Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._
Torek: Tednikov kopalni dan | SPodnje Podravje ~ ~ '	tednik | Benedikt • Mini-
TS&ESP | strstvo postavlja župana na laž mjšf^h	o Stran 9
Spodnje Podravje Destrnik • Komu je napoti potomka najstarejše trte
O Stran 8
Ptuj, petek, 18. julija 2014 letnik LXVII • št. 56 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski
Slovenija, f Državne¡mmWmalW.
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Spodnje Podravje Slovenija • Am-
brozijo je po zakonu treba uničiti, sicer sledi globa
O Stran 9
Šport
Nogomet • Uvod 1. SNL: Celje - Zavre O Stran 11
Štajerski TEDNIK
z novim pogledom na dogajanje
ŠTAJERSKI TEDNIK
dostopen tudi na Internetu.
IRtpiBffMjg it m ¡A
Foto: Črtomir Goznik
Konoplja .^kmetijstvu, industriji in medicini
MnožIčnoiaravNeme Mkolrekih|
bolnikoVs'pTepoyedanS
KHIIIUU
l

Pogodba z ministrH
Stvomkončno daniS?!
		
		039
	rajaš.	C> ¡9
	p*--.'11--.	"Qsñ
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10. 2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
w.
2 Štajerski
Na sceni
petek • 18. julija 2014
Slovenija, Podravje • Z luknjami prerešetana cesta pomeni tudi manjšo prometno varnost
Odškodninsko odgovornost prel
Slovenske državne regionalne in glavne ceste so v katastrofalnem stanju. Dobrih naj bi jih bilo 27 odstotkov. Od 6.000 kilometrov
Na DRSC že lep čas opozarjajo, da nimajo denarja niti za redno vzdrževanje, kaj šele za morebitne nove (več kot potrebne in nujne) investicije. Dejansko je DRSC denarja za vzdrževanje slovenskih regionalk in glavnih cest konec junija tudi zmanjkalo. Po nekaj dneh negotovosti in iskanju rešitev sta infrastruk-turno in finančno ministrstvo pred dnevi dosegla dogovor o prerazporeditvi sredstev od porabe letnih dajatev za uporabo vozil. S prerazporeditvijo 16 milijonov evrov so po besedah ministra za infrastrukturo in prostor v odstopu Sama Omerzela sredstva za vzdrževanje cest zagotovljena do oktobra. Infrastrukturno ministrstvo naj bi nemudoma začelo pripravljati tudi rešitev za zagotovitev manjkajočih sredstev DRSC za nujna vzdrževalna dela. Na DRSC so po-
Uvodnik
jasnili, da trenutno odobrena sredstva zadoščajo le za vzdrževalna dela do konca septembra, njihova zakonska in družbena dolžnost pa je zagotavljati varne in prevozne ceste vse dni v letu. »Upamo, da bodo odgovorni pravočasno zagotovili manjkajoča sredstva, ki jih v tem letu potrebujemo, saj je varnost ljudi na cestah prioriteta, ki se ji država ne more in ne sme odpovedati,« navajajo na DRSC.
Se bo zamaknila gradnja AC Draženci-Gruškovje?!
Minister Omerzel predlaga, da bi nujna sredstva za vzdrževanje državnih cest v višini 24 milijonov evrov zagotovili v okviru sprememb zakona o Darsu. Na Darsu pojasnjujejo,
Politični primež še ne bo popustil
Volitve so se Iztekle, kot so se. Seveda se najbolj veselijo zmagovalci, poraženci nekoliko manj, zlasti tisti, ki so izgubili mandat. Ljudje so povedali svoje, glasovali, kot so, da bodo sedaj imeli mir, pa so se krepko ušteli, Šele sedaj se bo vnela prava bitka o tem, kdo je primeren in kdo ne za ministra, levi, desni, rdeči, zeleni, vijolični. Javnost seji ne bo mogla izogniti. Iz omar bodo padli še tisti zadnji okostnjaki, ki jih doslej še niso uporabili.
Spin doktorji, kot se učeno rečeprišepetovalcempolitičnih skupin v njihovi borbi za oblast in prestiž, so tako odločili že veliko pred tem. V javnost bodo prišla številna imena, samo da se bo ljudstvo „zaposlilo", da bo lahko politična mašinerija šla svojo pot. Nič ne bodo pomagali kadrovski in siceršnji standardi neke nove politike, če zaodrje ne bo zadovoljno. Slovenska politična scena je unikum na svetu, prigaranega v dosedanjem boju za oblast si nikakor ne bo pustila vzeti. Do konca avgusta naj bi bila znana nova ministrska imena, med poslanci jih, površno gledano, ni videti. Strokovnjaki, ki pa bi Slovenijo lahko popeljali iz krize, so roke dvignili že zdavnaj. Brez pravih ljudi in pravih poti pa sije težko predstavljati, da bo Slovenija kmalu izplavala iz objema rekordnega dolga in gospodarskega dna ter kolapsa vrednot. Še posebej, ker še zdaj, po šestih letih krize, ni pravega odgovora zanjo. Če bi ga namreč poznali, se danes več ne bi pogovarjali o vedno večji revščini, o kronični brezposelnosti, o primanjkljaju denarja na tem in onem resorju in podobno. V tem času bi lahko vsi prijetno počitni-kovali, tudi politiki bi imeli mir, če bi uspeli prebroditi gospodarsko in finančno krizo ter krizo vrednot.
Najhujše pa je to, da se bodo zdraharjem na državni ravni že v teh dneh pridružili tudi lokalni. Peti oktober, letošnji dan lokalnih volitev, se nezadržno približuje. Tudi ta segment slovenske politike, ki naj bi bil najmanj političen, namreč funkcionira še kakopo-litično in z velikim pomanjkanjem kulture dialoga.
Majda Goznik
CP Ptuj lani prejel 33 zahtevkov za povračilo škode
Po zakonu morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev varno uporabljajo vsi udeleženci v prometu. A po podatkih Direkcije RS za ceste je v ustreznem stanju manj kot tretjina državnih cest, urejanje in obnova občinskih cest pa je tudi predmet razprave večine občinskih svetov, vsaj v Podravju. Tako je Cestno podjetje Ptuj lani obravnavalo 33 zahtevkov za povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi nezadostno vzdrževanih cest, DARS pa je v preteklem letu prejel 435 zahtevkov voznikov.
da bi tovrstna rešitev pomenila likvidnostni pritisk na družbo in bi ogrozila izvedbo vseh letošnjih naložb. Med drugim bi zaradi predloga o prerazporeditvi lahko prišlo do časovnega zamika pri gradnji zadnjega manjkajočega odseka podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem.
Sicer pa dodajmo, da v letošnjem proračunu na DRSC za investicije niso imeli zagotovljenih nobenih sredstev, razen za projekte, ki so v višini 85 odstotkov financirani z evropskimi sredstvi. Za vse
druge aktivnosti so imeli na voljo približno 60 milijonov evrov. Ker so ta denar že porabili, so konec junija z državo bili plat zvona. Začasno je situacija za financiranje rednega vzdrževanja državnih regionalnih in glavnih cest razrešena. A to pomeni le nujno vzdrževanje in krpanje prometnic. Na kaj več bodo slovenski davkoplačevalci in udeleženci v prometu morali počakati še nekaj debelih let. Do leta 2020 naj bi bila vlaganja v državno cestno infrastrukturo, regionalne in glavne ceste, skrajno
Slaba cesta v Sloveniji krivec
za od 5 do 10 % nesreč, v Evropi za 2 %
Peter Lipar, predstojnik prometno-tehniškega inštituta ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, je za 24ur.com povedal, da so opozorila glede varnosti cest zelo realna. Vzrok za nesreče v cestnem prometu v Evropski uniji po njegovih besedah v 95 odstotkih predstavlja človek, v treh odstotkih avto, v dveh pa cesta. Glede na njihove raziskave je cesta v Sloveniji za nesreče kriva v petih do desetih odstotkih primerov. Lipar meni, da so manjše projekte sposobni izpeljati tudi domači gradbinci in da bi se v tem primeru organizirali. Možnost za sistemsko rešitev financiranja državnih cest pa vidi v namenskem zbiranju sredstev pri registraciji vozil (približno 140 milijonov evrov) in t. i. bencinskem centu, torej da bi del trošarine iz tega naslova namenili izključno za vzdrževanje cest.
osiromašena. Letos in prihodnje leto denarja za investicije, razen za tiste, ki so v teku in so podprte z evropskimi sredstvi, ni. 706 predvidenih naložb v državno cestno infrastrukturo je ostalo na papirju. Na 15 mostovih od januarja letos zaradi dotrajanosti veljajo omejitve prometa. Več kot 300 kilometrov regionalnih cest pa je v tako slabem stanju, da bi jih lahko za promet zaprli.
Kdaj je
odškodninsko odgovoren upravljavec cest
Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Posledično to pomeni, ko je vzrok poškodbe vozila ali voznika opustitev obveznosti koncesionarja, je ta odškodninsko odgovoren, so pojasnili na Direkciji RS za ceste.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: Arhiv
petek • 18. julija 2014
Aktualno
Štajerski	3
ožili na ramena koncesionarjev
državnih cest, ki jih upravlja Direkcija RS za ceste (DRSC), naj bi jih bilo v slabem stanju okrog 4.400 kilometrov.
To pomeni, če voznik zaradi udarne jame preseka pnevmatiko, močno poškoduje platišče ali podvozje, lahko zahteva povrnitev škode. Najenostavneje je, da lastnik poškodovanega vozila, ki ima sklenjeno zavarovanje avtomobilskega kaska, povračilo škode uveljavlja iz naslova kasko zavarovanja. Zavarovalnica v tem primeru opravi ogled vozila, oceni škodo, preveri zavarovalno polico in na podlagi popravila vozila škodo izplača v skladu z zavarovalno pogodbo. »Če voznik zatrjuje odškodninsko odgovornost vzdrževalca ceste, ki ima za tovrstne primere pri zavarovalnici sklenjeno za-
varovanje odgovornosti, je poleg zgoraj naštetih postopkov treba ugotoviti, ali je podana odškodninska odgovornost našega zavarovanca. Če je ta ugotovljena, se odškodnina izplača, v nasprotnem primeru pa se odškodninski zahtevek odkloni. Odškodninska odgovornost je podana, če upravljavec oziroma vzdrževalec ceste nista izvedla vseh predpisanih ukrepov, da bi zagotovila varno vožnjo po cesti, voznik pa je vozil v skladu s cestnopro-metnimi predpisi in vožnjo prilagodil voznim razmeram,« so pojasnili na Zavarovalnici Triglav, pri kateri ima CP Ptuj tudi sklenjeno zavarovanje.
r
DARS lani za zavarovalno premijo odštel 700.000 evrov
Z Zavarovalnico Triglav je zavarovanje splošne odgovornosti sklenila tudi Družba za avtoceste RS (DARS), ki je lani za premijo odštela 700.000 evrov. To pomeni, da ima sklenjeno zavarovanje za primer, ko bi kateri od uporabnikov avtocest utrpel škodo zaradi napake DARS ali opustitve oz. neopravljanja obveznosti, ki jim jih nalaga veljavna zakonodaja.
Lani so uporabniki avtocest iz naslova zavarovanja splošne odgovornosti vložili 435 zahtevkov, 161 jih je zavarovalnica odobrila, 274 pa jih je zavrnila oziroma rešila negativno. V letu 2013 je bilo izplačanih 228.000 evrov odškodnin. Sicer pa je bilo v letih od 2009 do 2013 skupaj vloženih 2.367 zahtevkov iz naslova zavarovanja splošne odgovornosti in v 916 primerih je zavarovalnica ugotovila, da je šlo res za odgovornost DARS. »Pri tem želimo izrecno poudariti, da so slovenske avtoceste vzdrževane na zelo visokem nivoju in je zahtevkov zaradi udarnih jam oz. poškodb cestišča izjemno malo. V lanskem letu je bilo odobrenih 161zahtevkov, od tega jih je bilo osem zaradi udarnih jam oziroma poškodb cestišča. V petih letih pa je bilo od 916 odobrenih zahtevkov samo 53 takih, kar je pri 607 km avtocest in več milijonom vozilom, ki prevozijo po njih vsako leto, zanemarljivo. Večina teh zahtevkov izvira zaradi naleta vozila na visoko divjad, ki zaide na avtocesto,« so še pojasnili na DARS.
V.
J
Foto: Črtomir G ozn i k
Če cesta ni zavarovana, škodo plača upravljavec
»Zavarovanje zajema dogodke, ki se zgodijo kot posledica stanja na vozišču oz. dogodkov (nepričakovana udarna jama, nepričakovane poškodbe vozišč ...). V preteklem letu je podjetje prejelo 33 zahtevkov za povračilo škode, v petih let pa je bilo prejetih zahtevkov 137,« je pojasnil Dušan Saga-din s Cestnega podjetja. Podatka o višini premije, ki jo CP Ptuj odšteje za zavarovanje, pa
na cestnem podjetju niso želeli razkriti, s pojasnilom, da gre za poslovni podatek. CP Ptuj opravlja gospodarsko javno službo na območju občin Makole, Poljčane, Juršinci, Videm, Dornava, Cirkulane, Za-vrč, Hajdina, Žetale, Markovci, Ptuj in Maribor, kar pomeni,
da skrbi za 759 kilometrov občinskih in 558 kilometrov državnih cest.
Pri vložitvi odškodninskega zahtevka bo zavarovalnica ugotavljala, ali je upravljavec oz. vzdrževalec pri opravljanju svoje dejavnosti ravnal v skladu s predpisi in ali je bilo
vozišče vseeno dovolj varno, da bi voznik ob upoštevanju prometnih predpisov lahko preprečil poškodbo. »Do nesreč oz. poškodb vozila namreč pogosto pride zaradi neprilagojene vožnje glede na prometne razmere. Če je odškodninska odgovornost zavarovanca ugotovljena, bo zavarovalnica izplačala odškodnino,« so pojasnili na Zavarovalnici Triglav. Če cesta ni zavarovana, kar pomeni, da upravljavec oziroma vzdrževalec ceste nima sklenjenega zavarovanja odgovornosti, mora oškodovanec odškodninski zahtevek vložiti neposredno pri upravljavcu oziroma vzdrževalcu ceste, ki mu voznik očita odgovornost za njegovo škodo, so še dejali na zavarovalnici.
Na Zavarovalnici Maribor pa svetujejo, da v tem primeru vozniki škodo uveljavljajo iz naslova kasko zavarovanja, ki tovrstne poškodbe krije. Sicer pa zavarovancem predlagajo, da fotografirajo kraj dogodka, vključno s poškodovanim cestiščem, nato pa o nezgodi obvestijo upravljavca dotične ceste ali zadevo prijavijo na policijski postaji. »Oškodovancem priporočamo, da o tem obvestijo tudi zavarovalnico, pri kateri imajo zavarovano svoje vozilo. Vozilo naj, če je to vozno, odpeljejo na cenilno mesto, kjer bo cenilec zavarovalnice opravil ogled vozila in ocenitev škode,« so še dejali.
Mojca Zemljarič in Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik:
Da bi propadanje slovenskih prometnic zaustavili, bi država po besedah nekdanjega direktorja DRSC Gregorja Ficka v naslednjih 15 letih potrebovala skupno 3,75 milijarde ali letno 250 milijonov evrov.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 18. julija 2014
Slovenija, Podravje • Uporaba konoplje v kmetijstvu, Industriji In medicini
Množično zdravljenje onkoloških boln
Konoplja naj bi veljala za vsestransko uporabno rastlino. Iz indijske konoplje se prideluje prepovedana droga marihuana. Zato je nje Evropa ...) prepovedano tudi gojenje industrijske oz. navadne konoplje. Kakšno desetletje ali dve nazaj se je na področju pridelave deklarirano seme in da setev konoplje prijavi na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO).
V| ■
Indijska in industrijska konoplja se med seboj razlikujeta glede na vsebnost kanabi-noidov. En izmed njih je THC in prav njegova vsebnost v rastlini definira značaj konoplje: ali gre za prepovedano indijsko ali dovoljeno industrijsko. Če je vsebnost THC nižja od 0,2 odstotka, govorimo o industrijski. Če je vsebnost THC višja od te meje, pa govorimo o indijski konoplji. Ker je THC psihoaktivna snov, ki lahko povzroča odvisnost, je indijska konoplja uvrščena med prepovedane droge. Na seznamu prepovedanih drog so tudi pripravki iz konoplje, ki jim s skupnim imenom pravimo ka-nabis (hašiš, hašiševo olje oz. smola in marihuana). Ker se informacije o pozitivnih zdravilnih učinkih konoplje od ust do ust in po svetovnem spletu v zadnjih letih neumorno in hitro širijo, so številni kronični bolniki poleg zdravljena z uradno medicino začeli posegati še po alternativnem zdravljenju s pripravki iz indijske konoplje. Indijsko konopljo je po mednarodnih konvencijah in po naši zakonodaji prepovedano gojiti, prodajati ali posedovati. Zato bolniki izdelke z vsebnostjo kanabisa kupujejo na črnem trgu. Za naš časopis je svojo izkušnjo o zdravljenju s konopljino smolo, izdelano iz indijske konoplje, predstavil sogovornik, star med 30 in 40 let. Identitete sogovornika zaradi zaščite vira ne razkrivamo. Alternativno zdravljenje s konopljino smolo zaradi vsebnosti prepovedanih substanc ni dovoljeno in lahko posedovanje tega »alternativnega zdravila« uradni organi tudi preganjajo. Naš sogovornik, ki je za rakom zbolel pred štirimi leti, je sledil zdravljenju z uradno medicino: obsevanja,
Smrtni udarec pridelavi konoplje
je leta 1937 zadala zakonsko določena obdavčitev v ZDA. Zaradi visoke stopnje obdavčitve se je pridelava konoplje opustila. Obdavčitev pa je v bistvu opravičila samo tisti pravi razlog, zakaj se je morala konoplja umakniti iz pridelave. Vlada je dala prednost nafti in farmaciji.
operacija in kemoterapije. Vzporedno z zdravljenjem po načelih uradne medicine pa vseskozi v času bolezni za uspešno ozdravitev išče dopolnilne metode v alternativnih oblikah zdravljenja. Da bi naj konopljina smola uspešno zdravila raka, je izvedel iz članka, objavljenega v reviji Jana. V članku je bila predstavljena zgodba o mladeniču iz Zagreba, ki je s pomočjo konopljine smole premagal to težko bolezen - imel je raka na pljučih oz. neoperativni maligni tumor pljuč.
Cene
konopljine smole so oderuške, kakovost nepreverjena
V boju za uspešno ozdravitev je naš sogovornik začel brskati po spletu, informacije je iskal tudi med znanci, ki jih je spoznal v času zdravljenja na ljubljanskem onkološkem inštitutu. »Informacije o alternativnih načinih zdravljenja si bolniki nenehno izmenjujemo. Zato tudi ni težko priti do podatka, kdo in kje prodaja konopljino smolo. Dostop do prodajalcev je precej enostaven. Vsak bolnik, zlasti tisti ta
mladi, ve za nekoga, ki smolo prideluje in prodaja. Ker je zadeva nelegalna, gredo informacije pač samo od ust do ust. Sam sem imel izjemno srečo, da sem spoznal onkološko bolnico, ki je smolo izdelovala sama, za lastne potrebe. Ker sva se zelo spoprijateljila, mi je smolo poklonila. Plačila ni hotela. Je pa res, da so cene konopljine smole na črnem trgu nenormalno visoke. Cikel zdravljenja traja tri mesece. V tem času naj bi bolnik zaužil 60 mililitrov konopljine smole. Na črnem trgu stane en mililiter smole od 50 do 70 evrov. To pomeni, da je treba za celotno kuro odšteti od 3.000 do 4.200 evrov. To bi mesečno zneslo okrog tisoč evrov. Takšno »zdravljenje« si torej lahko privošči samo tisti, ki ima denar. Prodajalcev oz. preprodajalcev konoplji-ne smole je na (črnem) trgu ogromno. Sam vidim veliko težavo tudi v tem, ker nikoli ne veš, kaj kupiš. Ne veš, kdo pripravi izdelek in s kakšnim namenom ga prodaja. Glede na cene, ki so nenormalno visoke, jim je očitno dejansko malo mar za to, da bi bolniki ozdraveli. Očitno sta njihov glavni motiv samo denar in zaslužek. Smolo je namreč moč izdelati tudi na hitrejši in enostavnejši način, učinkovitost takšnega izdelka je vprašljiva. Smola, ki mi jo je podarila znanka, je dobre kakovosti.
immm t: m
' V i ' t ■	. . - v; .
-j-*	C- •"• i se
'tel &
' •i,v . 7 •
• h. '
Foto: Mojca Zemljarič
Gojenje industrijske ali navadne konoplje je v Sloveniji legalno. Pridelava indijske, ki naj bi imela domnevno v primerjavi z industrijsko še večje pozitivne učinke na zdravje, je prepovedana in preganjana.
Tej znanki popolnoma zaupam,« je pojasnil sogovornik in svojo pripoved nadaljeval z besedami: »Vzporedno s smolo se za zdravljenje oziroma lajšanje simptomov bolezni lahko uporablja tudi kono-pljina tinktura, ki je nekoliko blažja od smole. V smoli je koncentracija THC višja, bolj skoncentrirana, zato tudi bolj agresivno vpliva na človekovo psihoaktivno stanje. Smolo je zato priporočljivo uživati zvečer, pred spanjem. Zjutraj in podnevi pa je, zato da smo opravilno sposobni, priporočljivo uživati tinkturo. Priporočeni dnevni odmerek tinkture je od sedem do 15 kapljic. Deciliter tinkture stane (spet na črnem trgu) 210 evrov. Ob uživanju smole in tinkture naj bi se uporabljala še konoplji-na krema, s katero se bolnik maže po bezgavkah.«
Pripoved bolnika: o učinkih konopljine smole samo dobro
Naš sogovornik je zbolel jeseni 2010, obsevanja, operacija in kemoterapije so sledili v prvi polovici leta 2011. Zdravljenje je bilo uspešno. V izogib ponovnemu izbruhu bolezni poskuša živeti kar se da zdravo, posega tudi po alternativnih načinih preventive. Izdelke iz indijske konoplje, ki so popolnoma naravni, je začel uživati lani. Po enem letu uporabe je z učinki preventivnega zdravljenja zelo zadovoljen. »Počutje je veliko boljše. Prideš nazaj do energije, moči. Tek se stabilizira. Konopljina smola deluje kot neke vrste antidepresiv, kar je po mojem mnenju ena izmed zelo pomembnih učinkovin pri zdravljenju bolnikov z rakom. Po zaužitju smole zlahka zaspiš. Spanec je pri težkih boleznih zelo pomemben, saj se telo med spanjem spočije od naporov in se regenerira. Zavedati se je treba, da bolniki, ki imajo za seboj težko
lili^
zdravljenje na onkologiji, fizično zmorejo manj kot ljudje, ki so popolnoma zdravi. Telo je med zdravljenjem in po njem zaradi agresivnih načinov zdravljenja (obsevanja in kemoterapije) izčrpano. Zato je vsakodnevne obveznosti in napore veliko težje prenašati. Vsako jutro spijem žlico hladno stiskanega kono-pljinega olja; iz industrijske konoplje, ki je legalna. Za kre-

pitev imunskega sistema se ob vsem povedanem priporoča tudi uživanje čebeljega matičnega mlečka. Odkar uživam izdelke iz konoplje, se mi zdi, da sem prišel nazaj v življenje. Sem pa pri uživanju smole in tinkture izredno previden, saj se opozarja pred nevarnostjo odvisnosti. A menim, da neke nevarnosti ni. Uživanje izdelkov iz indijske konoplje sem vmes že nekajkrat za nekaj
»Najpomembnejše učinkovine v konoplji so kanabinoi-di. Najbolj znan med njimi je THC. Med pomembnejše pa spadajo še kanabidiol (CBD), kanabinol (CBN), beta-kari-ofilen in kanabigerol. THC je psihoaktivna snov, ki lahko povzroča odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi, zato sta tako konoplja kot THC uvrščena med prepovedane droge. Ta lastnost in zloraba učinkov je dolgo onemogočala uporabo zdravil, ki vsebujejo kanabinoide, v medicinske namene. V Evropi in Ameriki so ta zdravila pred leti že dobila dovoljenje za promet in uporabo. Na podlagi rezultatov številnih raziskav, ki so potrdile učinkovitost kanabinoidov, na predlog slovenske stroke in na zahtevo civilne družbe so se spremembe zgodile tudi pri nas. Na tem mestu velja opozorilo, da marihuana, hašiš in hašiševo olje, ki se pojavljajo na črnem trgu, niso registrirana zdravila, zato je njihova proizvodnja, prodaja in omogočanje uporabe kaznivo dejanje, posest manjše količine za lastno rabo pa prekršek. Kanabinoidi so lahko naravnega izvora (pridobljeni iz rastlin konoplje) in sintetičnega izvora (pridobljeni s kemično sintezo). Registrirana zdravila, ki vsebujejo kombinacije kanabinoidov, se v medicini uporabljajo za lajšanje simptomov, ki spremljajo nekatere bolezni in stanja. S spremembo uredbe bo tudi pri nas odprta možnost, da zdravnik predpiše recept za zdravilo, ki vsebuje kana-binoide.«
petek • 18. julija 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
ikov s prepovedano indijsko konopljo
no gojenje v Sloveniji in številnih drugih državah prepovedano, kaznivo in preganjano. Do nedavnega je bilo v zahodnem svetu (ZDA, industrijske konoplje začela liberalizacija. Pridelava je dovoljena tudi v Sloveniji, vendar pod pogojem, da pridelovalec uporablja
Indijska konoplja - naravno zdravilo za najtežje oblike bolezni?
>
Foto: Mojca Zemljarič
časa prekinil. Potrebe, da mi nekaj manjka oziroma da bi bil s tem zasvojen, nisem čutil. Sam opažam, da smola in tinktura zelo blagodejno vplivata na moje telo in na zdravje. Uravnotežita krvni tlak, ne glede na to, ali je prenizek ali previsok, uravnavata tek in telesno težo, pomirjata, sproščata napetost, spodbujata sproščenost ... Indijska konoplja deluje protibolečinsko. Zato bolnikom, pri katerih bolezen napreduje, pomaga lajšati bolečine. Številni bolniki si pomagamo s temi izdelki. Pa ne samo onkološki, tudi drugi, ki se soočajo s kroničnimi boleznimi, kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, anoreksija, AIDS, migrene, poškodbe hrbtenjače in glave, psihične motnje ...«
Zdravniki prikimavajo, govoriti na glas ne upajo
»Zdravniki uživanje izdelkov iz indijske konoplje po tihem priporočajo, na glas si o tem ne upajo govoriti. Treba je poudariti še eno stvar. Onkološki bolnik ni prizadet samo v času zdravljenja. Lahko
rečem, da največje psihične in druge težave nastopijo po tem, ko je zdravljenje uspešno končano. To pa zaradi strahu, da bi se bolezen ponovila. Iz lastne izkušnje lahko povem, da ta strah predstavlja pravi psihični napor. Ker izdelki iz indijske konoplje delujejo kot antidepresiv in ker sproščajo napetost, so po moje dobra pot za premagovanje tega strahu in z njim povezanih psihičnih težav,« je poudaril naš sogovornik.
Se uradna medicina
indijski konoplji vseeno približuje?
Pred dnevi je v Sloveniji v veljavo stopila vladna uredba o uporabi konoplje v medicinske namene. Konoplja, razen industrijske, tudi v prihodnje ostaja prepovedana droga, registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov lahko po novem zdravniki predpišejo bolnikom na recept za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita.
»V Evropski uniji obstaja več registriranih zdravil na osnovi kanabinoidov, ki se predpisuje-
jo predvsem za preprečevanje slabosti, zmanjšanje bolečine in povečanje teka pri bolnikih z rakom; zmanjšanje spastično-sti in lajšanje nevropatske bolečine pri multipli sklerozi ter za povečanje teka pri bolnikih z aidsom. Naravni in sintetični kanabinoidi se uporabljajo kot zdravila v obliki tablet, kapsul, kapljic ali pršila za nos,« so na naše vprašanje, za katere bolezni se bodo v prihodnje v Sloveniji na recept lahko predpisovala zdravila z vsebnostjo kanabinoidov, odgovorili na Ministrstvu za zdravje.
Po uveljavitvi uredbe mora Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke izdati še dovoljenje za promet z zdravili. Postopek izdaje dovoljenja traja od 90 do 210 dni, odvisno od tega, ali je zdravilo na območju EU že registrirano. Agencija ima tudi možnost izdaje začasnega dovoljenja. V tem primeru traja postopek 30 dni.
Naš sogovornik, onkološki bolnik, čigar zgodbo danes predstavljamo, vladni ukrep glede uporabe indijske konoplje v medicinske namene sprejema skeptično: »Vprašanje je, komu bodo ta zdravila dostopna. Komu jih bodo zdravniki predpisovali. Že zdaj vidimo, da se recepti za biološka zdravila pišejo zelo selektivno.«
Mojca Zemljarič
			lini
Foto: Mojca Zemljarič
Trg s tinkturami in smolami, izdelanimi iz indijske konoplje, deluje s polno močjo, saj bolniki s kroničnimi boleznimi množično posegajo po teh izdelkih. A zadeva ni tako enostavna. Trg in izdelki so nelegalni, kakovost izdelkov ni preverjena, cene izdelkov so enormne.
„Ko gre za uporabo derivatov konoplje v zdravstvene namene, je treba vedeti, da se ti tako v uradni medicini kot izven nje zgodovinsko že dolgo s pridom uporabljajo za zdravljenje oz. lajšanje težav. Omejevanje uporabe le-teh ima svoj trden, vsem znan razlog (resni stranski učinki, zasvojenost ...). Zaradi številnih ugodnih učinkov, predvsem v t. i. paliativni medicini, pa se v zadnjih letih v svetu na veliko debatira o obsegu regulacije trga z omenjenimi substancami. Žal predvsem s strani laične javnosti in zainteresiranih dobaviteljev, predvsem nefarmacevtskega izvora. Zavedati se moramo, da je največja prednost t. i. uradne medicine ta, da temelji na dejstvih, ki so podprta z dokazi, da je podvržena stalnemu preverjanju, tako pozitivnih kot negativnih učinkov zdravljenja, in s tem sproti ukrepa ter tako zagotavlja najvišjo možno stopnjo učinkovitosti in varnosti za vse. Zato sem mnenja, da je za tovrstne substance nujno potrebna določena stopnja regulative še naprej in da mora predpisovanje ostati v rokah strokovnjaka,« je o uporabi derivatov konoplje v zdravstvene namene povedal direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič.
Naključno izbrani sogovorniki pridelavo konoplje v industrijske in medicinske namene podpirajo. Pri predlogu o popolni legalizaciji konoplje so mnenja različna. Eden izmed anketirancev pravi: »Naše babice v Makedoniji so nekoč konopljo pridelovale doma. Uporabljale so jo za pomiritev.«
Marko Čuš: »Podpiram pridelavo industrijske konoplje le za medicinske namene, saj se mi zdi, da če zdravi, je to pošteno. Ne strinjam pa se s tem, da bi se indijska konoplja legalizirala v celoti, saj lahko pride do zlorab in temu nasprotujem.« Anton Krajnčan: »Pridelavo industrijske konoplje vsekakor podpiram. V celoti podpiram tudi legalizacijo indijske konoplje. Kratko malo, zakaj pa sta dva najbolj razširjena strupa - tobak in alkohol - legalizirana. Industrijska konoplja pa naj bi pomagala, zato to absolutno podpiram.«
Slavica Kavaš: »Pridelavo industrijske konoplje podpiram le za medicinske namene, saj je veliko bolnikov. Bolniki to res potrebujejo, drugi pa ne. Zato se ne strinjam s tem, da bi se indijska konoplja legalizirala v celoti, saj bi lahko prišlo do zlorab.« Dzaferi Sabit: »Menim, da se industrijska konoplja lahko prideluje, ampak le za medicinske namene. Sem iz Makedonije in naše babice so nekoč doma samo za medicinske namene, za pomiritev, uporabljale konopljo. Ne podpiram pa, da bi se industrijska konoplja legalizirala v celoti, saj se veliko mladih s tem uničuje.«
Matej Jus: »Industrijska konoplja je uporabna tako v tekstilni industriji, kot tudi prehrambni, tako da podpiram te nasade. Prav tako podpiram legalizacijo, vendar v nekem količinsko omejenem obsegu. Vsekakor pa podpiram uporabo v medicinske namene.« Matjaž Ivančič: »Podpiram nasade industrijske konoplje, saj nima negativnih posledic za ljudi. Olje, kolikor vem, je zdravilno. Strinjam se z legalizacijo konoplje, tako kot je na Nizozemskem. Strinjam se tudi z uporabo le-te te v medicinske namene.«
Janez Pislak: »Podpiram nasade industrijske konoplje, še posebej če se to pridelovalcem stroškovno izide. Imamo pa še premalo izkušenj z njo, da bi se za te nasade množično odločali. Glede legalizacije pa, če jo že imajo drugi, zakaj je ne bi imeli še mi.
Verjetno pa je problem nadzor.« Sašo But: »Menim, da bi moralo biti nasadov industrijske konoplje več. Kot sem že velikokrat slišal, so konopljini izdelki že veliko ljudem pomagali k boljšemu počutju, še posebej konopljino olje. Poznam sladkornega bolnika, ki vsako jutro spije žličko kono-pljinega olja in pravi, da ima posledično manj težav s sladkorno boleznijo ter da se mu stanje izboljšuje. S konopljo bi si lahko naša zadolžena Slovenija prislužila kakšen evro. Konopljo bi morali legalizirati, saj ima zelo veliko dobrih učinkov, pomagala naj bi tudi pri ozdravitvi raka.«
Monika Levanič in Mojca Vtič
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 18. julija 2014
Slovenija, Podravje • Uporaba konoplje v kmetijstvu, industriji in medicini
S pridelavo konoplje se v prostem čas
Rajko Janžekovič je prvič industrijsko konopljo zasejal pred tremi leti. Letos jo prideluje na 40 arih. Za pridelavo konoplje se je odl
»Manjša posestva z nekaj hektarji obdelovalnih površin niso sposobna preživeti s konvencionalnimi kulturami našega okolja, kot so pšenica, ječmen, koruza ... Iskal sem možnosti za gojenje kulture, ki bi bila na petih hektarjih posestva donosna. Iz konoplje je možno izdelati vrsto izdelkov. Res pa je, da nam zaradi tega, ker se konoplje v preteklosti ni smelo gojiti, manjkata tehnika pridelovanja in strokovna podpora, manjkajo orodja za obdelavo na njivi in mehanizacija, manjkajo tudi predelovalni obrati. Sam sem se odločil, da bom iz konoplje prideloval hladno stiskano olje, čaj in moko. Za pridelavo olja sem uredil poseben prostor in kupil stiskalnico. Iz ostanka semen, ki jih stiskamo za olje, pridobivamo konoplji-no moko. Kar pa se tiče pridelave čaja, je treba pravočasno na rastlini obrezati vršičke, jih posušiti ter hraniti v suhem in temnem prostoru. Vršičke na rastlinah bomo letos porezali dvakrat. Prvič smo jih obrezali in posušili za čaj. Na mestu, kjer smo vršiček odrezali, sta nato pognala dva nova vrha. Ko se bo razvilo seme, bomo konopljo strojno poželi in semena, ki so na vršičkih, uporabili za olje. Stebla konoplje za zdaj puščamo na njivi in jih mulčimo. Prodali bi jih
sicer lahko v Avstrijo, a se matematika ne izide,« je povedal Janžekovič in dodal, da se pridelave konoplje uči sproti, na podlagi svojih izkušenj.
Pridelava
konoplje
nezahtevna
Ker je bila pridelava konoplje zakonsko prepovedana in preganjana, v naših krajih nima tradicije. »Konopljo po-sejemo konec aprila, začetek maja. Glede na to, da jo pridelujemo zaradi vršičkov, nam ni v interesu, da bi zrasla previsoko. Kajti - višja je, težje jo je požeti. Konoplja ima izjemno čvrsta in močna stebla, zato je z žetvijo kar nekaj težav. Tisti, ki konopljo pridelujejo tudi zaradi stebel, pa seveda gledajo na to, da rastlina zraste čim višje. Zato jo tudi sejejo nekoliko prej. Kombajn, ki požanje konopljo, mora biti dovolj močan in tudi ustrezno vzdrževan. Če kose niso dovolj nabrušene, se stebla ovijejo okrog njih in so potem same težave. Sicer pa žetev konoplje poteka konec avgusta. Za gojenje je konoplja nezahtevna in neobčutljiva rastlina. Gnojenje in škropljenje ni potrebno. Mi smo konopljo posejali na preoran travnik, ne da bi kaj posebej gnojili.
»Vse oblike gojenja konoplje, razen industrijske z dovoljenjem M KO, pomenijo ilegalno oz. nezakonito gojenje, torej so ob tem podani znaki izvrševanja kaznivih dejanj, zaradi česar je treba izvesti represivne ukrepe. Nedvoumno je, da gojenje večjega števila sadik konoplje pomeni utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, zaradi česar je policija dolžna zbrati potrebna obvestila, opraviti preiskovalna dejanja in druge operativne ukrepe. Konoplja (razen v primerih legalnih nasadov) predstavlja prepovedano drogo, ki jo je po veljavni zakonodaji treba zaseči. Policisti morajo najprej ugotoviti, ali gre za zakonit ali nezakonit nasad. Vsak nasad, za katerega pristojno ministrstvo ni izdalo dovoljenja, se šteje za ilegalnega in nezakonitega. Nezakonite nasade policisti uničimo. Za nezakonito pridelavo ali posest konoplje je zagrožena tudi zaporna kazen od enega do 15 let, odvisno od prekrška.«
Konoplja naj bi zemljo celo izboljšala, jo regenerirala, prečistila. Konoplja zemlje rudninsko in mineralno ne izčrpava. Se pa priporoča, da konoplje naj ne bi sejali na njivo, kjer je predhodno rasla koruza. Sam sem to poskusil na površini pol hektarja in lahko rečem, da drži. Na zemljišču, kjer je predhodno rasla koruza, sem imel težave s plevelom in travo, na sosednjem zemljišču teh težav ni bilo. Tako da to je ena čisto konkretna izkušnja iz prakse. Pomembno je tudi, na kakšno razdaljo se konopljo poseje. Ni dobro, če je preveč na gosto, in tudi ni dobro, če je preveč na redko. Prvič smo jo posejali preveč
na gosto in je sama sebe duši-la, tudi pridelek je bil manjši. Ni se bila sposobna pravilno razviti. Lani smo jo zasejali preveč na redko. Vršički so se zelo lepo razvili, je pa bilo vmes polno plevela. Letos recimo ugotavljam, da bo potreben kolobar. Glede na dosedanje izkušnje se je izkazalo, da je dve leti zapored na isti njivi še smiselno pridelovati, tretje leto je potreben kolobar.«
Znanje, izkušnje in mehanizacija nam manjkajo
KotdodajaRajko Janžekovič, so za 40 arov zemljišča potre-
Župan Rajko Janžekovič v svojem nasadu industrijske konoplje
V	Talumu lani pridelali 400 litrov konopljinega olja
V	kidričevskem podjetju Revital so prvo žetev industrijske konoplje opravili avgusta 2012, lani so pridelali okoli 2000 kilogramov konopljinih semen, iz katerih so hladno iztisnili okoli 400 litrov ekološkega konopljinega olja, ki ga v celoti prodajo na domačem tržišču.
Kot je pojasnil svetovalec direktorice Revitala Daniel Vrbnjak, so bili kljub suši s prvim pridelkom leta 2012 zadovoljni, zato so se odločili, da bodo pridelavo nadaljevali. Med razlogi za takšno odločitev so v tem Talumovem hčerinskem podjetju na prvo mesto postavili dejstvo, da pri vzgoji industrijske konoplje
ni treba uporabljati nobenih pesticidov, pomembno pa je tudi dejstvo, da so njihove njivske površine v Kidričevem dobesedno nad »bazenom« pitne vode. Konopljo vzgajajo izključno na ekološki način, za kar so si priborili tudi ustrezen certifikat. Obenem so želeli širši javnosti dokazati, da industrijska konoplja
ni nič spornega, da bi ljudje izgubili negativni predsodek, drugim kmetovalcem pa so želeli dokazati, da se konopljo da vzgojiti, spraviti in prodati brez posebnih težav.
Čeprav je komercialno zanimivih več delov konoplje, so se v Revitalu osredotočili predvsem na pridelavo semen in stebla konoplje, sicer pa je možno koristno uporabiti tudi listje, korenine in cvetove industrijske konoplje. Pri pri-
dobivanju dovoljenj niso imeli nobenih težav, seveda pa je treba pri pridelavi konoplje dosledno spoštovati zakonodajo. Prvo leto so v Revitalu posejali industrijsko konopljo na osmih hektarih, v neposredni bližini sedeža podjetja Revital v Kidričevem, oziroma na nekdanjih Kombinato-vih njivah pri gradu. Setev so opravili z običajno sejalnico za setev pšenice, pri čemer niso imeli nobenih težav. Tudi
žetev konoplje so opravili strojno, s kombajnom novejše izdelave, ki je sicer namenjen za žetev pšenice. Pri žetvi niso imeli težav, strojnik je moral le večkrat »očistiti« določene vrteče dele kombajna, ker so se konopljina vlakna nabirala okrog njih. Sicer pa imajo v tujini za žetev konoplje tudi specialne kombajne.
S prodajo nimajo nobenih težav
Glede na razmere v kmetijstvu, predvsem na pogosta sušna obdobja, so bili s pridel-
kom konoplje in tudi s ceno konopljinih semen zadovoljni, saj so se prvo leto gibale okrog 1,5 evra za kilogram. Glede na to, da so v Revitalu med redkimi v Sloveniji, ki so se lotili pridelave industrijske konoplje, so prepričani, da bodo domači kupci znali vse bolj ceniti izdelek, vzgojen in pridelan doma v Sloveniji, in to na ekološki način. Glede na pomembnost industrijske konoplje v našem okolju so prepričani, da se bo vzgoja oziroma pridelava širila, tudi zaradi tega, ker je država sprostila kar nekaj omejitev, ki so
Pridelava in predelava konoplje ne obremenjujeta okolja
Izdelki iz konoplje so izjemno trpežni in vzdržljivi. Papir iz lesne celuloze zdrži 75 let, iz konopljine 1.500. Dalmatinova biblija in Trubarjev Katekizem sta natisnjena na papir iz konoplje.
v_/
r.sloga.si VSIogijeitlOČ
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Suceva ulica 27,4000 Kranj

Foto: M. Ozmec
Svetovalec direktorice Revitala Daniel Vrbnjak
(-3-\
Konoplja je hvaležna poljščina
Uspeva v večini podnebij, zemlje ne siromaši s hranili, njen razvejan in globoki koreninski sistem lahko prepreči erozijo. V primerjavi z lesno biomaso daje na hektar štirikrat več vlaknin, vpija težke kovine in tako počasi čisti prst. V 110 dnevih zraste rastlina od dveh do petih metrov visoko. Ni je treba ne gnojiti in ne škropiti. Plevel zaduši kar sama, saj ga preraste.
V___J
petek • 18. julija 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	7
u ukvarja tudi župan Dornave
očil, ker ga zanima alternativa, tako na področju uporabe alternativnih virov energije kot tudi na področju kmetovanja.
Število pridelovalcev industrijske konoplje strmo narašča
pred nekaj leti vzgojo konoplje precej zavirale. Krajani Kidričevega so prve nasade konoplje dobro sprejeli, sprva so si sicer nekateri »to čudo« hodili ogledovat, nekateri pa so se poleg dva metra visokih sadik na njivi celo fotografirali.
Zanimivo je, da Revital pridelano konopljino olje proda izključno v svoji maloprodajni mreži. Kot ocenjujejo, je pridelava industrijske konoplje rentabilna in zato želijo pridelavo te poljščine še povečati.
Martin Ozmec
Leto	2010	2011	2012	2013	2014
Površina (ha)	34	44	145	250	447
Št. pridelovalcev	16	22	87	215	373
Vir: MKO, podatki v tabeli veljajo za Slovenijo, obdobje 2010-2014.
Letos se konoplja na območju Podravja prideluje na 75 hektarjih obdelovalnih površin, pridelovalcev je 68. Največ s konopljo zasejanih površin na območju Slovenije je letos v Pomurju - 172 hektarjev, pridelovalcev je 67.
Na območju Evropske unije so po podatkih za leto 2011 največje pridelovalke konoplje
Francija (5.400 hektarjev), Velika Britanija (1.100 hektarjev) in Nizozemska (700 hektarjev).
***
V Sloveniji je industrijsko konopljo dovoljeno pridelovati v skladu s pravilnikom, ki je bil sprejet leta 2011. Za setev konoplje je treba na MKO pridobiti dovoljenje. Dovoljenje lahko pridobi nosilec kmetijskega gospodarstva (pridelovalec) za gojenje izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Minimalna površina, predvidena za gojenje konoplje, je 20 arov. Vlogi za dovoljenje je treba priložiti uradne etikete z embalaže semen. Po besedah pridelovalcev postopek pridobivanja dovoljenja ni zahteven. Je dokaj enostaven in poteka brez zapletov. »Je pa res, da smo imeli prvo leto na njivi inšpekcijo. Vzeli so 50 vzorcev in naredili teste. Ker je bilo vse po normativih, lani in letos kontrole ni bilo. Menim, da si vsak resni pridelovalec, ki v tej panogi vidi prihodnost in dolgoročni učinek, ne bi upal privoščiti, da bi v nasadu poleg industrijske gojil še prepovedano indijsko konopljo. Dolgoročno gledano bi bilo to precej tvegano. Saj če bi ga enkrat zalotili, bi potem v prihodnje najbrž zelo težko prišel do dovoljenja,« je povedal Rajko Janžekovič.
bovali 20 kilogramov semena. Strošek nakupa semena je bil okrog 200 evrov. Seme mora biti deklarirano, deklaracijo je treba priložiti k vlogi za dovoljenje za pridelavo. V Sloveniji domačega deklariranega semena nimamo. Pridelovalci v glavnem kupujejo nemško in francosko seme. Kot pove Janžekovič, smo nekoč v Jugoslaviji imeli svojo avtohtono novosadsko konopljo, ki so jo gojili v Vojvodini in tudi širše v regiji (Slavonija in še nekateri drugi deli Balkana). Jugoslavija je bila pravzaprav med večjimi pridelovalkami konoplje, a se je Tito zaradi sporazuma z ZDA pridelavi odpovedal. »Ker se je pridelava opustila, se oprema, mehanizacija in stroji za pridelavo kot tudi predelavo niso razvijali naprej. Vse je zastalo in zato danes vse to manjka - od znanja in izkušenj do strojev.
Novosadska konoplja bi bila za razmere našega podnebja najprimernejša, a je težava v tem, ker vsebuje preveč THC. Dovoljena meja je 0,2, vsebuje ga 0,3 odstotka. Zdaj pač sejemo francoske in druge uvožene sorte. Sam sem letos posejal nemško sorto, lani in predlani smo sejali francosko seme. Je pa seme različno glede na sorte in glede na namen pridelave - ali je to za stebla ali za seme.«
Dodano ekonomsko vrednost ustvariš s predelavo
In kako je s prodajo? »Prodajamo domačim kupcem, dober glas o konopljinem olju se širi od ust do ust. Večino olja prodamo na območju doma-
če regije. Ponudba zadostuje povpraševanju. Delamo korak za korakom. Načrtujemo, da bi konopljo v prihodnje gojili na največ hektarju površin. Je pa zaradi ekonomskega učinka treba konopljo predelovati do končnega izdelka, v našem primeru torej olje, čaj in moka. Potem se izplača. Dodano vrednost ustvariš s predelavo. Menim, da sta lahko pridelava in predelava konoplje dobra tržna niša za naše kmetovalce. Če bi nas bilo več, bi bilo smiselno ustanoviti zadrugo, pridelovalci bi se združevali, lažje bi iskali trg in podobno. Najnujnejše in najosnovnejše pa je, da si bomo nabavili ustrezno opremo in mehanizacijo. Nam je lani na njivi ostala tretjina pridelka. S kombajni nismo uspeli pravočasno požeti, ročno pa vse tudi ni šlo.«
Mojca Zemljarič
r
Foto: M. Ozmec
Žetev industrijske konoplje opravljajo z novejšimi in dobro vzdrževanimi kombajni za žetev pšenice.
Henry Ford je leta 1937 iz konoplje izdelal avtomobil,
ki ga je poganjalo konopljino gorivo. Karoserija avtomobila je bila plastična, plastika je bila izdelana iz 70 odstotkov konoplje, žitne slame in sisala ter iz 30 odstotkov konopljinega lepila. Edino jeklo v avtomobilu je bil varjeni cevasti okvir. Vozilo je tehtalo za tretjino manj od svojih kovinskih bratov. Kljub temu je bilo ob trkih desetkrat trdnejše. Iz konoplje je mogoče izdelati tudi vse materiale, potrebne za gradnjo hiše.

Konopljo v kategorijo industrijskih rastlin uvršča visoka vsebnost celuloze in trpežnih vlaken
Iz industrijske konoplje je možno izdelati vse, kar se danes izdeluje iz nafte ali lesa. Iz konoplje izdelujejo tkanine in platna, iz katerih se potem izdelajo oblačila (od spodnjega perila do majic, hlač in drugih kosov oblačil, pokrival - klobukov in kap, modnih dodatkov, različnih torb in obuval). Iz konoplje izdelujejo najkakovostnejše vrvi, platno za ladijska jadra, tepihe, posteljnino, blazine, tapetniško blago, papir, različne gradbene materiale (konopljine iverke, stavbno in navadno pohištvo, tesarske izdelke, izolacijo, zidake, olja oz. maziva za zaščito, smole, lepilo, beton ...), kozmetiko (mila, šamponi, kreme, olja), prehranske izdelke (olje, čaj, moka ...) ter tudi plastiko in goriva oziroma energente. Enoletne rastline konoplje so obnavljajoči se energetski vir. Kot surovina je industrijska konoplja vsestransko uporabna in se lahko uporablja v gradbeništvu, avtomobilski, tekstilni in prehranski industriji. V obliki nekega izdelka ali polizdelka je nato uporabna še v vrsti drugih gospodarskih panog. Za izdelke iz konopljinih stebel je značilno, da so zaradi dolgih in čvrstih vlaken zelo kakovostni in trpežni. Konopljina vlakna so dolga do štiri metre in pol, medtem ko so vlakna bombaža dolga do največ centimeter in pol. Za uporabo v tekstilni industriji se konopljina vlakna kombinirajo tudi s svilenimi in bombažnimi vlakni.
v_/
Foto: MZ
8 Štajerski1TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 22. julija 2014
Sv. Trojica v Slov. goricah • Po sedmih letih sprejeli OPN
110.000 evrov za prostorski dokument
Nedavno se je svet občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah sestal na 10. izredni seji, na kateri so med drugim soglasno sprejeli Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, prva obravnava. Ugodno rešenih je bilo kar 76 %% podanih pobud.
Občina je postopke priprave na nov prostorski načrt začela že leta 2007. V dolgotrajnem večletnem postopku je bilo za spremembo namenske rabe obravnavanih 220 pobud. Večina pobud (165 oziroma 76 %) je bila ugodno rešena in tako vključena v nov občinski prostorski načrt (OPN). Kot je razvidno iz odloka, je v predlog OPN na račun spremembe namenske
rabe iz kmetijskih oziroma gozdnih površin okrog 23 ha novih stavbnih zemljišč. Hkrati pa so bili v fazi priprave predloga zaradi uskladitve dejanskega stanja z namensko rabo v OPN dodatno vključeni še približno štirje hektarji novih stavbnih zemljišč. Sicer pa je občina v nov OPN na račun spremembe namenske rabe iz stavbnih zemljišč povečala tudi kmetijska zemljišča, in
sicer za 15,4 ha. Če upoštevamo izbrise, se je tako površina stavbnih zemljišč povečala za približno 11,6 ha.
Dokument, za katerega je občina porabila sredstva v višini 110.000 evrov, je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin. Medtem ko je v prostorih občine Sveta Trojica in na spletni strani občine možen tudi vpogled v grafični del OPN.
Na minuli seji pa so svetniki in svetnice potrdili tudi sestavo Razvojnega sveta Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice, v katerega je med drugim poleg županov sosednjih občin - Benedikta, Cerkvenjaka, Lenarta, Svete Ane in drugih - vključen tudi župan Svete Trojice Darko Fras.
Monika Levanič
Destrnik • Komu je napoti potomka najstarejše trte
Vandali ne odnehajo
Člani Turističnega društva Destrnik so pred štirimi leti pred staro viničarijo, domačinom znano pod imenom Toplečkina hiša, zasadili potomko mariborske trte. A veselje dobromislečih članov društva ni trajalo dolgo, saj je nepridiprav destrniško trto v zadnjem letu že dvakrat poškodoval.
Kot nam je pojasnil župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, očitno gre nekomu nič kriva potomka najstarejše trte pošteno v nos. »Res je, da je bila potomka v zadnjem letu dvakrat poškodovana, in sicer lani poleti, ko so bile polomljene vinorodne rozge, in letos pred rezjo, ko je spet bil polomljen rodni les za letošnjo trgatev,« je povedal župan Vindiš in še dodal, da so člani društva lansko leto trti postavili oporo. Z letošnjo rezjo pa so skušali rešiti, kar se je dalo in tako odstranili polomljene poganjke. Sicer pa so obsojanja vredno deja-
nje prijavili tudi pristojnim službam.
Po besedah župana Vindiša se proti vandalizmu nad potomko mariborske trte bori
tudi predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, ki je skrbnik trte. A da bi preprečil vanda-lizem posameznika, ki mu je duhovna hrana uničevanje,
mu nikakor ne uspe. »Glede suma pa le toliko, pravi junak to dela v škodo vseh, škoda, da mu trta ne more tega uničujočega početja vrniti. Škoda, da med nami živijo posamezniki, ki jih moti vse, kar je lepo in kar je odraz naše srčne kulture,« je še razočarano dejal župan Vindiš. A destrniška trta, ki je v štirih letih razvila bogat koreninski sistem, se k sreči ne bo vdala kar tako. »Trta pa se ne da, požene vedno nove, še bujnejše poganjke, tako da nakaže, da bo naredila vse in razveseljevala vsakega, ki se ob njej ustavi,« še doda župan Vindiš.
Monika Levanič
Benedikt • Zupan ne priznava, da
Bo občina m
Občina Benedikt bo najverjetneje gradnjo nove 870.000 evrov. Po besedah župana Milana Gum podaljšanja roka izvedbe investicije morala vra
Občina Benedikt je prvega julija lani podpisala pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., iz Ljubljane za izgradnjo sede-moddelčnega vrtca v Benediktu. Vrednost investicije po pogodbi, sklenjeni z izvajalcem del, znaša nekaj več kot 1,461.500 evrov z DDV. Del sredstev je občina prejela iz RRP in državne blagajne v skupni višini 591.047 evrov. Razliko do celotne vrednosti investicije pa bodo v Benediktu morali zagotoviti iz lastnega proračuna, kjer pa se jim že dolgo hudo zatika. Občina je namreč pretežni del lastnih sredstev nameravala kriti iz prihodka od komunalnega prispevka, ki bi jim ga moralo izplačati podjetje CM Celje, d.o.o., a je slednje v stečaju. Po besedah župana Gumzarja gre za 660.000 evrov, ki pa jih najverjetneje ne bodo videli nikoli.
Finančno ministrstvo župana postavlja
_ . ^	Vrtec je trenutno v četrti fazi izvajanja.
na laz	_
Nastalo finančno zagato je	Gumzarja že potekali. »Nekaj
občina želela rešiti s kredi-	težav smo sicer imeli pri tem
tom, dogovori z bankami pa	kreditnem krču. Banke niso
naj bi po zagotovilu župana	bile zainteresirane za tako vi-
Foto: MZ
Podravje • Lani tri milijone vozil čez Gruškovje
Promet skozi MMP Gruškovje se povečuje
Južna državna meja z Republiko Hrvaško meri približno 670 kilometrov in na tej dolžini je razporejenih 57 mejnih prehodov. Med najbolj obleganimi je vsako leto tudi mejni prehod Gruškovje, ki je tudi en od treh mednarodnih cestnih mejnih prehodov na schengenski meji, na katerem so vse potrebne službe za kontrolo vseh vrst blagovnega prometa.
Najhuje bo med 15. in 17. avgustom
V letu 2013 je čez mejni prehod Gruškovje potovalo 2.603.779 osebnih vozil, 365.791 tovornih vozil, 59.455 avtobusov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je slovensko-hrvaško mejo na Gruškovju prečkalo 1.029.029 osebnih vozil oziroma za 13 % več kot v enakem obdobju lani, ko je mejni prehod v prvih šestih mesecih leta prečkalo 907.477 vozil. Letos je mejo na Gruškovju prečkalo že 214.694 tovornih vozil, kar je 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Na Hrvaško pa je potovalo še 20.581 avtobusov, kar pa je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Ob tem na PU Maribor letos pričakujejo na Gruškovju še večji promet. »Naša pričakovanja temeljijo na statističnih podatkih prejšnjih let, na podatkih za prvih šest mesecev letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ter na napovedih prometnega koledarja,« so še dejali na PU Maribor. Najvišji dnevni promet tako pričakujejo med 15. in 17. avgustom.
»Z največjo gostoto prometa se na mejnem prehodu Gruškovje tradicionalno srečujemo v mesecih julij in avgust, ko prečka mejni prehod več kot pol milijona vozil mesečno. Dnevne konice dosežejo do 35.000 vozil,« so dejali na PU Maribor. V lanskem letu je bila gostota prometa najvišja v avgustu, ko je mejni prehod prečkalo 607.767 osebnih vozil, 31.302 tovornih vozil ter
Foto: Črtomir Goznik
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je slovensko-hrvaško mejo na Gruškovju prečkalo 1.029.029 osebnih vozil oziroma za 13 % več kot v enakem obdobju lani, ko je mejni prehod v prvih šestih mesecih leta prečkalo 907.477 vozil.
9.322 avtobusov. Podatkov o državljanstvu potnikov, ki prečkajo slovensko mejo, ne zbirajo. Ocenjujejo pa, da je večina potnikov v času turistične sezone iz držav članic EU. Najštevilčnejši so Nemci, Avstrijci, sledijo jim Poljaki, Čehi in Slovaki. Ob koncu turistične sezone pa beležijo povečano število potnikov iz Turčije, ki med letom živijo in delajo v kateri izmed držav članic EU.
Sicer pa voznikom, ki so namenjeni na Hrvaško ali se vračajo v Slovenijo, v Prome-tno-informacijskem centru za državne ceste v času poletnih dopustov svetujejo uporabo manjših mejnih prehodov. Vozniki so namreč že v sredini julija na vstop v državo na mejnem prehodu Gruškovje čakali 30 minut in več.
Mojca Vtič
torek • 22. julija 2014
Spodnje Podravje
ŠtajerskiTEDHiK 9
je občina že prezadolžena
orala vračati evropska sredstva?
ga sedemoddeičnega vrtca, vrednega 1,461.500 evrov, morala začasno prekiniti. Zmanjkalo ji je namreč lastnih sredstev v višini dobrih zarja naj bi dogovori z bankami sicer že potekali, vendar naj bi kredit najeli šele naslednje leto. Vprašanje pa je, ali bo občina zaradi čati evropska sredstva v višini 401.601 evro.
Dela potekajo z manjšim tempom, v kratkem pa se bodo zaradi pomanjkanja sredstev najverjetneje morala prekiniti.
soko vsoto kredita, zato smo seveda tudi v zvezi s tem malo zamaknili izgradnjo samega vrtca,« je dejal župan Gumzar in še dodal: »Ker je letos tudi volilno leto, namensko nismo želeli vzeti kredita, čeprav je bilo pri investiciji tako nastavljeno, da bo za dokončanje investicije potrebno med 400.000 in 500.000 evrov kredita. Ta kredit bomo pridobili naslednje leto in ni nobene bojazni, saj nam naslednje leto potečeta dva kredita in bomo še vedno kreditno sposobni.«
Na naše izrecno vprašanje, ali je občina morda prezadolžena in zato v letošnjem letu ne more več najeti kredita, je župan mirno zatrdil, da to ne drži ...
A kot smo po preverjanju izvedeli od Ministrstva za finance, občina Benedikt dejansko že presega največji možni in še dovoljen obseg zadolževanja, ki je določen v 10.b členu Zakona o financiranju občin. »Če bi občina zaprosila za novo oziroma dodatno zadolževanje, ji ne bi mogli izdati soglasja,« je zatrdila Irena Fer-kulj s finančnega ministrstva.
V nov vrtec prihodnje leto
Izgradnja vrtca je v tem času v četrti fazi izvajanja, dela pa za zdaj - sicer z manjšim tempom - še potekajo. Najverjetneje pa jih bodo kmalu morali prekiniti. »Letos bomo uredili še okolje in fasado, potem pa bomo preko zime opravili notranja dela - se pravi, strojno instalacijo, fino-montažo in opremo. Tako da bi bil vrtec za vstop otrok pripravljen naslednje šolsko leto, torej 1. septembra 2015,« je še povedal župan Gumzar.
Rok za izgradnjo investicije je bil sicer konec avgusta letos. Ker pa investicija v tem roku ne bo končana, je vprašanje, ali bo občina morala vrniti evropska sredstva v višini 401.601 evro. Po besedah direktorice občinske uprave Andreje Lorber je občina nedavno na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za podaljšanje roka za zaključek operacije. A odgovora še niso prejeli.
Monika Levanič
Foto: ML
Slovenija, Podravje • Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije
Ambrozijo je po zakonu treba uničevati, sicer sledi globa
Ker se bliža čas cvetenja pelinolistne ambrozije, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še posebej opozarja imetnike kmetijskih in nekmetijskih zemljišč na obvezno zatiranje ambrozije, zlasti na preprečevanje njenega cvetenja in nastanka semen.
Obvezno zatiranje ambrozije je z zakonom in posebno odredbo predpisano že od leta 2010.
»Pomembno je opozoriti, da so v skladu s predpisi imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljavce ali najemnike zemljišč,« pojasnjuje Matjaž Emeršič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V Sloveniji je mogoče najti pelinolistno ambrozijo točkovno skoraj po vsej državi, zaplevljenost s to invazivno rastlino pa se povečuje. Ker
je ambrozija nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Največ je najdemo ob cestah, žele-
zniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam se širi tudi na kmetijska zemljišča. Preprečevanje njenih škodljivih
vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi.
»Rastline ambrozije je treba odstraniti s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se rastlina v tej rastni dobi na obraste več. V sezoni se jo lahko tudi večkrat pokosi ali pa se jo zatira s herbicidom. Cvetenje se večinoma začne v sredini julija in traja do konca oktobra, maksimum pa dosega v avgustu in začetku septembra. Ker se pri nas pelinolistna ambrozija po košnji zelo hitro obrašča, morajo kmetovalci opravljati nadaljnja opazovanja zemljišč vso rastno dobo in po potrebi izvajati košnjo ali druge ukre-
pe zatiranja, da se prepreči nastanek semen,« še dodaja Emeršič.
Globa za »neposlušne« od 500 do 1.500 evrov
In če lastniki zemljišč ambrozije ne uničujejo?
Emeršič na to vprašanj odgovarja tako: »Inšpektor na podlagi prijave opravi ogled prijavljene lokacije in zapisniško ugotovi obstoj ambrozije. Vsi prijavljeni imetniki zemljišč še niso seznanjeni s predpisanimi zahtevami o obveznem odstranjevanju rastlin ambrozije, zato inšpektor imetnika seznani s predpisanimi
zahtevami in izreče opozorilo zaradi nepravilnosti ter določi rok za odstranitev rastline. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ne odstrani ambrozije, mu ukrepe fito-sanitarni inšpektor naloži z odločbo. Če imetnik ne izvrši z odločbo odrejenih ukrepov, je storil prekršek, za katerega inšpektor izreče predpisano sankcijo ali opozorilo. V skladu z zakonom se z globo 1.500 evrov za prekršek kaznuje pravno osebo, z globo 500 evrov pa odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter z enako globo 500 evrov samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo.
SM
Pelinolistna ambrozija in druge sorodne vrste spadajo med škodljive rastline, ki predstavljajo probleme za kmetijstvo in zdravje ljudi. Kot plevel zaradi svoje razširjenosti povzroča težave in dodatne stroške v kmetijstvu, večjo gospodarsko škodo z občutnim zmanjšanjem pridelka pa ugotavljamo zlasti v ekološki pridelavi, kjer kemično zatiranje ni mogoče. Velike težave povzroča pri občutljivih ljudeh zaradi inhalacijskih alergij oziroma senenih nahodov.
Rezultati nadzora 2010-2012
Leto nadzora	Prijava nepravilnosti				Opozorila ZIN	Odločbe
	St. prijav	Št. pregledanih lokacij	Št. pozitivnih	Št. negativnih		
2010	125	211	140	71	122	4
2011	188	267	215	52	195	3
2012	356	606	513	93	479	11
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
10 Štajerski
Šolstvo
petek • 18. julija 2014
Ormož • Znani rezultati mature
Vsi uspešni na maturi
Konec je dvomov dijakov, ki so v spomladanskem roku opravljali maturo, saj so v ponedeljek izvedeli rezultate. Ormoškim gimnazijcem je uspelo, kar še nobeni generaciji doslej ni, in sicer 100-odstotni uspeh na spomladanskem roku splošne mature.
Poleg tega pa so po besedah ravnateljice Gimnazije Ormož Blanke Erhatič maturanti dosegli tudi visoko povprečje točk, in sicer 20,9. Zadovoljni pa so tudi na Ljudski univerzi Ormož, kjer so prav tako vsi dijaki uspešno opravili poklicno maturo.
Na ormoški gimnaziji je na spomladanskem roku maturo opravljalo 11 dijakov - od tega ena dijakinja, ki po pogodbi maturo opravlja v dveh delih. Vseh deset dijakov pa je maturo uspešno opravilo, na kar je profesorski zbor z ravnateljico Erhatičevo na čelu več kot ponosen. »Letos so ormoški maturanti presenetili s 100-odstotnim maturi-tetnim uspehom in zelo smo
veseli. Med drugim sta dve dijakinji za las zgrešili naziv zlatega maturanta, saj sta dosegli 29 točk. In moram reči, da je bila generacija izjemno uspešna tudi v povprečju točk, ki je znašalo 20,9. Dijaki so, kolikor smo se z njimi pogovarjali, zadovoljni s številom točk in bodo tudi zado-
V ponedeljek je v ormoškem gradu potekala slavnostna podelitev maturitetnih spričeval ormoškim gimnazijcem. Maturante je sprejel in pogostil župan občine Ormož Alojz Sok.
stovale za študije, kamor so oddali svoje prijave,« je dejala ravnateljica Blanka Erhatič. Kot je še povedala, so maturanti zelo visoke povprečne ocene dosegli pri jezikih, matematiki, informatiki in geografiji. »Prvič v zgodovinski gimnazije dejansko imamo zvezdico, naša prva, za katero smo strmeli in posegali po njej. Letos je 13. generacija maturantov in dobro si bomo zapomnili ta rezultat,« je še dodala ravnateljica in dejala, da je v naslednje šolsko leto v program splošne gimnazije vpisanih 24 dijakov, v oddelek predšolske vzgoje pa za zdaj 14 dijakov.
Sicer pa so zadovoljni tudi na Ljudski univerzi Ormož, saj je po besedah ravnateljice Viki Ivanuša prav tako vseh pet dijakov poklicno maturo uspešno opravilo. Povprečno število točk, ki so jih dosegli dijaki, je od skupnih 23 točk znašalo 16,28. Kot nam je še zaupala ravnateljica, pa naj bi pet dijakov poklicno maturo opravljalo na jesenskem roku.
Monika Levanič
Foto: ML
Slovenska Bistrica • Srednja šola z zlato maturantko
Uspešnost slovenjebistriških gimnazijcev nad povprečjem
Splošno maturo je v Slovenski Bistrici v maju in juniju opravljalo 62 gimnazijcev. Na spomladanskem roku je bila neuspešna ena dijakinja, kar pomeni, da je bila uspešnost 98,4-odstotna, kar je boljše od slovenskega povprečja, ki znaša 93,11 odstotka.
Od 6396 kandidatov, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije in so splošno maturo opravljali prvič, je bilo letos 284 zlatih maturantov, ki prihajajo iz 46 šol. Med njimi je tudi bistriška dijakinja Monika Firer.
Uspešnih je bilo 175, ali 94,5 odstotka vseh. Neuspešnih je bilo 11, od tega eden ponavlja celo maturo, ostali oz. sedem jih ima en popravni izpiti, trije pa dva popravna izpita. Zlati maturanti so letos trije: Tadej Tomanič je dosegel 30 točk, Vid Erčevič 31 točk in Jernej Leskovar 33 točk. Z rezultatom letošnje mature so sicer zadovoljni, pričakovali pa so več zlatih maturantov, je povedala ravnateljica Me-lani Centrih. Najbolj se je letos maturantom zalomilo pri angleščini. Na maturi so praviloma dosegli nižjo oceno kot v razredu.
Generacija, ki se je letos poslovila, je bila zelo uspešna na številnih tekmovanjih doma in tudi v tujini. To je generacija, ki je dosegla prvo mesto na tekmovanju iz naravoslovja, skupina dijakov iz te generacije je osvojila prvo mesto s filmom na mednarodnem
»Zdaj imate zrelostni izpit, ki je pomemben korak v prihodnost, vendar to še ne pomeni, da ste osvojili že vse modrosti tega sveta. Dopolnjevali jih boste v času študija in na različnih podočjih dela,« je dejala zbranim dijakom v pro-
filmskem festivalu v New Yor-ku, eden izmed dveh dijakov generacije Jernej Leskovar pa je bil izjemno uspešen na tekmovanju iz fizike. Za dijaka generacije pa ni bil izbran samo zaradi dosežkov na maturi in na različnih tekmovanjih, intelektualnega potenciala, temveč tudi zaradi svoje osebnosti, priljubljenosti med dijaki, pripravljenosti za sodelovanje in pomoč, kjerkoli je to bilo že potrebno. Veliko dijakov generacije 2013/2014 je sodelovalo v debatnem klubu in osvojili so zlato priznanje v kvizu Evropa v šoli. Dijaki iz te generacije so obiskali Singapur in New Delhi. Drugi dijak generacije Luka Cvetko, prav tako zelo priljubljen med dijaki, je pokazal izjemno nadarjenost na družboslovnem in naravoslovnem področju, občudovanja vredno je njegovo računalniško znanje, usposobljenost, ki presega raven splošnega gimnazijskega izo-
storih gradu Slovenska Bistrica ob podelitvi maturitetnih spričeval, 14. julija, ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič. Maturantom je še zaželela poguma, tolerantnosti in vztrajnosti. Čestital jim je tudi podžupan
braževanja na tem področju. Na maturi je dosegel odličen uspeh, uspešno je vodil tudi humanitarno dejavnost in se aktivno vključeval v izmenjave kljub vidnemu primanjkljaju. Njemu je tudi pripadla čast, da je v imenu generacije govoril na večerni slovesnosti podelitve maturitetnih spričeval, na katero so povabili tudi starše. V imenu šole je govorila ravnateljica, maturantom je zaželela veliko uspehov tudi pri nadaljnjem šolanju, da se jim uresničijo karierni in življenjski cilji. Podobno so jim zaželeli tudi predstavniki razrednikov. Zlati maturanti so ob tej priložnosti prejeli še posebno priznanje šole. Kot je povedala ravnateljica Melani Centrih, je večerna svečana podelitev maturitetnih spričeval požela veliko pohval, zato bo poslej tradicionalna. Druženje po svečanosti se je raztegnilo v mali maturantski ples.
MG
občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar. »Na občini smo na vas zelo ponosni. Verjamemo in želimo si, da se boste vrnili v naše okolje. Časi se spreminjajo, saj se trendi v gospodarstvo le obračajo na bolje. Tudi v Slovenski Bistrici bodo nova delovna mesta, izzivi pa so tudi na področju turizma in
kmetijstva,« je dejal. Na Srednji šoli Slovenska Bistrica je v spomladanskem roku 41 dijakov opravljalo tudi poklicno maturo. Maturitetna spričevala je prejelo 34 dijakov, sedem pa jih mature v spomladanskem roku ni opravilo, to pomeni, da je bila uspešnost na maturi 82,3-odstotna.
V tem izpitnem roku je opravljalo maturo še pet udeležencev izobraževanja odraslih na Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici. Trije so v celoti opravili obveznosti in prejeli maturitetna spričevala, dva pa bosta opravljala drugi del v jesenskem roku. »Odrasli imajo namreč pravico opravljati poklicno maturo v dveh delih,« je pojasnila direktorica Ljudske univerze Brigita Kru-der. Programi, ki so jih končali udeleženci, pa so Ekonomski tehnik in strojni tehnik. »Poklicna matura pri nas teče ustaljeno, brez posebnosti in z visokim deležem uspešnosti kandidatov, okoli 90-odstotna uspešnost. Niha pa število udeležencev po posameznih izpitnih rokih,« je še dejala direktorica.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Zlata maturantka Monika Firer in podžupan Stanislav Mlakar
Letošnji rezultati mature primerljivi z lanskimi
K letošnjemu spomladanskemu izpitnemu roku splošne mature so se na 84 šolah prijavili skupno 8403 kandidati. Od 7378 dijakov, ki so se udeležili izpitov, je bilo uspešnih 6396. Na poklicno maturo se je prijavilo 11.183 kandidatov, od 8084, ki so se udeležili izpitov, je bilo uspešnih 7316, so dejali na današnji novinarski konferenci DIC.
Rezultate spomladanskega roka poklicne mature je predstavil predsednik komisije za poklicno maturo Boris Dular. Kot je dejal, se je letos prijavilo skupno 11.183 kandidatov (lani 12.376), izpitov se je na 151 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 8084 kandidatov, od tega 6501 dijakov in 1583 ostalih. Rezultati so primerljivi s tistimi iz prejšnjih let.
Poklicno maturo je prvič v celoti opravljalo 7413 kandidatov. Uspešno jo je opravilo 6886 kandidatov ali 92,89 odstotka (lani 91,98 odstotka).
Rezultati splošne mature pa kažejo, da se je izpitov udeležilo 7378 kandidatov (7814 lani). Dijaki so opravljali splošno maturo iz 35 maturitetnih predmetov.
Od 6396 kandidatov, ki so uspešno zaključili četrti letnik gimnazije in so splošno maturo opravljali prvič, jih je izpite uspešno opravilo 5955 ali 93,11 odstotka, kar je primerljivo z lani, ko je bilo uspešnih 93,50 odstotka. Neuspešnih kandidatov je bilo 441 ali 6,89 odstotka (lani 6,50 odstotka). Letos je tudi 284 zlatih maturantov in prihajajo iz 46 šol. (sta)
Ptuj • Rezultati splošne mature
Trije zlati maturanti
V pomladanskem roku je maturo opravljalo 186 maturantov Gimnazije Ptuj generacije 2013/2014.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
S tekmami prvega kroga se bo konec tedna začelo novo prvenstvo v Prvi ligi Telekom Slovenije. V njem bo po lanskem odličnem 5. mestu nastopil tudi Zavrč, ki bo letos bogatejši za leto izkušenj. Moštvo Zavrča bo tudi odprlo za-stor na novo tekmovanje, saj bo v petek gostovalo v Celju, kar bo uvodna tekma sezone 2014/15. Beli so do sedaj doživeli kar nekaj kadrovskih rošad, odigrali načrtovanih osem prijateljskih tekem, v petek pa gre torej zares. Kam lahko letos posežejo Haloža-ni, je seveda v tem trenutku še velika neznanka, vsekakor pa bo vsaj del odgovorov na to podal že uvodni obračun s Celjani.
Priprave po planu
Željko Orehovec je prvi zbor za priprave sklical v nedeljo, 15. 6. Igralci so od takrat opravili 33 treningov in odigrali načrtovanih 8 tekem. Priprave so potekale v zavetju domačega okolja, letos pa je bilo igralcem precej naklonjeno tudi vreme, saj ni bilo pretirane vročine. Zaradi obilja dežja so bila igrišča v boljšem stanju kot lani v tem obdobju. Po besedah številnih igralcev, ki so v klubu že nekaj časa, se je letos treniralo zelo dobro, tako v smislu količine kot kakovosti, seveda pa bodo edino merilo prvenstvene tekme. Trenerski dvojec Orehovec-Biškup ni poznal milosti, treningi so
Nogomet
Se lahko kdo približa Mariboru?
