstvo med Duklo in Užokom je potomec Jiskrovih kolonistov. Tri sto let pozneje je igral Dukelski prelaz zopet važno vlogo. Po du-kelskih cestah je udaril 1. 1849. ruski general Paskijevič na Ogrsko, da ukroti uporne Madžare. Znano je, kako katastrofalno se je takrat končala madžarska revolucija. Boji v dukelskih sosteskah, ki so za potek karpatske bitke tolikega pomena, niso prva krvava težka borba, ki se odigrava v tej pokrajini. Že v XV. stoletju so se vršili tam ljuti boji za habsburško dinastijo. Po smrti Albrehta Habsburškega so zavla- Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerra ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik*je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Worker«r of America, -Bistrit« 12. . Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah.^ Nje-g v naslov »# t V W.?|KERR,C ■rROOM 810-sil '5E FERGUSONfjBUlLDINCfif Springfield, Illinois. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTAK oblastv. potrjeni POGREBNIH 2IO St. Marf^t Street peru, ill. Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov.^ Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ču»i podpirajte iiuii Sedaj je čas. Vsi oni, kateri ielijo kupiti farmo, naj pišejo takoj po kmjige, katere jim pošljemo zastonj. V tej knjigi je natančen opis ozemlja, katerega prodajamo. Sedaj smo razdelili 10,000 akrov zemlje za farme za vstanovitev nove slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zaihvalnih pisem od onih, ki so Še kupili od nas zemljišč«. Zemljine prodaja a na Edward TTfnas Lumber Co. največja trgovina s lesom na svetu. Da se boste sami prepričali pišite na • A. B CODE, I .and wale Manager EDWARD M1MBB F ABM LAND OO, 1384 Otis Bldg., Chicago, HL Na« zastopnik aa Slovene« je: M*. MATH CESAB, * 1900 W. 82nd St., Chicago, X2L t/84—6/M »o tprila: Mihael Pelan in Josip Bra ju ha, črnovojnika 97. pešpolka, oba v garnizijski bolnišnici. Dne 26. aprila: Uršula Vode, mestna uboga, 73 let, Japljeva ulica 2. — Martin Mali, bivši dni nar-hiralec, 57 let, Radeckega cesta 9.:— Alojzij Zorman, trgovčev sin, 7 mesecev, Stari trg 32. — Dne 27. aprila: Edward Žva-nnt, sin poštnega poduradnika, I tednov, Stari trg 12. — Jacob Ka lan, črnovojnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnišnici. — Alojzij Maršič, črtfovojnik 17. pešpolka, v garnizijski bolnišnici. — Dne 28. aprila. Štefan Nagy, trgovec, 80 let. — Marija Pohlin, hišna posestnica, 86 let. — Mohorič Jo-sipTna, žena strojarskega pomočnika, 28 let. — Josipina Janša, posestnica, 69 let. — V deželni bolnišnici: Dne 24. aprila: Frančiška Stare, vdova sobnega slikarja, 46 let. — Dne 25. aprila: Fran Vesely, godbenik, 52 let. — Umrl je dne 18. maja v Szat-mar-Nemeti na Ogrskem na legar-ju Ljubljančan Vinko Bonač, četovodja 3. gorskega topničar-skega polka in bivši načelnik Orla v Kranju, kjer je bil usluž-ben pri znani domači tvrdki Za-bret & Co. Pokojnik je bil od početka na 'bojnem polju in šel šele v začetku tega meseca iz bojne črte v Karpatih v bolnico, kjer je podlegel smrti. Številna njegova pisma svojcem so bila vedno polna navdušenja. Bodi mu tuja zemlja lahka! — Umrla je dne 21. aprila gospa Terezija Colarič, rojena Glo-bevnik v 82 letu svoje starosti. Pokojna je bila soproga občespo-štovanega posestnika Martina Colariča iz Slinovc pri Kostanjevici. — Umrl je na Radeku g. Jakob Gaspari, oče g. Maksa Gasparija. — Umrl je v Budanjah pri Vipavi g. Ivan Curk, bratranec stavbnega podjetnika Matka Curk v Tržiču. — Umrl je dne 1. maja t. 1. v Škof ji Loki, učitelj Janko Piane-cki po kratki bolezni za pljučnico. — Umrla je v Starem trgu na Notranjskem gospa Katarina Ma-jerle. Bodi ji blag spomin! — Ivan Nabernik t V Ljubljani je umrl v starosti 73 let upokojeni sodni svetnik in posestnik g. Iv. Nabernik. Pokojnik je služil v raznih krajih na Kranjskem in je bil mnogo let predstojnik okrajnega sodišča v Litiji, povsod priljubljen in spoštovan kot blag mož, vesten sodnik in iskren, do brohoten prijatelj ljudstva. — Iz Tržiča. Za mrtvega proglašeni bivši načelnik Orla Vinko Zupan še živi. Več domačih vojakov ga je baje videlo mrtvega Umrl bi bil baje za kolero. V Trži- - ču se je že opravila zanj sv. maša Te dni pa je došlo poročilo iz Ruskega, da je bil ujet 23. oktobra in da se nahaja zdrav v ujetništvu. V teku enega tedna dva zanimiva slučaja. — V Budimpešti je umrl za vnetjem možgan naš rojak Anrej Obid z Jesenic na Cerkljanskem. — Umrla je v Idriji gospa Ma-luja Lapajne, trgovka in posestnica. Bila je vedno navdušena narodnjakinja. je rada podpirala vsa narodna. društva in podjetja. Pokojnica je bila tašča g. prof. Pirnata v Kranju. — Junaške smrti umrl. Kakor se uradno poroča, je storil junaško smrt za dom in cesarja Zam-perlo Ivan, bivši poštar v Radov-lji i. — Visoka starost. Umrl je dne 29. aprila v Borovnici na Notranjskem nekdanji občeznani in priljubljeni posestnik Jos. Telban v 98 letu svoje starosti. Poleg številnih rodbinskih članov, ima pokojnik tudi v Ameriki nekaj sorodnikov. — Iz ruskega vjetnistva se je oglasil dne 23. aprila Franc Lajo-vic član litijskega Sokola. Piše z vožnje. Pravi, da se mu dobro godi. Kraja, kjer ostanejo, še ne ve. — Is seznama izgub št 166. Poročnik Dostal Viktor, 91. pp., ujet; stotnik Kaušek Miroslav, 29. dom. po.' 3. stot., mrtev (28./3.— 3./2. 1915. —Bohinec Franc, 87. pp., 10. stot., ujet; Jurkovič Josip, 8f. pp., 3. nad. stot., Arme-sk)o, ujet; Kunej Franc, 87. pp., 7. stot., ujet; Mraz Franc, 87. pp., 4. nad. stot., Št. Rupert, ujet;' Ivan, 87. pp., 5. et., ujet; Pavlic Franc, 87. pp.. 4. nad. stot., 4. nad. stot., Blanca, ujet; Pleš-nik Florijan, 87. pp., 11. stot., u-jet; Plevnik Peter, 87. pp., 3. maršstot., ujet; Pentel Peter, 87. pp., 16. stot., ujet; Pratnemer Ivan, 87. pp., 11. stot., ujet Sre-botnik Franc, 87. pp., 1. nad. stot, Škale, ujet; Viher Martin, 87.pp., 3. stot., ujet; Volovšek Jakob, 87 pp., 9. stot., Nova Štifta, ujeti Zužej Florijan, 87. pp., 7. stot.; ujet. — Popravki k seznamom izgub Pečnik Mirko, 87. pp., 9. stot., ranjen in ujet. Poročnik Miiller Dragomir, 20. lov. bat., 2. stot., ujet. Je bil označen za mrtvega. Janežič Josip, 87. pp., 6. stot., ranjen in ujet. Je bil označen za mrtvega. — Iz seznama izgub št. 170. Praporščak Božič Jakob, 27. dom. p., 5. stot., ujet; nadporoenik dr. Kandare Albin, 27, pp., 16. stot., ranjen; poročnik Papež Josip, 75 pp., 5. stot., ponovno ranjen; po-roeik Peršič Josip, 27. dom. p., 5. stot., ujet; praporščak Šlajmer Fedor, 27. pp., 2. stot., ujet; pra-poi«čak Sonns Štefan, 27. dom. p., 5. stot., ujet. — 6 sinov pod vojnimi zastavami Ugledna posestnica v Šiški Marjeta Babnik ima zdaj v vojski 6 sinov; le najmlajši sin je še doma. Moža dveh hčera gospe Babnikove sta tudi odšla v vojsko in že več mesecev nista ničesar poročala svojima soprogama in se ne ve, kaj da je z njima. — Dopusti v svrho setve. Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj odredba glede »dovoljevanja dopustov v svrho setve uporablja tudi za vse v zaledju se nahajajoče črnovojnike in delavce, ki so bili vpoklicani na podlagi zakona o vojnih dajatvah. — Vpokojeni srednješolski učitelji bodo zopet poučevali. Ker je vsled vpoklica številnih srednješolskih učiteljev v vojno službo vzdrževanje pouka na mnogih srednjih šolah združeno s težavo, je naučni minister pooblastil deželne šefe, da lahko pozovejo k poučevanju že vpokojene srednješolske učitelje. — Prepir z žalostnimi nasledki. Albin Florjane, 19 let star. pristojen v Šoštanj, sedlarski pomočnik v Ljubljani, dosedaj še nekaznovan, je šel dne 16. marca t. 1. po polnoči v družbi dveh fantov skozi Filipieevo ulico za sv. Petra vojašnico. Vsi trije so bili dobre volje, a ne pijani. Nasproti sta prišla dva vojaška novinca, ki sta popevala. , Dasi se fantje niso poznali, prišlo je med obema strankama zaradi petja do prepira, tekom katerega je Alfred Sedev-čič enega od teh treh fantov ob tla vrgel. Tedaj je pa Albin Florjane potegnil nož ter Sedev-čiča s tako silo v prsi sunil, da mu je predrl prsni koš ter mu pre rezal važne žile, nakar so vsi trije zbežali. Ko se je čutil Sedevčič ranjenega, je stekel za napadalcem, a se je takoj zgrudil in na lici mesta umrl. Obdolženec dejanje popolnoma priznava, a se skuša s silobranom zagovarjati, kar se mu pa ni posrečilo, kajii priče so izpovedale, da je Florjane zelo prepirljivega značaja. Za kazen mu je- bilo prisojeno po.-drugo leto težke ječe. —Umirovljen je na lastno prošnjo c. kr. okrajni tajnik Ant. Janša v Krškem. — Preskrba z mlekom. Sedaj je v Ljubljani začelo že tudi mleka zmanjkovati. Kako se bo v tem oziru kaj preskrbelo, ne vemo. — Izvoz živine iz Kranjske. Kakor na Solnograškem, tako so tudi pri nas na Kranjskem kom-petentne oblasti sklenile prepovedati vsak izvoz živine iz Kranjske dežele. To prepoved je tako na Kranjskem, kakor na Solnogra-škem centralna vlada razveljavila. — Amerikansko darilo za naše ranjence. Amerikanski poslanik na dunajskem dvoru, Penfield, je izročil c. kr. komisarju in zveznemu presedniku avstrijske družbe Rdečega križa, grofu Traunu, na prošno amerikanskega državnega tajnika darilo v znesku 2500 dolarjev (16.125 kron), ki se odka-že rezervni bolnišnici št. 8, v kateri deluje misija amerikanskega Rdečega križa. Grof Traun je izrekel poslaniku najtoplejšo zahvalo za to darilo. — Nabiranje kovin v vojne namene se že vrši s hvalevredno je 17 ših kovinskih predmetov, je. da bodo tudi drugi srednješolski zavodi imeli take uspehe kakor II. državna gimnazija! — Umestna naredba. Beraška nadlega se češče poostri s tem, da se ti ljudje nap i jo, potem pa postanejo pri beračenju naravnost predrzni in celo nasilni. ; Da se pride temu v okom, je c. kr. vlada za Kranjsko na podlagi § 54. obrtnega reda prepovedala od sedaj nadalje beračem proda- veliko obogatelo" jati ali zastonj dajati žgane opojne pijače. Prestopki se bodo strogo kaznovali. " — Draginja konjskega mesa na Dunaju. "Arbeiter Zeitung" poroča, da stane sedaj na Duuaju kilogram konjskega mesa 1 K 60 vin. do 2 K 40 vin. Tako je tudi konjsko meso postalo _y tem času delikatesa. — Češki ministri na naboru. Od bivših čeških ministrov pridejo k naboru dr. Trnka, dr. Fiedler in Prašek. — Cesarjeva hvaležnost. C. kr. korespondenčni urad poroča: Listi pišejo glede na cesarjevo lastnoročno pismo, ki odreja, naj se za diplome za odlikovanja z re-dovi in o odlikovanjih z vojaškim zaslužnim križcem poskrbe s cesarjevim podpisom, da je to zgodovinski dokument cesarjeve hvaležnosti, v poznejših dneh odseval vzvišen žar in bo tvoril potomcem dragocen spomenik na svetovno vojsko. ŠTAJERSKO. Ruski ujetniški tabor pri Le-bringu. Graški listi poročajo, da so pri Lebringu zgradili 240 lop za 20.000 ruskih ujetnikov in stražo 3000 mož. Kilogram riža za dve kroni je prodajala v Tobelbadu pri Gradcu trgovka Viljemina Mondl. Kilogram riža, ki jo je prodajala pred mobilizacijo 70 vinarjev, je prodajala po 1 K 80 vin., boljše vrste riž, ki jo je stal 80 vin. kilogram, pa za dve kroni. Okrajno sodišče v Gradcu ji je zato prisodilo 140 kron globe in so ji zaplenili 100 kilogramov riža. Lov na volka. — Dne 10. aprila priklatil se je na Suho, občina Predoslje, pravi volk. Ženske, ki so grabile listje v Valjavčevemu logu, so ga zapazile ter naznanile vaščanom. Ti se oborožijo s puškami in sekirami ter se razpostavijo prav na lovski način. Od Orehovelj zasleduje volka tropa pogumnih mož, drugi se razpostavijo vzgor Suhe, kamor mora bežati. Volk pribeži po prvih zasledovalcih iz Valjavčevega loga, nakar oddajo nanj goni j i nekaj strelov in volk, deloma zadet, se zateče proti vasi. Pri vasi Tekajoči Birtov ga zopet ustreli v glavo, nakar se volk, oslepljen od strela, zaleti v Valjevčeva drva. Tu prileti Konc, ga s sekiro uda^ ri in volk mrtev obleži. Vsa vas je bila zbrana, občudujoč ta redek lov. Volk, ako bi ga ne bili pogumni Sušani takoj izsledili in končali, bi lahko napravil ponoči vaščanom kako škodo pri živini. Koža volka se nahaja pri Rženu na Suhi. Vojska glavni dobitek. Iz graških listov posnemano: Vojska, ki je prinesla širšim plastem ljudstva toliko gorja, je do-nesla srečo marsikaterim iz pre-možnejišh slojev in tistim, ki so v zvezi z njimi. Pri vojnih dobavah, kakor tudi pri dobavah civilistom so zaslužili milijone. Celo "Neue Freie Presse" piše: Veliko ljuai pozna vojsko le po njenih naporih in da se po njej zniža njih gospodarska moč. . Manjšemu krogu je pa prinesla sijajno srečo, blagostanje in bogatstvo. Čež noč so vzklili iz tal novi milijonarji, marsikdo med njimi si je prej le s težavo služil vsakdanji kruh. Pokriti so se morale hitro potrebščine, ki so stale na stotine milijonov; ker se niso posluževali organizacije industrij cev, so sprejeli vse ponudbe, samo da bi hitro dobili, kar so potrebovali. Na stan in na mesto v družbi se niso ozirali. Delovali so posredovalci, ki so veliko zaslužili, ker je šlo za velike množine. Predstavljati si to moremo, Če pomislimo, da je zaslužil posredovalec pri nekaj stotisoč oblek za vsako obleko le poldrugo krono; a Če je sprejel še več posredovanj, je s primeroma malim trudom zaslužil milijon. Seveda so zaslužile tudi tvornice veliko, a naročila so bogato ), ker so bile založene s suro-ali so jih znale pridobiti in ker prodale. Posamezne družbe, ki so se pred vojsko nahajale v zadregi, so zopet na trdnem, mali trgovci in tvrdke z nizko obratno glavnico so zaslužile milijone, *jKdor je imel živila, predmete za obleko in za opravo in če ga je mogel si nabaviti, je imel srečen čas. Velike tvornice so sprejemale naročila od oseb, od katerih bi jih v miru nikdar ne bile ; a ravno zato jih je PRIMORSKO. — Škofje v Gorici "Edinost" poroča: "Dne 15. aprila so dospe li v Gorico škofje: dr. Jeglč z Ljubljane, dr. Karlin iz Trsta. Pederzolli iz Poreča in dr. Mah-nič s Krka, da se udeleže škofovske konference pod predsedstvom knezonadškofa dr. Sedeja. — Przemyslski škof v Lovranu. V Lov ran je došel pred nekaj dnevi przemyslski škof Josip Pel-czar. Dosedaj je bival v svoji vili v Tatrah. Rusinski škof je ostal v Przemyslu. — Pred divizijiskim sodiščem v Trstu je na razpravi 12. in 13. m. m. bil oproščen č. g. Alojzij Pavlin, vikar v Mavhinjah pri Nabrežini. Obtožen je bil razža-ljenja Veličanstva Zastopnik obtožbe je naznanil vzklic, zato j<» ostal g. Pavlin v zaporih. — Meso vojaštvu so dajali v Gorici dosedaj mesarji. Ker pa je meso v mesnicah neznansko drago, si bo vojaška uprava sama nabavljala goved in vojaki bodo klali živino. Po vojnem pravu ustreljen. — Graška "Tagespost" poroča: V Dubrovniku so nabili sledeči razglas: Vazo Mislič, rojen v Gacki, okraj Trebinje v Hercegovini, pristojen v Dobrovnik, okraj Do-brovnik v Dalmaciji, 31 let star, trgovec v Dobrovniku, je poizkušal dne 3. aprila t. 1. v razgovoru z drugimi osebami nahujskati proti enotni zvezi monarhije in proti oborožni sili na zaničevanje in na sovraštvo in je bil zato po prekem sodu deželno-brambnega sodišča c. in kr. trdnjavskega in vojno pristaniškega sodišča v Er-cegnoveni dne 9. aprila 1915 obsojen na smrt.' Razsodba se je izvedla dne 10. aprila 1915. Deželno brambovskor sodišče c. in kr. trdnjavskega poveljstva in vojnega pristanišča v Ercegnovem. — Smrt učitelja.