DOLENJSKt NOVIC p Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države zaaňa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu, Gospodarske stvari. o važnosti živinske soli. Pičli pridelek krme pretečencija leta imel bode za naše živinorejce zlé nasledke. Marsikateri gospodar je bil prisiljen po eno ali več glav živine pred zimo odprodali, da mu ne bi na spomlad zmanjkalo potrebne krme; marsikateri zopet zattpa v zgodnjo in lepo spomladansko vreme, ko bode mogel kmalu svojo živino z zeleno krmo preživiti ; marsikateri pa navzlic pičlemu pridelku malo misli na prihodnjoat t. j. na konec zime in 8 čim bode ta čas krmil svojo živino, ampak po prisojeni navadi odjemlje od kupa, dokler je se kaj in iie preračunava Čas, kaj bode tačas živini pokladal, ko hode zmanjkalo krme, niti kje bode takrat kupil in po kaki ceni bode moral plačati spomladi krmo. Vse te in druge okoliščine silno neugodno vplivajo na napredek nase živinoreje. Dasiravno Dolenjska gledć množine lanskega knuskega pridelka ni na najslabšem kakor v nekaterih drugih krajih nase dežele in se ni I)ati splošnega pomanjkanja krme, vendar utegne nam cena plemenske, rejene in pitalnc živine spomladi zelo poskočiti in v oŽigled našim razmerambi bilo le želeti, d a bi vedeli ceniti nasi živinorejci tako priliko ter jo izkoristiti v prid povzdige nase živinoreje. Sedaj sredi zime sicer ne moremo povečati množino krmskega pridelka, pač ima umen gospodar precej potov in sredstev na razpolago, s čemur si zamore pomoci in zboljsati kakovost krme v korist svoje živine. Poleg tega, da more pokladati med krmo lanene in se-zamove tropine, klajno apno, odpadke iz pivovarn, žganjarn itd , da more slamo, stročje, storže itd. prav koristonosno iiporabiti, ima se v živinski ali de-naturirani aoH jedno najboljših sredstev, H katero zamore dobroto krme povzdigniti ill da te ne porabi toliko, da jo stori prebavnejso, da jo živina raji žre, da ima bolje rejeno živino, ki mu daje večje dohodke ter da je nje vrednost vsled tega višja. Ker se marsikateri živinorejec neopravičeno boji stroškov za nakup denaturiranc soli, ali ker ne vé, kakšne koristi mu pokladanje iste donaša, ter koliko naj jo živini dá in kaj ji je pridejano, da ni ob enera porabna za človeški užitek, zato naj sledi tu kratek (ipis važnosti te soli. Sol je živilo in s lastilo ali zabela. Za rast in vzdrževanje živalskega telesa je neogibno potrebna, ker brez nje se skoraj noben organ ne more tvoriti ali pravilno delovati. Na prebavila vpliva posebno ugodno, ker pomno-žuje izločevanje prebavnili sokov in tako povzroča boljše in čvrsteje prebavljanje ter povečuje tek. Sol pospešuje tudi krvni tok, menjavo dlake in vzpodbuja spolni nagon. Kakor druga slastila tako tudi sol ne vzbuja le teka, ampak zmanjšuje tudi slabeč učinek krmil, ki so zelo vodena in revna na rudninskih snoveh ali so drugače neugodno sestavljena ter zboljsuje ali zakriva tudi slab okus klaje, katere živali nimajo rade. Vendar pa sol ne more, kakor nekateri mislijo, izprideno ali od glivic napadeno, plesnivo ali zadubio krmo storiti neškodljivo. To se more zgoditi, ako je sploh se mogoče, le Če se opari, sol tudi v tem slučaju slab okus samo zakrije, ne da bi krmi vzela škodljiva svojstva. Živalim potrebna množina goli ni le pri raznih živalib različna, marveč je zavisna največ tudi od kakovosti klaje. Razmerno največ soli potrebujejo ovce in koze (2—6 g. na danj, manj goveda (bik 40—60 g., delavni vol .-10 — 40 g,, mlečna krava 20—30 g., mlada žival 10-—^20g.J in svinje (3—H) g.), najmanj konji in osli flO—12gr,). Oe se konjem polaga le oves, seno in re/.anica, izhajajo tudi cisto brez soli. Čim bolj se reja in krmljenje živalij oddaljuje od naravnih razmer, tem bolj potrebno je dodajati soli, torej zlasti tedaj, čc so živali zmerom v hlevu ali če se jim pokladajo slabša krmila ali odpadki iz pivovarn, žganjarn, sladkornih tovarn itd. Najpripravnejsi način pokladanja soli je enakomerno potresenje soli po krmi ali Če se pomeša z re-zanico, z otrobi i. dr,, ali če se raztopi v tako zvanem napoju. Primerno je, eol pokladati živalim vsak dan ; vendar se more tudi le po dvakrat ali trikrat na teden dajati odmenjeno sol. Pri nas polagamo tako zvano živinsko ali dena-turirano sol, ki ni druzega kakor navadna drobno zrnata sol pomešana z majhnimi množinami pelinovega praska (0'2.'j7o) in rdečega železnega okisa (0-5%). Ti dodatki so živini čisto neškodljivi. Nasprotno, pelin Še prebavljanje spodbuja in je torej sestojni del mnogili pod raznimi imeni v trgovini nahajajočib se živinskih praškov. Železni okis je čisto nedolžna, neraztopna tvarina, katere sc komaj najmočneje kisline primejo