Srednješolski vestnik. Občni zbor MDruštva slov. profesorjev". Ta občni zboifse je vršil dne 28. p. m., dop. ob 10. uri v mali dvorani -Narodnega doma'* in jebil prav številno obiskan. Predsednik dr. Žmavc v svojem otvoritvenem govoru pozdravlja predvsem predsednika in tajnika društva hrv. profesorjev dr. Kučero in Bazalo, ter vse zborovalce. Delovanje društva je težavno, ker ni slovenskih šol. Zato je bilo delovanje društva predvsem osredotočeno na to, da se ustvari slovenska srednja šola. Podlaga za to so pa seveda slovenske učne knjige, ki jim je društvo tudi preteklo leto posvečalo svojo pozornost. In slednjič je treba skrbeti, da so vse stroke dobro zastopane s sposobnimi slovenskimi učnimi osebami. Odbor sam seveda bi ne mogel vsega storiti, ko bi mu ne šel na roko predvsem deželni odbor kranjski. Njemu gre za to iskrena zahvala. Prav tako pa tudi uradništvu, osobito ravnateljema Zamidi in Zbašniku, ki je kolikor mogoče pospeševalo rešitev vlog društva. Tudi njemu gre topla zahvala. Predsednik se zahvaljuje dalje tudi poslancem, tovarišem, profesorjem in časopisju. Imenom hrvaškega prof. društva govori predsednik prof. dr. Kučera. Vtretjič že pozdravlja na občnem zboru slovenske profesorje. Stori to z radostnim srcetn. Pozdravlja jih v imenu hrvaških profesorjev. Tajniško poročilo poda prof. dr. I lešič, ki naznanja, da je 1. 1908/9 število članov naraslo na 199. Sej je bilo 11, v odsekih je bilo vse pri starem. Avstr. centralno prof. društvo je na povabilo našega društva obljubilo prihodnjič zborovati v Ljubljani. Društvo je bilo v trajni zvezi s hrvaškim in češkim profesorskim društvom. Spisovanje slovenskih učnih knjig je tudi preteklo leto veselo napredovalo. Pirčevo zgodovino je društvo samo založilo. Društvo se je tudi v minulem letu bavilo z značajem srednješolskih zavodov, predvsem z realno gimnazijo. Branilo je tudi stanovske interese članov in je zavzelo stališče proti neenakemu postopanju napram slovenskitn in nemškim zavodom. Zahtevalo je dosledno, da na naših zavodih poučujejo jezikovno kvalificirani učitelji. Samo slovenske šolske knjige pa ne zadostujejo, treba je živega življcnja prinesti v šolo; to se pa more zgoditi le, če bo slovensko profesorstvo delovalo vsestransko. Blagajnik prof. Perušek je povedal, da je bilo dohodkov 1539 K in stroškov 1339 K; imetje znaša 1110 K. Imenom preglednikov piedlaga prof. Štri tof, naj se izreče absolutorij. Na predsednikov predlog se pošlje brzojavni pozdrav novo ustanovljenemu prof. društvu v Zader. Ker se je prof. Vajda odpovedal odborniškemu mestu — premeščen je bil iz Ljubljane — se izvoli na njegovo mesto prof. Lederhas. Prof. Vajda je podal dva predloga; utemeljuje namesto predlagatelja prof. dr. S aj o v i c. Prvi predlog se glasi: § 2 zadnje min. naredbe o ustanovah naj se odpravi, ustanovo naj brezpogojno izgubi vsak, kdor ponavlja razred. Drugi predlog je: šolsko leto naj se zaključi z zadnjo konferenco; izpričevala se pošljejo po pošti domov. Oba predloga sta sprejeta; postavita se na dnevni red prihodnjega zborovanja avstrijskih profesorjev. O reformi telovadnega pouka poroča profesor Wester. Telovadba na kranjskih srednjih šolah še ni obligatna. Obiskuje jo od 13% do 95°/o dijakov. Razmere pa so že take, da lahko takoj postane obligatni predmet. Telovadnice so razen v Novem mestu povsod. Tudi učnih oseb je dovolj. Nobene zapreke ni, da bi v smislu min. odredbe telovadba ne postala obligaten predmet. Sprejme se tozadevna resolucija. Dr. C e r k se peča s stanjem slovenskih suplentov. Govore naj fakta in številke. Število slovenskih suplentov se vedno veča, to pa zato, ker se definitivna mesta ne razpišejo. Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani ima 11 suplentov 159 tedenskih ur. Na nemških srednjih šolah je razmerje profesorjev in suplentov celo 13:1, na naših v najboljšem slučaju 7:2, navadno pa 8:5. Zahtevati je treba, da je število slovenskih profesorjev v^naših zavodih sorazmerno s številom slovenskih dijakov. Če se ta zahteva izvede, pridobimo 34 mest. Po temeljitem poročilu referenta se sprejme tozadevna resolucija. Prof. L o v š e zahteva, da poučujejo na srednjih Šolah in licejih le akademično izobražene učne osebe. Sestava komisije za varovanje stanovske časti se pripusti odboru. Prof. Kobal zahteva, naj seuvedeza naše srednje šole slovensko uradovanje, naj se izdajo slovenska izpričevala in naj se izdajajo slovenski akti. Prof. P e r u š e k pravi, da bi bilo najboljše, če začno profesorji sami govoriti in pisati slovansko. Odgovarja se mu, da se to ne da izvesti. Po nekaterih vprašanjih zaključi slednjič predsednik dr. Žmavc občni zbor. ** Roditeljski sestanki na naših srednjih šolah. Pišejo nam: Kolikor je znano, so doslej prirejali roditeljske sestanke na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, na gimnaziji v Kranju in na realki v Idriji. To je vsekakor premalo. Na vsakem srednješolskem zavodu je treba pogostokrat prirejati roditeljske sestanke! V tem naj nam bodo zgled naši ljudskošolski tovariši, ki imajo neprimerno težji boj za obstanek nego mi, pa vendar posvečajo ves prosti čas za omiko naroda ter tako sklepajo čim trdnejše vezi med domom in šolo! Tako delajmo tudi mi! Potem ne bo mogel nihče trditi, da je srednješolski profesor nekaj vzvišenega, kar se mora gledati le oddaleč in s svetim strahom. Tudi mi stopimo med starše svojih učencev, da jim pokažemo s poljudno, prijazno in odkritosrčno besedo: za to smo, da vam vzgajamo in učimo mladino in jo privajamo na prava pota, ker smo njeni prijatelji in svetovalci, ne pa samo strogi klasifikatorji in bogve kaki bav-bavi! Od vas pa, starši, hočemo, da naše delo podpirate doma, da strogo držite mladino, da ne skače čez ojnice vam v jezo in skrb, sebi v pogubo. Ne razdirajte dela šole z nepreudarjenimi besedami o učiteljih svojih sinov! Tako bosta tudi srednja šola in domača hiša s skupnim delom odpirala naši mladini lepše poglede v bodoče dni! — Organizacijo roditeljskih sestankov pa naj prevzame -Društvo slovenskih profesorjev". Tudi v organizaciji nam bodi zgled ljudskošolsko učiteljstvo! —z— ** Dijaška stanovanja. V moralnem in telesnem oziru zdrava dijaška stanovanja so za napredek in bodočnost dijaka največjega pomena. Kakršen dijak v šoli in na ulici — tako njegovo stanovanje, ali narobe: kakršno stanovanje tak dijak! Priporočali bi zlasti razrednikom, da bi si večkrat ogledali dijaška stanovanja in takoj odpravili vse nedostatke, ki jih tam zapazijo. V slučajih zanikrnosti in nevarnosti naj se ravnatelji brez zadržka poslužujejo svoje pravice in dijaku odkažejo drugo stanovanje. Seveda ni izključena tudi kaka zamera. Ali nad zamero stoji korist mladega človeka! B. ** Na delo med ljudstvo! Napredno ljudskošolsko učiteljstvo je pred leti na zborovanju svoje -Zaveze" v Radovljici sprejelo in odobrilo program svojega izvenšolskega dela, ki je izražen v besedah: -Na delo med ljudstvo!" — Tudi mi srednješolski profesorji storimo tako! Ne odtezajmo se prosvetnemu delu med narodora, ampak stopimo med njega kot zvesti njegovi sinovi, mu kažimo pota kulturnega napredka in dvigajmo njegove duševne sile! Kolikor vem, so doslej samo naši kolegi v Idriji sistematično gojili prosvetno delo. Drugod se je malokdo oglasi, ki bi posvetil svoje sile splošni ljudski omiki. To ni prav! Ven iz samotarstva, ven med ljudstvo! To je vede in omike moralna dolžnost, da se posveča v službo onemu, ki so mu tuji nje poživljajoči, dvigajoči vrelci: Tudi nam bodi geslo: -Na delo med ljudstvo!" Društvo slovenskih profesorjev pa naj organizuje to delo! Prof. D. ** Razpisano je na drž. gimnaziji v Mariboru s početkom šolskega leta 1910/11. mesto pravega učitelja za klasično filologijo kot glavno, nemščino pa kot postransko stroko. Prošnje do 31. januarja 1910. ** Odlikovanje. Imenovan je profesor na mariborskem učiteljišču Ivan Koprivnik ob prestopu v pokoj za šolskega svetnika. ** Realno gimnazijo z laškim učnim jezikom hočejo imeti Lahi v Gorici. Vršil se je shod, na katerem so sklenili, da se zavzamejo z vso močjo v ta namen, da bi se otvoril tak zavod že s prihodnjim šol skim letom. Plačevala naj bi Gorica in razne furlanske občine, ali iz te moke bo težko kaj kruha. Gorica je zadolžena do vratu, furlanske občine so ubožne; odkod .denar? Lahi najbrže mislijo, da bi dobili deželni denar za svojo laško realno gimnazijo, ko že tako dosegajo vse, kar hočejo pod zvezo Gregorčiča s Pajerjem. — Lahi so res skrajno nespametni. Namesto da bi zahtevali državno gimnazijo z laškim učnim jezikom ter bi dobili tudi Slovenci svojo, bi rajši vzdrževali na svoje in drugih stroške realno gimnazijo, samo da bi Slovenci nič ne dobili. Čisto napačni računi. Večkrat so se že urezali, pa se bodo še v gonji proti Slovencem. ** Ženska gimnazija na Turškem. Iz Carigrada poročajo, da namerava turška vlada zgraditi v malem kraju Funduki pri Carigradu turško žensko gimnazijo. Vlada je prostor za gimnazijo že kupila in se pogaja za stavbno gradivo. Gimnazija bo urejena po srednjeevropskem vzorcu.