—Iz Sežane poročajo, da je umrl učitelj Josip Mahorčič. Zadnji čas »je služboval v Dutovljah. — Umrl je v Gorici v bolnišnici g. Karol Mlekuž, bivši učitelj v Brdih, doma z Bovškega. Pred par meseci je umrla nenadoma njegova žena. Pokojni je živel zadnja leta v velikem pomankanju. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. — Radeckijev veteran umrl v Št. Ferjanu pri Gorici. Piše se Andrej Trpin, star je bil 89 let. — Nagle smrti je umrl v Gorici vpokojeni sluga gozdnega urada Tomažič. Šel je po Roštelju. Prišlo mu je slabo. Prenesli so ga v lekarno Pontonijevo, a je bil mrtev. Njegov sin se bori na severnem bojišču kot kadet.—Sožalje! — V Gorici se je poročil ondot-ni trgovee Anton Koritnik z gdč. Ido Brginčevo iz Srpenice. — Ne dovolijo jim, da gredo v Ameriko. — Splitsko "Naše Je-dinstvo" poroča: Nek prijatelj nam poroča, da ako se katera dalmatinska rodbina vkrca v italijanski luki za Ameriko, da potem na morju sovražne ladje preiskujejo vse parnike in odvedejo s seboj te rodbine v ujetništvo, ter jim ne dovolijo, da se izselijo v Ameriko. — Iz nesrečne ljubezni.—V Pu-lju se je 22. p .m. z revolverjem težko ranila privatna uradnica A-malija Urban. Prepeljali so jo v bolnico. Pri sebi je imela še 4 naboje. Rana ni smrtnone varna. Vzrok poskušenega samomora: nesrečna ljubezen. — Radi razširjanja italijanskih listov, ki v Avstriji niso dovoljeni, so v Gorici zaprli tri osebe. Njih imena so: Ivan Ferlizzi, Vito Donitro in Amalija Defilippi. Radi iste stvari je bil obsojen v 24-urni zapor šofer A. Koch. — Rekvizicijo krompirja na Reki je odredilo ogrsko trgovinsko ministrstvo. Maksimalna cena 1 centu krompirja je določena na 11 kron. GROCERIJ A IN MESNICA 2018 WesMtt. Place CHICAGO, ILL. Priporoča rojakom svojo veliko zalogo grocerijskega blaga. Fino namizno, ali solatno olje po 90c galona. Osobito priporočam vsa kovrstno sveže in doma prekajeno meso, fine domače suhe klobase, reberca, gnjati, krače in prekajeno slanino. 5. 26—6.26 29 Em Mftduon St • CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! PETER CTJUG JA.VMI MOTAT* 1245 So.^SanUjF* Avenue. Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telefon: Canal 298 Chicago, Illinois Se priporoča rojakom Sloveneem za obilen po*«t. "Dobra poetreiba ln dobra ptiača", to je moje geelo. ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE. Podvizajte se; sedaj se Vam nudi najlepša prilika pomagati sorodnikom in prijateljem v stari domovini dokler so krone še ceno. Sedaj pošiljam: 10 kron za . . , .$ 1.60 200 kron za . . $ 32.00 25 kron za . * . . 4.00 250 kron za . . 40.00 50 kron za____ 8.00 500 kron za . . 80.00 100 kron za____ 16.00 1000 kron za . . 158.00 Denar je točno in zanesljivo dostavljen, kar Vam jamčim 's svojim, meni lastnem premoženjem. Slovencem priporočam ▼ poiet tudi mojo • GROCERIJO IN MESNICO ter zalogo kuhinjskega in namiznega orodja. Prodajam blago najbolje vrste po najnižjih cenah. KRANJSKE SUHE KLOBASE domače«« izdelka razpošiljam na m kraje. Pilate po cenik teb. JOSEPH SITAR SLOVENSKI TRGOVEC IN POSESTNIK SO 1-2-3 N. Chicago St. JOLIET, ILLINOIS. - • • • ~ • ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE Ustasevtjesa lita 1857 lactjaaalize-vaaalata 1884 Pod nadzorstvom vlade Zed in jenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU -ki daje- 3% 3% i - pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Naclfonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK $5,000.000.00 DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja JOSIP SVETE 1780-82 E. 2Sftti St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO 60c. galona. CATAWBA BELO VINO 80c. galona Jlf™ iSL^ E!Bi!mov J*prej' Pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pn teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. m Povest, - u o ljudstvo priredil A. (Dalje.) "Torej se končno vendarle od ločiš za moj nasvet!" "Ne--da — počakaj, da nekoliko premislim." "Nikar se dolgo ne obotavljaj da naju kdo ne zaloti skupaj na tem kraju," je priganjal Jošt. "Ne ostaja ti drugega, kakor da mi uslišiš prošnjo." "Ne morem, ne smem — ravnala bi zoper svojo vest, zvestobo, čast," se je upirala žena. "Kaj čast, čast? Če si tako trdovratna, pa prevzemi nase čast da boš po vsej dolini znana kot hči ubijalca in požigalca Jošta." "Nikar! Prosim te, nikar! — Če si moj pravi oče in ti tli v srcu le iskrica ljubezni do svojega otroka, me ne boš pahnil v nesrečo in mi nakopal tako krute muke . . . Usmili se otroka!" • "Jaz pa pravim: Usmili se o-četa! Ti vidiš moje gorje, kako me preganjajo, zaničujejo, sramotijo . . . Lehko mi pomagaš. • denar imaš pri roki in samo seči je treba po njem; ali tvoje otroško srce je trdo kakor kamen." Umolknil je za hip ter nadalje-. val: "Sicer ti pa ne morem pomagati; ako ne zbežim odtod, je najina skrivnost v nevarnosti.. Ka dar sežem v jezi in obupu po žganju, takrat sam ne vem, kaj imam na jeziku, in tako bom prej ali slej izblebetal, o čimer ti želiš, da bi molčal ..." "Oče, ti si strašen!" "In ti si neusmiljena, trmasta! Tvojega obotavljanja in mojega prizanašanja bo kmalu konec; počakal bom tvojega moža ter mu kratkomalo pojasnil, v kako prijateljske zveze ga je zapletla njegova ženite v." Tilka je trepetala in vila roke. v njeni duši pa je divjal boj... Čez nekaj hipov je zaihtela, rekoč: "Koliko denarja si rekel!" "Najmanj petsto kron," je od govoril Jošt. "Ona hranilna knjižica je vredna samo štiristo kron." — "Priloži nekaj prstanov in drugega lepotičja. ki se bo dalo spraviti v denar." "Ves nakit sem prejela od moža. ki bo precej opazil, da ga ni več pri hiši." "Reci, da so bili tatovi ... Skratka: petsto kron, ali pa te izdam!" "O usmiljeni Bog! In kdaj ga hočeš imeti? Danes ne morem drugič v gozd." "Saj ni treba. Kar lepo pripravi, takoj pridem iskat . . . Spalnico imaš v pritličju. Točno o polnoči potrkam na okno tema je in ni se bati nevarnosti; daš mi novce in takoj se odpravim na pot. — Ali bo ali ne!" Lokarica je omahovala še nekaj trenutkov, potem pa je segla očetu v roko . . . "Torej na svidenje o polnoči!" je zaklical Jošt ob slovesu ter izginil v grmovju. Ko se je Tilka vrnila domov, je brskala nekaj časa po svojih skrinjah, ali našla ni nobene dra-gotine, ki bi jo mogla podariti. Vzela je toraj iz predala moževo hranilno knjižico — in tu je o-pazila na dnu nekaj zlatih cekinov. Bili so zlatniki, ki jih je bil prejel mož kot odlikovanje pri neki strelski tekmi. Naštela jih je dvanajst; ležali so leto za letom v predalu in zdelo se je, da Lokar ni kaj prida pazil nanje. Lahko bi jih izmaknila brez posebne nevarnosti. Tudi vest ji ne more očitati kaj hudega, saj ji je volila rajna Lokarica v svoji oporoki osemsto kron in bo torej škoda dvakrat povrnjena, če prepiše to vsoto na moževo ime. — Točno o polnoči se je prikazal Jošt. Izročila mu je naglo hranilno knjižico in onih dvanajst zlatih cekinov kar skozi hišno okno; mož je prejemek skrbno in pazljivo preštel, se kazal zadovoljenega ter urnih korakov odhitel v temno noč, ne da bi se bil zahvalil, poslovil ali razodel svojemu otroku kako nežnejše čustvo. — Komaj je bil Jošt odtod, je leglo Lokarfci dejanje, katero je bila ravnokar izvršila, na srce težko kakor kamen. Dozdevalo se ji je, da