Stran 12
Ilka Štuhec
»Zelo rada prebiram biografije.«
Stran 12
bili naporni, na srečo pa težjih poškodb v ekipi ni bilo. Te so na žalost nastopile v sklepnem delu priprav, saj je v tem tednu postalo jasno, da je poškodba odličnega branilca Borisa Sambolca hujše narave, kot je izgledalo sprva. Sambolca sedaj čaka artroskopija kolena, nato pa se bo videlo, kako huda je poškodba kolenskih vezi in meniskusa. V najslabšem primeru je za odličnega branilca jesenski del sezone izgubljen. Nekaj težav imata tudi Ivan Antolek in Marko Roškar, toda gre v njunih primerih za manjši poškodbi.
Pester prestopni rok
Tudi letos se je v Zavrču zgodilo kar nekaj odhodov in prihodov. Tako so moštvo že kmalu po koncu prvenstva zapustili Gregor Fink, Aleš Čeh, Arpad Vaš, Dominik Božak, Josip Fuček, Peter Murko, Mario Brlečic, Luka Bešenic, v tem tednu pa še Josip Golubar. Sicer se je za slednjega zdelo, da bo vendarle ostal v klubu, a se je na koncu odločil za prestop v Olimpijo. Seveda so na drugi strani v taboru belih poskrbeli tudi za okrepitve:
Atletika
Izjemni tudi mladinci AK Ptuj
Stran 13
Strelstvo
Stoja k do novega naslova
Stran 13
dres Zavrča bodo v sezoni 2014/15 tako nosili Marko Ranilovic, Toni Datkovic, Lovro Benic, Ivan Anto-lek, Ante Mrmic, Lovro Cvek, Robert Brdar in Alan Hočevar, kot zadnji se je ekipi ta teden priključil Matija Kristic Kljub zrelim nogometnim letom velja vsaj na papirju za najodmevnejšo okrepitev Zavrča. Glede na številne spremembe v kadru je o končni uvrstitvi brezpredmetno in prekmalu govoriti. Beli bodo nedvomno dali vse od sebe, ne nazadnje je to njihova obveza do publike, ki jih je v zadnjem letu tako glasno in številčno podpirala doma in v gosteh. Poznavajoč vodilne može kluba, ki so sila ambiciozni in ne poznajo polovičarstva, lahko sklepamo, da bo Zavrč tudi letos želel mešati štrene pri ali pa vsaj pod vrhom. Koliko mu bo to uspevalo, bomo seveda videli, toda vsaj na prvi pogled se ekipa ne zdi kaj veliko slabša od lanske, ko so Haložani samo zaradi katastrofalnega starta v spomladanski del sezone ostali brez uvrstitve v evropska tekmovanja.
S Celjem nadaljevati pozitiven niz
V uvodnem krogu čaka Za-vrčane ekipa Celja. Srečanje bo odigrano v petek ob 20. uri v Areni Petrol, gostje pa
želijo nadaljevanje pozitivnega niza s Celjani iz prejšnje sezone. Zavrč je namreč slavil trikrat, enkrat pa so bili uspešnejši igralci iz knežjega mesta. Seveda pristaši Zavr-ča ne bi imeli nič proti, če bi se ta scenarij ponovil tudi letos, začenši z zmago v uvodni tekmi prvenstva. Klub z obronkov Haloz je v tem prestopnem roku doživel kar nekaj sprememb, kako so te vplivale na uigranost ekipe, pa bo jasno šele po nekaj krogih. Najpomembnejše bo nadomestiti odsotnost Borisa Sambolca, ki bo manjkal dalj časa. Ob tem še ni povsem
Nogomet
Začetek »operacije 2. liga« s petimi novinci Stran 14
Kolesarstvo
Malovič in Muršec tretja v Idriji
Stran 14
íPoiíuiajts naí na íüítovmm, íkt¿ta!
CRADIOPTUJ
^ tut- ¿feietu
www.radio-ptuj.si
Novinec tudi Kristic
Kot zadnji se je Zavrču v tem tednu pridružil Matija Kristic. Gre za zelo izkušenega igralca, ki bi na igrišču moral biti velika pomoč Nikoli Šafaricu. Prekaljeni Kristic je v svoji bogati karieri zamenjal kar nekaj klubov, 35-letnik pa velja za otroka Varteksa. Iz Varaždina je sledil odhod na Poljsko, kjer je igral za prvoligaša Zaglebie iz Lubina. Nato je igral za Slaven iz Belupa, Luč-Energijo iz Vladivostoka v 1. in 2. ruski ligi in za Zelino. Nazadnje je postavni branilec nosil dres Neuberga v avstrijski 3. ligi.
gotovo, ali bodo do petka registrirani vsi novinci, čeprav v taboru Zavrča upajo, da bodo imeli pravico nastopa vsi igralci. Prva tekma sezone je vsekakor neznanka, česar se zaveda tudi trener Željko Orehovec, ki je kljub vsemu optimist: »Celje je ekipa, ki se od lani ni kaj prida spremenila, saj gre za mlado in poletno moštvo. Na njih imamo lepe spomine, vendar pa gre sedaj za novo sezono, za tekmo 1. kroga, oboji pa komaj čakamo na prvi sodnikov žvižg. V Celje gremo z namenom, da odigramo dobro tekmo in skušamo zmagati. Za nas bi bila sprejemljiva zmaga in remi, poraz nas seveda ne zanima. Če ne bodo uspešno registrirani vsi novinci, potem bo verjetno nekaj težav s sestavo ekipe. V vsakem primeru pa bomo sestavili dobro moštvo.«
Tadej Podvršek
Tenis • TK Terme Ptuj
Ano ustavil dež
V	Portorožu je v okviru Festivala tenisa potekalo 3. odprto prvenstvo za članice. Na njem je ptujski klub zastopala Ana Oparenovič (letnica 1996) - bila je 4. nosilka.
V	1. krogu je bila prosta, nato pa je z gladkima zmagama zanesljivo napredovala v polfinale. Pri tem je z dvema »teniškima kravatama« izločila vrstnico Laro Glavič (5. nosilko). Ker je bilo zaradi dežja prestavljenih kar precej dvobojev, je morala Ana zaradi obveznosti v hrvaškem klubu, kjer igra kot posojena igralka TK Terme Ptuj, odpovedati polfinalni dvoboj proti
nepostavljeni Tini Nagode, s katero bi imela precej možnosti za zmago ...
Rezultati:
1.	krog: Oparenovič (4.) - prosta
2.	krog: Oparenovič (4.) -Kaja Mrgole (Medvode) 6:1, 6:1;
četrtfinale: Oparenovič (4.) - Lara Glavič (Top Ten, 5.) 6:0, 6:0;
polfinale: Oparenovič (4.) -Nina Nagode (LTC) b. b.
finale: Nagode - Lara Vovk (Straž, 2.) 6:7(6), 1:6.
JM
Nogomet • NK Zavrč
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Zavrčani v Celju odpirajo novo sezono v 1. ligi
»Mladi lahko prinesejo dodano vrednost«
Željko Orehovec, trener Zavrča o pripravah in pričakovanjih pred novo sezono: »Menim, da smo na pripravah opravili vse, kar smo si zastavili. V petih tednih priprav smo ekipo tekaško dobro pripravili, kar so pokazale tudi preizkušnje, ki smo jih odigrali. Rezultati v pripravljalnih tekmah za nas niso bili v ospredju, toda izid je na nek način vedno pomemben, kajti pove, kako dobro delaš. Do zadnje tekme sem v ekipo postavljal vse igralce, čeprav smo generalko želeli odigrati drugače, saj so nas Čehi izigrali in tekmo odigrali z mlado zasedbo. Sicer pa se je skozi močne prijateljske tekme izkristalizirala začetna enajsterica, toda na srečo imamo še pet ali šest igralcev, ki so iste kakovosti kot tisti, ki bodo začeli tekme. Zaradi tega sem prepričan, da ima ta ekipa kakovost iz pretekle sezone. Zame je najpomembneje, da imamo pet ali šest zelo mladih igralcev, ki želijo delati in napredovati. Ti v klubu niso le za število, ampak lahko prinesejo dodatno kakovost. Težko je govoriti o ciljih, vendar verjamem, da ima prvi mož kluba cilje, ki so povezani z mesti pod vrhom lestvice in vodijo v Evropo. Moja naloga je, da ekipa, ki jo vodim, igra dober nogomet, obenem pa dosega dobre rezultate. Jaz kot trener grem iz tekme v tekmo, saj vem, da te v našem poslu lahko en poraz odnese s stolčka. Zaradi tega razmišljam precej kratkoročno, bomo pa kmalu videlo, kaj nam bo to prineslo skupno.«
Foto: Črtomir Goznik
Zeljko Orehovec: »Prepričan sem, da ima ta ekipa odlike iz pretekle sezone.«
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 18. julija 2014
Nogomet • 1. SNL
Se lahko kdo približa Mariboru?
S petkovo tekmo Celje -Zavrč se bo v 1. ligi začela domača nogometna sezona 2014/15. Nekateri naši klubi so že začeli nastopati v evropskih tekmovanjih (Maribor v kvalifikacijah za Ligo prvakov, Gorica, Rudar in Koper pa v kvalifikacijah za Ligo Evropa), drugi so se do konca v miru pripravljali za ligaško tekmovanje. Osnovno vprašanje pred novim prvenstvom se ponuja samo po sebi in je stalnica zadnjih let: lahko kdo resneje ogrozi Maribor?
Branilci naslova iz Maribora imajo zaradi odlične organiziranosti korak prednosti pred tekmeci, tudi v novi sezoni pa bodo imeli najkakovostnej-šozasedbo. Iz kluba je sicer odšel odlični Martin Milec (Standard, Belgija), prišli pa so Agim Ibraimi (Cagliari), Welle Ndiaye (Gorica) in Sintayehu Sallallich (Ma-ccabi Haifa, Izrael). Varovanci Anteja Šimundže so že začeli nastope v kvalifikacijah za Ligo prvakov, zato bodo vsaj na začetku prvenstva nekoliko manj pozornosti namenjali domači ligi. Kljub temu imajo dovolj široko in kakovostno zasedbo, da tudi v tem uvodnem delu ne bi smeli imeti težav z držanjem vrha.
Najresnejši kandidati za sledenje vijoličastim bodo znova Koprčani. Ti so v ekipi doživeli le malo sprememb, med okrepitvami velja izpostaviti Daniela Bradaschia, ki je lani igral za Gorico. Iz kluba so odšli Sandi Arčon, Dražen Pilčič in Mustafa Nukič. Rudar
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Maribora (v vijoličastih dresih) so tudi pred novo sezono postavljeni v vlogo najresnejše-ga kandidata za naslov državnega prvaka, Zavrčani imajo nekoliko nižje cilje.
je precej izgubil z odhodom Rajka Rotmana, ki bo kariero nadaljeval v Turčiji, pri klubu Istanbul BB. Odšel je tudi Matej Podlogar (Domžale), iz Velenja pa lahko v zadnjih dnevih prestopnega roka odide tudi eden najboljših strelcev preteklega prvenstva Mate Eterovič. Zanimivi bodo znova Goričani, h katerim sta se vrnila Sandi Arčon in Dejan Žigon. Oba sta v preteklosti pustila močan pečat v Novi Gorici, tako da ne bi smela imeti večjih težav s prilagajanjem na novo sredino. Tudi v tej sezoni bo Gorico z igralci zapolnjevala Parma, o kakovosti prišlekov pa bodo
oceno podala prvenstvena srečanja. Goričanom se je pridružil še nekdanji igralec Triglava Luka Majcen.
Zgodba zase je Olimpija, kjer še vedno bolj ali manj glasno ugibajo o nadaljnjem sodelovanju z Izetom Rasto-derjem. Kljub tej odprti temi so bili v Ljubljani zelo aktivni v zaključku prestopnega roka (morda jih je k temu dodatno spodbudilo napovedano gostovanje slovitega Chelsea z Josejem Mourinhom na čelu). Za Olimpijo so tako podpisali Darijan Matič, Josip Golu-bar in Miran Burgič. Z zmaji je nekaj časa treniral tudi Robert Kurež, a do sklenitve
sodelovanja ni prišlo.
Celjani in Domžalčani niso veliko kadrovali ter se zanašajo na preverjene igralce, zato pa so bili bolj aktivni pri Krki, ki jo bo v novi sezoni vodil Miloš Rus. Med drugim sta se Novomeščanom pridružila Josip Fuček (Zavrč) in Lamin Diallo (Triglav). Kljub vsemu se bo Krka težko izognila boju za obstanek, na katerega pa je že vnaprej obsojena ekipa Kalcerja iz Radomelj. Novinci bodo svoje tekme igrali v Domžalah, kar je njihova dodatna težava - domači stadion je le domači ...
Jože Mohorič
Nogomet • NK Aluminij
Panikvar v Dravo, Levstek, Krljanovič in Bizjak v Aluminij
Z Markom Kmetcem smo se pogovarjali o zadnjih spremembah v igralskem kadru Aluminija, predvsem o presenetljivem odhodu Leona Panikvarja. Na drugi strani so v Kidričevem dokončno sklenili dogovor s tremi prišleki.
»Že pred časom je bilo jasno, da bo v našem klubu kariero nadaljeval napadalec Marko Nunič, v tem tednu pa smo se dokončno dogovorili še s tremi nogometaši. Leon Levstek bo zapolnil vrzel v obrambi, Denis Krlja-novič v zvezni vrsti, Lovro Bizjak pa v napadu. To so za zdaj igralci, ki bodo nadome-
stili tiste, ki so iz kluba odšli. V tem tednu je odšel še Leon Panikvar, s čimer se nam je odprlo še eno mesto, za katerega bomo rešitev poiskali v najkrajšem možnem času,« je povedal Marko Kmetec, ki se je podrobneje dotaknil prestopa izkušenega Leona Pani-kvarja: »Z Leonom smo imeli sklenjen dogovor, da ga pustimo oditi v drug klub, če si bo to želel. Sedaj se je odločil, da zaradi poslovnih obveznosti ne bo več tekmoval na tako visokem nivoju in da bo odšel v klub, kjer bo lahko treniral manj (izbral je ptujsko Dravo, op. a.).«
Je v tem trenutku po nekaj odigranih prijateljskih tekmah že možno govoriti o ciljih Aluminija v prihajajoči sezoni?
M. Kmetec: »Najverjetneje bosta glavna favorita za vrh 2. SNL Roltek Dob in Triglav, mi pa bomo zagotovo poskušali držati stik z njima. Doslej smo odigrali nekaj tekem z močnimi tekmeci in verjamem, da mladi igralci skozi takšne pre-
izkušnje in treninge pridobivajo izkušnje in napredujejo. Seveda je vedno vprašanje, ali so prijateljske tekme pravi odraz forme, saj gre kasneje v prvenstvenih obračunih za drugačen psihološki pritisk, vendar upamo na najboljše. Trener in uprava bomo skupaj naredili vse, da bodo rezultati kluba na primernem nivoju.«
JM
Prijateljska tekma:
ALUMINIJ - SLOBODA TUZLA 0:5 (0:3)
ALUMINIJ: 1. polčas: Lipovac, Medved, Levstek, Jus, Cesar, Vin-diš, Vrbanec (Pečovnik), Cafuta, Marko, Grezda, Nunič. 2. polčas: Murko, Lonzarič, Topolovec, Brence, Klobučar, Planinšek, Kajtna, Pečovnik, Močivnik, Bizjak, Podbrežnik. Trener: Damijan Romih.
V sredo so nogometaši Aluminija odigrali naslednjo močno pripravljalno tekmo - v Kidričevem so gostili Slobodo iz Tuzle, ki nastopa v 1. ligi BiH. Gostje so se izkazali z odlično telesno pripravljenostjo, bili so tudi fizično močnejši, tako da so prevladovali večino dvoboja. Spretnost so pokazali tudi v napadalnih akcijah, kjer so tudi s kančkom sreče pridno dosegali zadetke. Domači trener Damijan Romih ima ob tem nekaj težav s poškodbami, saj sta manjkala Timotej Petek in Denis Krljanovič, v zgodnji fazi tekme si je gleženj zvil še Matic Vrbanec.
Foto: Črtomir Goznik
Mladi Kidričani na prijateljskih tekmah z močnimi tekmeci pridobivajo dragocene izkušnje.
NEZNANO O ZNANIH
lika Štuhec: »Zelo rada prebiram biografije, trenutno je na sporedu 'Rafa'.«
Ilka Štuhec
V današnji rubriki vam predstavljamo mlado in perspektivno alpsko smučarko Ilko Štuhec. Razigrana Štajerka je na svetovnih mladinskih prvenstvih osvojila kar tri zlate medalje, leta 2007 v slalomu in kombinaciji ter leta 2008 v smuku. V svetovnem pokalu je debitirala 17. marca 2007 na slalomu v Lenzerheidu. V Ilki mnogi vidijo nadaljevanje uspešne zgodbe slovenskega ženskega alpskega smučanja.
1.	Prve tri asociacije na Ptuj? Pustno rajanje, grad in terme.
2.	Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne?
Iskrenost in smisel za humor. Opazila sem, da ljudi zelo dobro ocenim že ob prvem srečanju. Enostavno 'klikne' ali pa ne.
3.	Katere osebnostne lastnosti najbolj cenite pri sebi? Zagriženost, nepopustljivost, pozitivizem. V vsem se trudim poiskati nekaj dobrega in tako mi je tudi v težkih trenutkih lažje.
4.	Kaj najraje počnete v prostem času?
Družim se s prijatelji, saj se med zimo zelo malo vidimo. Drugače pa zelo rada peljem na sprehod našo psičko, rada pogledam kakšen film, preberem knjigo ... - nič kaj neobičajnega ©.
5.	Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku?
Uf, zelo težko reči. Trudim se jesti čim bolj raznoliko, tako da vsega po malem. Če bi morala izpostaviti eno stvar, bi bilo to verjetno sadje. To je zagotovo vsak dan.
6.	Kam hodite najraje na dopust?
K družinskim prijateljem v bližino Dubrovnika, saj imam tam super pogoje za trening. Kar se tiče dejanskih počitnic (sedaj sem imela prostih 10 dni, konec maja imam 5 dni in v juliju kakšen teden), pa mi je pomembnejša dobra družba.
7.	Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli?
Nikoli nisem marala kemije. Ima sicer povezave z biologijo, ki je bila moj najljubši predmet, ampak te in one formule in vse drugo mi nikakor ni šlo v glavo.
8.	Kdo so za vas največji športniki / športnice današnjega časa?
Jaz! © (smeh). Spoštujem vsakega športnika posebej, saj vem, koliko truda in volje je treba vložiti. Seveda so najboljši športniki zame trenutno najhitrejši smučarji in smučarke, ki jih opazujemo vsi in se od njih trudimo kaj naučiti.
9.	Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci?
Zelo odvisno od razpoloženja, na playlisti se znajde skoraj vse. Trenutno pa si najraje zavrtim pesem 'Rather be' Cleana Bandida.
10.	Kateri film ste si ogledali nazadnje in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci / igralke?
Nazadnje sem si v kinu ogledala film Noe (Noah). Igralska zasedba me toliko ne gane, če mi je le všeč vsebina. No, je pa seveda vedno lepo pogledati simpatične igralce ©.
11.	Katero knjigo ste prebrali na zadnje in katera je vaša najljubša knjiga? Moja zadnja prebrana knjiga je življenjepis Erica Claptona. Zelo rada prebiram biografije, tako znanih osebnosti kot tudi športnikov - trenutno je na sporedu 'Rafa'.
12.	Kdo je vaš najboljši prijatelj / prijateljica?
Imam tri najboljše prijateljice, ki so trenutno zaradi univerzitetnih obveznosti 'razmetane' po skoraj vsej Evropi. Manca, Tina in Katja so moj naj trio ©.
13.	Kakšne so vaše sanje?
Sedaj želim najprej doseči vse zastavljene cilje v aktivni športni karieri. Dolgoročno. Kratkoročnih pa je več in v večini niso povezane s smučanjem (razna potovanja in dogodivščine).
14.	Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico?
Da bi letni časi ostali 'normalni', takšni, kot sem jih poznala kot otrok, ne pa da imamo zimo brez snega. Če bi lahko, bi si želela konec bombardiranja in napadov na nedolžne ljudi.
15.	Kaj boste počeli po koncu kariere?
Odvisno od več stvari. Vsekakor bi rada tako ali drugače ostala povezana s smučanjem, kako in kaj, bomo pa videli, ko pridem do tja.
Janko Bezjak
petek • 18. julija 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Atletika • Atletski klub Ptuj ^
Tudi mladinci izjemni
Pravzaprav ne mine teden v poletni sezoni brez novih velikih uspehov ptujske atletike. Minuli konec tedna so na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru znova razveseljevali mladinci. Skupno se je ptujska ekipa vrnila domov z devetimi kolajnami, v ospredju pa je bila trenutno najboljša ptujska atletinja Veronika Domjan. Zmagala je tako v metu diska in v suvanju krogle. Disk je v Mariboru letel do 51,66 metra, krogla pa do 13,64 metra. V obeh disciplinah je Domjanova letos že dosegla normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvi v ameriškem mestu Oregon. Tja z reprezentanco potuje že konec tedna, nastopila pa bo naslednji teden. Več pričakuje v metu diska, kjer je letos naredila izjemen napredek in med drugim postavila članski državni rekord 53,54
metra. Na osnovi tega rezultata lahko pričakuje uvrstitev celo v finale tekmovanja. Do-mjanova je tudi prva ptujska atletinja, ki bo nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Le malo pa do nastopa v ZDA ločilo Melani Hentak, ki zahtevane norme v metu kopja za nastop na MSP žal ni dosegla. Je pa zato suvereno zmagala na državnem prvenstvu z metom 45,60 metra. Pionirka Maja Bedrač se je tokrat na mladinskem prvenstvu na 100 metrov uvrstila tik pod vrh, na 2. mesto, s časom 12,61 sekunde. Druga je bila tudi štafeta ptujskih mladincev 4 krat 100 metrov v postavi Tomaž Rakuš, Miha Kovač, Aljaž Brlek in Grega Pavlovič. Pavlovič je bil v posamični konkurenci tretji na 200 metrov (22,37 sekunde), Brlek pa prav tako
tretji na 100 metrov (11,08 sekunde). Naslednje tretje mesto je znova prispeval Brlek v teku na 110 metrov z ovirami (15,81 sekunde), tretji so bili tudi fantje v štafeti 4 krat 400 metrov. Poleg Brleka in Pavloviča sta v štafeti tekla še Luka Medic in Mark Drevenšek. Skupaj je Brlek osvojil kar štiri kolajne. Dve uvrstitvi tik pod zmagovalni oder je v teku na 400 in
800 metrov zbrala Doroteja Domjan.
»Kar se je nakazovalo v zimski sezoni, se sedaj uresničuje. Sicer je treba počakati na konec sezone in na dokončno statistiko, a že zdaj lahko z gotovostjo rečem, da bo v rezul-tatskem smislu sezona 2014. ena najuspešnejših za ptujski atletski klub sploh. V povprečju so naši atleti in atletinje v pionirskih in mladinskih ka-
tegorijah na prvenstvih Slovenije in pokalnih tekmovanjih osvojili 10 odličij, kar je res lep rezultat,« je po še enem uspešnem koncu tedna - sezone še ni konec - za ptujsko atletiko povedal predsednik Atletskega kluba Ptuj Aleksander Lo-renčič. Njegova največja želja je, da bi nadarjeni mladi atleti vztrajali tudi po prehodu v člansko kategorijo - večina namreč po končani srednji šoli
prekine športno pot. Razlogov je več: premalo finančne podpore, poškodbe, študijske obveznosti, pa tudi naveličanost nad vsakodnevnim treningom, ugotavlja Lorenčič. Glavna 'krivca' za dobre rezultate v pionirskih in mladinskih kategorijah sta Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. »Lahko se veselimo nadaljevanja sezone in prihodnjih let,« sklene Lorenčič.
Uroš Esih
Strelstvo • 24. državno prvenstvo 50 m Ljubljana
Stojak do novega naslova prvaka, z odličji tudi Vernikova in Kuharičeva
Foto: Simeon Gönc
Kidričani (na levi strani), sicer aktualni državni prvaki s serijsko zračno puško, so na 24. DP 50 m Ljubljana 2014 osvojili ekipno srebrno. Lanski državni prvak Ivo Cicmanovič Zimet je z novim najboljšim rezultatom osvojil srebrno odličje med posamezniki in tako še dodatno dopolnil svojo bogato bero odličij z državnih prvenstev.
Pretekli konec tedna je bilo v Ljubljani, na prenovljenem in z elektronskimi tarčami opremljenem centralnem strelišču, 24. državno prvenstvo v streljanju z malokalibr-skim orožjem na 50 metrov. Na zadnji domači tekmovalni preizkušnji letošnje sezone so znova veliko uspehov poželi spodnjepodravski strelci, ki so osvojili kar sedem odličij, od tega dve ekipni in pet posamičnih.
Stojak s tretjo lovoriko najboljšega
Najboljši ptujski mladinec Sašo Stojak je v disciplini s pištolo kot prvi favorit prvenstva pričakovano zmagal in dosegel dobrih 528 krogov (83, 94, 92, 82, 93, 84). Tako je ubranil naslov državnega prvaka iz lanske sezone, ko je prvi nastop v tej disciplini kronal s prvo zmago. Skupaj se je mladi Ptujčan veselil že svojega tretjega naslova državnega prvaka, saj je prvič osvojil dvojno krono s pištolo, na 10 in 50 m razdalji v letošnji sezoni, kar je zelo vzpodbudno za njegov nastop na septembrskem SP v Granadi. Stojak je najbližjega zasledovalca prehitel za 45 krogov. Nekoliko presenetljivo je na nehvaležnem 4. mestu pristal drugi ptujski mladinec Tadej Širec, ki se mu je nastop povsem ponesrečil, saj je s 462 krogi zelo zaostal za svojim letošnjim povprečjem, kjer beleži najvišji rezultat 511 krogov. Juršinski strelec David Kekec je s 447 krogi osvojil 6. mesto.
Venta in B. Simonič ostala brez odličja
V članski konkurenci s pištolo je v kvalifikacijah najboljše streljanje pokazal mi-klavški strelec Aleksander Ciglarič, ki je dosegel 543 krogov (93, 91, 90, 89, 88, 92). Med finaliste sta se s 3. in 4. rezultatom uvrstila tudi
Boštjan Simonič (541) in Kevin Venta (539). Meja za vstop v finale je bila postavljena s 534 krogi, brez finala pa sta na 9. in 10. mestu ostala Peter Tkalec (533) in ormoški strelec Emerik Hodžic (528). Prvo finalno streljanje na DP s pištolo na 50 m se je zaradi elektronskih tarč začelo zelo razburljivo, videli smo veliko napak, najslabše od vseh pa je streljanjem v finalu začel Ormožan Kevin Venta. S skromnimi zadetki 8.7, 7.7 in 6.5 si je za najboljšimi nabral velikih šest krogov zaostanka. Venta se je v nadaljevanju pobral, šestim dobrim strelom pa so v 10., 11. in 12. strelu znova sledile šestica, sedmica in osmica, kar ga je dokončno izločilo iz nadaljnjega tekmovanja in prvi favorit prvenstva se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Zelo podobno kalvarijo je v finalu doživljal tudi Boštjan Simonič in tako se je moral štirikratni državni prvak med letoma 2003 in 2007 zadovoljiti s 7. mestom. Bolje od obeh se je v finalu boril Aleksander Ciglarič, a je zaradi napake v 16. strelu (6,3) ostal brez odličja na 4. mestu. Najbolj hladno glavo
je v finalu obdržal Sevničan Blaž Kunšek, ki se je na koncu brez večjih napak veselil prvega naslova državnega prvaka s pištolo na 50 m. Med juršinskimi posamezniki je bil najboljši Ludvik Pšajd (527) na 12. mestu, med Kidričani pa Matevž Mohorko (487) na 26. mestu.
V	ekipni konkurenci so naslov državnih prvakov osvojili miklavški strelci Jožeta Ke-renčiča, kar je njihova druga lovorika prvakov po letu 2011, v zadnjih petih sezonah pa so vedno osvojili odličje. Miklav-žani so bili boljši od strelcev iz Rečice z minimalno prednostjo enega kroga (!), tretje mesto so osvojili lanski prvaki z Grosuplja (1576), četrto mesto pa je pripadlo juršinski ekipi, sicer trikratnim zaporednim državnim prvakom med letoma 2007 in 2009, s 1562 krogi.
Presenečenje mladink Kovinarja
V	ženski konkurenci s puško so se odlično odrezale mladinke Kovinarja, ki so uspešno nastopile v absolutni članski konkurenci, saj so v
dveh nastopih osvojile kar tri odličja. Najprej sta v trojnem položaju presenetili Petra Vernik in Urška Kuharič in se z dobrima rezultatoma s 567 (186, 198, 183) in 564 (185, 194, 185) krogi veselili srebrnega in bronastega odli-čja. Boljša od obeh je bila le olimpijka Živa Dvoršak, ki je s 577 krogi (189, 193, 195) osvojila naslov državne prvakinje. Brez odličja je ostala Renata Oražem (191, 194, 179), ki sta jo ormoški strelki kot vodilno po klečečem in ležečem položaju prehiteli v stoječem položaju. Pričakovano pa je v stoječem položaju svoje kon-kurentke zmlela Dvoršakova z izjemnima serijama 99 in 96 krogov. Preostali ormoški članici Vesna Mele in Marija Kerčmar sta s 540 in 516 krogi osvojili 5. in 6. mesto. Odlično se je v trojnem položaju odrezala tudi grosupeljska mladinka Klavdija Jerov-šek in s 568 krogi za en krog izboljšala državni rekord, ki ga je pred enim mesecem v Plznu postavila Ormožanka Urška Kuharič. Med člani je v trojnem položaju slavil Debevec (1166) pred Markojo (1165) in Moičevičem (1155).
Oražmova do državnega rekorda
Podžgana zaradi neuspeha v trojnem položaju se je grosupeljska strelka Renata Oražem znesla nad tekmicami v ležečem položaju, kjer je dosegla 618,9 kroga ter kar za 2,3 kroga izboljšala državni rekord, ki ga je v začetku maja v Plznu postavila Ormožanka Petra Vernik. Slednja je v letošnji sezoni dosegla drugi najboljši rezultat in s 615,4 krogi osvojila še drugo odličje na prvenstvu. Tretje mesto je v svoji najmanj priljubljeni disciplini dosegla olimpijka Živa Dvoršak s 614,1 kroga. Brez odličja pa je tokrat s 607,5 kroga ostala mladinka Urška Kuharič.
Cicmanovič Zimet do srebra
Med pionirji v ležečem položaju 30 strelov so se dobro odrezali kidričevski strelci, ki so sicer branili posamično
lovoriko državnega prvaka iz lanske sezone. Z rezultatom 260 krogov je lanski državni prvak Ivo Cicmanovič Zimet izboljšal svoj lanski dosežek za šest krogov, kljub temu pa zaostal za Konjiča-nom Matejem Kebrom, ki je slavil z 265 krogi. Zelo dobro se je odrezal tudi drugi Kidri-čan Domen Širovnik, ki je z 250 krogi osvojil nehvaležno 4. mesto, vendar dosegel nov osebni rekord na tekmovanjih. Dobro je nastopal tudi tretji Kidričan Žan Gojkošek in se z 237 krogi uvrstil na 14. mesto. V ekipni konkurenci so slavili Konjičani (762 krogov), srebrnega odličja pa so se veselili Kidričani (747.
V nadaljevanju sezone bodo z nastopi na mednarodnih tekmovanjih ostali aktivni le še državni reprezentanti, ki se pripravljajo za nastop na SP v Granadi, ki bo vrhunec letošnje sezone in štiriletnega tekmovalnega ciklusa, med njimi tudi Kevin Venta, Sašo Stojak, Petra Vernik in Urška Kuharič.
Simeon Gonc
Rezultati, člani pištola 50m:
Članice puška 60 leže:
1.	Blaž Kunšek, MSE
2.	Aljaž Zorko, DPR
3.	Franci Ivanc, GRO
4.	Aleksander Ciglarič, JKM
5.	Rok Ivanc, GRO
6.	Kevin Venta, KOR
7.	Boštjan Simonič, JKM
8.	Simon Bučan, KOP 10. Emerik Hodžic, KOR 12. Ludvik Pšajd, JUR
14.	Moleh Mirko, JUR
15.	Miran Miholič, JKM 17. Simon Simonič, JKM 19. RokPučko,JUR
26.	Matevž Mohorko, KID
27.	Alojz Trstenjak, JKM
28.	Uroš Mohorko, KID
29.	Boris Gašpar, KID
534+183,8 542+180+3 538+158,6 543+142,2 537+121,6 539+104,7 541+87,4 534+71,2 528 527 521 519 516 514 487 476 475 474
Mladinci pištola 50m:
1.	Sašo Stojak, PTUJ
2.	Žiga Miklič, GRO
3.	Jože Čeper, VRE
4.	Tadej Širec, PTUJ
5.	Rok Ruparčič, MKR
6.	David Kekec, JUR
528 483 482 462 460 447
1.	Renata Oražem, GRO
2.	Petra Vernik, KOR
3.	Živa Dvoršak, OLI
4.	Urška Kuharič, KOR
5.	Vesna Mele, TSO
7. Barbara Muhič, TSO 9. Marija Kerčmar, KOR
618,9
615.4
614.1
607.5 597,4
588.2 582,9
Članice trojni položaj:
1.	Živa Dvoršak, OLI
2.	Petra Vernik, KOR
3.	Urška Kuharič, KOR
4.	Renata Oražem, GRO
5.	Vesna Mele, TSO
6.	Marija Kerčmar, KOR
577 567 564 564 540 516
Mladinke trojni položaj:
1.	Klavdija Jerovšek, GRO
2.	Lia Lazar, POR
3.	Jana Kačič, DPR
Pionirji 30 leže:
1.	Matej Keber, SKO
2.	Ivo Z. Cicmanovič, KID
3.	Leon Sadek, SKO
4.	Domen Širovnik, KID 14. Žan Gojkošek, KID
568 555 546
265 260 260 250 237
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 18. julija 2014
Nogomet • NK Drava
Začetek »operacije 2. liga« s petimi novinci
Nogometni klub Drava je v ponedeljek začel »misijo naskoka« na 2. slovensko ligo. Ptujčani ne skrivajo ambicij, da bi v sezoni 2014/15 iz 3. lige - sever preko dodatnih kvalifikacij preskočili v višji razred tekmovanja. Pristojni za kadrovanje so tako pred začetkom priprav že potegnili prve poteze, saj se je Drava okrepila s petimi kakovostnimi igralci, to so Leon Pani-kvar, Rok Letonja, Matej Murat, Milan Kokot in Aljaž Horvat.
Ob omenjenih je mogoče v ptujski nogometni sredini v prihodnjih tednih pričakovati še kakšno zvenečo okrepitev. Trener Drave Franc Fridl je tako na prvem treningu pozdravil 23 nogometašev, med katerimi je bilo kar nekaj mladincev. Ti bodo opravili priprave s članskim moštvom, najboljši pa bodo prav gotovo med prvenstvom dobili svojo priložnost za dokazovanje. Na uvodnem treningu ni bilo nekaterih nosilcev igre iz pretekle sezone, saj so klub zapustili Daniel Ljubec, Gregor Furek, Luka Kirič, Damir Zagoršek in Alen Horvat. Večina izmed njih bo svoje kariere nadaljevala v Avstriji.
Na Ptuju so se odločili za gradnjo novega, stabilnega
Dravo je pred začetkom priprav okrepilo pet novincev: Aljaž Horvat, Milan Kokot, Matej Murat, Leon Panikvar in Rok Letonja.
jedra ekipe, ki jo čaka najprej naporen pripravljalni del, v katerem bodo igralci opravili po štiri treninge tedensko. Prvi treningi bodo seveda namenjeni v glavnem fizičnim pripravam in delno tudi uigravanju ekipe. Več uigrava-nja bo sledilo med prijateljskimi pripravljalnimi tekmami, ki jih imajo v naslednjih šestih tednih na sporedu kar osem. V petek, 18. 7., bodo odigrali
prvo v nizu, saj se bodo na Mestnem stadionu na Ptuju ob 18. uri pomerili z avstrijsko ekipo Deutschlandsberg FC. Naslednji tekmec modrih bo v sredo Aluminij.
Igralci so - glede na prikazano na prvih treningih - pripravljeni trdo delati, trener Franc Fridl pa ima točno začrtano pot do cilja, ki se glasi napredovanje v 2. ligo. Na tej poti mu najbolj pomaga predsednik
NK Drava Fredi Kmetec, ki je na vseh nivojih stabiliziral ptujsko nogometno sredino. Prav tako je v projekt vključenih še nekaj bivših ptujskih nogometašev, medtem ko je delo z vratarji prevzel Andrej Duka-rič. Glede na igralski kader so nogometaši Drave upravičeno favoriti 3. lige sever: po pripravah bo treba to vlogo potrditi tudi na zelenici.
David Breznik
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Malovič in Muršec tretja v Idriji
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je prejšnji teden v okolici Idrije s selekcijami dečkov nastopal na večdnevni VN Idrije, ki jo je med 10. in 12. julijem organiziralo KD Sloga 1902.
Sama dirka je bila izjemno zahtevna, saj je za mlade fante tri dni dirkanja kar precej naporno. Kljub temu, da so vajeni vsakodnevnih naporov na treningih, so tekmovanja le nekaj bolj napornega in predvsem stresnega. Tudi pogled na same profile etap razkriva, da je šlo za zelo zahtevno dirko, ki se je ne bi sramovali niti kolesarji višjih starostnih kategorij. Na drugi strani so si mladi kolesarji nabirali dragocene izkušnje, ki jim bodo na njihovi nadaljnji življenjski in športni poti prišle še kako prav.
V četrtek je bila na sporedu 1. etapa in sicer zelo zahteven vzpon na Razpotje. Povprečen naklon vzpona je bil 6,7 %, najstrmejši odseki pa so dosegali celo 13,8 %. Med Ptujča-ni velja v tem delu izpostaviti Miha Muršeca, ki je bil pri dečkih C izjemen drugi. Pri dečkih B se je med mladimi Ptujčani na 3,7 km dolgi progi najbolj izkazal Aljaž Ljubec s 6. mestom. Odlični so bili tudi dečki A: Nace Malovič je bil 3., Marko Hozjan pa 9.
Druga etapa je prinesla krožno dirko v Ledinah. Sila razgiban krog je bil dolg 3 km, od kolesarjev KK Perutnina Ptuj pa se je s 5. mestom med dečki C spet izkazal Miha Muršec. Žan Aljaž Poropat je bil 10. Na dobrih 22 km
Skupna uvrstitev kolesarjev Perutnine Ptuj v Idriji:
dečki C: 3. Miha Muršec, 7. Žan Aljaž Poropat, 10. Žan Žni-dar;
dečki B: 8. Aljaž Ljubec; dečki A: 3. Nace Malovič, 9. Marko Hozjan, 12. Žan Ljubec.
dolgi progi je bil pri dečkih B najboljši »perutninar« Aljaž Ljubec, ki je osvojil 9. mesto. Na stopničke za zmagovalce je pri dečkih A v tej etapi stopil odlični Nace Malovič, ki je bil 3, proga pa je bila dolga 31,6 km.
Najtežje delo je mlade kolesarje čakalo v soboto, ko je bil na sporedu (gorski) kronometer do Idrijske Bele. Tudi v tej disciplini so mladi
V ospredju Nace Malovič, za njim Žan Ljubec (oba KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
Ptujčani dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Med dečki C, ki so morali premagati 5,8 km dolg vzpon je bil spet najboljši Miha Muršec, ki je zasedel mesto tik pod zmagovalnim odrom - bil je 4. Njegov uspeh je s 7. mestom dopolnil Žan Aljaž Poropat. Na isti razdalji je bil pri dečkih B Aljaž Ljubec 9. Visoko so se mladi »perutninarji« v kronometru uvrstili tudi v kategoriji dečkov A; Nace Malovič je bil 5., Marko Hozjan pa 6.
Skupno je bil v seštevku treh dirk med Ptujčani med dečki C najboljši Miha Mur-šec, ki je bil 3. in je stopil na najnižjo stopničko za zmagovalce. 7. je bil Žan Aljaž Poro-pat, kar je za začetnika, ki bo lahko v tej kategoriji nastopal tudi v naslednji sezoni, odličen rezultat - Žan Aljaž je bil med svojimi letniki celo najboljši. Med najboljših deset se je pri dečkih C skupno uvrstil tudi Žan Žnidar, ki bo prav tako še naslednje leto tekmoval v tej kategoriji. Tri uvrstitve med deset so vsekakor lep uspeh. Zelo solidno se je skupno pri dečkih B odrezal Aljaž Ljubec, ki je Idrijo zapustil kot 8. v skupnem seštevku. Na stopničkah je skupno končal tudi Nace Ma-lovič, ki je bil 3. pri dečkih A. V isti kategoriji je bil Marko Hozjan 9., kar je po neposredni vrnitvi iz počitnic zelo lep rezultat.
Vsekakor so mladi kolesarji Perutnine tuj tudi v okolici Idrije dosegli nekaj lepih rezultatov, še posebej vesli konstantna forma nekaterih posameznikov. Sledi zaslužen odmor, mladi Ptujčani pa bodo z dirkanjem nadaljevali v avgustu.
tp
Foto: JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 1. KROGA - PETEK ob 20.00: Celje - Zavrč; SOBOTA ob 17.00: Olimpija - Krka, SOBOTA ob 20.05: Maribor - Rudar; NEDELJA ob 18.00: Radomlje - Luka Koper; NEDELJA ob 20.00: Gorica - Domžale.
PRIJATELJSKE TEKME
PETEK, 18. 7., ob 18.00: Drava Ptuj - Deutschlandsberg FC (Mestni stadion na Ptuju); SOBOTA, 19. 7., ob 18.00: Radlje ob Dravi - Aluminij; NEDELJA, 20. 7., ob 18.00: Lušt Beltinci - Podvinci; SREDA, 23. 7., ob 18.00: Sheffield Wednesday - Arsenal Tula (Mestni stadion na Ptuju)
Odbojka na mivki
Na prostoru ptujske Rance bo v petek in soboto potekal tradicionalni Beach Volley Challenger turnir v odbojki na mivki.
Boks
Boks klub Ring prireja v soboto, 19. 7., od 16. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici na Ptuju tretjo revi-jalno boksarsko revijo. Organizatorji načrtujejo deset dvobojev.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Kasaški klub Ljutomer bo na svojem hipodromu v nedeljo, 20. 7., pripravil že četrte letošnje dirke. V šestih točkah sporeda bo nastopilo 63 kasačev iz vseh slovenskih klubov, najmočnejše zastopstvo pa bodo imeli gostitelji s 33 kasači. Zaradi premajhnega števila prijav (3) bo odpadla napovedana dirka za dvole-tnike. Tokrat bodo vozili na različnih razdaljah - 1600, 2100 in 2600 metrov dolgi stezi.
DB, NŠ
Prireditvenik		1
Petek, 18. julij		
18:00 Gorišnica, ploščad pred občinsko zgradbo: 19. občinski praznik, osrednja prireditev
20:00 Ptuj, Terme, Termalni park: nočno kopanje z ansamblom Saša Avsenika 20:30 Cirkulane, grad Borl: Festival stare glasbe Seviqc Brežice, koncertAn-
tiphonus, Monteverdi in Contrareformatio 21:00 Dornava, baroči dvorec: Festival BaRock, Alfi Nipič 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu,Grand pok, kabaret in
songi iz muzikalov, pevka Anja Strajnar, performerTomaž Lapajne Dekle-va in pianist Tadej Horvat 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2014-kulturno glasbeni festival, Teodor
Lenart in Nuša Kolenko Ella Ella- tribute to Ella Fitzgerald, KPS 21:00 Ptuj, grad Turnišče: zaključna projekcija mednarodnega filmskega campusa, projekcija kratkih filmov, posnetih na Ptuju
Sobota, 19. julij
8:00 Grajena, športni park: 14. krajevni praznik, kolesarjenje, ob 15.00vaške športne igre
9:00 Gorišnica, Gajevci: 19. občinski praznik, kolesarjenje po občini, start
izpred občinske zgradbe, pohod po občini, start na Dominkovi domačiji 9:00 Ptuj, tržnica: Tržnica ustvarjalnosti, do 10.00 Zelemenjava, menjava sadja, zelenjave, čajev in drugih pridelkov, do 12.00 animacija otrok, prodaja unikatnih izdelkov 10:00 Ptuj, grad, vzhodni stolp: muzejski vikend za družine PM Ptuj-Ormož, slike iz furnirja
12:00 Dvorjane, na reki Dravi: tekmovanje gasilsko reševalnih čolnov, ob 17.00 razglasitev rezultatov in Praznik mornarice, veselica ob 20.00 13:00 Gorišnica, Gajevci: 19. občinski praznik, slavnostno odprtje prenovljenega mostu s peš potjo čez kanal 16:00 Polenšak: 51. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, mimohod sta-rodobnih vozil in tehnike, kulturni program, zabava, igre, tekmovanja, vokalne skupine, peka in prodaja gibanic 16:00 Studenice: Studeniški kulturni večer, odprtje kmečke tržnice, vožnja s kočijami in jahanje, ob 17. odprtje razstav, ob 18.00 sprejem rojakov in zdomcev s kulturnim programom, ob 19.00 odprtje kleti, ob 20.00 prireditev na glavnem odru z glasbenimi gosti, ognjemet ob 24.00 19:00 Grajena, Dom krajanov: 14. krajevni praznik, osrednja prireditev s
kulturnim programom in podelitvijo priznanj 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2014 - kulturno glasbeni festival, jam session, KPS
Nedelja, 20. julij
7:00 Gorišnica: 19. občinski praznik, farno žegnanje sv. Marjeta 15:00 Polenšak: 51. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, osrednja prireditev, prikaz žetve, mlačve, mletja in ples, ob 8.00 odprtje razstav, ob 13.00 otroške delavnice, veselica, folklorna skupina, ansambel Toneta Rusa ...
20:30 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncertTadej Kampl, Igor Lumpret, Manuel Podhostnik trio
Torek, 22. julij
20:00 Sv. Ana, avla občine: Tak smo nekda tau okul gučali, JSKD, etnografska skupina TD Sv. Ana, Knjižnica Lenar
Mestni kino Ptuj
Petek, 18. julij: 17:00 Avioni 2: V akciji; 21:00 v gradu Turnišče: zaključna
projekcija mednarodnega filmskega campusa, projekcija kratkih filmov, posnetih na Ptuju.
Sobota, 19., in nedelja, 20. julij: 17:00 Avioni 2: V akciji; 19:00 Občudovani; 21:00 Michael Kohlhaas.
petek • 18. julija 2014
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Gorišnica • 19. občinski praznik
Večina naložbenega denarja za kanalizacijo
potekajo prireditve ob letošnjem 19. občinskem prazniku. Osrednja prireditev bo danes ob 18. uri na ploščadi pred občin-
Foto: Črtomir Goznik
Župan občine Gorišnica Jože Kokot je zadovoljen s postorjenim delom v minulem obdobju. Napoveduje pa tudi vnovično kandidaturo za funkcijo župana na bližajočih se lokalnih volitvah, ki bodo 5. oktobra.
V občini Gorišnica te dni skim poslopjem.
Kot je povedal župan Jože Kokot, so v obdobju od lanskega do letošnjega praznika uspeli končati več naložb, nekatere so še v teku. Finančno in izvedbeno zahteven projekt je prav gotovo gradnja kanalizacijskega sistema, ki poteka v konzorciju treh občin: Ptuj, Markovci in Gorišnica. Na območju občine Gorišnica se v sklopu projekta gradijo čistilna naprava v Forminu, tri črpališča in 8,2 kilometra kanalizacijskih cevovodov. Čistilna naprava bo omogočala kapaciteto za priključitev 4.000 populacijskih enot. Predvidoma se bo na napravo priključilo 1.800 populacijskih enot iz občine Gorišnica in 2.200 iz občine Markovci. Očiščene odpadne vode se bodo odvajale v kanal HE Formin, nizvodno od elektrarne. Kmalu naj bi na sistemu opravili tehnični pregled in poskusno zagnali delovanje čistilne naprave. Pri koncu so dela na kanalizacijskem sistemu v naselju Cunkovci, v Forminu, Gorišnici, Zamušanih in Tibolcih se gradnja odsekov kanalizacije pričenja prav v teh dneh. V Tibolcih bodo modernizirali tudi cestni odsek, v Gorišnici so zakoličili zemljišče za gradnjo športnega parka. V prvi fazi gradnje športne-
Za redno delovanje in pokrivanje stroškov Doma krajanov in prostorov ČS letno potrebujejo 10.000 evrov. V okviru stalnega prireditvenega programa so vsako leto skrbeli za postavitev majskega drevesa in kresovanje, izvedbo športnega vikenda, praznovanje krajevnega praznika, pogostitev starejših občanov in obdaritev otrok ob prihodu dedka Mraza. V 2010/2014 je bilo na območju ČS Grajena izvedenih 19 večjih investicij v skupni vrednosti 1.818.510,22 evra. Med temi so Športni park, Dom krajanov, modernizacija cestnih odcepov, sana-
ga parka naj bi uredili zelene površine in namakalni sistem. Izvedba druge faze sledi po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN), ko bodo za izvedbo celotne investicije
lahko pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Do konca počitnic nameravajo izvesti energetsko obnovo poslopja osnovne šole. V sklopu naložbe bodo zamenjali stavbno pohištvo in
namestili debelejši, energetsko učinkovitejši sloj fasade.
Te dni se končuje obnova mostu čez dravski kanal in lokalne ceste Gorišnica-Ga-jevci. V okviru obnove so ob lokalni cesti zgradili pločnik in uredili javno razsvetljavo. Naložbo so sofinancirale Dravske elektrarne Maribor, slovesno odprtje mostu in ceste bo jutri ob 13. uri. Končana je gradnja namakalnega sistema, ki so ga urejali fazno. Z namakalnim sistemom je zdaj
pokritih 80 odstotkov njivskih površin na območju občine. Izvaja se tudi agromelioracija območja, do pomladi naj bi komasirali okrog 270 hektarjev zemljišč.
Še eno gradbišče je odprto med Moškanjci in Tibolci, kjer Ministrstvo za infrastrukturo in prostor čez železniško progo gradi nadvoz, na novo se bo zgradilo krožišče. V tem letu je bila občina Gorišnica radodarna tudi do gasilcev. Za PGD Formin je sofinancirala
nakup novega vozila za prevoz moštva, za PGD Gorišnica pa vozila GVC 16-25. Nakup slednjega je veljal 228.000 evrov. Kot še dodaja gorišniški župan Jože Kokot, pričakujejo, da bi bil do konca letošnjega poletja lahko potrjen OPN, ki bo omogočil nadaljnji razvoj za občino pomembnih naložb. Do gradbenih zemljišč bodo s spremembo OPN prišli tudi zasebni investitorji oz. lastniki zemljišč.
Mojca Zemljarič
Vajnberger je povedal, da naj bi po zagotovilih odgovornih v MO Ptuj primarni vod od Maistrove ulice do centra Grajena zgradili še v letu 2014, za to je na voljo 973.360 evrov. V pripravi pa je študija o izvedljivosti izgradnje posameznih kanalizacijskih sistemov za vse druge objekte, ki niso vključeni v sedanje projekte gradnje kanalizacije. Po uredbi morajo lastniki hiš najkasneje do leta 2017 zgraditi male čistilne naprave. Po eni od strokovnih rešitev bi se krajanom najbolj splačalo, če bi se več gospodinjstev skupaj odločilo za eno komunalno čistilno napravo. Če bi se povezalo do 50 gospodinjstev, tudi ne bi potrebovali gradbenega dovoljenja. Pri izbiri rešitev mora krajanom pomagati tudi stroka, je bilo poudarjeno na eni od sej ČS Grajena v tem letu.
MG

in okvirjanje /lik
Emil Meznarič s.p., Moškanjci 114 T: 041 723 932
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE GORIŠNICA.
»
d« o» o«
deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Formin 8 b, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77, mobitel: 041 393 205
Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.o.o. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej.
TVP-Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica
Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo!
Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI
D O NAJ s p
STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164
Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461, 041/ 790-995 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM
Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica.
Ptuj • 14. praznik ČS Grajena
Največji problem se vedno kanalizacija
V ČS Grajena se bodo ta konec tedna začele praznične prireditve, ki jih bodo sklenili 26. julija. Kot ocenjuje predsednik sveta ČS Grajena Peter Vaj-nberger, je bilo delo v mandatu 2010/2014 uspešno. Bolj ali manj so program dela, ki so si ga začrtali na začetku mandata, uspešno izvedli.
cija nekaterih plazov, zaščita razdeljena v tri dele: izgradnjo preše. Pri kanalizaciji pa so še primarnega voda od Maistro-na začetku. Izgradnja le-te je ve ulice do centra Grajene,
ki bo zajel 25 o% objektov, izgradnjo posameznih kanalizacijskih sistemov v strnjenih
stanovanjskih območjih in namestitvijo malih čistilnih naprav.
Foto: Črtomir Goznik
Peter Vajnberger, predsednik sveta ČS Grajena
Štirinajsti praznik ČS Grajena
Jutri, 19. julija, se bodo v ČS Grajena pričele letošnje prireditve ob 14. krajevnem prazniku. Krajane že tradicionalno vabijo na kolesarjenje po četrtni skupnosti, ki se bo začelo ob 8. uri v Športnem parku Grajena, in ob 15. uri na športne igre med zaselki ter na tekmovanje v kuhanju golaža. Osrednja prireditev bo 26. julija. Na njej bodo med drugim podelili priznanja za izstopajoče dosežke. Priznanje zaslužnega krajana bo prejel Marjan Gajzer za dolgoletno požrtvovalno delo na kulturnem in športnem področju, priznanje ČS Grajena pa bosta prejela Drago Horvat za dolgoletno delo pri razvoju nogometa in Roman Cafuta za dolgoletno uspešno delo pri razvoju gasilstva.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 1S. julija 2Q14
Kuharski nasveti
Stročji fižol
Fižol spada v veliko skupino stročnic in je glede na sorte ena izmed najštevilnejših vrst zelenjave, saj skoraj vsaka dežela goji svoje lastne sorte. Stročji fižol je v primerjavi s suhim luščenim fižolom veliko bolj uporaben in lažje prebavljiv ter ne zahteva daljše toplotne obdelave. V srednjem veku so mu rekli tudi meso ubogih, predvsem zaradi pomembnih beljakovin in mineralnih snovi.
Posebej so cenjeni plodovi fižola oziroma stroki brez trde luskaste opne. Posebej je cenjen stročji fižol brez nitk, ki je lahko nizek zeleni, nizek rumeni, visok zeleni ali stroč-nik. Stročji fižol spada med hitro pokvarljivo zelenjavo, če prostor ni dovolj vlažen, hitro ovene. Zraven tega je občutljiv na nizke temperature, saj se že pri okrog 4 oC pojavijo rdečkaste pege. Naj primernejša temperatura za shranjevanje stročjega fižola je 7 do 8 °C. V kuhinji je najizdatnejši breznitni stročji fižol s širokimi stroki in je ena od redke zelenjave, ki je ne uživamo surove.
Stroji fižol uporabljamo za juhe, prikuhe, priloge, solate, kot samostojnega ali je sestavina številnih drugih jedi, poletnih enolončnic, mešanih solat, narastkov in podobnih jedi. Stročji fižol je primeren tudi za konzerviranje, pred zamrzovanjem ga blanširamo oziroma kuhamo 2 do 3 minute v slani vodi in ohlajenega pakiramo ter shranimo v skrinjo, lahko ga konzerviramo tudi s pomočjo kisa in soli in shranimo v kozarce. Stroke fižola pa tudi sušijo in uporabljajo za pripravo čaja.
Glede na toplotno obdelavo stročji fižol skoraj ve-
dno kuhamo, lahko ga tudi dušimo in manj pogosto pečemo. Sveže obrani stroki fižola so tako okusni, da jim kot prilogo ni treba dodajati nobenih sestavin. Že kuhani v slani vodi so zraven mesa več kot okusna priloga in le redki ne bi bili zadovoljni s tako enostavno pripravljenim kosilom. Stročjemu fižolu pa lahko izboljšamo okus tudi z različnimi dodatki, posebej se ujema z okusom mleka in mlečnih izdelkov in prav zaradi tega ga pogosto jemo zabeljenega z vročo kislo smetano in po želji še z dodatkom suho praženih ocvirkov. Tako pripravljen stročji fižol bo primeren že za samostojni obrok. Zraven kisle in sladke smetane ga pogosto pripravljamo tudi s siri, tako da kuhanega ohladimo in mu dodamo grobo nariban ali na male kocke narezan poljubni poltrdi sir. Za nekoliko boljšo priložnost pa ga lahko pripravimo tudi s sirom, ki zori s plemenito plesnijo, kot je na primer roquefort in orehi.
Po okusu se poda tudi s svežo skuto, dodamo mu lahko tudi jabolka, gobe, slanino, paradižnik in krompir. Od začimb in dodatkov mu dodajamo drobnjak, lovor, česen, čebulo, papriko, čili, bučno in oljčno olje, zeliščne
Tačke in repki
Foto: Črtomir Goznik
in dišavne kise, peteršilj, zeleno in pehtran.
Solato iz stročjega fižola, sira in orehov si pripravimo tako, da skuhamo vsaj pol kilograma stročjega fižola, ki smo ga narezali na 2 do 3 centimetre dolge koščke. Oprane stroke damo kuhat v slano vodo in jih skuhamo do mehkega. Kuhane odcedimo in jih splaknemo s hladno vodo ter ohladimo. Med tem časom posebej grobo nariba-mo poljubni poltrdi sir, sira vzamemo 15 do 20 deka-gramov, ali sir narežemo na
kocke. Posebej grobo narežemo približno 10 dekagramov orehovih jedrc, ki jih dodamo ohlajenemu stročjemu fižolu, dodamo še sir in prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz 3 žlic bučnega olja, 1 žlice zeliščnega kisa, dodamo še fino sesekljan strok česna, sol in po želji rahlo popramo. Na primorskem to solato pripravljajo z oljčnim oljem. Tako pripravljeno solato ponudimo kot predjed ali kot samostojni prigrizek.
Vlado Pignar
Stročji fižol s krompirjem
Pripravimo ga tako, da posebej skuhamo enako količino krompirja in stročjega fižola. Stročji fižol lahko narežemo na nekoliko daljše koščke, krompir pa narežemo, kot če hočemo speči pomfrit. Ko je oboje kuhano, odcedimo in delno ohladimo. Manjši pekač narahlo pomažemo z oljem ali margarino in damo vanj polovico kuhanega stročjega fižola, po fižolu potresemo na kocke narezano slanino in sesekljan peteršilj, na to damo polovico kuhanega krompirja, ki ga prav tako narahlo potresemo s slanino in peteršiljem. Postopek ponovimo. Po vrhu narahlo prelijemo s kislo smetano in pekač postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 do 220 °C in pečemo 10 minut oziroma da se smetana zlato rumeno zapeče. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Potrč, mag. farm.
Zdravstveni nasveti
Ateroskleroza
in zdravje srca (1.)
Srčno-žilne bolezni so vzrok številka 1 za smrti po svetu. Med pomembnejše spada ateroskleroza, ki pogosto sovpada z drugimi srčno-žilnimi boleznimi. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri zaradi vnetnih procesov na steni arterij nastajajo tvorbe, sestavljene iz različnih sestavin, največji delež predstavljajo maščobe.
Te tvorbe se imenujejo ateromi ali plaki. Bolezen se pogosto odkrije precej pozno, saj lahko več let poteka asimptomatsko (brez znakov). Ateromi se lahko odtrgajo od žilne stene in sprožijo nastanek strdka (tromba). Ta lahko zamaši manjše žile kjerkoli po telesu. Če ateroskleroza prizadene srčne arterije, se bolezen prikaže kot angina pektoris, pri kateri srčna mišica ne dobi dovolj kisika in hrane, saj so srčne arterije zamašene. Za angino pektoris je značilna bolečina za prsnico in traja nekaj minut. Bolnik ima neprijeten občutek stiskanja, tišča-nja za prsnico, ki se širi v levo ramo in roko. Angino pektoris lahko sproži telesni ali duševni napor. Bolečina hitro popusti po končanem naporu ali dodatku nitroglicerina, ki razširi žile. Zelo nevarna zapleta ateroskleroze sta še srčni infarkt in nenadna srčna smrt.
Nezdrav način življenja močno poslabša kakovost življenja in tudi poveča nevarnost zapletov zaradi ateroskleroze. Dokazano povečajo možnost pojava srčnega infarkta in drugih zapletov ateroskleroze kajenje, debelost, povišan krvni tlak, preveč maščob v prehrani, stres, sladkorna bolezen.
Zaradi težkih posledic je ateroskleroza stanje, na katerega moramo biti posebej pozorni. Veliko lahko za svoje telo in srce naredimo sami. Največ k zdravemu srcu pripomore raznovrstna hrana z veliko sadja in zelenjave ter redno gibanje. Natančen vzrok nastanka ateroskleroze ni poznan. Lahko pa obvladamo dejavnike tveganja, torej zdravimo povišane maščobe v krvi in krvni tlak, opustimo kajenje, skrbimo za primerno težo ter se redno gibljemo.
Pomemben del preventive srčno-žilnih bolezni je zdrava prehrana. Ta je sestavljena iz najrazličnejših sestavin. Med več raziskavami so potrdili tudi ugoden učinek omega-3 ma-ščobnih kislin na srce. Danske raziskovalce je zanimalo, zakaj je med Eskimi tako malo srčno-žilnih bolezni, saj je njihova prehrana sestavljena pretežno iz mastnih rib, kot sta losos in polenovka. Z raziskavami so potrdili ugoden učinek predvsem dveh omega-3 maščobnih kislin na srce, to sta EPA in DHA. Zavirata nastanek strdkov, znižujeta vsebnost maščob v krvi, zmanjšata vnetje in celo blago znižata krvni tlak.
Bojan Potrč, mag. farm.
Težave z dihanjem pri starejsem psu
Imamo 14 let staro labradorko, ki pa ima zadnje čase vse hujše težave. Zadnje čase je veliko zadihana (na cepljenju pred 1 tednom je tako glasno hropla, da ji veterinar ni mogel poslušati srca), sedaj pa izgublja apetit in skoraj po vsaki hrani bruha (izbljuvek vsebuje hrano in sluzasto prozorno ali rumenkasto tekočino). Lepo prosim za nasvet, hvala.
Glede na starost psičke in težave, opisane v anamnezi, vsekakor svetujem, da lastniki čim prej peljejo svojo psičko v ambulanto, saj je treba opraviti diagnostične preiskave in ugotoviti vzrok omenjenemu stanju. Zadihanost in hrope-nje pri psički lahko nakazuje na prehlad ali celo pljučnico, še verjetneje pa gre za slabost srca, za srčno popuščanje in nabiranje tekočine v pljučih, za tako imenovan pljučni edem. Pri starosti, ki jo ima psička, je pljučni edem pogosta in nevarna zdravstvena
problematika. Če je zdravljenje začeto pravočasno, je zelo uspešno, v obratnem primeru pa pride do popuščanja srca in smrti živali. Diagnoza se postavi z RTG-preiskavo prsnega koša. V veliko pomoč je tudi ultrazvočna preiskava srca. V vsakem primeru je treba živali odvzeti kri, saj na podlagi krvne slike ugotovimo, ali gre za vnetni proces v pljučih ali za srčno popuščanje. V omenjeno dogajanje sta pogosto vpleteni tudi ledvici, tako da je treba z biokemično preiskavo krvi ugotoviti ustreznost de-
ss
Foto: ES
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
lovanja ledvic in tudi drugih notranjih organov in seveda ustrezno ukrepati v primeru nepravilnega delovanja teh organov. Čim prej je treba začeti terapijo za odvajanje tekočine iz telesa z ustreznimi diureti-ki in terapijo za krepitev dela srca. V primeru infekcije pa še udarno terapijo z antibiotiki.
Anamneza lastnikov 14 let stare labradorke je pogosta
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
anamneza lastnikov ostarelih psov. S pravočasnim pravilnim ukrepanjem lastnika živali in lečečega veterinarja lahko brez težav ostarelo žival ponovno stabiliziramo in ji omogočimo kakovostno življenje vnaprej. Če pa z ukrepi zamujamo, pride do ireverzibilnih procesov v organizmu živali, do močnega pljučnega edema, srčnega popuščanja in odpovedovanja ledvic. Za to v primeru težav pri naših ostarelih ljubljenčkih ne pripisujmo simptomov starosti, temveč peljimo žival čim prej k veterinarju. Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 18. julija 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Bernarda v poletni oblekici aktualnega potiska
Bernarda Kirbiš je Ptujčanka, upokojena dipl. medicinska sestra, mama dveh otrok, sina in hčerke, ter babica 14-letne vnukinje. Še vedno se ukvarja z dejavnostmi, povezanimi z zdravstvom. Za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil jo je prijavila hčerka, izziv je sprejela.
V	kozmetičnem salonu Neda so ji kožo (mešani tip) površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, uredili obrvi in jih pobarvali ter postopek nege končali za nanosom kreme za njen tip kože. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje ter primerno zaščito kože v poletnem času, ko njeno elastičnost in lep videz lahko izboljšujemo tudi z domačimi maskami, z uporabo sezonskega sadja in zelenjave.
V	Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., so Bernardino pričesko lahko le delno spremenili glede na njene kratke lase. Postrigli so jih le na levi strani, da so dosegli asimetrijo, na desni strani pa so pričesko razgibali s svetlejšimi prameni.
Vizažistka Minka Feguš je celotni obraz prekrila s pudrom 3 v 1. S črnim črtalom je obro-bila spodnji in zgornji del vek, nanje nanesla zlato senčilo, zunanje dele le-teh pa potemnila s temno modrim senčilom. Poudarila je obrvi, v oranžnem tonu pa ličnice in ustnice. Topla barva ličnic poudari zdrav in topel videz človeka.
„Kar težko je bilo izbrati oblačila za gospo Bernardo, saj
KOLEKTIV SALONA
inosKo in zensKO Finseiiscvo 2
Slomškova 22 10 % popust v juliju Š
je kljub temu, da je že včlanjena v 'klub upokojencev', zelo aktivna in dokaj športno naravnana. Tuja ji ni niti vožnja s kolesom po ptujskih ulicah v elegantno-športni opravi. Aktivna je na področju, kjer se srečuje z različnimi ljudmi, zato je seveda treba občasno obleči tudi kakšen kos oblačila, ki sicer ni na dnevnem seznamu gospe Bernarde. Tudi sama sem se odločila, da izberem nekaj takšnega, kar ji bo omogočalo udobnost in lahkotno gibanje, hkrati pa ohranja ženstvenost. V trgovini Modiana sem izbrala poletno obleko iz lahkega džer-sija z vedno aktualnim pisanim potiskom v barvni kombinaciji bele, modre, turkizne in črne. Kroj izbrane oblekice je v osnovi dokaj enostaven, detajl je le na sprednjem delu vratnega izreza, saj že sam vzorec na materialu da določeno vre-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Bernarda prej ...
. in pozneje
dnost oblačilu. Ker nekaj časa gotovo ne bo potrebovala niti jopice, sem kot dodatek izbrala verižico, ki kljub svoji velikosti nekako sramežljivo pada po dekolteju in se zlije z obleko. Kaj obuti k takšnemu stajlin-gu, kakšno torbico izbrati? Pri obutvi je seveda vedno rešitev v poletnem sandalu črne barve in tudi torbici črne barve. Druga opcija je imeti veliko srečo in najti poletno obuvalo v barvi verižice in torbico v enaki barvi. V Alpini sem našla zanimive, čisto poletne usnjene natikače z nizko peto v turkizni barvi. Zaradi naravnega materiala in
udobnega kopita so kot nalašč za udobne sprehode v vročih dneh kot tudi za kakšen bolj poslovni opravek. Kombinacije k obleki so lahko različne, kar je vedno zaželeno, saj lahko tako isto obleko popolnoma spremenimo," je o spremenjeni podobi gospe Bernarde povedala stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je gospa Bernarda odločila za estetsko pedikuro, ki se začne z zeliščno kopeljo, nadaljuje pa z urejanjem nohtov. »Pri tem kozmetičarka najprej očisti obnohtno kožico, postri-že in oblikuje nohte ter odstra-
Foto: Črtomir Goznik
Bernarda v poletni oblekici iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
ni morebitno odvečno kožo na	čuje izsušitev kože,« je o estetski
stopalih. Pedikuri sledi masaža	pedikuri povedala kozmetičarka
stopal z osvežilno kremo, ki de-	Silva Čuš. luje hladilno, hkrati pa prepre- MG
In memoriam: Hilda Slekovec 1938-2014
Poletje je vse prej kot primeren čas za minevanje, za posla-vljanje. Poletje je čas oddiha, čas brezskrbnosti.
A prav v času poletja se je gospa Hilda Slekovec poslovila od zemeljskega življenja. Odšla je tiho, le nekateri izmed nas smo se uspeli od nje posloviti v bolnišnici, kjer je preživela zadnje tedne. Bolezen je prišla tako iznenada, telo se je borilo proti hudemu sovražniku, a vendar je bilo preslabotno, da bi zmagalo. Brez hrupa, tiho, s šepetajočimi besedami se je poslovila gospa Hilda Slekovec in za vedno zaspala.
Hilda Slekovec se je rodila v Mariboru v učiteljski družini. V začetku 2. svetovne vojne se je njena družina preselila v Avstrijo, kjer je pričela obiskovati osnovno šolo. Po vojni se je vrnila v Maribor in tam tudi končala osnovno šolo.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je družina Slekovec preselila na Ptuj in Hilda je pričela obiskovati ptujsko gimnazijo. V tem času je spoznala, da je njeno poslanstvo pomagati ljudem, ki jih je včasih družba postavila na rob. Vpisala je študij defektologije v Zagrebu in tam tudi diplomirala. Želja po znanju in odkrivanju medčloveških odnosov jo je popeljala
tudi v študij psihologije. Kot mlada učiteljica - defektologi-nja se je zaposlila na Pomožni šoli na Ptuju, ki je imela sedež v Minoritskem samostanu. Šola se je kasneje preimenovala v Posebno osnovno šolo, sedaj je to Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka.
Leta 1972 je po očetu nasledila mesto ravnateljice in šolo vodila vse tja do upokojitve leta 1998.
Otroci s posebnimi potrebami so bili njena osrednja skrb. Da, tudi takšen otrok potrebuje izobraževanje, potrebuje toplo dlan in občutek sprejetosti v družini in celotni družbi. Vse to je uspela utrditi z novimi oddelki vzgojno-izobraževalnega dela in usposabljanja.
Kot defektolog je dolga leta sodelovala v Komisiji za razvr-
ščanje otrok s posebnimi potrebami ter Vzgojni posvetovalnici na Ptuju.
Da se delo z otroki s posebnimi potrebami ne konča z določeno starostjo, je sodelovala v mnogih društvih. Dolga leta je bila v društvu SOŽITJE v odboru za spremljanje dela društva Varstveno-delovnega centra in bivalne enote. Sodelovala je pri ustanovitvi društva SONČEK.
S svojo človeško toplino, energijo in znanjem je otrokom s posebnimi potrebami ponudila drugi dom. Veliko si je prizadevala, da se je šola iz Minoritskega samostana preselila v Raičevo ulico. Nenehno si je prizadevala, da bi vzgojno izobraževalno delo potekalo v čim lepših učilnicah, da bi bili otroci, ki so se izobraževali v »rdeči šoli«, čim bolj pripravljeni na življenje izza šolskih zidov. Svojim kolegom-ravna-teljem drugih osnovnih šol na širšem ptujskem področju in drugim je znala na strokoven in sočuten način predstaviti otroka s posebnimi potrebami in tako je nastala tudi prva mobilna služba.
Po njeni zaslugi je šola postala prepoznavna in priznana v regijskem in državnem merilu.
V letu 1997 ji je bila podeljena plaketa Mestne občine Ptuj.
Hilda je bila človek velikega duha. Ni se zadovoljila le z vsebino napisanega v domačem jeziku, posegala je po strokovni literaturi, ki je na evropskem in svetovnem trgu. Kot prevajalec je sodelovala tudi na republiškem nivoju.
Kultura in svetovljanstvo sta ji bila zapisana v genih. Brez gledališča, knjige in strokovne literature ter dogajanja v svetu
Irena Bone, profesorica nemščine in sociologije, je že pred leti začela proučevati staranje prebivalstva. Z novim županom Bojanom Kirbišem sta našla skupni jezik in občina je namenila okoli 30.000 evrov za ureditev objekta, kjer so garderoba, kuhinja, dnevni prostor, dva velika dnevna prostora, primerne sanitarije. »V našem okolju so že domovi za ostarele in pomoč na domu, dnevni center pa deluje nekoliko drugače. Gre za novo obliko
si dneva ni znala predstavljati.
Gospa Hilda je bila pokončna, dostojanstvena oseba, čustveno inteligentna, bogata v duši in skromna. Bila je oseba, katere ime se napiše z veliko začetnico.
Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se šele zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Smrt je pričakovana pot na
pomoči starejšim, ki jim omogoča aktivno preživljanje prostega časa. Posledično ostajajo dlje časa vitalni in tako lahko starost preživljajo v krogu svoje družine. Skrbimo nekako za tri področja: telesno, miselno in socialno,« je razložila vodja centra Irena Bone. V centru ponujajo veliko dejavnosti, odprt pa je vsak dan med 8. in 15. uro, ko se lahko obiskovalci udeležijo katere izmed aktivnosti. Center je v dobrem letu dni zaživel, saj je vanj vključe-
krožnici našega gibanja.
Upali smo, da bo gospa Hilda premagala bolezen in ponovno stopila v dogodke svoje jeseni.
A v petek, 4. 7. 2014, je za vedno zaprla od bolezni utrujene oči.
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje ...
Angelca Rijavec, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka
nih že okoli 150 starejših občanov. Vse aktivnosti potekajo brezplačno. Kot je povedala Bonetova, se je pri njih oglasilo že veliko podravskih županov, ki bi želeli podobne centre urediti tudi v svoji občini.
Občina Starše letno za delovanje centra iz proračuna nameni okoli 30.000 evrov. V prihodnjih letih pa načrtujejo še ureditev dnevnega varstva za starostnike, ki ne morejo ostati sami doma.
EK
Starše • Dnevni center aktivnosti zgled drugim
Občina sofinancira center
V starem vrtcu v Marjeti na Dravskem polju je bil v začetku lanskega leta urejen Dnevni center aktivnosti.
18 Štajerski
Na sceni
petek • 18. julija 2014
Poletni koktejl
Z Nevenko Dobljekar
Nevenka Dobljekar je upokojena novinarka, ki je dolga leta poročala za Radio Slovenija. Je tudi odlična poznavalka kulturnega dogajanja tako na lokalni kot tudi širši, državni ravni. V poletno osvežitev nam priporoča dela iz opusa letos preminulega slikarja in grafika Bogdana Borčiča.
Dolga leta ste delali kot novinarka. Poročali ste o vsem mogočem, veliko tudi o takšnih in drugačnih kul-turno-umetniških dogodkih. Kakšen prostor je zavzemalo poročanje o njih v vašem novinarskem vsakdanjiku?
Precejšen, saj kljub temu, da je bil sedež dopisništva Radia Slovenija za Spodnje Podravje na Ptuju, nisem bila »krajevno omejena«. O dogajanju na področju kulture in umetnosti nisem poročala le za informativni program, po lastni presoji sem lahko izbirala teme in sogovornike za oddaje na vseh treh programih nacionalnega radia, torej tudi za program Ars.
Novinarji imajo veliko moč, vpliv, v smislu medijske predstave. Če o nečem veliko pišejo, je to po navadi tudi bolj sprejeto med potencialnimi »uporabniki« umetnosti. Se vam zdi, da se o kakovostni kulturi in umetnosti v našem prostoru govori dovolj?
Ne, odločno premalo! Razlogov je več. Poglavitna sta vse večja programska naravnanost medijev v senzacionalnost in plehkost ter pomanjkanje relevantnih kritikov. Spominjam se časov, ko je TV Slovenija vsak dan predstavila pregled kulturnih prireditev. Danes je kakovostnih domačih in tujih kulturnih dogodkov ter umetniških dosežkov toliko, da je presoja urednika, kateremu nameniti pozornost, izredno težka. Številni umetniki so zadovoljni že, če je njihov dogodek vsaj napovedan! Največ
šteje ocena strokovnjaka, ki je tako kot za avtorja pomembna tudi za gledalca, poslušalca, bralca in kupca.
V slavnostnem govoru ob podelitvi oljenke leta 2010 ste našteli mnoga zveneča imena Ptujčanov, ki po vaše pomenijo presežke na kulturno-umetniškem področju. Jih znamo Ptujčani dovolj ceniti?