in katera zapusti živalsko telo neizpremenjena, ne da l)i bila v njem povzročila kak dober ali slab učinek. Živinske soli kupi torej sedaj vaak živinorejec, ter jo pokladaj v pravi množini svoji živini. Stroške v ta uameti izdane, povrne nam živina v veliki meri. Dal Bog, da bi se mnogi živinorejci poprijeli tega sredstva, država sama nam gre na roko s tem, da je ceno živinske soli zmanjšala in danes atane 100 kg te soli samo 6 K li. Vsak 81 pa tudi precej krme prihrani, katere mu ne bode treba spomladi drago plačevati. Vzrokov dovolj, da si nabavimo za naso živino primerno množino živinske ali denatnrirane soli! Zborovanje kmetijske podružnice v Novem mestu. Dne 5. t m, s« je vršil obĚiii zbor kmetijske podružnice uovameške. Udeležba res ni bila mnogoštevilna, kajti iiašLeli smo le ČUiiov, ali zuto je bil) razpravljanje raznih vpraàanj tako živahno kakor malokdaj prej. Ziitimanje je bilo splošno in le prehitro je potekel Ćas zborovanja. Iz piiroćila o delovanju podružnice povzamemo, da je podružnica pospeševala v pretećenem letu, kolikor se je dalo, razne panoge kmetijske. Največ je delovala v prid vinarstvu in sadjarstvu, v kateri namen vzilržtije sedaj že šesto leto velika trtncj in drevesnico. Trtnico podpirata drživi in dežela, drevesnico pa vzdržuje podrninicA iz svojih sredstev in ravno tako tudi en del matičnjaka, V trtnici je pridelal« podružnica 1. I90i 9162 cepljenk iu 18,100 bilf, v matičnjaku pa 104 800 ključev. Cepljentie iii 13.900 bilf se je prodab, 4,200 bilf se je oddalo brezplačno društvenim članom, 104 800 ključev se je pa vložilo v trtnico, S cepljenjem trt se je 1. 1904 prenehalo, ker manjka podružiiei potrebne s tgrevalnicî in ker so bili vspehi z gorkimi lebami premalo zanesljivi. Podružnica izgojuje sedaj same sajenke ali bilfe, ki so za nove nasada pri tukaj običajnem zelenem cepljenju najbolj pripravne. Vse trte so Ittos prav dobro vspfvale, tnko, da se je nadejati prav lepili sajenk, katerih 1)0 podružnica letošnjo pomlad lehko oddala do 8O.OOO komadov. V drevesnici se je pridelalo in oddalo 630 dreves ; '272 di'eves se je oddalo brezplačno društvenim udom, S58 dreves se je pa prodalo. Toliko drevja, ki je mimogrede rečeno prav lepo, bo podružnica tudi letos leLko oddala. Skoda, ki jo je napravila letoluja toča v drevesnici, je čisto neznatna. Odbor Je obračal svojo skrb pa tudi na druge gospodarske panoge. V ta namen je priredil v spomladnem času živinorejski shod, pri katerem se je opozarjalo na pomanjkljivo rejo bikov in pri katerem se je soglasno povdarjalo, da treba junčevino zvišati, »ko liučemo dobiti v deželo boljših in zadosti bikov, kajti pri sedanjih dohodkili se reja bikov ne izplača našemu poststniku. Odbor se je piisvetoval tudi o Vpeljavi simodelskega plemena v novomeški okraj in sploh na Dolenjsko. Vspeh tega posvetovanja je bil, da je dobila kmetijska šola na G-rmu simodolskfga bika, s katerim dela prve poskušnje. Zanimati za to pleme so se pa začeli liidi dru?i kmetovalci iz novomeškega okraja. Odbor ie stavil v prid živinoreji tudi predlog, da se nastavi za kranjsko poseben živinorejski nadzornik, kateri predlog se je pri občnem zboru v Ljubljani soglasno sprejel. Ako imamo za napred-ík našega viustva več strokovnih moči, ^akaj ne bi dobili tudi za živinorejo posebnega veščaka, ko je vendar živinoreja po celi deželi glavna panoga našega kmetijstva. Da se porzdii;ne tudi mlekarstvo na Dolenjskem, se je nameravalo v avgustu prirediti poseben mlekarski tečaj na G rmn. Ker pa ne razpolaga kmetijska šoU na Grmu ne z ledenico, niti z drugimi hladilnimi napravami, se je odbor odločil za to, da se skuša prirediti tak teČaj v prihodnji spomladi. Odbnr se je pogajal pri c. kr. kmetijski družbi pa tudi za to, da se pošiljajo na novomeško žrebčarsko postajo sRm<> dobri /rebci brez vseli napak. Kakor prejšnja leta tako je podi užnica tudi letos skrbela za prodajo umetnih gnojil, modre galice, žvepla in deteljnega semena. Te potiebšfiine je prodajal gosp, F. Perko. Ko bi hoteli dobiti člani te potrebščine naravnost od podružnice, bi jih morali naprej naročevatiin naročeno blago tudi zaarati. Da se vrednost umetnih gnojil spoznava na raznih krajih iu v raznih legah, v ta namen je priredil načelnik v novo- meâki okolici več poskusov z umetnimi gnojili, o katerih bo treba dotičnim posestnikom pozneje poročati. Lansko leto je ustanovila c. kr. kmetijsk» družba vei' prešičorejnih postaj na Dolenjskem. Većina teh postaj pa ne kaže tistega vspeha, ki se ga je nameravalo doseči. Med temi postajami obetajo dovoljne vspehe le postaje kmetijske šole na Grmu, I. Gl^bočnika v Dobravi, F. Majzeljnu v Beli cerkvi in Fl. Zirkota v Družinski vasi. Odbor je sklenil v svoji zadnji seji prirediti tudi letds nedeljski poduk za kmetske mládenče. Oglasilo se je pa premalo mladeničev, komaj deset, zaradi katerih ni kazalo prirediti nameravane šole. Računski zaključek izkazuje, da razpolaga podružnica z lepo imovino. Dohodki v letu 19J4 so znašali 7392 K 03 h, stroški pa 2977 K 57 h, tako di ostane de narnega imetja 4414 K 46 h. 01 tega zneska ss nahaja v hranilnici naloženih 3953 K 36 h in v g')tovini 461 K 10 li. Pri predlogih SJ se stavili različni prav umestni nasveti, kateri so vzbujali mnogo zanimanja, in katera navajamo zaradi nedostajanja prostora čisto na kratko. Ti predlogi bo: 1) da se predlogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe namenjeni za občni zbor predlože najprej podružnicam, da o njih sklepajo (pl. SladoviČ) ; 2.) da se v podruinični drevesnici iz-gojujejo tudi ćrešnje, hruške in breskve (.T. Bergmann); 3.) da se ne snuje novega vinarskega druîtva za yse slovenske de žele, ampak naj se skrbi pred vsem za Dolenjsko, in naj síí agende nameravanega društva razdele na obstoječa kmetijska društva v Novem mestu (pl, SladoviČ); 4.) da naj se dela na omejitev in ureditev, ne pa na razširjenje živinskih sejmov (pl. SladoviČ); 5.) da se vpeljuje tudi na Dolenjsko simodolska živina (R. Smola). Vsi ti predlogi so se sprejeli po daljših, prav živaiinih debatah. Slednjič je poprijel za besedo uačuluik pristav g. Rohrman in v kratkih potezah opisal prednosti in slabe strani siniodolskega plemena za napredek dolenjske Živinoreje. Govor prinesemo prihodnjič. Politični pregled. z novim letom smo dobili tudi nekaj navih ministrov. Ko se je pl. Kiirber'navelical brezplodnega dela, sel je, Cd8ar je potem imenoval za raiiiisterskega predsednika barona Gantsciia, minister ziv notranje posle je postal grof ]i y I a n d t - K li c i d t, voditelj pravosodnega ministerstva pa dr. h" r. Klein, liaron Gautscli jc 1)11 dvakrat Že naužni minister ter enkrat miniaterski predsednik. Pozval je kmaln po svojem nastopu k sebi voditelje raznih strank ter druge vplivne može, da se je pogovoril o položaju. Tudi alovonaka poslanca dr. Šiistersič in dr. Ploj sta bila pri njem. Pravijo, da je mnogo «panja, (la bo (iautscli uredil zamotane razmere. Skrajni čas je pa že tudi. — Državni zbor se snide 2G. t, m. Zasedanje bo trajalo 8 tednov, potem se snidejo delegacije, po veliki noči pa baje vsi deželni zbori. Odkar je nasilnost Nemcev v Inomostu preprečila oddelek laškega vseučilišča, so klici po laškem vseučilisću v Trstu vedno bolj glasni in odločni. Djigo se vlada Italijanom ne bu mogla vec upirati. Ako bodo iiaii poslanci spretno ziialj porabiti to priliko, utegnemo dobiti ob istem času tuili slovensko vseučilišče v Ljubljani. Italijanski poslanci se temu kar nič ne upirajo. Nek dunajski vaenemiški list je nečuveno nesramno pisal o Zakramentu presv. liesnjega Telesa in o zakramentih sploh ter s tem globoko Žalil verska čustva katoličanov. Oblasti dotičnega spisa nia» zaplenile. Zganili so se katoličani sami in napravili na Dunaju obilo protestnih sliodov. — Novoimenovani voditelj pravosodnega ministerstva dr. Klein je obiskal kardinala- nadškofa GrnŠo, in pri tem povprašal po željah katoličanov. Ta obisk ni bil driizega, kot navadna vljudnost, a protikatoliaki listi že upijťjo na dr. Kleina, da podpira „klerikalizeni". Tako je; v najsvetejših stvareli naj se dajo kat(»ličani mirno zasramovati in molče k temu. Tako liočejo liberah-i in Židi, a tako ne ho in ne sme biti. Kdor zasramnje tiaao vero, temu pokažemo kar nui gre in to z vso odločnostjo. Da si pa protikatoliski listi upajo tako pisati, krivo je toliko katoličanov, ki naročajo liste, dasi sramote najsvetejše, kar imajo, njih vero. Avstrijska vlada ra italijanski meji poninoŽuje vojaške posadke. Kaj ntki to pomeni? ('t:S»r razpiiKtil je dne 4. t. m. s prestolnim govorom ogrski državni zbor, I'o zalivalni službi božji ni ifrrala cesarska pesem, ampak cigrska narodna liimria! Nove volitve hodo hiirne, če ne celo krvave. \ Rusiji se pripravlja splošen pnnt. Anarhisti in židje luijekajo ljudstvo in tudi vojake k izgredom in nepokorščini. l'o nnuigili meatili teče kri ubitih in ranjenih. Vedno glasnejša je zahteva po ustavi, a nekateri višji državniki imajo za to trda, gluha ušesa, ter ne poročajo earju resnice. Car sam bi bil naklonjen (lati narodu ustavo, liusíja ima torej hudo leto pred seboj, zlasti, ktr je podkupljivost in nezvestoba v najlepšem evelu, i^řdlíito med višjimi krogi. Prvi dei rusko-japonske vojske je končan. Port A rtur se je u d al na novega leta dan. General Steselj Je sprevidel, da bi bilo vsako nadaljnje bojevanje samo nepotrebno prelivanje krvi, ker so si -faponei osvojili nekaj jako važnili utrdb. Vrh tega je zmanjkalo hraniteljem streliva in živeža ter eo med r.jimi razsajale razne bolezni. Streljati niso mogli ver, a japonske bombe padale bo kak(ir tcča v mesto in bolnišnice. Častniki so^řmeli domu, če so dali častno besedo, da se ne bodo več v tej vojski bojevali proti Japoncem. Druge vojake pa so odpeljali v ujetništvo. Japonci so l*ort Ariur že zasedli in gji bodo fpet kmalu popravili. — Kdo je kriv, da je padťl Port Artur? Stesetj? Ne, ou je junak cd nog do^ glave, in ne hil bi se podal, da ga niso k temu prisilili njegovi generali. Vojaki? Tudi ne, ti bo storili, «ar 80 megli; nepopisno so trpeli v teh 11. meseeih, "inogi so osiveli, oglušili strahu in groznega grmenja itipov. Hrabro so otibijali brezštevilne japimske napade "1 se borili kakor levi. Kdo torej? liusija na vojsko »iti pripravljena ui bila, to je eno; ruski poslanik na laponskerii cesarskem dvoru niti do zadnjep ni vedel, (ali pa ni liottl vedeti?), da se Japonci pripravljajo na ^'ojsko, m carju slikal vse v najlepših barvah; oni, ki so vojno zalagali z raznimi potrebščinami, so goljufali brezvestno, kar se je le dalo. lu oni, ki so imeli vse pogledali so vse samo površno, ne pa pre-gitdali. l'oJ^.g tega pa se ni manjkalo med ruskimi uradniki — izdajic, ki so za denar prodajali načrte wvražniku. Izdajic med vojaki ni bilo, čast jim ! Torej: brezskrbncst in povrřnost ter izdajstvo in nezvestoba liusijo. — V Mandžuriji gi stojite obe vojski Be vedno nasproti. Kuropatkin dobiva novih vojakov in le jaka ugodnega časa, tla napade Japonce. — Baltiško brodovje, ki je imelo iti na pomoč Port Arturju, vsak ('as kje zaostane, tako slatto je preskrbljeno. I .epe reči to ! „V maškarah." „No, sestra, kako ti dopadera?" zaklicala je inladn, približno kakih 18 let stara guapodiina svoji nekoliko starejši sestri. Bilo je pa rarno piistni tdrek zveĚer. Prav kar je bila gotova, — preobJfckîa se je kot ntma v iSino obleko z belim pajĚoíanoiT], „Sestra, sestra," vzdihuje ona, „zakaj hî se dala svet-nikoviiii pregoi(T,ti, da greš z njimi, in celo kot nuna opravljena ! To je grešilo I" „E, tega pa že ne verjamenj," praii prva. „Svetnikovi SI) vrli ljudje, pri njib sem dobro spravljena. Pridi le ol) dveh po polunoči pome, potem grem domu pod tvojim varstvom. — Aha, voz je ie tukaj ! Obljabila sem, da pridem toćno ob napovedanem éasu, da se tako hitro dubimo v dvorani," „Ab, Ema," pravi spet starejša, „priporoči se med polju Mariji in angelju vaiuh«, misli na rajne staiiše. Jaz sem v BtrafiuiJi akrbtb zate. Tako tesno mi je pri sicu," „Beži, beži — aaj vendar nisem već otrok. Ne delaj si strahov sama!" „Pa ta tvoja oblekp, to je grozno!" „GrSfa svttpikova je ickla, da to ni nié, in da se mi ta obleka najlepše poda. Sedaj pa z Bngíni sestra!" „Ntina" objame sestro, in ta ji zaíeptíe v uho: „Etc«, jaz bom mobia zate, — m sli na angelja vaiulia!" Enia je bila ie pri vt zu. KttčijBž je stal p« leg ktcije, odprl jo vljudno in izvan redno spoštljivo pozdravil . . . cřsta, Številka . . . . I" zakliie Enia. „Že vem, ie vem, Èaatita sestra", reće voznik in se foispne na svoj sedež. Nwglo drvi voz po lemnili ubcab. Ko je Ema tako sama sedela v vozu, priile so ji vst;-kovrstne čudne, ndali v glavo. Prav zn prav je bila nocuj nezadovoljna, nemirna in nič koj vesela. Čiato sama bo n» plesu, — pa v taki opravi! Kdo ve, bn li ie katera dtuga prišla oblečena kot nuna? Kako jo bodo pač gledali? V srcu se ji je nekaj vzbudilo in zganilo in ji leklo; „Nisi na pravem potni" Ema je imela sicer maiskntero napako na seboj, » dosedaj ni bila ne brezbožna, ne lalikcmiselna. Odkar pa je tičala v tej opravi, zdelo se ji je, da nevidna pa ailovita moč steza kremplje po nje leri in nje nedolžnosti. Streh jo je bilo in skoraj glasno je zaklxala : „Zakaj sem vendar Sla I' Bila je vest, ki se je oglasila ae «nkrat z vso silo. „Misli na angelja vaiuha", )i je btla sestra pri odbcdii rekla v uho. Mishla je nanj in šepetala. „Prosim te, vaiu) me, da se mi ne godi kakor tolikim diug'iii!" Ni pcmisliln, kako nespametna je bila ta njena molitvica : ungelj vati It varuje samo one, ki se dajo varovati, kdor pa lahkomiselni» hiti v nevarnost, nima upanja, da bi ga varoval. — Voz obstane in vtznik odpre kočijo. Ema izstopi in vstopi v lepo razsvetljeno ležo velikanskega poslopja; kočija/, še vošči vljudno „dober večer" in naglo odidra voz v tenin" noč. Pri vratih nikogar, vse je tiho; ne — lam zraven tse slišijo glasovi mnogih Ijudij- „To bo pač garderoba," si misli, in že prime zn kljnko steklenih durij, ko sliši čuden šum. Od znotraj sem se počasi bliža nekaj ljudij v ravno taki opravi kakor Ema, zraven nekaj moškib ; pridejo do vrat — Ema jim hoče nasproti a smešnim pozdravom — pa kako resni so bili ti ljudje! In ona dva moža ~ ali, ta dva neseta na nosilih človeka z zpgrnjenim obrazom — mrtveca! In oni dve ženski, ki ste tako mimo stopali poleg — to sta vendar pravi pravcati nuni! Ema se na pol obupana na pol zmedena ozre krog sebe, dobro, da ji je strah vzel besedo. Kje pa je vendar y Saj ni na plešisču! Sedaj pogleda na steno, ob kateri je stala: tu velik križ s križanim Jezusom, pred njim goi'eča svetilka ! In tam zraven še ena vrata. Ema je bila zafila v bolnišnico nekih redovnic. Spet se odpro vrata — za Buga, taka ae Ema sestram vendar Uf* more pokazati! Naglo odpre duri poleg in vatopi — bila j-V bolniški kapeli. Bilo je pol temno notri. A vendar je bila gospodična ganjena v dno duše radi tega, kar je videla. Nizka »iroka kapela, ki je imela en vhod tudi iz ulice, bila je vsa polna pobožnih vernikov. Na altarju je gorelo nekaj sveč, pred altarjem pa je klečal sivolas duhovnik in molil nekaj naprej, verniki pa so odgovarjali. Bili so tu ljudje vseli stanov. Imenitne dame, priproste meščanke, razni možje, zlasti veliko pa gospodičeu in deklet. Drug poleg diuzega so klečali in pobožno molili. Eiua bi bila skoro skoprnela strahu: kaj bo. Če jo spoznajo ? kaj poreko ljudje? kaj naredo i njo redovnice, o katerih gro-zovitosti je tolikrát brala grozne krvave reči? V tem strahu ji niti na miael ni prišlo, da bi pobegnila, samo toliko je se imela jasne zavednosti, da se je stisnila v temni kot za vrati. tKoaec.) PiSe se nam: Iz Novega mesta. (Vzor pridnega posla.) — Jera Beačič, tako imenovana Majzeljnova Jera, roj. 28. januarja 1807 v St. Jerneju Št, 4, bode 28. t. m. izpolnila 98 let. Kot Svrsto mlado dekle je prišla v nase mesto sluíit; prva leta je bila za zunanjo deklo, kakor prayimo, in pozneje za kuhinjsko deklo. Služila je nepretrgano kot dekla okolo BO let, vsa druja leta, do svojega 86. leta, pa Je bila delavna kot težakinja. Njena prva služba je bila pri posestniku Lipetn, potem pri P'ichtenau, Lnserju, Skrerau, ki je bil tisti Čas „stadtrichter", in v kapiteljau pri g. proštu Albrechtu, ter pri orožnikih. Njeae službe so bile jako težke, ker so tista leta meščani imeli veliko poljedelstva in mnogo Živine. Zlasti e imela v kapiteljnu pri g. proštu Albrechtu težko slnžbo, ter je bilo treba veliko vode preskrbeti, ker tisti čas ni bilo vodnjakov po mestu, in Či je tndi kateri bil, ni bila voda za knho dobra; morala je vsak dan 20 škafov vode iz Krke po Bregu nanositi, vendar je to težko slnžbo eno leto in tri mesece zvesto opravljala. Mezde so bile kaj majhne; imela je po IS do 16 gid. na leto, le pri pl. Fichtenau, ker je bil gospod jako usmiljen, je imela največjo plačo 34 gld, na leto. Njena skrb je bila, Bogu in gospodarju zvesto služiti; imeli so jo povsod radi, ker je zvesto in pridno delala, ia ako je kaj jedi ostalo, jo je vedno z dovoljenjem gospodarja rada podelila revežem. Za zajuterk dobivala je le igance z zeljem ali mlekom, ker ni bila navada, da bi se kava delila poslom. Crni kruh, katerega ima še danes najrajši, jej je bila od nekdaj najbolj priljubljena lirana. FaČ lep nauk našim sedanjim razvajenim poslom, katerih niti za dobro plačo in tečno hrano ni moč dobiti v službo. Njena navada je bila, da je šla vsaki dan v samostan k prvi sv. maši, tudi sv, zakramentov ni pozabila prejemati. Imela je dobrega dušnega pastirja, ki je še danes marsikomu znau in v dobrem spominu, pobožnega meniha patra Matevža Pibernika; bil je sloveč spovednik in priden obiskovalec bolnikov. Zaradi svoje pobožnosti nt Jera nikakih del doma zanemarjala ; po prvi sv, maši je šla domu na delo, kjer je delala do 10., tudi do 11. ure po noči; tako je šlo od dneva do dneva, od leta do leta. V prostem času, katerep ni veliko poznala, si je kaj liošila in molila: to je bila njena zabava. Bila je v pravem pomeuu besede stare korenine dekla. Da je vse to dolgoletno trpljenje prestala, ima se zahvaliti B:>gu za srečo trdnega zdravja, ker bolna ni bila nikoli. Ko je služila pri Skremu, mu je rekla: „Gospod, kaj ho z menoj na stara leta; plačilo je majhno, ne morem si za starost nič prihraniti, ker borno malo mi ostaja." On mi je rekel: „Jerica, ne boj se, tebi morajo meščani v starosti miloščino dati, ker si toliko let — in sicer zvesto — v mestu služila." Kar si je ona od svojega zaslužka prihranila, to je porabila za dve sfistri, ker ste bili bolni, in tako je jima vse razdala. Nekega dne je imela skup 15 gld. premoŽenja; djala jih je v skrinjo. Imela je namreč veselje do goveje živine, in sklenila je, da bo za ta denar kupila eno kravico; pa prišel je tat, ukradel ji vse, tako da Jerica ni prišla do kravice. Doživela je v našem mestu mnogo; bili so tudi hudi časi, večkrat so bili veliki požari, zime so bile pogostoma tako hude, da je skozi več let vsako zimo Krka premrznila za več tednov. Itazsajale so kužue bolezni; brfz strahu je ona stregla bolnikom, srečno je odšla vsaki nevarnosti. Bila je kolera, ko je bilo na pokopališču v kapeli eno noč 17 mrličev, lekarne so bile cele noči odprte, duhovnik s sv. popotnico se ni za vsacega bolnika vračal domu, šel je do ene ulice v drugo, na potu so ga ljudje čakali in ga prosili od hiše do hiše k bolnikom. Koliko vé ona povedati iz zgodovine našega mesta! Navada je bila skoz veliko let, da oh kateri uri, naj si bo tudi po noči ob vsakem času, da je kateri umrl, mu je moral cerkovnik zadnjo uro zvoniti z zvonom, kateri še danes zadnjo uro zvoni. Ta mali zvon je bil v cerkvici sv. Florijan», ki je stala nasproti g. Golešove hise; ker so se pa ljudje po noči strašili tega milega zvonenjs, se je neki c. kr. glavar obrnil do prosta Arkota, da naj se po noči već ne zvoni, ampak zvoni naj zjutraj. Pustni torek popoldan ni bilo na trgu „maškar", ampak pepelnično sredo popoldan je na trgu vse norelo. Lakota je bila eno leto tako huda, da so se ljudje od slabosti zvijali. Vojakov je bilo polno mesto, gospodarji so jih dobili na stanovanje, da ni bilo mogoče vse pod streho vzeti ; trumoma so iz Karlovca peš prihajali, in od tod v L:ubijano. Ko je ona v mesto prišla, našla je cele tri irodajalne: Bedenčič in Martini sta prodajala blago za obleko, n (rlobočnik živila, to je bilo vse. Denar je imel veliko veljavo, a denarja je bilo kaj malo; blago za obleko je bilo kaj drago; boljše vrste mala ruta za na glavo 50 starih krajcarjev. Živila so bila kaj po ceni ; šla je po meso, bil je en sam mesar, dala je za stari funt govedine 6 starih krajcarjev; 12 jajc je dobila za pet krajcarjev, stari bokal vina je stal '8 krajcarjev. Ko je Sla „v taberh" za dninarico žet, plet, okopavat, dobila je od dneva 10 krajcarjev, in še na tisti zaslužek je morala po več tednov čakati, ker malokateri gospodar je bil pri denarju. Ob njenem času se je voz drv dobil za 60 krajcarjev, tudi še ceneje. Tako vé veliko povedati in bi bilo povedati Še kaj več podrobnosti, ki pa ne zanimajo mlajšega sveta, in od stare uboge dekle pri današnjem modernem svetu to kaj malo velja. Danes je Jera vedno na postelji in je čisto oslabela, devet let je že slepa, Zanimivo je to.^uboga Jera nima danes domovinske pravice ne pod občino Št. Jernej, ne pod novomeško, ker se za to nikoli ni brigala; tudi nima nikake mesečne miloščine od nobene občine, razven iz kapitnljna dobi 4 krone in to dioo zdravje, ne pozabite na to, ko potrka usmiljeni brat dml^^^d^™" ' ^^ ^^^^^ dragocenega , (y bolnici usoiiljenih bratov) v Kandiji pri Rudol- ■ /^ivem je bilo sprejetih meseca decembra 126 bolnikov, koncem meseca novembra jih je ostalo 81, skupno število oskrbovanih tedaj 207. Izmed toh je bilo odpnSčenih 84 ozdrav-jenih, 21: zbt)ljšanili in fi neozdravljenih. Umrl je eden in sicer i'aiii vnetja srčnega mišičja. Oskrbovalnih dni se je nabriilo lektrni pretečenega meseca 2716. - V oskrbovanju je ostalo 92 bolnikov. (Marijanska kongregacija) se z vso vnemo pri-Pi'avlja za uprizoritev „Veatalke," dramatične igre iz prvih '^sov preganjanja ki'istjanov pod cesarjem Neronom. Ako se ta igra v predstavljanju posreči enako dosedanjim, potem smemo že danes trditi, da bode ravno ta igra krona vsem drugim. (Predpustno veselico) je sklenilo prirediti zopet letos tukajšnje prostovoljno gasilno društvo s srečolovom. Ta sklep je vse meščanstvo z največjo radostjo pozdravilo, kajti od tega društva prirejene veselice se izvršé vedno izborno in v splošno zadovoljnost. Pri teh veselicah ne poznaš razlike stanu ali političnega mišljenja, tu se vse izborno in po domače zabava — ta dan je vse kakor ena družina, saj je pa tndi smoter društva vsakemu v sili pomagati, ne gledé na stan, ne na kaj drnzega. Torej se pričakuje, da se bo dne 4. februarja v Čitalnici na veselici vse sešlo — kar lajze inu gre! Buja bode pa prinesla vojaška godba iz Ljubljane. — Dobrotniki in prijatelji društva se uljudno prosijo, da blagovolé podariti dobitke za srečolov ter iste izročiti do 31. t. m. gosp. Jos. Bergman n u, (Predstavo) je napravilo „katol. društvo rokod. pomočnikov" v Novem mestu dne 6. t. m. Društveni pevci hO zapeli dva zbora: „Rokodelska koračnica", P. A. Havel in „BDjna pjesma", Iv. pl. Zajec ter „Detetu", Fr. derbič, dvo-spev s spremljevanjem na glasoviru. Drugo in tretjo točko so na splošno zahtevanje