ji kličejo stenske podobe Lokarjevih prednikov vsa hkrati: "Tatica!" — "Tatica!" Srce se ji je krčilo v grozotni bojazni, kaj bi se zgodilo z njo, če bi stvar vendarle prišla na dan. Z mrzlično naglico je brskala po oropanem predalu ter izkušala u-rediti posamezne predmete, kakor jih je bila dobila, da bi izbrisala najmanjšo sled tuje roke; toda strah in razburjenje sta ji rastla od hipa do hipa,.dokler ni končno bridko zaihtela ter omahnila v nepremagljivi žalosti in boli na svoje ležišče. n. Po osmih dneh se je vrnil Lokar s svojega potovanja domov. Bil je veselega, vedrega srca, kajti sreča mu je bila mila, in kadar je premišljal o radostnem svidenju s svojo iskreno in nežno ljubljeno ženico, mu je utripalo srce v podvojenem veselju. Na Dunaju je bil kupil Tilki težko, čisto zlato vratno verižico s križcem, s katerega je lesketalo lepo število pristnih biserov. Kar plaval je v ve selju in zadovoljstvu, kako bo presenetil s tem nenavadnim darilom svojo družico. Toda ko je prestopil domači prag in hotel objeti svojo Tilko, ga je spreletelo nekaj neprijetnega, mučnega, ter je o-supnil. Žena je stala pred njim bleda in izmučena, opazil je kako se ji trese roka, in obenem občutil njeno mrzlino. "Za Boga, Tilka," je vzkliknil presenečen, "kaj je s teboj! Ti si bolna!" "O, zdaj je spet vse dobro, odkar; te vidim doma," je odgovorila natihoma in negotovo; 'dokler si bil z doma, smo povsod, pri vsakem delu čutili, da te manjka. Skrb in bojazen, s katerima te je spremljalo moje srce v tujini, sta me nemara nekoliko potrli." 'Ti sirotica," se je r nasmejal mož, "samo nekaj dni si bila vdova, pa si že vsa drugačna! Najraj-še bi me pasla kakor malega šo-larčka ali pa me celo postavila pod stekleni pokrov, da bi ne mogel uiti . . . Toda, Tilka, ti si še zmerom nemirna in tvoje roke so čim-dalje bolj hladne." "Hladne roke, gorko srce, — gorke roke, hladno srce, — saj ti je menda znan ta pregovor!" se ne je hotela žena pošaliti, pa se ji ni posrečilo. Ko je Lokar odmotal ovoje, kjer je bilo shranjeno ženino darilo, ter ji položil verižico okrog vratu, je Tilka še bolj pobledela in njeno veselje ni bilo daleko tako veliko, kakor si ga je mož slikal; preden jo je videl. Njeno vedenje se mu je zdelo čudno, numljivo in ni se mogel ubraniti mučne skrbi, kako je z njenim zdravjem. Silil jo je večkrat, naj vpraša zdravnika, da ji zopet opomore; toda Tilka mu je zatrjevala na vso moč, da je njena slabost samo navidezna in da se čuti čilo in zdravo, kakor zmerom.—Minulo je teden dni, minula je Tilkina bolezen in Lokar je sklenil, da ne zapusti nikoli več žene in domačije, sicer bi mu Tilka popolnoma ove-nela. — Minul je še en teden in tedaj je prejel Lokar po pošti odlikovanje, katero si je na Dunaju pridobil s svojo strelsko umetnostjo. Bili sta dve zastavici, petnajst srebrnih tolarjev in dragocena časa. Zastavici je obesil gospodar v družinski sobi, ostale dragocenosti pa je nesel hranit v skrinjo, kjer je navadno spravljal vse važnejše in imenitnejše stvari. Pri tej priliki je zlasti tisti predal, kjer so ležali zlatniki in hranilna knjižica, zbudil njegovo pozornost. Opazil je, da je med listinami in pismi brskala tuja roka in da niso zloženi v istem redu, kakor jih je bil sam položil. In kje je o-nih dvanajst cekinov, ki jih je bil prinesel kot odlikovanje s poprejšnje strelske slavnosti! Pregledal je ves predal, vso skrinjo, ali ne en zlatnik se ni zalesketal pod njegovimi rokami. Vrhutega je opazil, da manjka tudi hranilna knjižica. Poklical je Tilko iz kuhinje ter jo vprašal: "Tilka, ali si ti pospravljala po skrinji in položila one stvari kam drugam!" "Kakšne stvari!" se je začudila žena in se nalašč lotila nekega dela pri obleki ter jo jela pospravljati v, omaro, da bi prikrila svoje presenečenje in razburjenje. _pe tega ne one- ga." "Morda si stvari sam premaknil in jih shranil kam drugam — --in se ne moreš več spomniti," je oprezno odgovorila Tilka. "Ne, ne. Preden sem odpotoval na Dunaj, sem uredil vse listine; videl sem vse, kar je bilo v predalu ter pustil v lepem redu . Ako ti nisi ničesar videla in premaknila, potem je pač ukradeno.'' "Kaj je ukradeno!" "Imela je opraviti tatinska roka, Tilka!" "Ne bodi vendar tako nezaupljiv, France; kdo ti bo verjel kaj takega!" "Tilka, ti še ne poznaš ljudi... Torej nisi ničesar iskala po skrinji!" 'Čemu neki! — Ni bilo treba. — Ni z mezincem se je nisem do-teknila, kaj še-le odprla!" — Jec-ljaje so njena ustna izpregovorila te besede in zardela je kakor rak. To pot se je zgodilo prvič, da je nalagala svojega moža. "Tilka, če je stvar taka," je odgovoril gospodar resno, "potem moramo hiteti in rešiti, kar se da." "Kaj nameravaš, France!" "V sodni jo, da naznanim tatvino." "Za Boga, nikar, France! — Vsa župnija bo pokonci, govorjenja in hudobnega namigavanja ne bo ne konca ne kraja . . . Nemara si stvari vendarle sam premaknil!" '"Je popolnoma nemogoče. Prepričan sem do dna duše, da so nas posetili tatovi; takoj grem, da o-vadim najbližje — svoje posle." '"Mati nebeška! France, čemu te strašne, neutemeljene sum-nje . . .!" "Strašne so, toda imam dokaze, da upravičeno sumničim ..." "Naj bodo dokazi — ali čemu razburjati vso hišo, vso župnijo — kaj poreko opravljivi jeziki o tvoji ovadbi... !" Toliko vrišča ne zaslužijo oni novci." "Ni mi do denarja — čeprav bi nemara ujeli lopova, ki si je prisleparil stotake, ako takoj po-izvem o njem pri hranilnici — ali tega ne pripustim za nobeno ceno, da bi stanoval s to tatinsko zalego pod isto streho ... Te sramote in breztidnosti bi ne mogel prenesti." "Tat! — Tat! — France, bodi uverjen, da tatu ni v naši hiši... Varaš se, veruj mi!" Lokarja ni omajalo v njegovem sklepu Tilkino prigovarjanje; še isti dan je odšel v mesto k sodniji. Zglasil se je mimogrede tudi v hranilnici in tu so mu povedali, da so odšteli pred tremi tedni na račun omenjene knjižice onih štiristo kron nekemu starejšemu možu s sivimi brka mi in u-pognjenim nosom. Sumnja je bila torej utemeljena. — Naslednje jutro se je prikazal na Lokarjevini župan z dvema orožnikoma, da bi preiskali skrinje, omare in kovče-ge domačih poslov. To vam je bilo strahu, začudenja in ogorčenja nad tako zlobnim sumničenjem ! — — Prevohali so vse kotičke, ali našlo se ni nič sumljivega. Še-le ko so premetavali skrinjo prvega hlapca Matije, se je posvetil na dnu skrinje cekin. Lokar je zatrjeval na- vse pretege, da je ta cekin eden izmed ukradenih; ravno tako je trdil Matija na vso moč, da je zlatnik njegov in ga je kupil pred petimi leti v mestu, da bi ga ob priliki lahko podaril kot birmansko darilo. Orožniki so povpraševali 8emintje in slednjič se je pokazalo, da je bil Matija ravno pred tremi tedni z doma — baje na božji poti. Tudi njegova postava je bila dokaj slična tatu, kakor so ga popisali v hranilnici; vse njegove prošnje so bile zaman, orožniki so ga hoteli vkleniti. Tedaj se je pričel hlapec rotiti in pridušati, da je nedolžen, da se ni svoje žive dni dotaknil tujega beliča, da ni bil niti pri sodišču, da umrje na mestu od sramote in žalosti, ako ga odpeljejo kot hudodelca. Z obličja mu je govorila smrtno tesnoba. — Tedaj, ko sta strah in razburjenost prikipela do vrhunca, je kriknila mlada Lokarica s presunljivim glaaom: 'Pustite ga, ker je nedolžen! Jaz sem vzela denar!" (Dalje sledi.) Kaj je Smola je, ako gre kratkovidne! na bal ali pa v gledališče, pa očala doma pozabi. Smola je, če je kdo v družbi, pa ima nahod, robca pa ne. Smola je, če se kdo spomni v