Žal ne. Pred kratkim me je nekdo prosil, naj mu pošljem govor, ki ga omenjate. Ponovno sem ga prebrala in ugotovila, da bi ga lahko brez vsebinskih popravkov letos ponovila. Pravzaprav je stanje še slabše: takrat smo lahko videli vsaj dva odstotka arheoloških najdb, danes niti toliko ne. Zapuščina obetov polne Evropske prestolnice kulture 2012 je za večino umetniških in kulturnih dogodkov (za ustvarjalce in gledalce) skrajno neprimerna dvorana v dominikanskem samostanu. Zanjo
so bili potrošeni težki milijoni evrov, koncerte pa imamo še vedno v osnovnošolski telovadnici! Zakaj smo proti tako grobim in (po mnenju dela spomeniškovarstvene stroke) škodljivim posegom v enega najlepših dominikanskih samostanov tulili predvsem novinarji in posamezni strokovnjaki (ne pa strokovne institucije)? Če bi na Ptuju spoštovali in cenili svoje strokovnjake s področja umetnosti in kulture, če bi politiki, ki imajo v rokah škarje in platno, znali prepoznati pomen njihovega znanja, se ne bi kar naprej srečevali z devastacijo kulturnih spomenikov in mestnega jedra (samostan, gledališče, arheološka zbirka, prazni poslovni prostori, razpadajoče stavbe ...). Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki opravlja tudi naloge mestne galerije, mojstru fotografije Stojanu Kerblerju ob njegovi 70-letnici ni priredil razstave. To je storilo majhno
društvo Stara steklarska, v katerem s(m)o se našli umetniki in zaljubljenci v umetnost!
Poklicno ste spremljali, zdaj pa za svojo dušo, vse mogoče oblike umetnosti. Vem, da občudujete slikarstvo in fotografsko umetnost, da spremljate literarno ustvarjalnost, gledališko produkcijo in še bi lahko naštevali. Katera od vseh umetniških zvrsti ima po vaše v današnjem času največ uspeha in zakaj?
Nisem dovolj velika poznavalka vsega dogajanja, da bi si drznila presojati o tem. Z veseljem pa ugotavljam, da je zadnja leta (če se osredotočim na Ptuj) doživela velik razmah tudi glasbena ustvarjalnost, saj imamo tudi pri nas vse več odličnih tukaj rojenih ali na Ptuj priseljenih glasbenikov.
V Društvu Stara steklarska, katerega producentka ste bili, ste združevali različne umetniške ustvarjalce. Zdi se, da v današnjem času umetniki različnih izrazov radi sodelujejo med seboj, da se njihovi pogledi prepletajo in nadgrajujejo. Je bilo to osredje načelo društva?
Ideja pobudnice in predsednice društva Branke Bezeljak je bila spodbuditi mlade k aktivnejšemu delovanju, predvsem pa k sodelovanju in povezovanju z že uveljavljenimi umetniki, člani Stare steklarske. Vesela sem, da nam je delno to uspelo na gledališkem, glasbenem in literarnem področju, pa tudi, da smo prvi pripeljali prireditve na ptujska dvorišča, jih odprli javnosti
in dobili posnemovalce. Če primerjate Kerblerjevo serijo fotografij Dvorišča (Stara steklarska je ob razstavi izdala katalog Dvorišča/Backyards), nastalo med letoma 2004 in 2008, z današnjo podobo istih prostorov, boste opazili spremembe na bolje. Ljudje se počasi zavedajo spreminjajočega se pomena in uporabnosti dvorišč v mestnem jedru Ptuja. To me zelo veseli, ker imam to lepo mesto neizmerno rada.
Če bi morali izpostaviti nekaj vrhuncev produkcije tega društva, kateri bi bili?
Nehvaležno vprašanje, vsak dogodek je bil nekaj posebnega. Prva produkcija je bila gledališka predstava Zdenka Ko-driča Karusel - velik zalogaj, ki nam brez podpore Taluma, katerega vodstvo ima neverjetno subtilen in poznavalski odnos do kulture in umetnosti domačega in širšega okolja, ne bi uspel, kot je. Ponosna sem na performans Petra genetrix ali maša pred vrati mitreja v režiji Zdenka Kodriča, ki je v naše vrste pritegnil odlične mlade literarne in glasbene umetnike, tudi avtorja tega pogovora. Ne morem tudi mimo knjižne zbirke ARTerija in seveda že omenjene Kerblerjeve razstave Dvorišča.
V društvo vam je sicer uspelo privabiti nekaj mladih ustvarjalcev, a mladi, se zdi, se zadnja leta ne udeležujejo kulturnih dogodkov, tudi v ustvarjalnem smislu jih ni videti veliko, kadar gre za kakšne delavnice ali izobraževanja. Kako jih torej priklicati izza štirih sten in računalnikov?
Tako, da jim že od rojstva ponujamo najbolj žlahtno od tega, kar nastaja na področju umetnosti in kulture. Odgovornost za to imata družina in družba - od vrtca do univerze. Vse strokovne ustanove s področja izobraževanja, kulture in umetnosti, odgovorni mediji, na prvem mestu javni za-
vod RTV Slovenija. Žalostno je, da so najbolj brani časnik Slovenske novice, kar nazorno pove, kam smo zašli! Vzgoja in izobraževanje sta temelja, na katerih je mogoče graditi vso, tudi umetniško ustvarjalnost mladih.
Vsako leto ste aktivno vključeni tudi v dogajanje, povezano s festivalom Dnevi poezije in vina. Festival, ki se je leta 2010 iz Medane preselil na Ptuj, združuje številne vrhunske pesnike z vsega sveta. Pesnik Aleš Šteger je zapisal, da lahko Ptuj razumemo celo kot svetovno prestolnico poezije. Se vam zdi takšna oznaka primerna?
Seveda, Dnevi poezije in vina privabijo v najstarejše slovensko mesto pesniške veličine z vsega sveta, ki je z glo-balizacijo postal tako majhen. Vsak od pesnikov je posebej počaščen, saj sme na festivalu sodelovati le enkrat v življenju! Ptujčani imamo neverjetno srečo, da smo lahko tako neposredno vpeti v ta in prav tako v mednarodna festivala Arsane in društva Art Stays.
Drugače pa Ptuj, kot prostor, ponuja še mnoge možnosti za kulturo. Kje so po vaše te rezerve?
V uradnih institucijah, ki se sicer s svojo ponudbo vključujejo v kulturno dogajanje, a premalo smelo. Ptuj nujno potrebuje mestno galerijo in arheološki muzej, bolj bi morali izkoristiti potenciale Kluba ptujskih študentov.
Omenil sem že, da ste velika ljubiteljica slikarstva. Če bi našim bralcem hoteli osvežiti poletje s kakim odličnim slikarskim delom, ki je na vas naredilo največji vtis ... Katero bi to bilo?
Nemogoče vprašanje! Letos je umrl Bogdan Borčič, meni izredno ljub slikar in grafik. Ves njegov opus je osupljiv, zagotovo v njem najdete veliko del, ki vas bodo osvojila.
David Bedrač

J
OVEN (21.3. - 20.4.)
S	Sreča v ljubezni se bo skrivala
'g	na strani pogumnih. Drzno se
.g	boste soočili z novostmi. Kljub
JI	vsemu bo pomembno, da ne boste
-a	spregledali smerokazov. Delavne
"s	obveznosti se bodo kopičile in mo-
1	dro jih bo sproti reševati. Notra-
1	nji nemir bo posledica stresa in v pomoč bo pogovor.
9
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Zadeve se bodo začele obračati v vašo korist. Zelo prijetno in zabavno bo v ljubezni. Pravilno bo, da boste povedali svoje mnenje. Prosti čas bo priložnost za lenar-jenje in za razvajanje v dvoje. Popaziti boste morali na svoje zdravje!
h
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Privlačile vas bodo skrivnosti. Ja-snoje, da boste v tišini prejeli neke odgovore. Zelo dobro vam bo služila intuicija. Na delovnem mestu bo pomembno, da boste stvari spravili na svoje mesto. Nujno bo, da se boste sprostili in zaupali. Življenje bo samo po sebi prinesli oazo sprememb in novosti.
m
h
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
S svojim znanjem i boste lahko pomagali drugim. Na delovnem mestu bo potrebna določena previdnost in premišlje-nost. Čeje pred vami čas dopusta, boste uživali. Obdobje bo v osnovi namenjeno prenovi doma. Ljubezenska sreča bo odvisna od vaše prožnosti.
\
RAK (21.6. - 22.7.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Razpeti boste med številčnimi novostmi. Predvsem bo to teden, ko se boste ukvarjali s podrobnostmi in malenkostmi. Na delovnem mestu bodo uspehi skupinski. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje, nekje v na-
m
ravi.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. Zanimivo bo, da boste na življenje pogledati s svetle plati. Vsekakor vas bo privlačilo vse tisto, kar bo vezano na svet duhovnosti in ezoterike. Skrivnostno bo v ljubezni in popolnoma od vas bo odvisno, ali boste naredili prvi korak ali ne.
, DEVICA
' (23.8. - 22.9.)
Sreča vas bo čakala tam, kjer bo veliko ljudi. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Pri tem bodite pazljivi in modro se bo zavedati, da beseda ni konj. Raziskovali boste v ljubezni in pri srčnem izvoljencu opazili pozitivne spremembe na bolje. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
(24.10. - 22.11.)
Koraki usode se bodo zavrteli v vašo korist. Obstaja povečana možnost, da se boste dobro počutili v družbi in med ljudmi. Vaše mnenje bo tako spoštovano kot tudi upoštevano. Na delovnem mestu boste morali stopiti iz ozadja. Blagodejno bo delovalo, če si boste pisali občutke.
STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.)
Razvanje v dvoje bo nekaj prijetnega. Magnetična energija vam bo podarila krila v ljubezni. Po zvezdnih namigih si boste preprosto upali več in tako uspeli. Teden pred vami bo namenjen užitkom in počitku. Toda kljub temu dejstvu boste tako ali drugače razpoloženi
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Pričakovati je mnogo možnosti za sprostitev. Odkrili boste, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Pričakovati bo, da vam bo ob strani stal srčni izvoljenec. Čas bo v svojem bistvu primeren za oddih na morju ali romantičen izlet v gore. Sprememba okolja vam bo zelo koristila.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Pomembno bo, da boste sledili sebi in svojim sanjam. O tistem, kar vas moti ali boli, se boste morali pogovoriti. Težave, kijih piše življenje, boste morali pogledati s svetle plati. Modro bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Točke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Iz vodnjaka usode boste črpali čisto vodo. Odgovorno se boste soočili z obveznostmi. Zanimivo bo, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas lahko osrečijo. Ljubezen bo igra strasti in pomembno bo, da se boste znali prilagoditi.
petek • 1S. julija 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
PURAN, PURMAN
TAPETA
KRVOLOČNA ZVER
TELIČKA
ZIMSKO JABOLKO
ČEBELJA PAŠA
PRIPRAVA
ZA MOTENJE
ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL
ŽIVAL, Z VELIKIMI ROGOVI
DODAATEK, PRILOGA
ANTON INGOLIČ
PREBIVALCI SRBIJE
VELIKA ŽILA ODVODNICA
KRAJ PRI POLJANAH
NAŠ KOLESAR (GREGA)
OTON SADAR
HRVAŠKA PEVKA
VRSTA TRGOVINE
POLITIČNI NASPROTNIK
VBOD Z
NOŽEM
PREBIVALEC TIROLSKE
RAČUN. PIŠKOTKI
ŽABICA
MAJHNE OSE
IGRALEC GRUBAR
LJUBITELJ LEPEGA
OVCA, BACEK
SEČ
KRALJ VIŠAV
DRIFT
ŠEST-VALENTNI ALKOHOL
ČUFAR TONE
GORIVO V JEKLENKI
PREMAZ ZA LES
NAGUBANO BLAGO
KOSMATA ODEJA
ŽGAN APNENEC
HERCEGOVEC
INDIJSKI FIŽOL
URADNI SPIS
ANGLEŠKI PESNIK
MOKA (MANJŠ.)
LIJAK, LIJ
TAVČAR
PETRA NAREKS
BRANE ELSNER
LOJZE ARKO
ŽENSKI PEVSKI GLAS
TRD ČRN KAVČUK
MIKROORGANIZMI
JUŽNI PREDEL LJUBLJANE
NAŠ NOGOMETAŠ BANFRO
MAKED. FOLKLORNI ANSAMBEL
UGANKARSKI SLOVARČEK: MORAK = puran, purman, MOT = indijski fižol, ONAN = Judežev sin, OPONENT = politični nasprotnik, PODOBENO = kraj pri Poljanah, SASSO = hrvaška pevka (Ana), SORBIT = šestvalentni alk°hd, TETTEY = slovenski nogometaš Banfr°. ,33NV1 ^ ,0A0Nai ^ ,1|Noa3 ,Nvad0S ,Ari 1V3|>|0W ^
li 'ONdv 'voo>i '3snd '»\n '13 'nanos 'i3do 'Nian '3NVda '30iso 'vadvi3d 'osnovi 'aoa 'iN3N0d0 'ossvs vnv i>N3aoaod 'DHSNvnod 'vviioi 'hbidii 'VN0d0 'nvhoin :ouabjopoa -3»nvzia» 31 A3iis3d
Filmski kotiček
Sivolasi žigolo
Pri nas se film Sivolasi žigolo prodaja kot komedija, in čeprav se ob ogledu zdi, da gre za dramo brez kakršnihkoli komičnih vložkov, se vseeno ne moremo znebiti občutka, da so avtorji med ustvarjanjem resnično imeli v mislih komedijo, a se jim le-ta nekako ni izšla. John Torturro je sicer veliko slavnejši kot igralec, a v svojem drugem režiserskem poskusu je posnel mikro filmček o finančni krizi v podobi Woodyja Allena, ki svojega prijatelja pregovori v prodajanje ljubezni. Film se v strnjenih 90 minutah lepo in ekonomično izteče v prijetno zaokroženo celoto, ki se ponekod celo uspešno izogne ustaljenim klišejem, zlasti obvezni krizi zaljubljencev v tretjem dejanju in po-cukranem koncu, toda ko stopimo korak nazaj, opazimo, da je sešit iz precej nenavadne mešanice
Fading Gigolo
Igrajo: Sofia Vergara, Woody Allen, Sharon Stone, Liev Schreiber, John Turturro, Max Casella, Vanessa Paradis Režija: John Torturro Scenarij: John Torturro Žanr: drama Dolžina: 90 minut Leto: 2013 Država: ZDA
na prvi videz nezdružljivih delov, vključno z igralci (ortodoksno Židinjo igra recimo francoska pop pevka Vanessa Paradis).
V filmu najdemo vedno rahlo nevrotičnega Woodyja, ki tokrat začuda svari pred prevelikim analiziranjem, njegovega prijatelja cvetličarja, ki je poročen z mlajšo črnko in njenimi štirimi otroki, skupnost ortodoksnih Židov, ki so v novi generaciji že povsem zliti z ameriško kulturo (bejzbol, črnski pozdravi, mafijsko obnašanje), ter kupom lepih žensk, ki so očitno tako potrebne seksa, da morajo zanj plačevati težke tisočake. Kot rečeno, se ta vsebinska kakofo-
nija odraža tudi med igralci (med njimi najdemo vse od Sharon Stone do že omenjena Vanesse in Allena), oboje pa se sklene v prijetno zasanjano dramico o Bro-okylonu, ki je videti kot lepa razglednica izpred 40 let.
Premisa, ki sicer obljublja komedijo, kar hitro zaide v resne vode. Glavni junak z varanjem svoje žene za denar sicer nima težav, ima pa moralne zadržke, ker se predobro zaveda, da so dotiki in seks lahko velika težava, če jih prodajaš osamljenim ženskam. Stališče filma je tako tipično moško, kajti junak se boji, da se bodo stranke, ki so vse po vrsti seveda lepotice iz revij, serijsko zaljubljale vanj, čeprav se ne. Nasprotno, nikoli se mu ne posveti, da finta plačljivega seksa ni v tem, da stranka dobi seks, ampak da ponudnik po opravljeni storitvi izgine iz njenega življenja.
Zato se zgodi neizogibno: zaljubi se on, in sicer v stranko, s katero imata zgolj platonski odnos in ta zaljubljenost ga stane erekcije v njegovih opravilih z drugimi strankami. Zdi se torej, da film moralizira o tem, da seks nikoli le seks, ampak povezava dveh na globljem podzavestnem nivoju, ampak na srečo tega sporočila gledalcu ne potiska v grlo, temveč ga podaja kot po(ne)srečeno spoznavanje ene izmed temeljnih življenjskih resnic. Zato je konec toliko bolj presenetljiv, saj pokaže, da na koncu punco, ki pride k pameti, vedno dobi tisti, ki potrpežljivo čaka vse življenje, kdaj se ji bo to posvetilo, medtem ko se sam žigolo iz tega ne nauči ničesar. Moč denarja in denarnih težav je očitno pač nad vso moralo in etiko. Pa še res je.
Matej Frece
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. DIMETRA MALALAN - DANES SI TU 4. NANA MILIČINSKI - POLETNE IMPRESIJE 3. KATJA feat. ARMANI - OBALA NORI 2. MANOUCHE - RAZPRODAJA 1. OMAR NABER - SLADEK STRUP
VAŠIH TOP POP 5
5. ALEX VOLASKO - PRIŽIGAM LUČI 4. IN&OUT - DA VIDIŠ KOT JAZ 3. REBEKA DREMELJ - PUNCE GREMO ŽURAT 2. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 1. BILBI - TO NI BLUES
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 18. julija 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (25.)
Tri države v enem dnevu
Po obisku slapov Iguazu sva bila kar precej utrujena, saj sva ves dan po vročini hodila po parku, pa še jedla nisva skoraj nič. Zvečer sva se napokala sladoleda ter skovala načrte za prihodnje dni. Oba sva bila brez dolarčkov in po posvetu z domačini sva sklenila, da skočiva v Paragvaj dvignit denar, ki ga po boljšem tečaju potem zamenjava v Argentini, preden se odpraviva v Brazilijo.
Ne vem, kaj sva se pogovarjala, a na vsem lepem sva že bila v Fozu na brazilski strani. To je kakopak pomenilo, da morava iti še enkrat nazaj na mejo, saj sva preprosto pozabila sestopiti. Težava nastane potem, ko hočeš iti iz države, ker če nimaš žiga in potrdila o vstopu, boš prav gotovo šel na raport v policijske sobane. Glede na izkušnje iz prvega potovanja po Južni Ameriki sem se hotel temu res izogniti. Izgubila sva še dodatno uro in pol, da sva zadostila carinskim formalnostim, pa še to na silo.
Paragvajsko mejno mesto Ciudad del Este je en sam nakupovalni center, kamor Brazilci hodijo nakupovat različne stvari v trgovine, kakopak pa tudi na tržnico, kjer praktično nimaš kam stopiti. Čez mejo vodi zgolj most čez reko Paragvaj, na obeh straneh pa bivakirajo mejni organi, ki pa nekako niso bili preveč aktivni. Pa še po eni stvari je to mesto znano - tukaj namreč deluje največja celica teroristične organizacije Al Kaide v Južni Ameriki. Hm, to sicer ni bilo neko priporočilo, pa če so že mislili nastavljati kakšne bombe, bodo to verjetno delali kje drugje, ne pa na svojem pragu.
Vzel sem svoje dokumente, proti meji pa sva se odpravila z lokalnim avtobusom. Ze od daleč lahko vidiš mejni most, in ko sva se pripravljala, da bi na meji sestopila, avtobus sploh ni ustavil. In gremo mimo prvih mejnih organov, pa gremo mimo drugih mejnih organov in nihče nas sploh ni pogledal. Bila sva v Paragvaju. Namen tega izleta je bil dvigniti dolarje, ki jih v Argentini nisi mogel dobiti nikjer, malo pa sva hotela še poškiliti v njihove prodajalne in doživeti utrip mesta. Avtobusne postaje sploh ni bilo, ampak je šofer ustavil tam, kjer je bilo najmanj ljudi. Komaj pomoliš glavo ven, te že začnejo gnjaviti z različno
Foto: Dani Zorko
Rio Paragvaj-levo Brazilija, desno Paragvaj
robo, ki je itak ne rabiš. Ze dolgo nisem videl takšne množice glasnih ljudi na enem kupu. Da bi si človek hotel privoščiti mirno kosilo ali kavico, na to sploh nisi mogel pomisliti. Bila sva malo skeptična tudi do uporabe bankomata, saj so mi na potovanjih že dvakrat sunili denar z računa na zelo prefinjen način. Denar sva uspešno dvignila, nato pa sva šla malce povpraševat, kakšen je tečaj za riale. Na vsakem drugem vogalu je tičal neki sumljivec, ki je vsakih nekaj minut potegnil iz žepa kup bankovcev in ga štel. Ko si pokazal neko zanimanje, sta samo stopila okoli vogala na samo in naredila biznis. Nobeden od teh ni imel pri sebi majhne vsote denarja, in če bi ga na samem kre-snil po glavi, nihče ne bi mogel ugotoviti, kaj se je zgodilo. Imeli so slabši tečaj za brazilske riale kot v Argentini, tako da nisva menjala tu nič.
Foto: Dani Zorko
Kaotične razmere v Paragvaju
Foto: Dani Zorko
Tihotapski mejni most
Čakal naju je še prehod nazaj. Nisva imela žigosanega potnega lista in sploh nobenega dokazila, kako naj bi prispela v državo. Trume ljudi so se valile čez mejni most in tu in tam so res koga ustavili. Za kamuflažo sem šel kupit neko poceni anteno k nekemu bradaču, da sem imel v roki pač neko vrečko. Lepo suvereno sva korakala mimo obeh mejnih kontrol in nihče naju ni niti povohal. Lep kraj za tihotapce. Tisto anteno pa sem na prvem vogalu zabarantal za dve plastenki vode, nato pa sva smuknila še nazaj v Argentino.
Foto: Dani Zorko
Dokaj sveže sadje je stalnica v Braziliji.
Foto: Dani Zorko Feijoada, najbolj znana brazilska jed
Denar sva hitro zamenjala pri že znanem gostilničarju in že sva se peljala proti Braziliji.
Najprej je bilo treba iti nekaj jest in Carolina je izvohala lu-štno, a preprosto samopostrežno restavracijo, kjer sva si dala duška. Feijoada je tipična brazilska jed s kosi kuhane govedine, rižem ali drugo prilogo ter obvezno s črnim fižolom, ki sicer spominja na srbski prebranac. Zvečer sva imela že rezerviran avtobus proti obali in neverjetno, kako striktni so bili na prevozniškem podjetju. Morala sva pokazati štampiljke v potnem listu, osebno izkaznico, pa še prtljago so nama pregledali. Še dobro, da nisva imela štampiljke iz Paragvaja, ker bi verjetno dobila nagradni zagovor.
V Braziliji sva ostala nekaj dni, da sva v Florianopolisu preživela novo leto, nato pa se je Carolina morala vrniti domov v rodni Ekvador, saj ni dobila več dopusta. Brazilijo sva zapustila čez Urugvaj, kjer nas na meji spet nihče ni ustavil, nato pa sem se v Argentini sam odpravil proti Boliviji. O tem pa več naslednjič.
Od tod in tam
v	Foto: Črtomir Goznik
Ptuj * Župan Štefan Čelan je devetim gasilcem, članom PGD Ptuj, podelil priznanja - pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija in pripadajoče listine, s katerim jih je odlikoval za njihovo nesebično in srčno pomoč prizadetim v nedavnih poplavah v Srbiji.
Prejeli so jih Igor Fekonja in Martin Vrbančič, ki sta bila vodje dveh ekip v akciji pomoči, ter člani Denis Pučnik, Sašo Derviši, Rudi Topolovec, Andrej Himelrajh, Ino Suhadolnik Šoemen, Martin Vrbančič, ml., in Tadej Tofant. Javna podelitev priznanja je le ena od majhnih pozornosti družbe za tiste, ki dajejo in so tudi v prihodnje po najboljših močeh pripravljeni pomagati ljudem v nesreči. Za sprejem in priznanja se je zahvalil Primož Korošak, poveljnik PGD Ptuj, ki je povedal, da so bile razsežnosti te hude naravne nesreče mnogo hujše, kot je bilo to mogoče videti v televizijskih sporočilih. »S svojimi dejanji so ponovno zgradili pristni medčloveški odnos, ki smo ga nekoč, v nekdanji skupni državi, znali graditi,« je poudaril Štefan Čelan.
MG
50 skupnih let zakoncev Hren
Foto: Lucija Kramar
Hajdina * Zakonca Terezija in Franc Hren z Zgornje Haj-dine 13 sta se prvič poročila oktobra leta 1963 na Ptuju.
Konec maja letos pa sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstana. V zakonu sta se jima rodila sin Branko in hčerka Mateja, danes ju razveseljujejo vnuki Marko, Miha, Maša in Jan. V spomin na civilni obred zlate poroke sta jima predstavnika Občine Hajdina podžupan Andrej Tkalec in občinski svetnik Franc Krajnc izročila sliko ter zaželela še veliko skupnih in zadovoljnih let, zapel jima je Uroš Sagadin. Cerkveni obred zlate poroke je vodil župnik, naddekan Marijan Fesel.
MG
Razstava ročnih del
Foto: arhiv DU Gorišnica
Gorišnica * Pod okriljem Društva upokojencev je konec junija potekala razstava ročnih del sekcije Cvetje jeseni, ki združuje osemnajst članic.
Dobivajo se enkrat na teden v društvenih prostorih, kjer pod njihovimi spretnimi rokami nastajajo prelepe dekorativne in uporabne umetnine. Vodja sekcije je Marija Vajda, ki svoje znanje tudi prenaša na druge članice. V zadnjem času uporabljajo tudi novo tehniko slikanja, ki iz niti pričara čudovite podobe. Razstava je bila lepo obiskana, tako da trud ni bil zaman.