ponovili. Društveni predsednik, preč g. svćtnik dr. Marinko nam je nato podal kratko zgodovino društva v 18. letih, se zahvalil vsem dosedanjim dobrotnikom, ter tudi jako dobro pojasnil vzroke, zakaj se eni in drugi ogibajo za rokodelski stan prekoristnega društvu. Nato se je igrala dramatična igra „Sv. trije kralji", ki jo je spisal 7 dr. M. Prelesnik. Govorili bo to pot malo pietilio, diugHČe smemo biti zadovoljni. Občinstva je bilo prav obilo, kar naj rokodelce vspodbuja, da še tudi nadalje vstrajajo v društvenem delovanju. (Nesreča,!) Jožef Slivnik, posestn k v Gaberju, fara Brusnice, je Sel na novega leta zvečer v hlev k živini, ter našel vse v redu, Ko se je Čez nekaj časa vrnil v hlev, našel je junca in kravo oba mrtva ležati na tleh. Gospodarji ne puščajte živine same v hlevu, brez nadzorstva. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu decembru 1S04 je 300 strank vložilo 109 250 K 79 h, 229 strank vzdignilo 77.824 K B4 h, torej več vložilo 31.426 K 25 h, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5.240 K — h. 175 menic se je eskomptovalo za 64.696 K — h. Stanje vlog 2,698.575 K 83 h. Denarni promet 380 624 K 32 h. Vseh strank bilo je 1021. (Obrtna zadruga) v Rudolfovem je imela 31. m, m. 12. sejo. Navzoči so bili gg. : Frančič, Malovič, Weiss, Goleš, Pintar, Kastelic, Murn, Aasec, Dolenc in Mramor. Načelnik g, Frančič konštatuje sklepčnost ter otvarja sejo : 1. Določitev občnega zbora, kateri se naj vrši takoj, ku bode rešen pri ministerstvu priziv radi inkorporacijskih pristopnin. Za let« 1904 se izvolita računskim pregledovalcem gg. Weiss, Mramor. 2, Prošnja Franc Pečauerja iz Komarae vasi se sklene pii poročati, da se m« podeli obrtni list za čevljarsko obrt, 3.) Prošnja Franc Može iz Dol, Straže se enako sklene priporočati za mizarsko obrt. 4. Prošnja Anton Mirtiča, pek», z * samostojno izvrševanje pekarske obrti v Budolfovem in 5. prošnja Štefan Vesela iz Skrjanč, da se mu dovoli samostojno izvrševanje čevljarske obrti, obema se ugodi. 6. Določitev plače raznoševalcu pisarniških listin in vabil se določi za pretečem» leto 10 K, katere dobi mizarski učenec Jože Zupane, 7. Predlog g, Auseca, da se napravijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan redne seje, katerih naj se vsi odborniki vdeleže brez poselmih povabil, se po daljši debati sprejme. Radi sprejetega predloga se tem potoni vabijo gg, odborniki, da se za nesljivo vdeležujejo teh sej, ker je od marljivega delovanju odvisno nadaljno delovanje za prospch obrtnega stanu. 8, Predlog gosp. Maloviča, da naj zadruga napravi pritožbo na pristojno mesto, v kateri naj zahteva, da se ne izdaje od sodišč pripoznanje polnoletnosti mladoletnim osebam, brez vsakih drugih važnih okolnostij, pod katero pretvezo iščejo taki potem dopustilo za samostojno izvrševanje obrti. S tíím se kiši obrtni red in se tudi zlorablja zakon v sebične namene. Ako bode šlo tako naprej, postanejo samostojni mojstri z 18 leti. Zakon, kateri deli to uslugo, je namenjen le v gjotovih uvaže.anja vrednih ozirih, ne pa, da bi se kršil obrtni red in v ta namen zlo rahljal ta zakon. Enoglasno sprejeto I 9. Predlog g. Malovič?. SLlene nnj se z ozirom na zadružna pravila, da se ima vsak nĚeiiec izkazati z apričeTalom obrtne nadaljevalne šole ob ćasu oprostitve. Deluje naj ae po deželi na to, da bode moino vajencem obiskovati obrtne nadaljevalne šole. Povdarja, kako kiiiLo da se tukaj postopa z mešennskiini obrtniki, ako ne atore svoje dolžnosti napram obisku obrtne nadaljevalne šole. Zakaj bi ne bil zakon veljaven za vse obrtnike enako, ker ufenec iz dti.ele, ki ni nikdar oliiakaval obrtne nadaljevalne šole in celo se dobi, ki niti ljudske snle ne, a je vsejedno opravičen in deležen enakih dobrot po obrtnemu redu, kakor tisti ucenfc, ki je dovršil z dobrini uspehom obrtno nadaljevalno šolo. Naša dolžnost kot zadrnžnega odbora je, povdarja govornik, da skrbimo za obrtni naraščaj in zahtevati smemo, da se za yse Člane enako postopf, zakaj bi bil ravno mestni obrtnik izpostavljen strcgemu očesu olirtn^a in »clakega zakona, med tem ko obrtniki po deželi iživaji) razne olajšave. Poid'irja, d.