ttrenutku, ko bi moral resen biti, na zdravo šalo in se mora smejati. Smola je, če »zaljubljenec prav občutno poje pod oknom svoje izvoljenke, potem pa druzega dne zve, da je ni bilo doma. Smola je, Če mislimo, da gre pred nami dober znanec in mu prijateljski potrkamo na ramo; ko pa se dotičnik ozre, vidimo, da je krojač, kateremu smo še dolžni na obleki. Smola je, če hočeš gospodični uljudno robec pobrati, a ti v istem trenotku hlače poknejo. Smola je, če kdo v svoji raz-mišljenosti vtakne gorečo smodko narobe v usta in se na jezik speče. Smola je pa še hujša, ako bi kdo rad smodko kadil, pa je nima. Smola je, ako moramo kaj plačati, pa smo denar doma pozabili. Tehten izgovor. Desetnik: "He ti vojak Lemež, kaj pa iščeš tukaj zadaj pri vozovih bolnike — in še celo tor-nister si odložil! Takoj se podaš naprej v svojo vrsto in pričakuj jutri zasluženo ostro kazen!" Vojak (tiho): "Veste, gospod desetnik ,moja mati so mi naložili v tornister za vas, veste za vas celo svinjsko kračo — in zato težko dohajam druge, zato sem tudi tornister odložil." Desetnik (zdaj jako rahločutno): "Glej ga no! Čemu mi pa prej ne poveš, da težko dohajaš druge — da si bolan. Zdaj seveda, ko si je javil, je zopet vse dobro. Saj me poznaš, da od svojih ljudij nikoli kaj nemogočega ne zahtevam." • v Jump River, Wis., obeta posta ti jedna najboljših v Ameriki. Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lahko prcKfa. Živinoreja, svinjereja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček. Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno; zadružno sušilnico za svinsko me so in klobase itd. Muštrov zem lje ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. PožuriU se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana. Cena za aker $20.00 in višje na osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka: Wm.Brunschmid FARMER Jump River, Wisconsin. OPOMBA: Prodajam tudi obdelane farme, konje, živino, svinjat, kurjad, sa dno drevje, trsje, inkubatorje Cream Separatorje, razne polje delske stroje itd. 4. 14. —7. 14. 15. A se vam nudi lepa prilika za to. Na prodaj za $3300. — so 2 hi-na 23 St. Chicago, 111. ki dona-šate $384. — renta na leto, to je približno 12% obrestnih dohodkov od vašega naloženega denarja. fpHbe hiši se dobijo za $500. — gotovine, drugo pa na obroke. Za pojasnilo obrnite se na Frank Kosmač-a 2116 W. 22 St. Chicago, HI Telefon: Canal 2138 POZOR ROJAKI! Spodaj podpisani imam na prodaj v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliikar R. 5. box 26 Greenwood, Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. Poezija in proza. Mladenič, ki se je bil prvič zaljubil v zalo devojčico, napiše ji jako rahločutno pesmico, iz katere pa posnamem samo sledeči dve vrstici: "Neznana moč celega mene pretresa, Ko gledam v velika ti črna očesa . . Ko je pesmica zgotovljena, prepiše jo nadepolni pesmarček na fin papir in jo pusti na mizi. Ko jO pozneje spravi v ovitek in na pošto, rte zapazi, da je nekdo popravil prvi dve Črki zadnje besede. Lahko si mislimo, kak obraz je naredila deklica, ko je čitala: "Neznana moč celega mene pretresa, Ko gledam v velika ti črna ušesa . . ." POZOR! ROJAKI POZOR! Ljubezniv soprog. Soprog: "Kaj ne, ženka, tvoja toaleta že ni prav nič več moderna!" Soproga: "Res je, sramujem se že v njej iti med ljudi." Soprog: "Škoda, prav žal mi je, da moram po tem takem danes zvečer brez tebe iti na ples. Od pomoči se tako hitro ne d£. Zabavaj se torej mej tem, kakor veš in znaš. Z Bogom!" Rešite se sužnosti in postanite tvoji gospodarji! Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš naroc v tej deželi opravljati najtežja dela!; to ve gotovo vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-itanimo svoji gospodarji! Nisem se bal lansko jesen pre cejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in le pega kraja v državi Wisconsin Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen. Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akrov: eden 40, drugi 80, itd koliko bi kdo želel in bi tako vsta novili novo lepo slovensko naselbino. Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglasi pismeno pri meni, da mu odpošljem natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarske naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj! Ven v čisto naravo in na zdrav zrak! Vaš 7. Seljak 1412 W. 18th St. Chicago, 111. Mednarodna Tiskarna. (Poprej "Slovenski Narod.") L J. Mensinger, Iastn. 117 Ntrlhera Ave. Pueblo, Colo. 1 Izvršuje vsa, -i tiskarsko stroko spadajoča dela točno in najceneje. Priporoča se društvom in trgovcem itd. širom zapada. Pišite po cenel 5.5.15—5.5.10. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in mesnica 1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij. skega blaga in mesnico. NIZKK CENE, DOBRO BLAGO IV TOČNA POSTREŽBA je moj« geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. IG. ~ "S Marija Sluga 4134 West 31st St Chieago, 111. TELEPHONE: Lawndale 8399. izkušena in s državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoča slovenskim in hrvaikin Sola sa učenje vožnje s avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iate popravljati, naj pride k nam v Šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podae-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly 8t. (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. Dr, Martin J, Ivec Slovenski zdravnik Ptiysi«teit-Siir|§«ii Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L. Težko je prepričati krasotico, da je ljubezen slepa. Zanesljivo, pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne polil jatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torfej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja seda) $16.50 s poštnino vred. Frank Sakser 82 C or t lan d t Street, New York, I\J. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O lilo. kr i ^ m — •ki 2. Lin-3 W. Gregorifi, seja m vrši ▼ meseca, ▼ sloven- (O sv. Jožefa, Joliet, HL ik: A. Golobi«, 211 Jaekson 8t. tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway St.; zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna aeja se Trii vsako prvo nedeljo v meseca v dvorani stare ftole, 108 Clay St. 3. Društvo Vitezi sv. Jurija, Jotiet, IIL Predsednik: John Pezdirtz, 1506 Center St.; tajnik: Anton Nemanič mL, 1000 N. Chicago St.; zastopnik: Anton NemaniČ st., 1000 N. Chicago St. Aedna seja se vrši vsako drugo nedeljo t mesecu v dvorani stare iole, 108 Clay Street. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Sehweiger, Box 835, Soudan, Minn.; tajnik: John iioushin, Box 1230, Soudan, Minn.; zastopnik: Geo. Nemanič, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Tower, Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd 8t.; zastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Math. Kumpovi dvorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; zastopnik: Math Novak, 300 Spring St. Bedna mesečna seia se vrši vsakega 14. v lastni društveni dvorani 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 70« N. Broadway; sastopnik: Stephen Stokel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja se vrši redno vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani. 10. Društvo sv. Boka, Clinton, Xa. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Ia.; tajnik: John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la.; zastopnik: John Taneik, 609 Pearl St., Lyons, la. Mesetna seja vsako 2. nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, IIL Predsednik: Anton Fajfar, 417 Fulton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v W. Boesovi dvorani in sieer ob 9. uri dopoldne. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. Tajnik: Karol Zalar, box 547; zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. " 13. Društvo sv. Jan. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; sastopnik: Josip Gilač, Box 58 Pine-ville, Minn. Bedna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani. 14. Društvo sv. Jan. Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 Watfnn Ave.; tajnik: Karol Prolesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo in Četrto sredo v "Cash House" dvorani. 15. Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa. Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Math Klari«, 1146 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Math Kostainšek, 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Duluth Brewing" dvorani. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lin d, Ark. Predsednik: Martin CoS, Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; sastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani 20. Društvo sv. Jan. Krst., Ironw Mich. Predsednik: Frank Smalts, Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, Presto, Pa.; tajnik: John Krek, Bos 205, Burdme, Pa.; zastopnik: Frank Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B. F. D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, R. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Boyds-ville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glass Ave. N. B.; tajnik: Josip Bus, 6712 Bonna Ave. N. E.; zastopnik: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, IIL Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory 8t.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik: Josip Leno, 209 Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani šole sv. Jožefa. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mieh. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Calnmet Ave.; zastopnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave. Mesečna seja vsako Četrto nedeljo v Calumetn. 32. Društvo Jezus dobri Pastir, Enumelaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, B. B. No. 1; tajnik: Josef Mal-neriteh, B. B. No. 1, box 70; zastopnik: Josef Malneritch, B. B. No. 1, box 70. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v društveni dvorani B. D. 2, *"40° Snitvo sv. Barbare, mbbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal 126-2nd Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik:John 33. Društvo sv. Marije Dev dnik: Peter Balkovee, Pittsburgh, Pa. Predsednik 5206 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natrona Alley; zastopnik: Josip Pavlakovič, 54 Low R. Predsednik: Ivan Težak, L. Box 59; tajnik in zastopnik: Math Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v Hrvatski dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W. Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak, 416 West 2nd Street; zastopnik: Anton Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna seja: vsakega 14. v mesecu. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj-šek, 21 Nassau Ave. Mesečna seja vsako rvo soboto v dvorani br. Vogriča, 211 raham Ave. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2, Box 125 Irwin, Pa.: tajnik: Jernej Bohinc, B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2, Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v lastni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, 202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter-lin, Box 802; zastopnik: Mart. Sukle, P. O. — Mesečna sej deljo v Maks Stipei 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, HL Predsednik: Josip Brence, Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Mesečna seja: vsako prvo soboto. 61. Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yo-ungstown, Ohio. Predsednrk: Ivan 8r-belj, 1204% Dak. Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; zastopnik: John Jerman, Box 241. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani stare hrvaške cerkve. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drasler, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. S. E.; tajnik: John Susteršič, 7718 Issler Ct. S. E.; zastopnik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81st 8t. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. Slst Street 8. E. 64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Jos. Kolakovič, 13 Union St.; tajnik: John fikof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Union Street. Mesečna seja: vsako diugo nedeljo ob 5 uri popoldne. 65. Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Golič-nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 243 — 1st Ave.; zastopnik: Fr. Fran-čič, 293 Beed St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v "Ilirija" dvoraai. S' opnik: Mart. dukle, na: vsako drugo ne-etičevi dvorani. 67._____. Pa. Predsednik: M. 3rd St.; tajnik: M. Matjašič,----- 3rd St.; sastopnik: Josip KambiČ, 542 So. 3rd 8t. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. sv. Alo/ ' 68. Društvo sv. Barbare Llojzija. Irwin, Pa. Predsednik: Josip Boltič, Box 248 — Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots. Box 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr Baspotnik, Box 138 Manor, Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Manor, Pennsylvania. 09. Društvo sv. Jožefa, Great Falls. Mont. Predsednik: Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409 N.' 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, Wtmm <> Mesečna seja: vsako tretjo soboto. 1711 N. 6th Ave. 70. Društvo sv. Srca Jezusov., 8t. Louis, Mo. Predsednik: John LukežiČ, 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-čič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Anton Bukovec, 3400 Kosciueko 8t. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Ant. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box 94; tajnik: Andrej Jereb, Box 92; zastopnik: Ant. Barko vitz, Box 464. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prostorih br. Jereb. 72. Društvo sv. Antona Padov., Ely, Minn. Predsednik: Georg Peternel, box 925; tajnik: Louis Perušek, box 441; zastopnik: Jernej Janežič, box 398. Juesečna seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 10 uri v Frank Viranthovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurja, Tolucca, 111. Predsednik: John Rački, P. O. Tolucca, 111.; tajnik: M. Pavletich, P. O. Tolucca, 111.; zastopnik: S. Polich, P. O. Tolucca, 111. Mesečna seja vsakega 18tega v mesecu v prostorih 8. Polich-a. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro St.; tajnik: John Peternel, 928 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber nik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski dvorani. 75. Društvo Vitezi sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank MiŠjak, 428 Crosatt St.; tajnik: John Novak, Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Crosatt St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani Jos. Woodschank 1153 — 1st Street. 77. Društvo Marije Vnebovz., Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; za stopnik: Anton Bokal, Box 552. Meseč na seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago HI. Predsednica: Marija Jorga, 1703 W 21st Pl.; tsjnica: Marija Kobsl, 2040 W. 22nd Pl.; zastopnica: Marija Kre-raesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Rd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma-kovec, 1019 Prescott St., N. Chicago, 111. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Slana-tovi dvorani. 80. Društvo Marije Cist. SpoČ., So Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko, 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jakovcich, 9621 Ave. "M". Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 95th Street. 8ir Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-rišek, 843 Progress St. N. S.; tajnica: Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe v Pittsburgh, Pa.; zastopnica: Ana Go-lobič, 6 Martha St., West Etna, Pa. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. 8. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubitz, box 64, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, R. R. 2, Pittsburg, Ksms. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Frank Speharja. ' 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.; tajnik: Viktor Bodoševič, Box 56, Trimountain, Mich.; zastopnik: Anton Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Trimountain, Mich. 85. Društvo Marije Cist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782 E. 28th St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Al. Virantovi dvorani 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. Predsednica: Antonija Proj, 614 — 10th St.; tajnica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Ant. Padov., Joliet, IIL Predsednik: Math Judnich, 1307 N. Broadway; tajnik: Bud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: dtefan Stukelj, 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih stare šole. 88. Društvo sv. Alojzija,- Mohawk, Mich. Predsednik: Geo. Hribljan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math Belavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljae, 376 Butler St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Benett, Pa. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v "Schlitz" dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-kin, Pa. Predsednik: Jos. Budman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Frank Ha-bič, 327 — 4th Ave, Bankin, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v hrvatski cerkv. dvorani 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Ljuba železnak, 4915 Butler St.; tajnica: Mar. Novogradec, 4820 Harrison Bt.; zastopnica: Mar. Ko-stelac, 4917 Plum Alley. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani v Be-netu. ' 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: John Kočevar, » Frank a seja: vsako drugo v mesecu, ob 10. dopoldne v dvorani br. . Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Mih. Bebernik, Box 185; tajnik: Ant. Kozlevčar, Box 174; zastopnik: Jak. Brule, Box 197. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani dr.. sv. Barbare. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik. ZvonariČ, P. O. Seminole, Pa.; tajnik: Karol Kožnh, B. F. D. 6, box 64, New Betlehem, Pa.; zastopnik: Karol Kožuh, Seminole, Pa. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkevni dvorani. .97. Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, Hi Predsednik: Frank Vukelič, Box 724; tajnik: Anton Muič, Box 723; zastopnik: John m. Knes, P. O. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 1. uri popoldne. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Bock-dale, 111. Predsedilik: Anton Oberstar, 120 Moen St.; tajnik: Josip Snedic, 115 Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar, 114 Steel Vil. Ave. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Mavričevi dvorani. 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, Box 35; tajnik: J^kob Lončarich, Box 195; zastopnik: Anton Nemanich, Box 148. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v Pet. Barbolio dvorani. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. Predsednik: Jos. Hribar, ($02 E. 32. St.; tajnik: John Kumše, 1735 E. 33. St.; zastopnik: Josip Svete, 1780—82 E. 28. St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 102. Društvo 'Novi Dom', Newark, N. J. Predsednik: Frank škerbe, 23 Barbara St., Newark, N. J.; tajnik in zastopnik: Ivan Intihar, 409 W. 48. St., New York, N. Y. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem-bal-a, 38 Newark St., Newsrk, N. J. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Math Sekula, Had ley Pl. k 48. Ave.; tajnik: Louis Sekula, 425—54. Ave., West Allis, Wis.; zastopnik: Josip Janežič, 465—52. Ave., West Allis, Wis. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Cerkveni dvorani, West AIHa. 104. Društvo Marija Cist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Ana Princ. 1222 Taylor Ave.; tajnica: Julija Kt%-'ševec, 1237 Eler Ave.; zastopnica: C. Terlep, 1130 Elm St. Mesečna seja: vsakega 15. v mesecu v prostorih M. Luk-setič-a. 105. Društvo sv. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fany Pirnat, 2803 Ca talpa Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnica: Fany Staudohar, 1693 Linden Street, Erooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina Kerč, 424 E. 9. St., New York. N. Y. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 108. Društvo ev. Genovefe, Joliet, 121. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago St.; zastopnica: Ana Ulesič, 1028 Wilcox St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v šolske dvorani. 109. Društvo sv. Družine, Alliquip-pa, Pa. Predsednik: Geo. Smrekar, box 71; tajnik: John Jager, box 137; ] stopnik: Josip Traven, box 71. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. Predsednik: Frank Brtoncel, 147 Center St.; tajnik: Jos. Lekšen. 149 Center St.; zastopnik: John Rataj, 217 First St. Mesečna seja: vse ko tretjo nedeljo v prostorih N. Dormish. • 111. Društvo sv. 8rca Marije, Bar berton, Ohio. Predsednica: Antonija Rataj, 513 First St.; tajnica: Mary Vidergar, 244 Melvin St.; zastopnica: Jera Podpečnik, P. O. Box 225. Mesečna seja vsako drugo nedeljo na 149 Center 8t. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: M. Mnshich, Ely, Minn.; tajnik: John Kovach, box 365; zastopnik: Nik Carnich, box 924. Mesečna se ja: vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani. 113. Društvo sv. Boka, Denver, Culo. Predsed.: Jos. Lesar, 5119 Clarkson st.? tajnik: Louis Andolšek, 5173 ularkson St.; zastopnik: John Turk, 4920 Pearl St. Mesečna sejs: vsakega 13. v mesecu. 114. Društvo Marije Milosti Polna, Steelton) Pa. Predsednica: Marija Lončarič, 622 So. 2. 8t.; tajnica: Marija Butala, 768 8o. 2. St.; zastopnica: Marija Starašinič, 764 So. 2. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. Sv. Alojzija. 115. Društvo sv. Veronute, Hansas City, Kans. Predsednica: Marija Gu-stin, 426 N. 5. St.; tajniea: Maria Mau-rin, 419 Ferry St.; zastopnica: Ana šaj-nič, 322 Ann Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 515 Ohio St. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Chas. Laskovec, 4 Seeley St.; tajnik Jac. Terček, 12 See-ley St.; zastopnik: Frank Gregcrka, 2 Cansler St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo na 18 Seeley St. 119. Društvo Marije Pomagaj, Bock-dale, HL Predsednica: Ana Marentič, 109 Moen Ave.; tajnica: Maria Koste-lec, 509 Moen Ave.; zastopnica: Marija Lozar, 222 Midland Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v šolski dvorani 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Fanny Susmsn, box 611; tajnica Maria Spec, box 611; zastopnica: Pavla Osolin, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 121. Društvo sv. Marije Pomagaj, Littlefalls, N. Y. Predsednica: Frances Turek, 4 Williams St.; tajnica: Katie Mihevc, 4 Williams St.; zastopnica: Marie Albrecht, 1 Cassler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 122. Druš. sv. Jožefa, Bock Springs, Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar, box 412; zastopnik: Frank Plemel, P. O. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Slov. Domu. 123. Društvo sv. Ane, ""Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Potnik, box 134; tajnica: Marija Hoge, B. F. D. 2, box 11%; zastopnica: Jožefa Hočevar, B. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: John Ropar, 1043 Jefferson St.; tajnik: Joe Bukovec, 2160 Jefferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak, 2207 Madison St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kans.: tajnik: Peter Dolenc, box 163, W. Mineral, Kana.; za- seja vsako četrto nedeljo šolskih prostorih. 8. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. ica: Ana Novak, 37 Sycamore St.; tajniea in zastopnica: Johana fikof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Alojzija Po-lončič, 713 Hickory St.; tajniea: Ana Kramaršič, 713 Hickory St.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 23. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v prostorih 385 So. 23. St. 130. Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Math Košir, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9. uri ha 1409 State St. 131. Društvo Marija Božn. Venca. Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Roblek, box 14; zastopnik: Anton Smolich, box 303. Mesečna seja: vsako Četrto nedeljo. 132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. Predsednik: Fraflk Zrzovi; tajnik: Fr. Kernc; zastopnik: Anton Kotz-man, vsi P. O. Frontenac, Kans. Meseč. na seja: vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Ana Kacma-rich, 314 E. Thomas St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. W. St.; zastopnica: Maria Mukavetz, 207 Bondy St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v dvorani P. Mukavec. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Uršula Zevnik, 753 Haugh St.; tajnica: Antodia Kos., 702 Holmes Ave.; zastopnica: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo ob 3. uri pop. v šolskem poslopju. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Kukar, box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erehul, box 214. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v Ant. Intiharjevi dvorani. 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Josip Pekol, box 12; tajnik: Frank Perovšek, box 10; zastopnik: Ig. Cesnik, box 69. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Cerkveni dvoi%ni. 137. Društvo sv. Ant. Padov., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob derjak, box 275; tajnik: John Lesar, box 163; zastopnik: John Kmet, box 31. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. 139. Društvo sv. Ane, La Salle, IIL Predsednica: Johana Bruder, 154—3rd St.; tajnica: Maria Stušek, 1043 — 2nd St.; zastopnica: Maria Pražen, 1121—3. St. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v šolski dvorani. 140. Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Johana Bučar, 1009 So. 15. 8t.; tajnica: Johana Logar, 1904 E. Stuart St.; zsstopnica: Roza Kulovic, 1916 E. Stuart St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v slovenski šoli. 142. Društvo sv. Jurja, Lansford, Pa. Predsednik: Ignac Slakoper, 6 W. Ridge St., Lansford, Pa.; tajnik: Stephen Slakoper, box 247, Coaldale, Pa.; zastopnik: John Kupres, 210 Weet Water St., Lansford, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Lansford, Pa. 143. Društvo sv. Jan. Krstn., Joliet, 111. Predsednik: Joeeph M. Grill, 1208 N. Broadway St.; tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St.; zastopnik: Joseph J. Plese, 911 N. Scott St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Šolski dvorani sv. Jožefa. 144. Društvo ev. Cirila in Metoda, Sheboygam, Wis. Predsednik: Joseph Metelko, 1002 So. 15th St.; tajnik: Frank Mikolič, 1414 Geele Ave.; za- 146. Društvo sv. Jožefa, Ohio. Predsednik: John Lekan, 80. St.; tajnik: Math. Zakrajšek, E. 81. St.; zastopnik: Jcsip Lekai E. 86. St. Mesečna sej:i: vsako nedeljo v*M. Plutovi dvorani. 147. Društvo Marije Pomagaj Vin, Pa. Predsednica: Katy BI box 203; tajniea: Ivana Halovanič,^ o. St.; zastopniea: Doroteja SloboT 314 Hawkins Ave. Mesečna seja: trejo nedeljo v Cerkveni dvoraai 148. Društvo »v. Jožefa, Brit Conn. Predsednik: Frank dtefanec,' Hancock Ave.; tajnik: dtefan T 110 Pine St-; zastopnik: Rev. Golob, 44 Butler Ave. Mesečna vsako tretjo nedeljo ob 2 uri v cerkvenem pritličju. 149. Društvo sv. Ahaeija, T« CJtah. Predsednik: John Lah, box tajnik: Frank Ambrosh, box 75;| I nik: Tony Bupar. Mesečna seja: drugo nedeljo. 150. Društvo sv. Ane, Clevel Predsednica: M. Miklaučič, 3568 St. SE.f tajniea: Marija Sadar, E. 81. St. SE.; zastopnica: Maria kar, 8001 Etna Bd. SE.; Mesečnal vsako tretjo nedeljo v šolskih prcl 151. Društvo sv. Družine, Ii poli s ,Ind. Predsednik: Jernej ■ 744 Haugh 8t.; tajnik: Franki 760 Hugh St.; zastopnik: Franki 739 Holmes Ave. Mesečna sejs:] prvo nedeljo v prostorih br. ■■ 152. Društvo sv. MihaelaH Peering, 111. Predsednik: John I 10751 Calhoun Ave.; tajnik: Luka tanič, 10840 Torence Ave.; ^riHII Ivan Tomicalj, 10812 Torence Ave. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v D. F. dvorani, 106 St. in Torence Ara. 153. Društvo sv. Jeronima, Canons-burgs Pa. Predsednik: Frank Kirn, box 1 111, Canonsburg, Pa.; tajnik: John Pel- i han, box 174, Houston, Pa.; zastopnik: ^ John Sedmak. box 178, Canonsburg, ~ Mesečna seja: vsako prvo nedeljo. 154. Društvo Marije Majnika, Pe ria, IIL Predsednik: Jos. Kocian, 2501 So. Adams St.; Tajnik in zastopnik: Math. Papich, 110 Montana St. Me-, sečna* seja vsako drugo nedeljo v prostorih Martin Klarič, 250 So. Adams 8t , 155. Društvo sv. Jožefa, Johnstown, Pa. Predsednik: Josef Kuzma, 802% i Chestnut St.; tajnik: John Brunskole, / 811 Bradley Alley; zastopnik: Frank Fink, 812 Broad St:, rear. Mesečna ■ vsako tretjo nedeljo v hiši na 811 Bradley Alley. 156. Društvo sv. Ane, Chisholm, Minn. Predsednica: Maria Barkoviek, 400 Central Ave.; tajnica: Katy Staudohar, 115 Bireh St.; zastopniea: Ms ria Putzel, 223 Poplar St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Frank Hrenovi dvorani. OPOMBA: t7 Gg. društveni tajniki so napro- J šeni, da poročajo takoj vssko premem- " bo naalova in sicer glavnemu tajnika Jednote, ter upravništ\u "Glasila K S. K. Jednote"1. United Undertaking Co. POCREBNIKi Podjetje, s katerim so v zvezi tudi 81ovenei. Na vogala Union & D. St, Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem za blagohotno naklonjenost. 3.17.16 Za zastave, regalije in vse društvene potrebščini priporočamo prvo In Bi|sUra|Š6 domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenne Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na sporpin 20. letnice K. S. K. J. kot so jin prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. Z $1.00 •e otvori lahko pri nas hranilno vlogo j katera se O obrestuje po • . . . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street' JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom.