POŠTNINA PLAČANA NA POŠTI61270 LITIJA Naš božič ’93 Nemški pisatelj, Nobelov nagrajene Heinrich Bol, je 24. decembra 1969 v radijskem nagovoru v Stuttgartu že menil, da je božič indrustrijske družbe pravzaprav antibožič, reakcija, podzavestni odpor do tistih usodnih mest v svetem pismu, ki pripovedujejo o rojstni božjega Sina v kar se da neudobnem in mrzlem hlevu, sredi revščine, nasprotovanja in preganjanja. Iz božičnega praznikva veje pretresljivo socialno sporočilo o zatiranih in o Najsvetejšem na svetu, ki je bilo rojeno takorekoč na socialnem dnu. Božič ni po svetem pismu le družinski praznik, ampak tudi praznik celotnega človeškega bivanja, ki dobiva v učlovečenem Bogu svoj smisel. Sporočilo božiča za nas danes je, da tudi sitost bogate poin-dustrijske družbe tiči na trhlih nogah, da revni in bogati ne bomo mogli eden mimo drugega, ampak je usoda revnih in bogatih skupna usoda človeškega rodu, kot pravi naš pesnik Simon Gregorčič, da "za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili". Praznik božjega rojstva in praznik božjega Otroka je istočasno praznik vseh človeških otrok, malih in velikih. Ne smemo dopustiti, da se praznik sprevrže v razsipno praznovanje brez vsakršnega pravega smisla. Ne bi bilo seveda prav, če bi kdo ljudi odvračal od njihovega veselega praznovanja, če izvira iz vedrosti srca; treba pa bo ta praznovanja uskladiti z vrednotami svetopisemskega božičnega sporočila. Zato naj bo letošnji božič prehod h kritičnemu načinu mišljenja. Prav revščina Kristusovega rojstva dokazuje, da se je tu pojavil vladar, ki bi ga zlahka sprejeli Združeni narodi, saj to je vladar brez gradu, dežele, denarja, grba, himne in zastave. Od začetka svojega nastopa pa uči z zgledom in besedo, da človeška eksistenca ni možna brez ljubezni do bližnjega, žrtev, odpovedi, truda in dela. Božič moramo vrniti k njegovi izvirni resnici in vrednotam, opisanim v evangeljskem poročilu. Cim bolj bomo odkrili in zaživeli bistvo božiča, toliko bolj bomo preprečevali strašni pohod antibožiča od grozljivo podlih koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne do nesmiselnih etničnih pokolov v Bosni in Hercegovini, neskončnih vojn v Angoli, Somaliji in drugod po našem ogroženem planetu, kjer je človek sporočilo božiča že tolikokrat zatajil. Prižgimo torej božične luči tudi za trpeče in uboge na vseh koncih sveta, prisluhnimo sporočilu velikega praznika, da nas kljub tegobam preplavi vedra sreča božičnih dni. To naj bo naša misel in želja, ko si bomo voščili mir in vse dobro v božičnih praznikih. Janez Vidic, šentruperski župnik Osnovnošolci naše občine na svojem parlamentu spregovorili o nasilju 17. novembra je zasedal otroški parlament, ki ga je sklical sekretariat za družbene dejavnosti. Predstavnike učencev osnovnih šol naše občine je pozdravil predsednik SO Trebnje g. Ciril PUNGARTNIK, kije obljubil, da bo pozorno prisluhnil vsem poubdam in predlogom njihovega parlamenta in jih skušal v okviru možnosti tudi uresničiti. V nadaljevanju razprave otrok, ki bi bila po resnosti, poznavanju problemov in utemeljenosti predstavljanja teh lahko vzor marsikateri seji občinskega ali državnega parlamenta, pobud in predlogov resnično ni Sekretar za družbene dejavnosti g. Milan RMAN je v pozdravu otrokom ugotovil, da se v trebinjski občini razvija spoznanje o tem, da je potrebno otrokom prisluhniti in jih upoštevati kot enakovreden člen v odločanju. Otroci tudi pri nas postajajo tehten sogovornik, ki jim mora prisluhniti politika občinske oblasti in vsi, ki se z njimi ukvarjajo. Otroci imajo tudi pravico, da zahtevajo uresničevanje svojih predlogov in sklepov. V trebanjski občini tudi z glasom otrok že govorimo o večji skrbi in pozornosti do otrok. V parlamentarni razpravi so otroci spregovorili o nasilju, ki je prisotno na šolah med sovrstniki in se ne pojavlja samo kot fizično nasilje, temveč pogosto tudi kot psihično nasilje, kar je še bolj boleče, in to v obliti zastraševanja, poniževanja, zasmehovanja idr. Po mnenju otrok do tega priha- manjkalo. Otroci pa se soočajo tudi z drugimi oblikami nasilja odraslih nad njimi. Zahtevajo, da se zmanjša in prepreči: pornografija v kioskih, filmi. Za mnoge vrstnike slutijo, da njihove družinske razmere niso urejene, saj v njih ni otroškega veselja, radosti in menijo, da takšnega sovrstnika ne bi smeli zapostavljati, temveč mu posvečati še večjo skrb. Pripovedovanje otrok na njihovem parlamentu o nasilju in preprečevanju tega je dokazilo, da so otroci praviloma veliko bolj senzibilni opazovalci dogajanj okoli sebe kot odrasli. Ob upoštevanju njihovih opozoril in izkušenj bomo lahko tudi odrasli živeli v bolj prijaznem in prijateljskem svetu. Tako je glavno sporočilo trebanjskega otroškega parlamenta lahko: odrasli ne prisluhnite otrokom samo zaradi njih samih, temveč predvsem zaradi sebe. Milan Rman Pričakovanja Ko si otrok in za miklavža ter druge praznike dobiš USAta Dedek Mraz so zate resnična. V' pričakovanju čakaš večere, ko ti bo dobri mož prinesel darila. Ko pa odrastek in zveš vso resnico, čutiš v sebi nekakšno pomanjkanje. Tata križane , raja Mgo. saj potem lahka sam kupujeS darila in osrečuješ otroke. Pri tem si tudi sam vesel, ko vidiš vesele otroške obraze. To se nadaljuje v neskončnost in vesel si, da si siim sodeloval v tem. Tomaž Kos OŠ Mirna ja zaradi ljubosumja, ker nekdo zna več, bolje; žal pa že otroci opažajo in opozarjajo na socialne razlike med njimi, ki povzročajo tudi prepire in nad tem se moramo odrasli še kako zamisliti. Na krajih, kjer prihaja do nasilnega vedenja sovrstnikov ali starejših, npr. na železniških postajah, na javnih prevoznih sredstvih, prireditvah - otroci pogrešajo prisotnost starejših in pristojnih oseb (železniški uslužbenci, policija, učitelji, redarji), ti bi lahko zaščitili otroke. Novo leto je okno, iz katerega 8 s imamo lep razgledna preteklost; skozenj vidimo, kaj smo nare-d,U v minulem ob-dobju. C rt Kolenc OŠ Mirna Skupščina in Izvršni svet Občine Trebnje želita vsem občankam in občanom srečno novo leto 1994. V TEJ ŠTEVILKI: Francoski Karitas obiskal Trebnje str. 3 Pogovor s Tonetomfortuno str. 4 Rezultati občinskega referenduma za dom starejših občanov str. 5 Drugega decembra je bila odprta obnovljena Lekarna v Trebnjem. Obnovitev s prijetno in funkcionalno opremo so omogočili podjetja Salus, Kemofarmacija iz Ljubljane in Krka Novo mesto. Direktorica Dolenjske lekarne Janja Fortuna seje v nagovoru zahvalila vsem, ki so prispevali, da ima mesto Trebnje obnovljeno lekarno in obljubila, da se bodo z Jeleno Mandič, vodjo trebanjske lekarne, potrudili, da lekarna ne bo samo lepa, temveč bo občanom nudila tudi prijazno in kvalitetno uslugo. Preprečimo uporabo pirotehničnih sredstev V zadnjih letih ugotavljamo množično uporabo različnih prirotehničnih sredstev, eksplozivnih snovi in celo strelnega orožja ob prednovoletnih in novoletnih praznikih. Z uporabo teh sredstev se povzroča hrup, moti šolski pouk, nočni mir in počitek, cerkvene obrede, javne shode in prireditve. Ob teh kršitvah javnega reda in miru prihaja celo do telesnih poškodb in materialne škode. Da ne bi prihajalo do tragičnih poškodb ali drugih posledic, predlagamo predvsem staršem, da svojim otrokom preprečijo uporabo pirotehničnih sredstev na javnih krajih (v hodnikih stanovanjskih blokov in okolici, v središču mesta, okolici cerkvenih objektov). V nasprotnem primeru bomo primorani ukrepati zoper starše ali skrbnike otrok, prav tako tudi zoper ostale kršitelje. PP Trebnje IS predlagal razglasitev reke Temenice za naravni spomenik Že v eni izmed številk GO v letu 1992 smo pisali o izjemnih naravnih kvalitetah in kraških posebnostih reke Temenice kot enega redkih krajinskih biserov v Sloveniji. Na predlog IS so odborniki na svoji redni seji 29. novembra obravnavah Odlok o razglasitvi reke Temenice s ponori pri Dolenjih Ponikvah za naravni spomenik in besedilo sprejeli kot osnutek. Zaradi določil varstvenega režima pa so zahtevali, da se zberejo pripombe in stališča odbornikov in da se odlok predstavi na javni obravnavi na Ponikvah. Z zbranimi pripombami in dopolnili bodo odborniki odlok obravnavali in ga eventuelno sprejeli na seji po novem letu. ANKETA Romi priviligirani državljani? Občinski odborniki so obravnavali romsko problematiko. Kljub zahtevam tudi sedaj trebanjska vlada ni mogla dati zagotovila, da se bo situacija spremenila. Romi še vedno ostajajo naseljeni na lastniško in komunalno neurejenih lokacijah z njim lastno kulturo in odnosom do lastnine. Regresivni organi morajo ravnati v skladu z zakonodajo in ni mogoč “trši prijem” do Romov, kot so ga nekateri zahtevali. Tudi dokazani prekrški in zahte- vane kazni ne dosežejo namena, saj če nekdo ničesar nima, tudi nima skrbi, da bi mu kdo lahko kaj vzel. Odborniki so tudi ugotavljali, da je morebiti trebanjska občina “Romom prijazna občina”, za kar ima gotovo veliko zaslug tudi Center za socialno delo, ki ob skrbi za njih pozablja na “navadnega državljana”. Soglasni pa so bili, da je potrebno še naprej razvijati različne oblike usposabljanja Romov, ki bodo lahko v prihodnosti Sejem bil je živ V sklopu “Veselega decembra” je MERCATOR -GRADIŠČE, d.d. Trebnje organiziral v prostorih PC na Mirni Miklavžev smučarski sejem. Pisane in dobro založene stojnice so pritegnile številne obiskovalce naše občine. Sejemske cene so pripomogle, da so potrošniki lahko napolnili Miklavžev koš z igračami, sadjem, sladkarijami, smučarsko opremo ter otroško konfekcijo. Na sejmu je bilo možno tudi prodati ali kupiti rabljeno smučarsko opremo. Smučarski serviser pa je poskrbel, da se bodo smučarji lahko varno in hitro spuščali po belih strminah. Na sejmu je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo otrok. Pod strokovnim vodstvom so se otroci igrali, risali in izrezovali. Svoje izdelke so razstavili v izložbi PC na Mirni. Miklavžev smučarski sejem pa so otrokom popestrile tudi risanke in video igrice. Sejem pa bi ne bil sejem, če na njem ne bi bilo vroče čokolade in sladke medice. Mercatorjevi delavci že z veseljem pričakujemo ponovnega snidenja na novoletnem sejmu od 21. do 24. decembra v popoldanskem času. Miran Jurak Obiskali bodo ostarele in onemogle ŠENTRUPERT. Za božične in novoletne praznike bodo šentru-perski upokojenci obiskali svoje bolne in onemogle člane. Poleg dobrih želja jim bodo ponesli tudi darilca. Pri tej akciji računajo na pomoč Krajevne skupnosti Šentrupert. Janez Platiše Mesec obdarovanj Mirno lahko zapišemo, da je gruden širokogruden. Za otroke še posebej. Kar trije prijazni možje, Miklavž, Dedek Mraz in Božiček se trudijo, vsak v skladu s svojimi navadami in običaji, čim bolj ustreči. Z naključnimi sogovorniki smo poklepetali na to temo. Človek dobi občutek, da so nekatera hotenja v vseh časih enaka. V preteklih in sedanjih. Tudi v prihodnjih naj ostanejo. JOŽE SEBANC posebno še, če dodam, da se v Na miklavžev večler, ki je bil nastavljenem peharju ni nikdar še posebej vznemirljiv, če je nebo zažarelo v rdeči zarji, saj je takrat “Miklavž piškote pekel”, je mama še posebej skrbno pobrisala mizo in potem smo vsak na svojem ujelo kaj več, kot za pest hrušk, jabolk, orehov, suhih češpelj in včasih še kakšne ročno spletene nogavice. Vendar je bilo v tej skromnosti toliko domačnosti, ljubezni in povezo- prispevali k izboljšanju na tem področju. Zahtevali so, da se republiška inštitucija ne sme izmikati reševanju romske problematike in jo prepuščati 12 slovenskim občinam, kjer se ta populacija nahaja. Zaradi tega so odborniki zahtevali, da se romsko problematiko uvrsti kot posebno točko na eno izmed sej republiške vlade in pripravi vsebinska ter finančna izhodišča za reševanje teh problemov, ki presegajo zmožnosti samih občin. Na desnem bregu Mirne polagajo glavni kanalizacijski kanal, na katerega bodo nato priključili posamezne objekte in se priključili na čistilno napravo. Z deli, ki bodo po predračunski vrednosti stala 20 milijonov tolarjev, bodo po predvidevanjih končali v prvem polletju naslednjega leta. Dedka Mraza doživljal kot sestavni del šole, kjer med drugim velja pravilo, da se moraš opravičiti, če vmes poseže višja sila. Po drugi strani pa je Miklavž živel v domačem, družinskem okolju. Vendar ne v konkurenci z Dedkom Mrazom. Mislim, da sta se v praksi kar tvorno dopolnjevala. Medtem ko Dedek Mraz v svoji pedagoški skrbi ni pozabil dvigniti prsta v korist domovine, omeniti Muce Copatarice, lepega vedenja in učenja, pa seje Miklavž bolj posvečal odnosom v družini, medsebojnemu spoštovanju in ljubezni. običajnem mestu pustili svojo skodelo, le oče je vedno nastavil klobuk. Tista noč je bila potem prijazno nemima, saj smo se kar drug za drugim prebujali in hodili gledat, če je že kaj. Srečni glas nas je prebudil proti jutru. Potem smo preštevali piškote, suho sadje, morda bonbončke, včasih celo rožiče... In skoraj pravilo je bilo, da nismo dobili vsi enako. Tisti manj pridni, so dobili po kak piškot manj ali pa rožiča sploh niso dobili in, zanimivo, vsi smo vedeli, zakaj jih je Miklavž kaznoval. Morda je zanimivo tudi to. da je oče poleg darila, ki se ni kaj dosti razlikovalo od otroških, vedno dobil še palico. Ha, ha, trikrat lahko ugibate v kakšne namene! SANDI LESKOVEC Starejši otroci so mi sicer pravili, kdo da je tisti v plašč noči odeti dobrotnik, kateremu sem vsako leto nastavil pehar, toda nagovarjanje ni bilo nikoli toliko prepričljivo, da bi razblinilo vznemirljivost pričakovanja. In kako sem bil potem žalosten, osem ali devet let mi je bilo, ko se mi je nehote odkrila mama! En svet seje podrl. Kaj vem, morda je bil to celo prvi korak k odraslosti, žal grenak, kot vsako razočaranje. Vem. da tako spominjanje zveni grozno patetično, celo nerazumljivo, “ful odštekano”, Krajevna skupnost Šentrupert želi vsem svojim krajanom vesele božične praznike, veliko osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1994 Na Krajevni skupnosti Mirna razmišljajo o oddaji kopalnega bazena pod gradom v najem. Zato bodo na javen način ponudili bazen v najem. valne energije, da ni skopnela v pomladnem soncu, prav gotovo pa več kot v daljinsko vodenih dinozavrih, ki so ta hip v modi, ali pa... o, Miklavž, Do-dek Mraz ali Božiček!, še danes, po dveh letih, mi ne gre v glavo, da si pustil otroku pod jelko kar tisoč mark. Seveda jih je bil vesel. Kaj ne! In mislim tudi, da otrok, ki dobiva taka darila, ne doživi nobenega razočaranja, ko zve. Noben svet se mu ne zruši. Zal zato, ker mu ga nis(m)o pomagali ustvariti. SLAVKO JERMAN Že samo obvestilo, da naj drugi dan pridemo v šolo brez torb, ker nas bo obiskal Dedek Mraz, je bilo darilo. Ponoči je potem še snežilo. Kot naročeno! Pa je bilo menda prelepo, da se ne bi pokvarilo! Res, da so me v šupi čakale nove smuči, vendar nedokončane. Ja, moram povedati, da smo si fantje takrat kar sami izdelovali te napravice in mene je sneg ujel nekako v zadnji fazi. Kaj sedaj? Rešitev je bila presenetljiva: sošolca sem poprosil, naj me pri Dedku Mrazu opraviči. Ta je to razumel in mi po istem sošolcu poslal darilo, seveda z nasvetom, daje na zimo treba misliti poleti! Verjetno se ta anekdotica da razložiti na ta način, da sem MARIJA KUHAR Vse, kar živi z ljudmi v nekem prostoru in času, se spreminja. Tudi običaji. Zato z zanimanjem opazujem Miklavža, kako mu je vedno bolj všeč zunanja podoba. Režiran spektatel. Morda je zanimivo, da kot otrok, živela sem v mestu, Miklavža sploh nisem nikoli videla, čleprav se naše hiše ni izogibal. Večer smo preživeli v svilenem vzdušju pričakovanja, ki ga je vsakokrat opraskalo rožljanje verige pred vrati: bo šel rogati kosmatinec mimo? Je! Zdaj pa hitro spat, da se ne premisli ali pa celo Miklavžu pokaže napačna vrata. Zjutraj sem potem našla darilce na kakem primernem mestu, na primer pod vzglavnikom. Skratka, zelo intimno. Vendar, kot sem rekla, čas prinaša svoje. Pa me ne moti toliko, da se Miklavž ali pa Dedek Mraz sprehajala po mestnih ulicah z vedno bolj hrupnim in bleščečim spremstvom, na koncu koncev je ves svet eno samo gledališče, bolj sem zaskrbljena zaradi raznih dramaturških prijemov, v katerih samo naivnež ne prepozna političnih skomin. To pa ni dobro. Verjemite mi. Klepetal je Stane Peček (S) Moje želje ob novem letu Za novo leto si želim veliko veliko in še več Pozdravljeni, drage krajanke in krajani KS Trebnje počitnic. Želim si, da bi zapadlo toliko snega, da Želimo vam veselo doživetje božiča in da bi vam tovarna za proizvodnjo in predelavo polimerovTREBNJE: bi bilo vse belo in da bi sneg zakril šolo. Ta sneg novo leto 1994 v miru in sožitju prineslo izpolni- v letu 1994 želimo vsem kolektivom veliko poslovnih uspehov, na šoli bi zmrznil in se nikdar več odtajal. tev vaših osebnih in družinskih želja. občanom pa tudi zdravja in osebnega zadovoljstva. Mateja Selak Skupščina in svet krajevne skupnosti SREČNO! OŠ Mirna Trebnje ammm Begunski center na Čatežu zaprt Konec meseca oktobra je bil izseljen in dokončno zaprt zbirni center za začasne begunce na Čatežu, ki se je nahajal v prostorih bivše podružnične šole. Za najem izpraznjenih prostorov, ki jih ne bi smeli prepustiti propadanju, se že dalj časa zanima Ministrstvo za šolstvo in šport, ki jih želi ob sodelovanju Ministrstva za kulturo in Ministrstva za znanost nameniti za različne dejavnosti: za šolo v naravi za osnovnošolce, za mladinske raziskovalne tabore, za naravoslovne in športne dejavnosti. Trebanjska vlada je že navezala stike s pristojnimi ministrstvi. Če bodo pogovori uspešni, bo to priložnost, da bodo nekdanji šolski prostori zopet zaživeli ob malo bolj in malo manj stari mladeži. Na letošnjem sejmu pohištva v Ljubljani jerazstavljal tudi TOM z Mirne in SMER-KO d.o.o. iz Ljubljane (solastnik te firme je tudi g. Tone Kotar z Mirne). Tom se je predstavil s programom oblazinjenega pohištva, SMER-KO pa s prograsmom posteljnih vložkov z lesenimi vzmetnimi letvami ter programom polizdelkov za pohištveno industrijo. Na obeh razstavnih prostorih je bilo veliko obiskovalcev. Temu ustrezni so bili tudi rezultati. Slišali smo, dajenaprimerTOM na sejmu prodal toliko oblazinjenega pohištva, kolikor ga izdela v štirih mesecih. Na razstavnem prostoru je bilo veliko obiskovalcev, med njimi je bilo tudi veliko kupcev. Foto: Rantah Zadnji teden v novembru je Slovenijo obiskalo dvajset predstavnikov francoske Se-cour Catolique. Štirje izmed njih so bivali dva dni na Dolenjskem, kjer so želeli spoznati, s kakšnimi stiskami se srečujemo in kakšne oblike pomoči nudimo ljudem v stiski. Želeli pa so spoznati tudi naše kraje in kulturo. 27.11. je delegacija obiska- la KPD Dob. Gospoda Maver in Reščič sta predstavila populacijo obsojencev in njihov prevzgojni program. Na Hudejah so se srečali z Romi. Kako skrbi država za njih, je predstavila Anica Miklič. Srečanje s sodelavci KARITAS Trebnje je potekalo v medsebojni izmenjavi izkušenj pri različnih oblikah pomoči. Zvečer so bili naši Dob pri Mimi. V Kazensko poboljševalnem domu Dob pri Mimi bodo v naslednjem letu pričeli iz vrtine, ki je globoka preko 70 m, črpati vodo za potrebe Kazensko poboljševalnega doma. Investicija se bo povrnila v enem letu ter v naslednjih letih vsako leto prinesla najmanj 50 tisoč DEM prihranka. Na sliki delavci vrtine v trenutku, ko je iz vrtine brizgnila voda. Foto: Platiše V NOVEM LETU 1994 želimo podjetja (—u a n-HTrmrn lj VREBfllE cy^Sif vsem poslovnim parlnerjemi n občanom občine TREBNJE veliko poslovnih in osebnih uspehov. Obisk sodelavcev francoske SecourCatolique v Trebnjem Ekspozitura SDK Trebnje gostje sprejeti na občini. Dobrodošlico jim je zaželel predsednik IS Jože Rebolj, socialno problematiko in načine reševanja je predstavil sekretar za družbene dejavnosti Milan Rman. Lepoto naših krajev je z diapozitivi in razlago predstavil Marko Koščak, ogledali so si tudi šentrupertsko cerkev in galerijo naivcev v Trebnjem. Ogledali so si tudi Trimo. V nedeljo jih je pri maši pozdravil trebanjski župnik Janez Celar, gostje pa so predstavili francosko Secom Catolique. Popoldan so bili na obisku v Novem mestu, si ogledali Kopitel in prostore novomeške KARITAS. Zadnje dneve bivanja pri nas so nadaljevali v Ljubljani, kjer je potekal strokovni del s predavanji o delu z zaporniki, o organizaciji počitnic otrokom iz družin v stiski, o opismenjevanju starejših, o pomoči otrokom z učnimi težavami. V prostem času so si ogledali zasneženi Bled, Bohinj in Ljubljano. Na skupnem zaključku v Ljubljani so analizirali svoje vtise z obiska. Bili so navdušeni nad toplimi sprejemi v trebanjski občini, nad skrbjo in zavzetostjo občine za reševanje socialnih programov, nad projektom Trebnje-Zdravo mesto in nad lepoto naših krajev. Svoje vtise in spoznanja bodo prestavili v francoskih sredstvih javnega obveščanja. Vsem gostiteljem se zahvaljujem, ker so “odprli svoje srce” in si vzeli čas za francoske sodelavce (KARITAS) Secom Catalique. A.N. v novih prostorih Ekspozitura SDK možnosti. Trebnje je bila ustano- SDK se je zato vljena 1. septembra vključila v gradnjo no-1982 in je do nedavno vega trebanjskega po-poslovala v prostorih slovno stanovanjskega stare osnovne šole v niza na Gubčevi ulici. V Trebnjem. mesecu oktobru se je s Zaradi živahne gospo- priložnostno slovestno-darske dejavnosti treba- stjo SDK Trebnje tudi njske občine se je kma- uradno preselila v nove lu srečala s pomanjkanjem prostorov, razvoj pa je narekoval tudi ustreznejše trezorske zmogljivosti, dodatno varnost, sodobne telekomunikacijske povezave in računalniške Samoprispevek v KS Trebnje ni uspel Krajanke in krajani KS Trebnje so se v nedeljo, 7. novembra, odločali o uvedbi samoprispevka. 78,8% krajanov seje udeležilo glasovanja, od tega je za uvedbo samoprispevka glasovalo 39,25%, proti pa jih je bilo 39,10%. V skladu z zakonom o referendumu bi za uvedbo samoprispevka bilo potrebno več kot 50% glasov vseh volilnih upravičencev krajevne skupnosti. Skupščina KS Trebnje bo na svoji decembrski seji razpravljala o programu v letu 1994, ki ga bo mogoče realizirati z razpoložljivim denarjem, zbranim od nadomestila stavbnih zemljišč in drugih virov. prostore. Trenutno opravlja storitve za 243 pravnih oseb, od katerih jih je 17 v družbeni, 7 v mešani in 2 v zadružni lastnini, ostala pa so podjetja v zasebni lasti. Preko ekspoziture teče tudi plačilni promet za tri menjalnice, vse krajevne skupnosti v trebanjski občini in društva. Večji in sodobno opremljeni prostori so gotovo pomembna pridobitev za kvalitetno uslugo vsem uporabnikom. Upokojenci razvili nov prapor ŠENTRUPERT - Upokojenci iz Šentruperta so po enaindvajsetih letih (pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Šentrupert) razvili nov društveni prapor. Razvil ga je ing. Franc Bartolj, predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert. Denar za prapor s trakovoma so prispevali Lovska družina in Marija Sevšek iz Šentruperta, 14 botrov in 97 posameznikov, ki so dali denar za ravno toliko žebljičkov (pravijo jim tudi li-pice). Prizadevni predsednik društva Peter Ravnikar je tudi povedal, daje to prvi novi upokojenski prapor v občini Trebnje. Janez Platiše Predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert ing. Franc Bartolj izroča prapor Antonu Skušku, praporščaku Društva upokojencev Šentrupert. Foto: Platiše Pogovor s Tonetom Fortuno »Dejanja močnejša od besed« Tone Fortuna, kmetovalec z Malih Dol pri Stehanji vasi, odbornik v občinski skupščini, član občinskega upravnega odbora SLS, predsednik skupščine KS Veliki Gaber, predsednik gasilskega društva, član upravnega odbora KZ Trebnje... j e človek, ki ljudi animira z delom in ne z besedami; je človek, ki ne zna reči “ne”, kadar gre za delo, zato se v njegovem okolju: “To bo naredil Fortunov Tonček” sliši kot pregovor. Potrjuje ga tudi njegovih 2000 opravljenih delovnih ur pri izgradnji doma krajevne skupnosti v Velikem Gabru. Bi za začetek komentirali gospodarstvo in t.i. kapitali- strpni, pričakujejo več, kot jim čisto konkretnem - tudi fi- neuspeh referenduma za samoprispevek za dom za stare občane? Med kmeti velja, kot lahko razberem iz pogovorov, takole mnenje: toliko sem naredil -hlev, silos, nakupil stroje - zdaj bi pa moral za nagrado v dom. Druga stvar med kmeti pa je prevelika in neenakomerna obremenitev pri zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Tisti, ki imajo na primer pokojnino, ne plačujejo ne prispevka zdravstvenega ne pokojninskega zavarovanja. Lažje je glede tega tudi tistim, ki niso zaposleni samo na kmetiji, ampak so še v službah. Bilo bi bolj prav, če bi se te obremenitve porazdelile enakomerneje na vse lastnike zemlje. Bili ste delegat v občinski skupščini leta nazaj in ste odbornik tudi po zadnjih volitvah. Opažate v delu in odločanju kakšne bistvene razlike? Zdi se mi, da ni velike razlike, ker imamo še vedno stari tridomni parlament. Ampak vendarle je parlament strankarsko razčlenjen, če tako rečem. No ja, prineslo je to več svobode izražanja tastnih stališč, kot je bilo prej. Če si imel včasih preveč drugačno mnenje, si ga težje izrazil, ker so te kmalu označlili, da nisi za tisti sistem in so te izločili. Vaša pričakovanja so bila najbrž večja in drugačna? Pričakoval sem več sprememb, saj nismo spremenili tako rekoč nič. Uprava je ostala enaka, v njej isti ljudje. V čem konkretno ste pričakovali spremembe? Pričakoval sem spremembe pri čisto enostavnih rečeh: da se bodo vasem vrnila stara imena, da poimenovanja ulic ne bodo tako enostransko vezana le na NOB. Ampak te so vendarle samo zunanje, “fasadne” reči. Verjetno ste pričakovali spremembe v globljem življen-skem smislu? Več sem pričakoval sprememb v gospodarstvu, več od privatne iniciative, več delovnih mest. Zdaj se pa v marsičem kaže drugače: gospodarstvo stagnira, delovnih mest je manj. Morda mnogi l judje niti niso imeli celovite predstave, kaj pomeni prehod na tržno stični sistem? Najbrž res ni bilo prave predstave. Vendarle pa je bila sprememba potrebna. V socialističnem sistemu se je preveč delilo. Predvsem pa se je preveč delilo zabušantom. Prav je, da se nagradi dobro tistega, ki dobro dela in dobro naredi. Bolj pa bo prišla do izraza tudi lastnina in obračanje kapitala. To vidimo že v družini: kdor ima denar, tisti je gospodar. To bo pripeljalo tudi do večjih razlik med ljudi, kar pa ni narobe. To je lahko spodbuda k večji iniciativi, boljšemu delu, večji morali do dela. Prejšnja uravnilovka ni bila stimulativna. Vsekakor pa bo potrebno več samoiniciativnosti ljudi, tudi pri zaposlovanju. Se vam zdi, da smo Slovenci sposobni tako imenovane sprave in sposobni preseči razne drobnjakarske delitve? Mislim, da se bomo morali navaditi na različnosti, ker bomo sprevideli, da delitve ne peljejo nikamor. Toda za to mora biti pripravljenost in volja pri vseh straneh. Treba bo bolj uresničevati staro krščansko načelo: odpuščanje. Kako to problematiko vidite oz. doživljate v našem okol ju? Se vam zdi, da so delitve večje ali manjše, kot jih zaznavamo na vseslovenskem nivoju? In: ali je v občinski skupščini tudi tako pestro kot npr. v republiški? Včasih je tudi pri nas precej pestro, čeprav mislim, da so odborniki na splošno strpni, pojavi pa se tudi kakšen ekstrem. Mislim, da se vse stranke borijo za izboljšanje razmer, samo da vidi vsaka svojo pot, ki vodi do istega cilja. Se torej ne bojite, da bi, kot pravi Cankar, pod krinko boja za narodov blagor nekateri skrivali svoje ozke zasebne interese? Mislim, da bodo volilci to prepoznali in volili ljudi, ki imajo za sabo kakšne rezultate, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Ste tudi član občinske komisije za denacionalizacijo. Kako le-ta poteka v naši občini in kakšni problemi se pojavljajo? Strokovni delavci se trudijo, da bi rešili čimveč primerov. Upravičenci do vračila premoženja pa so pogosto ne- EWI Mercator - Kmetijska zadruga Trebnje Vesel božič in srečno v novem letu 1994 želimo članom, kooperantom in vsem občanom. Se priporočamo za obisk v naših prodajalnah! zakon zagotavlja. Včasih mislijo, da se o čem sklepa na občinski ravni, čeprav zadevo opredeljuje državni zakon. Če želimo biti pravna država, se bo zakonov treba držati, ne pa zadeve reševati, kot se komu v danem trenutku zdi, kot je kdaj v preteklosti morda že bilo. Naj večja ovira pri hitrejšemu reševanju je, da upravičenci prihajajo pogosto brez osnovnih informacij o parcelah, ki naj bi jim bile vrnjene. Kako gledate na vračanje zemlje lastnikom, ki se ne ukvarjajo več s kmetijstvom? Zemljo naj dobijo tisti, ki jim je bila po krivici odvzeta. Ne mislim, da bi morala ta zemlja ostati neobdelana. Dajala se bo pač v najem. Tudi dilema, ali vračati zemljo Cerkvi ali ne, se mi zdi brezpredmetna. Gozdove bo na primer Cerkev lahko dala v upravljanje gozdnim gospodarstvom, če bodo le-ta storitve opravljala po ustrezni ceni. Včasih je slišati bojazen, da se bo neracionalno izkoriščalo gozdove, ki jih bodo dobili ljudje, ki niso več kmetje. Ta bojazen je popolnoma odveč. Stroški spravila lesa so tako visoki, da če ne bo lastnik sam opravil te storitve, ne bo imel nobenega zaslužka od posekanega lesa, posebej še, če gre za odročne gozdove. Delate tudi v organih svoje krajevne skupnosti Veliki Gaber. Kaj pa pričakujete od nove takoimenovane lokalne samouprave? Težko je reči, ali naj bi Veliki Gaber bil občina ali ne, ker še ni izdelanih meril. Če bo treba vzdrževati v občini šolo, zdravstveni dom, policijsko postajo, taka majhna občina ne bo mogla funkcionirati. Če pa naj bi obveljala varianta, po kateri naj občina ne bi imela veliko več pristojnosti kot današnja krajevna skupnost, razen da bi pobirala denar za svojo infrastrukturo, potem bi z enim profesionalnim delavcem taka občina lahko delovala. V velikih občinah se obrobne kraje lahko kaj hitro prezre. Je pa lažje zajemati iz velike vreče... V svojem okolju veljate za človeka, ki postavlja v ospredje delo za skupnost, vendar ne samo pri organizacijskih zadevah, ampak pri žičnem delu. Gotovo vas pri tem vodijo določena načela, da ne rečem kar posebna življenjska filozofija. V teh vseh svojih letih sem spoznal, da se samo z besedami stvari ne premikajo. Vedno mora biti nekdo, ki prime za delo in da zgled. Ko smo v Velikem Gabru začeli graditi stavbo krajevne skupnosti, je bilo najprej treba izkopati temelje. Dogovorili smo se, da bomo prišli iz vseh vasi. Iz nekaterih vasi so res prišli, videli, da ni nikogar tam, ki bi delal, in z lopatami ter krampi na ramah odšli. Ko se nas je nekaj iz naše vasi lotilo dela, so prišli še drugi. Dejanja pač najbolj vlečejo. Prav tako je bilo pri obnovi cerkve na Gombišču, pri obnovah cest. pokopališču, pri telefoniji. Načrti za pokopališče so čakali 20 let. Ko so videli, da vozim kamenje, so prišli še drugi. Ampak tako agilnost morda včasih ljudje malo tudi izkoriščajo. Slišal sem, da ča je treba opraviti kakšno delo, rečejo: To bo pa Fortunov Tonček naredil. Ali pa je to slišati že kot pregovor? No, včasih slišiš od koga tudi, bogve kako služim s tem. Vedno pa si mislim, gotovo ne mislijo vsi ljudje tako. Ker smo pred novim letom, bi vas še vprašal: kakšne so vaše želje? Predvsem želim zadovoljstvo in srečo ljudem. Za to pa si mora prizadevati vsak sam. Najbolje se je ravnati po načelu: Pomagaj si sam pa ti bo še Bog. Dobro se je zavedati, da niso pomembne samo materialne dobrine, ampak so pogosto pomembnejše duhovne. Pogovarjal se je Ivan Gregorčič Protest proti omejevanju štipendiranja Poslanec ljudske stranke Alojz Metelko je v državnem parlamentu protestiral proti omejevanju štipendiranja. V naši državi prihaja z gospodarsko krizo, z lastninskim preoblikovanjem in drugimi spremembami do vse večjega razslojevanja družbe. Omejevanje zaposlovanja, povečanje nezaposlenosti, socialni problemi in negotovost, zniževanje standarda so samo nekateri problemi, s katerimi se soočamo danes. Ob vsem tem pa tudi država omejuje sredstva na številnih področjih. Zal tudi tam, kjer bi to od nje najmanj pričakovali in si želeli, to je pri štipendiranju. Tako je bilo v šolskem letu 1993/94 v dolenjski regiji odobrenih samo 43% vlog za dodelitev štipendij. Vzrok temu so merila za podeljevanje, ki kot pogoj za pridobitev štipendij postavljajo sorazmerno nizek cenzus, na drugi strani pa katastrski dohodek kmečkih gospodarstev množijo s količnikom 22. Slednje praktično pomeni, naj bi povprečna trebanjska kmetija ustvarila okoli 5000 DEM katastrskega dohodka mesečno. Gospodom iz Ljubljane, ki kreirajo štipendijsko politiko, bi svetovali, da si ogledajo, s kakšno muko in trudom naš kmet preživlja sebe in svojo družino in ali se v njegovem gospodarstvu mesečno resnično obračajo tisoči mark. Ob takšni politiki se najbolj zmanjšujejo možnosti šolanja za otroke kmečkih in polkmečkih družin ter vseh, ki imajo sicer nizke družin- ske dohodke, toda po merilih ministrstva za delo, družino in socialno skrbstvo še vedno previsoke za upravičenost do štipendije. Proti temu je protestiral poslanec ljudske stranke Alojzij Metelko in postavil poslansko vprašanje v zvezi s priznavanjem pravic do štipendij. Zahteval je, da se zniža kriterij katastrskega dohodka, pri njegovi odmeri pa je potrebno upoštevati tudi sušo, ki je že drugo leto zapored prizadela naše kmetijstvo. Alojzij Metelko je o problematiki štipendiranja in o neustreznih merilih seznanil tudi trebanjsko občinsko skupščino, ki je sprejela sklep, da bo zahtevatala spremembo kriterijev štipendiranja na ustreznih republiških inštitucijah. Vsi se zavedamo in priznavamo, da nas lahko le novo znanje in nenehno izpopolnjevanje že pridobljenega znanja popelje v gospodarsko učinkovito in s tem socialno stabilno družbo. Ob tem je toliko bolj nerazumljivo ravnanje ministrstva, ki z restriktivno politiko štipendiranja pred nosom zapira vrata šol in fakultet precejšnjemu delu mlade generacije. Upamo, da to ne pomeni, da se je vlada kljub svojim velikim in glasnim besedam o potrebnosti znanja odločila za politikantsko filozofijo, da je pač najlaže vladati neuki množici. Milan Rman Srečno 1994 vam želi vaša DANA! Da bo vaše zadovoljstvo popolno, na Silvestrovo nazdravite z Daninimi pijačami! Vesele božične praznike in srečno Novo leto ter obilo delovnih uspehov vsem občankam in občanom občine Trebnje želi SLS podružnica Trebnje Novoleto IM na praznovanje, na police in piškote. Najbolj.sem vesel čakanja novega leta, kadarJe po televiziji kaj zanimivega. A vseeno se najboijvrseliMjecli.ki te zvabijo za mize. S Milja Košič OS Mirna KOMUNALA TREBNIE po. Vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in delovnih uspehov v novem letu 1994 Komunala Trebnje Vesel božič in srečno novo leto 1994 vam želi TOM* TOVARNA OPREME d.d. MIRNA 68233 MIRNA rnsMomov Rezultati glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za izgradnjo doma starejših občanov v Trebnjem Referendum se je izvajal 7.11.1993 (xT7. do 19. ure na 73 glasovalnih mestih. Povečanje števila glasovalnih mest od zadnjih državnih volitev je narekovalo dejstvo, daje potrebno glasovalna mesta čim bolj približati glasovalnim upravičencem. Glasovanje pa je potekalo tudi na predčasnem glasovalnem mestu v času od 3.11. do 5.11.1993 od9. do 17. ure v prostorih občinske stavbe. Skupno število glasovalnih upravičencev je bilo nekaj manj kot 13.000, od 30 do 500 volilnih upravičencev za posamezno glasovalno mesto. Skupna udeležba na vseh glasovalnih mestih je bila 74,27%, za samoprispevek je glasovalo 42,24%, proti samoprispevku je glasovalo 30,55%, neveljavnih glasovnic je bilo 1.48%. 100% udeležbo so imela naslednja glasovalna mesta: Cirnik, Vrhtrebnje, Grm, Dol. Medvedje selo, Škovec in Iglcnik. Zelo dobra udeležba, to je preko 90% je bila na: Mali Loki, Repčah. Vini Gorici, Dečji vasi, Razborah, Zabu-kovju. Dol. Jesenicah, Dobravi in na glasovalnem mestu Korita. Najslabšo udeležbo pa so imela naslednja glasovalna mesta: Šentrupert I, Veliki Gaber, Šcntlovrcnc, Mirna I in Mirna n ter Račje selo. Največ volilnih upravičencev (preko 80%) se je za samoprispevek izreklo na glasovalnih mestih Grm in Cirnik, nad 70% pa še na Hra-stnem in na Iglcnku. Največ glasovalnih upravičencev, ki so se udeležili glasovanja in se opredelili proti samoprispevku, pa beležimo na glasovalnih mestih: Dobrava, Bruna vas, Korita, Mala Loka, Dol. Medvedje selo, Dečja vas, Stehan-ja vas, Zabukovje, Dol. Jesenice, saj se s samoprispevkom za dom starejših občanov v občini Trebnje ne strinja preko 50% glasovalnih upravičencev. Od 73 glasovalnih mest (če ne štejemo še predčasnega glasovanja) se je za samoprispevek izjasnilo le 27. Od 16 krajevnih skupnostih pa 7. Najslabšo udeležbo so zagotovili krajani KS Račje selo. Najslabše rezultate pa KS Šentlovrenc, Mokronog in Vel. Gaber. Analizo neuspelega glasovanja za uvedbo samoprispevka za izgradnjo doma starejših občanov v občini Trebnje prepuščamo drugim, za to poklicanim. Dejstvo pa je, da se je od 12.843 glasovalnih upravičencev zglasilo na glasovalnih mestih kar 9.539, od katerih se je za samoprispevek izreklo 5.425 proti pa 3.924 glasovalnih upravičencev. Glasovanje po krajevnih skupnostih ČATEŽ DOBRNIČ DOL. NEM. VAS KNEŽJA VAS MIRNA MOKRONOG RAČJE SELO SELA PRI ŠUMBERKU SVETINJA ŠENTLOVRENC ŠENTRUPERT ŠTEFAN TREBELNO TREBNJE TREBELNO TREBNJE VELIKA LOKA VELIKI GABER i i i i i i 11 I 11 11 [ ITT I I I I IT n m i m n MII I I 11 1 m ri 111 n 11111 i 111111 h 11 m 111 n 1111111 n h 111 m n 1111111 rm 79,71% 54,00% 22,00% 89,57% 34,35% 52,34% 80,88% 46,40% 32,44% 86,62% 50,84% 32,44% 66,74% 34,38% 31,47% 65,20% 30,56% 34,25% 57,36% 37,36% 20,00% 76,10% 55,30% 20,35% 80,55% 50,69% 25,00% 57,48% 28,54% 27,33% 76,18% 41,68% 32,93% 81,58% 55,24% 24,55% 72,72% 37,92% 31,30% 80,37% 53,76% 25,50% 72,72% 37,92% 31,30% 80,37% 53,76% 25,50% 91,06% 50,62% 39,95% 59,70% 32,40% 24,64% SKUPAJ 74,27% 42,24% 30,55% LEGENDA: l I l l l l M l l l l ll UDELEŽBA ZA samoprispevek PROTI samoprispevku »Po bitki smo vsi generali« Odborniki trebanjske skupšine so na svoji novembrski skupščini spregovorili tudi o neuspelem občinskem referendumu za dom starejših občanov. Na trenutke zelo ostra in polemična razprava je skušala poiskati vzroke za neuspeh referenduma. Odborniki so kot vzrok navajali zastarelo zakonodajo o referendumskem glasovanju, z diskusijami o novih občinah še okrepljene lokalizme večjih krajev trebanjske občine, neustrezno določen čas, saj so bili občani obremenjeni s številnimi položnicami in zre-voltirani zaradi velikega števila negativnih odločb za dodeljevanje štipendij, pogrešali so zbore krajanov, socialne stiske, zaradi katerih se ljudje ne odločajo več za samofinanciranje objektov, za katere menijo, da bi jih morala zgraditi država z denarjem, ki ga dobi z davki; mnogi občani so si zastavljali vprašanje o lastninjenju doma, čeprav je seveda popolnoma jasno, da je dom starejših občanov javna lastnina -kot šola, vrtec ali zdravstvena ambulanta in ga torej ne more polastniniti nobena takšna ali drugačna “mafija". Res pa je, da je bilo to mogoče premalo pojasnjeno. Zupan Ciril Pungartnik je menil, da seje “po bitki’’ nesmiselno iti lov na čarovnice in iskati krivca, saj je vsak po svojih močeh in z dobrim namenom skušal prispevati k uspešnemu referendumu. Odborniki so razpravo zaključili z ugotovitvijo, da referendumski “glas ljudstva" ne pomeni, da ne želimo doma, temveč da naj se ta skuša graditi s takim financiranjem, kot so se do sedaj gradili domovi: večinski del iz državnega proračuna. Zadolžili so trebanjsko vlado, da do prihodnje seje naredi točen izračun, kakšno bi bilo razmerje obveznosti med občino in državo. Na tej podlagi bodo razpravljali o nadaljni usodi doma starejših občanov v Trebnjem in zahtevali od države ustrezen delež sredstev v prihodnjih letih. M.R. Moja novoletna želja Ob novem letu si želim da, skozi vse leto ne bi bilo gorja na svetu, lakote in preganjanja. Naj bi bili vsi ljudje enakopravni ne glede na raso, spol ali v kateri državi živimo. Brigita Anžoh OŠ Mirna #" i ' : :%- n Demokratska stranka občine Trebnje DEMOKRATI želi vsem občankam in občanom v Novem letu 1994 obilo delovnih uspehov, sreče in zdravja. Opravičilo V zadnji številki GLASILA OBČANOV je v člankih “Dom je potreba, možnost in zaveza” in “Ne za zasluge, za naše občane gre” prišlo do zamenjave lastnoročnih podpisov avtorjev, predsednika skupščine in izvršnega sveta. Za zamenjavo se opravičujemo. Zaradi stiske s časom se nam je v zadnjo številko vrinilo tudi nekaj nelektoriranih člankov, za kar se opravičujemo. UREDNIŠTVO GlMMm Trebanjski projekt zdrava občina vzbudil pozornost Trebanjska občina je na sejmu “Mini Paracelsus” na Ptuju predstavila svoj projekt zdrave občine oz. občina dobrih medčloveških odnosov. Sekretariat za družbene dejavnosti občine Trebnje je ob koncu leta 1991 sprožil pobudo za pripravo ukrepov na socialnem področju, ki bi izhajali iz ugotovljenih socialnih problemov in dosedanjih strokovnih spoznanj za njihovo reševanje. Ideja se je ob sodelovanju priznanega strokovnjaka na socialnem področju in našega rojaka dr. Jožeta Ramovša razvila v projekt “Trebnje zdrava občina” s podnaslovom “Občina dobrih medčloveških odnosov”, ki ga je potrdila in sprejela v letu 1992 tudi trebanjska skupščina. Glavna naloga projekta je oživitev funkcije družine za ustvarjanje dobrih medčloveških odnosov in razvijanje funkcij za zdravo in trdno življenje. Ljudje naj bi skrbeli za zdrav način življenja, se usposabljali za osebno odgovornost. Trebanjska občina seje s svojim specifično socialno obarvanim projektom pridružila slovenski na- cionalni mreži zdravih mest, ki jo sestavljajo še Maribor, Celje, Ljubljana, Nova Gorica in Ptuj. Na sejmu “Mini Paracelsus” je g. Milan Rman predstavil osnovno idejo, ki jo razvijajo v Trebnjem za zdravo življenje, in posamezne projekte, ki so že bili realizirani kot: odprti telefon, družinski dan, tabor za nadarjene učence, raziskava o boleznih srca in ožilja, okrogle mize idr. Glede na usmeritve in vsebino projekta je bila na srečanju mreže zdravih mest izražena pobuda, da se projekt predstavi tudi v tujini. Takšen odziv je prav gotovo vzpodbuda za nadaljnje delo. Zavedati se je treba, da bo občina Trebnje lahko področje turizma, gospodarske in socialne prosperitete samo, če bo lahko postala tudi občina urejenih in dobrih odnosov med posamezniki, socialnimi skupinami in v družinah, v zdravem in čistem okolju. Milan Rman it I '1 » X ii&ippN ..................................- • Prijeten kotiček za šolarje V občini Trebnje je bila letos kot največja investicija na področju šolstva izvedena^ preureditev podstrešja OŠ v Velikem Gabru za potrebe šolske knjižnice in male šole. Ob začetku šolskega leta 1993/94 so učence in učenke lepo zložene knjige na knjižnih policah že kar same vabile k branju. Svetli in prijazni prostori podstrešja pa nudijo tudi prijeten kotiček za nadobudne male šolarje. Foto: J. Platiše Ko otroci peljejo starše na izlet Naši otroci, ki hodijo v vrtec, preživijo z vrstniki in vzgojiteljico dnevno več časa kot s starši, brati in sestrami. Na žalost pa v večini primerov starši komaj poznajo vzgojiteljico in varuhinjo, kaj šele otroke, s katerimi njihov otrok preživlja dolge dopoldneve. Zato smo starši otrok skupine ribic vrtca v Trebnjem predla- gali, da bi se večkrat srečali z otroki. Vzgojiteljica Lojzka Marinčič je razumela našo željo. Ob pomoči staršev je organizirala piknik v oktobru. Vabilu se je že tedaj odzvala večina staršev in otrok. Otroci z mamicami in vzgojiteljico smo šli peš na Vrhtrebnje k lovski koči, kjer so nas očetje postregli z dobrotami, ki sodijo na piknik. Mamice so doma napekle sladice in celo iz Zmajčkovega butika smo dobili pravo družino sladkih ježkov. Ob družabnih igrah, v katerih so najbolj uživali naši mali šolarji, smo starši spoznavali svoje otroke tudi s tiste “vrtičkarske” strani. Izginjale pa so tudi zadrege med starši. Ob tabornem ognju pozno popoldne smo vsi ugotavljali, da smo skupaj preživeli nepozaben dan. Škoda bi bilo, da bi bil zadnji. Naši otroci so na pobudo g. Lojzke pridno risali in pošiljali risbice na naslove podjetij s prošnjo, naj jim pomagajo zbrati nekaj denarja, da bi si lahko šli v tehnični muzej Bistra ogledat gozdne živali, o katerih so govorili v mali šoli vso jesen in stare avtomobile, ki jih tako radi gledajo na slikah. Njihovemu vabilu so se prijazno odzvali v Gredi Mirna, v Zavarovalnici Triglav in Dolenjski banki. Tako so zadnjo novembersko soboto otroci nas starše peljali na izlet. V tehničnem muzeju so bili kljub mrazu veselo neugnani in izza oglov prostranega gradu je bilo to dopoldne slišati: “Joj mami, poglej! Očka, si videl?” Čudili so se turbini, kjer nastaja elektrika, strojem, ki so včasih tkali blago. Najbolj pa so jih očarale razstavljene gozdne živali. In seveda avtomobili. DS mamam Ogled severnoitalijanskega sadjarstva Sadjarsko društvo Slovenije je ob koncu junija izvedlo strokovno ekskurzijo v severno Italijo. Ob ogledu nasadov češenj, breskev, marelic in aktinidij v pokrajini Emilia - Romania smo naše mišljenje o potrebnosti prostranih površin za preživetje na kmetiji popolnoma spremenili. V tej italijanski pokrajini so večinoma kmetije velike 2 do 3 ha. Te kmetije se ukvarjajo izključno s sadjarstvom, z gojenjem češenj, breskev, marelic, sliv in jagod. Gostitelji so nam zatrdili, da so te kmetije čiste, torej da noben član kmetije ni zaposlen izven kmetije. Že bežen izračun stroškov in vrednosti pridelave na taki kmetiji nas je prepričal, da res nobenemu članu družine ni treba iskati zaslužka drugje. Če primerjamo njihovo z našo ceno delovne sile ugotovimo, da je pri naših sosedih osebno delo cenjeno vsaj štirikrat višje. Prav bi bilo, da bi še večkrat in čimštevilneje obiskovali naše sosede in se poskušali pri njih tudi česa naučiti. Ob vprašanju, zakaj mi ne poskušamo prodreti na njihov trg ob občutno nižji ceni delovne sile, je večina udeležencev ekskurzije ugotovila, da Italijanom nikakor ne moremo konkurirati v kvaliteti. Torej nas čaka še veliko dela. Janko Sirec Prepevali ostarelim v Novem mestu 18. oktobra smo člani trebanjskega cerkvenega mešanega pevskega zbora pod vodstvom organistke Betke Šilc pripravili varovancem novomeškega doma za ostarele večerni koncert cerkvenih in narodnih pesmi. Upamo, da smo v varovancih doma ob pesmih in pogovoru pustili kanček iskrene človeške topline in ljubezni. S.Sitar Kapela Pavla Glavarja v Lanšprežu je letos dobila z obnovljenim zvonikom novo podobo. Zagotovljena pa so tudi sredstva za nadaljevanje obnovitvenih del v letu 1994. (Foto: J. Platiše) AIDS grozi - kaj še čakamo? Verjetno je v minulih dneh le malodko spregledal zgoraj napisano geslo, ki se je pojavljalo v vseh sredstvih javnega obveščanja in ki zre na nas z velikih oglasnih panojev ob cestah tudi v naših krajih. Zaradi silovitega širjenja nove bolezni so se pred šestimi leti strokovnjaki z vsega sveta dogovorili, da prvi decembrski dan proglasijo za Svetovni dan aidsa. Z virusom HIV je okuženih že 14 milijonov, obolelih pa 2,5 milijona ljudi. Menijo, da se vsak dan na novo okuži 5000 ljudi. V Sloveniji je stanje razmeroma ugodno, vendar se tudi pri nas število okuženih in obolelih iz leta v leto povečuje. Do letošnje jeseni je za aidsom zbolelo 30 ljudi in od teh jih je 20 že umrlo. Odkritih je še 47 okuženih oseb. Razumljivo je, daje okuženih več, saj so znani le podatki o preiskovanih osebah. Virus HIV se pri okuženem človeku nahaja v krvi, semenski tekočini in nožnični sluzi. Do okužbe tako lahko pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo in preko okužene krvi. Virus se na otroka lahko prenese tudi od okužene matere že med nosečnostjo, pri porodu ali po njem z dojenjem. V Sloveniji okužba s krvjo za transfuzije ni mogoča, saj se vsa zbrana kri skrbno preverja in testira. Najbolj nevarno je izmenjavanje injekcijskih igel pri intervenoznih uživalcih mamil. Medicinski instrumenti, ki se takoj po uporabi na bolniku zavržejo in sterilizacija predmetov, s katerimi se posega v človeško telo, sta jamstvo za varnost pred okužbo pri zobozdravniku ali zdravniku. Virus HIV zunaj človekovega organizma ne preživi, zato se ni mogoče okužiti pri- običajnih socialnih stikih (pogovarjanje, rokovanje, nežno poljubljanje, objemanje). Ne prenaša se preko jedilnega pribora, kozarcev, brisač, hrane, vode, denarja ali kljuk. Spolni odnosi imajo veliko vlogo pri širjenju in obvladovanju bolezni. Vsi programi za boj proti aidsu poudarjajo potrebo po spremembi človekovega vedenja, po vami in odgovorni spolnosti. Kondom naj bi po mnenju strokovnjakov preprečeval okužbo pri spolnem odnosu. Popolnoma vami spolni odnosi so odnosi z enim samim, neokuženim in zvestim partnerjem. Varovanje pred infekcijo z virusom HIV je edini način, da se aidsu izognemo. Izbiraj in odločaj se pravilno! Posredujemo telefonsko številko za anonimno in brezplačno testiranje krvi glede okužbe z virusom aidsa: Mikrobiološki inštitut Ljubljana Tel.: 061-140-30-42, int. 398. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE Število rojenih, umrlih in poročenih leta 1993 do 30.11.1993 v občini Trebnje Rojstva Smrti Poroke doma bolnica doma bolnica 1. Trebnje 1 56 18 22 28 2. Mokronog 15 11 10 - 3. Trebelno 19 18 10 - 4. Dobrnič 22 14 13 - 5. Veliki Gaber 19 11 10 - 6. Šentrupert 19 10 8 - 7. Mirna 29 6 12 - 8. Velika Loka 20 11 15 - Skupaj 1 199 99 100 28 Kurilne naprave V tem sestavku bi želel opozoriti na varnostne probleme pri uporabi majhnih kurilnih naprav, katerih toplotna moč ne presega 50 kW (po starem 43000 KcalAi) in se uporabljajo pri ogrevanju stanovanj ter za centralno ogrevanje individualnih stanovanjskih hiš. V trgovinah je danes mnogovrstna ponudba kurilnih naprav. Vse te naprave imajo ustrezne certifikate terna-vodila za montažo in uporabo, ki se jih je potrebno nujno pridrževati, da bo zagotovljena varnost in čimboljši izkoristek. Za zahtevnejše naprave - kotli za centralno ogrevanje, kamini in podobno - dobimo strokovnjaka, ki nam bo opravil še ustrezne meritve in svetoval dodatne ukrepe. Manjše peči ponavadi postavimo sami, pri čemer pa pogosto delamo napake. Tudi te naprave so nevarne za požar in ob slabem izkoristku za prekomerno količino nevarnih plinov v ozračju. Pri postavljanju moramo paziti vsaj na minimalni odmik od gorljivih delov druge opreme. V primeru, da to ni možno, je potrebno ločitev izvesti z dodatno toplotno težko prevodno in negorljivo plastjo. Druga kritična točka pri postavljanju peči je povezana z dimno cevjo. Najbolj vama je direktna priključitev na dimnik, kar pa nekoliko zmanjša izkoristek. Načeloma so dopustne pločevinaste dimniške cevi v dolžini do 1 m, z največ dvema kolenoma, s tem da je odmik od gorljivih delov opreme vsaj 30 cm. Paziti moramo tudi pri sami uporabi peči. Uporabljajo se lahko le kuriva, ki so za določeno vrsto naprav predpisana. Poškodovane dele je potrebno takoj zamenjati. Posebno skrb pa je treba nameniti izpadanju žerjavice in zaščiti gorljivih tal z ustrezno ne- gorljivo podlago. Doma narejene provizorične peči, ki se uporabljajo v kakšnih manjših in pomožnih prostorih, so požarno nevarne in nedopustne. Poskrbeti moramo, da so dimniki v gradbenem smislu nepoškodovani in ne preobremenjeni s količino in toplotno vrednostjo dimnih plinov. V celoti morajo biti ometani, na nj ih ne smemo pritrjevati gorljivih predmetov, od lesenega ostrešja pa mora biti zagotovljen vsaj minimalen odmik. Vsak dimnik mora imeti urejen pristop do čiščenja, in sicer preko dimniških vratič v kleti in na podstrešju ali možnim dostopom na streho. Dimniška vratca morajo biti dvojna, kovinska in se morajo tesno zapirati. Za boljši izkoristek peči mora biti dobro zatesnjena tudi odprtina pri priključku dimniške cevi v dimnik. Dimniške cevi direktno na prosto preko oken ali odprtin v steni niso dovoljene. Za varno in čimboljšo uporabo je potrebno kurilne naprave in dimnike redno čistiti: v času delovanja pri trdih gorivih vsaka dva meseca, pri tekočih gorivih pa dvakrat letno. Pregled, meritve in nastavitve kurilnih naprav in di-movodnih napeljav za boljšo varnost, izkoristek in vlek, naj bi se opravljali enkrat letno. Tako dimnikaiji kot lastniki do odgovorni za izvajanje teh predpisov. Za konec naj navedem še dimnikaije na področju naše občine: - za mirensko dolino: Krištof Alojz, Mirna 134 Krištof Bojan, Sajenice 7, Mirna - ostali del: Škrbec Alojz, Stari trg 41, Trebnje Graj Janez, Zabukovje 39, Mirna Vrbnjak Tomaž, Goliev trg 9, Trebnje Drago Nahtigal Vsem občankam in občanom ter delavcem podjetij želimo veselo praznovanje novoletnih praznikov in uspešno novo 1994 leto. Združena lista socialnih demokratov Trebnje Kako preprečimo segrevanje in plesnjenje silaže? Najlažje to preprečimo že pri siliranju: hitro siliranje, dobro tlačenje in hitro pokrivanje. Potem silos ne smemo prehitro odpreti (tri tedne) in dnevni odvzem mora biti zadosten. Kjer pa do plesnenja že prihaja, to lahko preprečimo s propionsko kislino oziroma njenimi solmi. Pri nas je na voljo MOLD ZAP (S ali us Ljubljana), v Avstriji pa LUPROSIL. Pred uporabo odstranimo ogreto silažo in jo ohladimo. Če ni plesniva, jo pokrmimo. Pred uporabo pripravek razredčimo: na 1 liter kisline dodamo 4 litre vode, pri bolj suhih silažah pa 9 litrov vode. Odkrito površino poškropimo s 5-10 litrov mešanice na m2. Na ta način zaščitimo 30 cm debelo plast. Pri zelo slabo stlačenih silažah in pri zelo majhnem odvzemu zdravimo debelejšo plast in to z aparatom za pranje pod visokim pritiskom. Propionska kislina je jedka, zato moramo paziti pri delu z njo (uporaba rokavic, očal...) Po zdravljenju silos pokrijemo. Po treh dneh je krma spet uporabna. Ludvik Jerman, dipl.ing.agr. lE? zavarovalnica triglavdd PE Novo mesto Naj se vam, dragi naši zavarovanci, občani in občanke, ob iztekajočem se letu zahvalimo za vaše zaupanje in vam z najboljšimi željami zaželimo vesele, zdrave, varne in uspešne božično-nov olet-ne praznike vaša Zavarovalnica Triglav d.d. Poslovna enota Novo mesto Logoped tudi v našem zdravstvenem domu Vrsto let so poleg zdravnikov tudi strokovni delavci v vrtcih in šolah ugotavljali, kako potreben bi bil logoped v našem zdravstvenem domu. Za starše, ki so morali voziti otroke z govornimi težavami v Novo mesto, je to predstavljalo dodatni problem. Storitve tega strokovnjaka pa potrebujejo tudi odrasli bolniki po poškodbah in kapeli. V oktobru smo problem rešili tako, da prihaja logopedinja enkrat tedensko k nam. Delo opravlja v šolskem dispanzerju VSAK ČETRTEK od 14. do 18.30 ure. ZDRAVSTVENI DOM TREBNJE mOEM Mici Koračin iz Mokronoga o miklavževanju nekoč NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA V času mojega otroštva se je v Sokolskem domu redno kaj dogajalo. Tako je bila na miklavžev večer bogata kultumo-športna prireditev, kjer je bil osrednja osebnost sam Miklavž v spremstvu parkeljnov. Miklavž je po seznamu klical otroke na oder in za vsakega je imel kaj napisanega na posebnem listku. Grozno je bilo to, da zapis ni bil narejen na pamet in je med tvojimi dobrimi dejanji bilo vsaj eno, ki si se ga sramoval. Joj, kako so parkeljni zarožljali z verigami, ko je Miklavž greh javno oznanil in še dolgo si nisi oddahnil, čeprav je Miklavž prijazno zastavil svojo besedo zatein čeprav ti je ravno tako prijazno izročil darilo. Daril je bilo več vrst. Največ je bilo, bi rekla, splošnih, ki so bila namenjena vsem otrokom, potem so sledila darila za dosežke v društvu, nato za meddruštvene dosežke itd., kot na olimpijadi. Po tej slovesnosti smo morali otroci domov. Z Miklavžem in parkeljni je lahko ostala le bolj odrasla mladina in, po mamini zaslugi, ki je bila snažilka v tem domu, tudi jaz. Dobro skrita sem kukala iz stanovanja naravnost na oder. In bilo je kaj videti! Parkeljni so pod skrbnim vodstvom Miklavža naredili iz lestev in že prej pripravljenih desk pravi tobogan, ki seje spluščal z odra v klet. Za zaključek so potem postavili na tobogan še gromozansko velik jerbas in ples se je lahko začel. Medtem, ko je harmonikar raztegoval meh in je večina plesala, so posamezniki hodili k Miklavžu, ta pa si je njihova naročila vestno zapiso- val. Še bolj vestno je od teh naročnikov blagajnik pobiral denar za društveno blagajno. S časa na čas je potem Miklavž ustavil ples in ukazal peklenščkom, da ujamejo to in to dekle, saj je naredilo tako velik greh, da jo je treba nemudoma spustiti naravnost k Luciferju. Dekletu ni bilo pomoči. Parkeljni so jo, če ni šlo drugače, kar prinesli na oder in jo z vsem protokolarnim truščem posadili najprej v jerbas, nato pa po toboganu zrinili v pekel. Kaj se je tam dogajalo, nisem videla. Slutila pa sem, da je v peklu silno vroče. S.P. OBRAT ZA PREDELAVO SVLE LOVEC NA RAKE TOVARNA V BEGUNJAH ENAKI ČRKI S STREŠICO MODER STAREC IZ MORJA (NEREJ) SLOVEN- SKI IGRALEC (MARKO) DUNAJSKI, ANGLEŠKI LETOVIŠČE PRI OPATUI ČLOVEK, KI