Lojze Župec
petek • 1S. julija 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN GOLf 1.41« BASIS	2001	2.490,00 €	SER.KNJIGA	KOV. ZLATA
CI1S0ENXSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE	2005	2.850,00 c	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN BERLING01.6 HDIFURG0N	2008	3.990,00!	KUMA	BELA
KIA SPECTRA 1.6	2003	1.170,ooe	kuma	KOV. SREBRNA
renault modus 1.416v dynamic.c0nf0rt	2004	3.260,ooe	serv. knjiga	rdeta
peugeot 407 5w 2.0 hdi si confort	2006	5.200,OOf	avt. klima	kov. modra
volkswagen GOLF 1.9tdic0mf. variant	2002	3.490,00€	SERV. KNJIGA	kov. Črna
seat ibiza 1.9 sdi stella fresc	2002	2.300,ooe	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
chevrolet orlando 2.0vcdi lt plus	2011	11.400,00£	PRVI LAST.	kov. Črna
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE	2003	8.800,006	USNJE	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.0 HCl PRIVILEGE	2007	6.999,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CITROEN C41.616vvtr	2006	3.990,00!	SERV. KNJIGA	kov. Črna
smart fortwo coupe pure	2002	1.950,00!	SERV. KNJIGA	rdeCa
CHEVROLET AVE01.2 DIRECT	2006	2.980,00!	kuma	kov. srebrna
peugeot 2061.4x-design	2005	2.590,00!	kuma	kov. srebrna
renault cli01.216v st0ria	2007	3.450,00!	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1J DCI AUTHENTIQUE	2004	3.700,00!	PRVI LAST.	KOV.BORDO
PEUGEOT 307 2.0 DYNAMIQUE cc	2005	4.990,00!	PRVI LAST.	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0SDITRENDLINE	2008	6.790,00!	PRVI LAST.	KOV.BORDO
AI/TOHlSA PETÖYIA AMTO
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK	CENA	BARVA	OPREMA	
FORD CMAX TREND 1.6 TDCU L£T0 GAR.	01/2012	8.900	BELA	IM,NAR. SERVIS, SER	V. KNJIGA
CÍTROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK	11/2011	12.999	ČRNA	I.LAST, NAH SERVIS,SER1	¿KNJIGA
CTTROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	01/2011	9.399	Si MODRA	1.1AST,NAR. SERVIS, SER	V. KNJIGA
CITROEN C31.6 HDI EXaUSIVE.NAVI	09/2010	1199	Si MODRA	M, NÄVI,NAR, SERVIS,SERV. KNJ.	
FORD C-MAX 2.0 TDO TTTANIUM	11/2011	126.742	SV. SREBRNA	IM, NÄVI, NAR, SERVI!	S, SERV. KNJ.
(MOEN C5 TOURER 2.0 HDI DYNAMIQUE FAP	09/2008	8.399	SV. SREBRNA	2M, NAR. SERVIS,SER	V. KNJIGA
OPELASTRA 1.7 CUTI	01/2011	8.999	ČRNA	1. LAST, NAR. SERVIS	
OPELINSIGNIASPORTST0Ue2.OCiïn	04/2010	8.800	ČRNA	1.1AST,NAR. SERVIS, SEI	IV. KNJIGA
RENAULT SŒNIC 1.5 DCI EXPRESSION	1/2010	8.299	ČRNA	1. LAST, NAH SERVIS	
RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM., PUN	10/2007	6.999	T. MODRA	1.LASTV NAR. SERVIS, PRED. NA PUN	
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	11.999	ČRNA	I.LAST., NAREJEN SERVIS,	
SMART FORTWO COUPE CDI	02/2011	5.999	ČRNAMAT	1.LAST, SERV. KNJIGA, NAR. SERVIS	
VWTOURAN1,61DICONFORnJNE	08/2011	12.699	KREMNO SIVA	1M„ AVT. KUMA	
PEUGEOT 5008 1.6 HDI	08/2011	9.999	ČRNA	1.1ASUVT.KUMA	
VOLKSWAGEN GOLF VI COMFORT 2.0 TDI	2/2009	8.999	T. MODRA	IM, AVT. KUMA	
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 18.07.
|=Q0 Dnevnik TV Maribor

PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 20.07.
. ...........................9:00 Ptujska kronika, pon.
5 Kuhinjica, pon.	9:20 Kuhinjica, pon.
9:50 Evropa moja dežela: Gospodarstvenik, pon. 9:45" ' 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:35 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (slo.) - 28. oddaja, pon.
1:45 Modro, pon.
1:15 Sola, da se ti zrala, non.
:00 Glasbena 8 (slo.) - 28. o
11:30 Modra. pon." 12:00 Reci IV Ormož 13:00 Inl! kanal H
10:1!
lil.__________
11:30 Info kanal
oddaja, pon.
16:30 Kuhinj 17:10 Poletn
ica
13:00 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 13:30 Info kanal
14:00 Gostilna »Pri Francet« - 89. oddaja 15:00 Info kanal 16:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal
____________utrip Ptuj: Festivala Arcana, pon.
18:00 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon.
18:30 To bo moj poklic: Turistični ani., pon_________________
19:00 Hodim, torej sem: Po poti trapistov, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 19:15 Film Campus: Kosmata ljubezen, pon. """ "J" -LJ 19:25 Glasbena 8 (tuja) - 27. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronifra, pon. 20:20 Široko oko: Zapleti z manografom 20:40 Ptujske odrske deske: Ljubezenske in
šaljive slike Al Fresco, pon. 21:10 Poletni utrip Ptuja: Festival Art stays, pon. 21:50 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:20 Regi TV Gorišnica, pon. 23:10 Info kanal
Sobota 19.07. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 0:15 Sola, da se ti zrola, oon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) - 27. oddaja, pon. 1:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 2:00 Ptujska kronika
2:20 Poletni utrip Ptuja: Festival Art Stays, pon^;^ Mg ^ ia&%0: Dejano Krajnc, pen.
18=20 Po zdravje: Kako obvladati stres, pon.
19i20 Glasbena 8 (luia/-27. oddaja, pon. 19:55 Film Campus: Raj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Ptujske odrske deske: Lubezenske in
šaljive slike Al Fresco, pon. 20:50 Poletni utrip Ptuja:
Festival Art Stays, pon. , 21:30 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 21.07. 9:00 Dnevnik TV Maribor
10:05 Info Ki 'IOn
10:55 Glasbena 8 (tuja), 27. oddaja, pon. 11:30 Modro pon. 12:15 Info kanal 16:00 Pomurski tednik
4:00 Regi TV Ormož, pon. 5:00 Info kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica
6:55 Koncert kvarteta Slovena, pon. 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Cista umetnost - 33. oddaja, pon. 9:05 Pregled tedna. pon. 9:30 Glasbena 8 (slo) - 28. oddaja, pon. """" Ptujska kronika - pon.
_____OS Ljudski vrt ima talent, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
ifom, pon.
................. „„„„.¡na minpj
17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo: Dejan Krajnc pon. 18:3013. Regata Ptujčanka. pon. 18:50 Kimavcevi večeri 2013, pon. 19:10 Hodim, torej sem:
Po poti trapistov. pon. 19:25 Glasbena 8 (slo.) - 28. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Zeleno,pon. 20:40 Sport(no): Ženski nojgometni klub, pon 21:05 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 21:55 Film Campus: Moderno dekle, pon. 22:00 Info kanal___
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
\ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE	o • T-
IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^ tCllCTSkl naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega ^^iZtaed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
- s sopotnikoma	--
2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 ^ z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične
RADIOPTUJ
89,8 »98,S "10413
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, «...c Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
[OBIRANJI.
¿J*
POTOVfiLnfi RGEnCIJfl
V [MUKE REKE KGBEuVE (^■ao.asoiD-s m
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.

S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
j.
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
K
v ..
; v»
■ a a a a a i
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 18. julija 2Q14
Mladi pevci in bai radi usp< »eni
Prijavite se na tekmovsladio-Tednik Ptuj, ki bo ^ živo potekalo na I
javljeni glasbeniki bodo v petek, 1. avgusta, nastopili odru družbe Radio-Tednik Ptuj, zmagovalec pa bo el medijsko pokritostsvojih koncertov, pesmi ali čenke v vrednosti 2000 evrov z DDVv naših medijih! sodelujoče pa bomo predstavljali na Radiu Ptuj in v ijerskemtedniku.
ijave pošljite do 20.julija na ^J^0^!^ radioptuj@radio-tednik.si!^> www.radio-ptuj.si
Poletna oddaja
Za male in velike na Radiu Ptuj bomo vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih!
Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo in starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3 www.radio-ptuj.si
Revija o zdravilnih rastlinah
~ Zeliščarski nasveti ~ Priprava mazil, tinktur in čajev
Urejanje zeliščnih vrtov I ~ Naravni nasveti za dom in telo
1 1. VMESECU PRI VASEM PRODAJALCU ČASOPISOV. i LETNA NAROČNINA ZA 12 ŠTEVILK ZNAŠA LE 39 €. 1 NAROČILA PO TEL.: 02 228 04 92
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
S O
WILLIAMS „„„
ASFALTIRANJE CEST,
ŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
v
Štaj&oka, budilka
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
1
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO A
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M gfJ=J BI d S11 ! I Mtll s Ja! S t »j JTST"
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	
AUDI A31.6 IDI SPORTBACK 5 VDAT	2010	12.990	1 .LAST., VL.KLJUKA	KOV. ČRNA
AUDI A4 2.01DI NAVIGACIJA SLO	2009	13.890	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE	2011	15.990	VSA OPREMA, ODUČEN	KOV. SIVA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.990	1. UST, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320D TOURING	2010	12.990	1.LAST, ODLIČEN	KOV. BROhIZA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.490	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	10.390	1.LAST, TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM	2008	5.990	ODUČEN, MALO KM	KOV. RDEČA
FORD C MAXTDCI DIESEL	2010	8.990	1 .LAST, KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI	2006	5.490	ODUČEN, AVT. KLIMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.490	1.LAST, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA GTC COUPE	2010	8.490	1.LAST, SLO	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNA SPORTS TOURER 2.0 CDTi	2011	12.990	1.UST, TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCILIMO	2010	9.290	1.LAST, ODLIČNA	KOV. SREBRNA
TOYOTA COROLLA VERSO NA PUN SLO	2005	4.990	ODUČNA	KOV. SIVA
VWLUP01.2TDI	1999	1.490	2.LAST, AVTOM.	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Izbor Županovega vina Lenart 2014 12:30 Utrip iz Ormoža 13:30 Polka in Majolka 14:30 Ujemi sanje 18:00 Kronika iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Ob državnem prazniku na Hajdini 11:00 Vidov koncert na Vidmu 13:00 Od paše do sira 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnik-Predavanje o raku 18:30 Kronika iz občine Lenart 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
TV
08:00 50. let NK Stojnci 10:00 Kronika iz občine Lenart 11:00 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 18:00 Mark ovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL,... 20:00 Košnja trave v Šturmovcu 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Folklorni večer na Vidmu 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Vidov koncert na Vidmu 20:00 Košnja trave v Šturmovcu 21:20 50. ietMK Stojnci 23:00 Video strani
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TOI DPF AMBIENTE BUSINESS	2010	15.680,00	KOV. SIVA
AUDI A6 2,0 TDIeDPF	2010	15.780.00	KOV. ČRNA
BMW SERIJA1:116D	2010	10.970,00	KOV. ČRNA
FIAT 5001,28V POP	2012	8.700,00	BELA
FIAT BRAVO 2,0 MULT1JET SPORT	2011	8.780,00	KOV. BORDO
FORD FIESTA TREND 1,4 TDCI	2011	7.280,00	BELA
FORD FIESTA TREND 1,2516V	2012	8.550,00	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA COSM01,3 CDTI ECOFLEX	2011	7.290,00	KOV. SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2,0 CDTI	2010	12.780,00	BELA
OPEL MERIVA 1,3 CDTI ECOFLEX ENJOY	2012	10.580,00	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI	2011	12.250,00	KOV. BELA
PEUGEOT 508 SW 1,6 E-HDI	2012	12.980,00	BELA
PEUGEOT PARTNER TEPEE 1,6 HDI	2010	8.900,00	KOV. RJAVA
RENAULT CLI01,5 DCI EKSPRESSI0N	2010	5.690,00	BELA
RENAULT MEGANE BERLINE 1,5 DCI AUTHENTIQUE	2010	6.980,00	BELA
SKODA OCTAVIA COMB11,6 CR TDIDPF ELEGANCE	2011	11.200,00	ČRNA
VW GOLF VARIANT COMFORTLINE 1,6 TDI	2011	10.580,00	BELA
ODKUP VOZIL V ENI URI
KU	H	A	RI	J	E	R	A	DI	IA	PTUJ
Kuharska oddaja Radia Ptuj ob nedeljah v novi preobleki. Tema tokratne oddaje: KRUH IN POGAČE.
Spoznavali bomo recepte z naših krajev in tujine ter vam ponudili ideje za okrasitev jedi in mize. Kuharije bomo pripravljali skupaj z vami. Vse do sobote zbiramo vaše recepte za tokratno temo na elektronskem naslovu kuharije@radio-tednik.si. Zadnjo nedeljo v mesecu pa vas bomo povabili na
kulinarično izmenjavalnico jedi in receptov. Srečanja ^vJ^^^.ijg g.jo^ bodo p°tekala v živo v prostorih Radia PtlJj.	wWW.radio'ptUj.'Si
petek • 18. julija 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
Karl Horvat, s. p., nudi Sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net.
IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije.
Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparti (odvoz-dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p. Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. 0590 73 000.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 28 do 80 kg, ter pitance, težke od 200 do 250 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684.
PRODAM svinjo, težko čez 200 kg, ali menjam za drva. Tel. 041 490 468.
PRODAMO metrska ali razžagan bukova drva. Tel. 040 727 779.
PRODAM odojke okrog 25 kg. Tel. 041 258 494.
BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 4,5 kg, po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 244 074. Ivan Šimenko, Pobrežje 75, Videm pri Ptuju.
NEPREMIČNINE
PRODAMO dve zazidljivi, komunalno opremljeni parceli na Polenšaku. Tel. 02 761 01 98 in 031 453 601.
PRODAM večjo hišo na Ptuju z lepim dvoriščem in dvema terasama, pogled na ptujski grad, zelo ugodno. Tel. 070 270 130.
PRODAM kamnito hišo na Pašma-nu, cena 26.000,00 €, in atraktivno gradbeno parcelo na Ugljenu ter parcelo na Mestnem Vrhu s pogledom na ptujsko jezero. Tel. 070 270 130.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU - apartmaji Rozi, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel. 00385 91 593 4752.
IZVAJAM košnjo strmih površin, vinogradov, travnikov, pašnikov, zelenic itd. Tel. 031 605 262.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam ribnik dimenzije 2,20 x 1,40 metra z ribami. Tel. 031 866 134.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; Volitve 2014; Gradnja Osnovne šole Ljudevita Pivka se nadaljuje; Predlogi za oživitev mestnega jedra na Ptuju; Svečana podelitev diplom na Elektro računalniški šoli Ptuj; Najboljši dijaki srednjih šol na sprejemu v Mestni hiši Ptuj; Predstavitev knjige dr. Romane Jordan; Uspel mednarodni gledališki projekt PITA; Vabilo na 12. Festival sodobne umetnosti Art Stays; Ptujski župan pripravil sprejem za prostovoljce gasilce; PGD Ptuj; Srečanje ljubiteljev starodobnih vozil v Dornavi; Dokumentarni film - Izumitelj Janez Puh; Na 3. Krompirfe-stu sodelovale ekipe iz vse Slovenije; V taktu glasbe v sobotno noč.
Prazen dom in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
17. julija je minilo 20 let žalosti, odkar nas je zapustila dobra žena, mama in babica
Anica Pauko
Z MESTNEGA VRHA
Počivaj v miru, a mi te neizmerno pogrešamo.
Tvoji žalujoči: mož Adolf, sin Gorazd in hčerka Sonja
z družinama
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Stanislava Valenka
IZ DORNAVE 46 1933-2014
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrazili sožalje, se pridružili v molitvi ter nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Hvala g. župniku p. Emilu Križanu, govorniku Simonu, gospe Mariji za molitve in pogrebnemu podjetju Mir. Še posebej iskrena hvala sedanjim in bivšim sodelavkam in sodelavcem Raiffeisen Banke, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hčerka Doroteja z družino
Mama je ena sama, ena in edina,
umre ona vedno prekmalu, četudi sto užije let.
ZAHVALA
Žalostni ob slovesu naše ljube mame, babice, prababice, tašče, tete in svakinje
Marije Zorec
IZ PTUJA, SELSKA C. 34 2. 4. 1922-14. 7. 2014
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, podjetju Mir, govorniku g. Muzeku za občutene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, g. Prstecu za odigrano Tišino, upokojencem DU Turnišče ter vsem za darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala njenima osebnima zdravnikoma dr. Ane-mariji Malešič in dr. Andreju Lazarju, ki jima je neizmerno zaupala in cenila njun humani odnos, sestri Ireni Stopajnik in dr. Željku Perdiji z internega oddelka Splošne bolnice Ptuj.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni otroci: Tea, Marija in Egon z družinami, vnuki Gorazd, Tea, Igor, Ksenja in Aleš ter pravnuki Daša, Miha, Bine, Anej, Iva, Nika, Eva in Lana
www.tednik.si
Prodamo ali damo v
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 3410
V tvoje roke je položen začetek, konec in vse, česar se zavedamo. Odšel si tja, kamor si duša želi, ko telo omaga, vendar iz naših src ne moreš oditi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in nenadomestljivega sočloveka
Franca Vindiša
14. 9. 1933 t 10. 7. 2014
S SELSKE C. 17 NA TURNIŠČU
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih slovesa. Posebej hvala duhovnikom za lepo opravljeno molitev in pogrebni obred. Hvala podjetju Mir, cerkvenim pevcem, vsem za darovane sveče in cvetje in vsem, ki ste ga prišli pospremit na zadnji poti.
Iskrena hvala pa tudi vsemu zdravstvenemu osebju za zdravljenje in nego ob njegovem bivanju v ptujski bolnišnici.
Žalujoči: tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Alojz Roškar
Stojnci 25 b
Ob boleči izgubi se posebej in iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Hvala za vsak stisk rok, tolažilne besede, vsa izrečena soža-lja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi tvoji
Brez slovesa si odšel, čeprav nisi še želel. Usoda kruta te je vzela, ker je tako hotela.
ZAHVALA
V 66. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Alojz Caf
IZ JANEŽOVCEV 6 D
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti slovesa.
Zahvala duhovniku za obred, pogrebni službi Almaja, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, gospe govornici, zastavonoši in vsem, ki ste darovali za sv. maše, sveče in cvetje. Vsem in vsakemu posebej iskreno hvala.
Žalujoči: žena Nežika, sin Boštjan in hčerka Lidija
z družinama
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Težko je sprejeti, da te ni več med nami. Ohranili te bomo v lepem spominu!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, prababice in sestre
Marije Širec
Z MAJSKEGA VRHA 42, VIDEM PRI PTUJU 1939 - 2014
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za opravljeno sv. mašo, pogrebni obred ter opravljene molitve, pevcem Feguš za odpete žalostinke, govornici ge. Pulko za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, praporščaku DU Videm ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsem še enkrat ^rena ^ate!	Žalujoči: vsi njeni
Severovzhodna Slovenija • Protitočna obramba še vedno ne deluje
Pogodbo z ministrstvom naj bi podpisali danes
Letošnje poletje hujših neviht s točo na našem območju še nismo doživeli, a kaže, da nam bo ob grmenju in bliskanju kmalu lažje pri srcu, saj naj bi država za območje severovzhodne Slovenije že prihodnji teden zagotovila sredstva za letalsko obrambo pred točo, ki jo bo izvajal letalski center Maribor.
Kot je v nedeljo popoldne zatrdil predsednik letalskega centra Maribor Jernej Va-upotič, na podpis ustrezne pogodbe z ministrstvom za kmetijstvo in okolje še vedno čakajo: »Žal na podpis pogodbe z okoljskim ministrstvom, ki naj bi za izvajanje protitoč-ne obrambe z našimi letali namenilo okoli 55.000 evrov, še vedno čakamo. Po dosedanjih dokaj trdih pogajanjih naj bi bil podpis pogodbe v petek, 18. julija, a za sedaj tudi ta datum še ni bil potrjen. Vsekakor pa od ministrstva pričakujemo, da bo pogodbo podpisalo, saj bomo šele tedaj lahko začeli redno dežurstvo in v primeru nevarnih nevihtnih oblakov tudi izvajali pro-titočno obrambo.«
Država 55.000, občine 85.000 evrov
Za obrambo pred točo, ki jo bodo izvajali tako, da bodo z edinim za to usposobljenim letalom posipavali nevihtne oblake s srebrovim jodidom, naj bi torej država namenila
Mnenja strokovnjakov
■ ■■ v ■ * vi.i	.«v
o protitocni zaščiti različna
Na ministrstvu za kmetijstvo še vedno niso povsem prepričani, katera oblika zaščite pred točo je učinkovitejša in bolj smiselna; ali letalsko posipanje oblakov s srebrovim jodidom ali zaščitne mreže ali zavarovanje pridelkov. Vsekakor pa je po njihovem mnenju trenutno najučinkovitejša kombinacija vseh treh oblik varovanja pred posledicami toče, zato vse tri tudi finančno podpira. Sicer so mnenja strokovnjakov še vedno različna, saj trdih dokazil o dejanski učinkovitosti obrambe pred točo še vedno ni.
Zaradi tega je ministrstvo vse aktivnosti letalske obrambe pred točo vključilo tudi v predlog operativnega programa za izvedbo resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki je trenutno v javni obravnavi. (-OM)
Foto: M. Ozmec
V letalskem centru Maribor imajo za učinkovito obrambo pred točo za sedaj usposobljeno le eno letalo (levo), na denar ministrstva pa še vedno čakajo.
55.000 evrov. Nekaj več denarja, okoli 85.000 evrov, pa naj bi za projekt protitočne obrambe prispevalo še 47 občin iz območja severovzhodne Slovenije. Čeprav so nekatere občine skoraj brez denarja za te namene, je do včeraj z letalskim centrom Maribor podpisalo pogodbe o
protitočni obrambi že skoraj 90 % omenjenih občin, kar je vsekakor spodbudno. Kot je zatrdil Vaupotič, je pozitivno tudi dejstvo, da sta na »bra-njenem« območju pogodbo podpisali že tudi dve največji občini na tem območju, to sta mestni občini Maribor in Ptuj. Sicer pa v mariborskem
Tepanje • Trčil v vozilo na odstavnem pasu
Voznica lažje poškodovana
V torek, 15. julija, se je okoli pol desete ure dopoldan na avtocesti, približno 500 metrov od počivališča Tepanje v smeri Maribora, zgodila prometna nesreča.
Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je 35-letni državljan Romunije s tovornim vozilom trčil v osebni avtomobil, s katerim je 48-letna voznica zaradi okvare ustavila ob desnem robu avtoceste. V prometni nesreči je bila voznica osebnega avtomobila lažje poškodovana. Zaradi obravnave prometne nesreče je prišlo do daljših zastojev prometa
na tem delu avtoceste. Tujcu bodo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izrekli globo v
višini 300 evrov in tri kazenske točke.
MV
letalskem centru izračunavajo prispevek posamezne občine glede na velikost površine in poseljenost, tako da občina, ki ima pretežno gozdne površine, plača za obrambo pred točo manj od tiste, ki ima več drugih kmetijskih površin in objektov.
Vodja projekta v letalskem centru Darko Kralj je pojasnil, da bi v marsikateri občini radi pogodbeno vsoto še zmanjšali, vendar to enostavno ni mogoče, saj bodo že s tem denarjem, ki naj bi ga zagotovili šele s podpisom pogodbe z ministrstvom, komajda rentabilno opravljali svoje delo obrambe pred točo. Ker do sedaj denarja še niso imeli zagotovljenega, v letalskem centru Maribor za obrambo pred točo letos še
Foto: M. Ozmec
Avgusta 2008 je hudo neurje s točo, veliko kot oreh, na našem območju ponekod uničilo več kot 80 odstotkov kmetijskih pridelkov.
niso vpeljali posebnega dežurstva, žal pa kljub nekaj nevarnim nevihtam s točo omenjenega območja niso mogli braniti s protitočnim letalom, saj za to še nimajo denarja. Sicer pa imajo za sedaj za obram-
mmer
Naročila ali brezplačen nasvet
041461 266.
Siimmer center vabi, da naredite nekaj zase.
Odslej na novi lokaciji: rdeči blok na Ptuju.
•	svetlobna protibolečinska terapij a
•	NOVO preoblikovanje telesa z limfno drenažo
Limfna drenaža očisti naše telo strupov in toksinov, odpravlja celilut, odpravlja zatekanje nog, izboljša počutje. V mesecu juliju in avgustu ugodne promocijske cene!
Svetovanje za zdrav način življenja Darinka Pesek s.p., Ul j. prekomorske 12, Ptuj
bo pred točo usposobljeno le eno letalo, s katerim naj bi bili sposobni braniti okoli 2400 kvadratnih kilometrov veliko območje, ki na severu meji na Avstrijo, na jugu na Hrvaško, na vzhodu letijo do reke Mure, na zahodu pa do Slovenskih Konjic.
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA
IS/ti >ORS„.„
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGOL
Foto: PGD Slovenske Konjice
Ribe in morski sadeži
(juhe, predjedi, z žara, iz pečice, j s testeninami, rižote, solate...)
www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo Pihal bo šibak severni do seve-1	rovzhodni veter. Najnižje jutra-
Ako na Magdaleno dežuje, fJ^	nje temperature bodo od 13 d°
se dež še rad obdrži.	O?___L 7„QV 18 ob "j cokoli 20 njij
^^ ^^	dnevne od 25 do 30, na Pri-
morskem do 32 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo jasno in vroče. V nedeljo popoldne bo začel pihati jugozahodni veter.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam topel in občasno nekoliko bolj vlažen zrak.