-i radi stngega reda radi obiska obrtne nadaljevalne šole se vajenci ne niarsjo učiti po mestih, ampak raje po dtželi, ker niso vezani obiskavati šol. Radi tega trpi mestno obrtništvo na pomanjkanju učencev, s tem pa tudi zaostaja izobrazba pri obrtnemu naraščaju. Konečno predlaga, da se Diij (iroeji učenje po vseh takih krajih, kjer ni obrtno na-daljevalDib šol, v ta namen naj se načelnistvo praveluje na pristojnem mestu ia potem stori daljne korake in o tem poroča v prihodnji seji. Enoglasno gprejtito. Gospod načelnik zaključuje zadnjo sejo v letu 1904 ter se vsem sodelujočim odbornikom toplo zahvaljuje za sodelovanje v preteklem letu. Prosi, da ga tudi v prihodnje podpirajo z nasveti in složnim sodelovanjem, da delujemo skupno za prucvit in blagostanje obrtnega stanu, ieleč vsem odbor-nikftm veselo novo Itto ! — V pietečenem letu je bil» vloženih 35 prošenj za samostojno izvrševanje, med katerim je bilo 15 odklonjenih, 20 sprejetih. Drugih prošenj je bilo predloženih pred sejo 10. ugodilo se je 7, odklonilo 3. Vladnih vlog se je pri seji rešilo šest, oatale izven seje. Stavilo se je 18 samostojnih predlogov, ki so bili večinoma sprejeti. To je kratek pupis skupnega odborovega delovanja v preteklem letu. Izven seje potom tajništva se je vložilo na c. kr. okr. glavarstvo ovad na zahtevanje članov 40, vsled katerih ao bili večinoma kaznovani, to so pa vsi taki, ki izvršujejo obrt brez obrtnega lista. Raznn tega se je tdposlalo mnogo rdgovornv sli pismeno se stavilo raznih vprašanj na merodajna mesta, Po-ramalo se je tudi mirnim potom več sporov med mojstri in pomočniki aH učenci. Oziralo se jo vedno na koristi članov po predloženih zadružnih pravilih. Vse to je dokaz, da zadmga deluje po svojih močeh če tudi pnlagoma, a vedno z večjim napredkom v korist obrtnemu stanu. (Račnn) godte uniformirane meščanske garde v Novem mestu za leto 1904 Dohodki: Prispevki podpornikov.........K 1.753 22 Prispevek slavne me.it.ne občine novomeške . . „ 250 — Znslui-ek gcdbe........... ,. 191.— Skupaj . . K ^.I94i!2 Izdatki: Plarii fr. kanelnikn..........KI 20P-— Vajr...............„ a7n-to Godba na trgu...........„ iî46'80 SIngi za pobiranje denarju........ ^6 80 Sveťe, papir iid............. 17'16 Nakup in popravilo godal ....,..„ 188'17 Godba pri pogrebih podpornikov...... 38 60 Nakup muziki.lij............ ÍÍ4 40 PiHČilo godil za koncerte......- .. 142 40 Skupaj , . K 2.194 43 Ako se tem izdatkom primerjajo dohodki . . „ 2.194 22 je razviden primankljaj........K 21 R-izun tega je še za nakup in poplavilo gudal plaCati 121 K 78 h, kar se bode pokrilo iz dohodkov tekočega leta. Ravnateljstvo. (Žrebanje) efektne loterije na Vidmu se je vsled odloka visokega c. kr, finančnega ministerstva z dné 1. decembra 190t, št. 84076 preložilo na 31, decembra 1905. Naj torej imejitdji siečk blagovoljno potrpijo in siečke hranijo. Uljudno ae pa prosijo vsi zavedni narodnjaki, naj bi storil vaak svojo dolžnost, ter nuj bi srečke priporočali in nakupnvali, kedor jih še nima. Namen je nad vse hbg — gre se zi pojilačanje nove ljudske šole v Vidmu. * ^ * (Originalni Singer na svetovni razstavi v St. Lonisu.) Med najbolj vabečim izložbami na svetovni razstavi v St. Lonisn je pri vseh obiskovalcih izbudila največje zanimanje izložba Singer & Co. To si tolmačimo tako, da pomeni Singer v vsakem znanem jeziku izvrsten Šivalni stroj. Splošno so znane napisne table s črko „S" v svetlih batvah, ki v vsakem mfstu na vsem svetu kažejo na znani, priljubljeni produkt obrtne delavnosti. Ni pa tako splošno znano dejstvo, da je dobiti originalne hingerjeve šivalne stroje za vsakršno industrijsko šivanje. Obiskovalci razstave so se toraj prav posebno zanimali za orig. fabrikacijske Singerjeve stroje. Zgrajena sta dva „Singerjeva" paviljona, kjer se kažejo stroji različnih Singerjevih tovarn. Tu vidimo'praktičnem izdelovanje korzetuv, fiaega perila, čevljev, moške obleke itd. kar vse vršijo strckovni delavci dotičnih tovarn. Kažejo se tamkaj stroji, ki šivajo najdebelejše gumijeve, usnjate gonilne jermene, ki naenkrat ivzrše po tucat l.čn h gub, dalje stroji, ki se z njimi šivajo gumbi, zapone ali InUnje in pa stroji zn šivanje usnjatih rokavic in ko/nhovine, izkratka za vse, ktr je moči šivati. Prek(» 200 strojev se kaže za tako mnogovrstno porabnoBt, da je njih preizkušanje zaradi odlikovanja moralo vršiti mednarodno razsodišče 14 skupin v 4 velikihdepaitementiti. Ta preizkušnja se je vršila kiitično in je bil nspth podelitspca decembra in jannvarja jn vselej potreba najveřja. Dr. Jos. Marinko. Umrli so: 2. jnn.: Ferlifi Marija, bĚi gostiln'Sarja íu iiosestrnka, 2 leti, ilavica, b . ft, ř3ň. Loterijske številke. GRADEC. 31. decembra 84 2 56 25 59 TRST, 7. januarja r>P 35 10 63 70 Tržne cene dne 9. januarja 1905 v RudoWovem. ' Imenovanje 1 Dekli, po K b Imenovanje |Hekil. po ."K ; h" en ira...... 15 CO Le5a...... 11 71 Ri....... 13 — Bob...... ; 9 76 Koruza..... )3 Ajda...... i 11 04 Owes...... 7 , IG Prost)...... (3 _ 10 .10 Soršca ...... 13 B(> Krompir..... 6 Lan...... — — Fiiíul...... 13 — Jajira po 7 tu 40 vinar ev. Urah...... 11 71 Zahvala. (17) Za mnogobrojne iskrene dokaze blaz6({a aoîSntja o bolezni iti smrti naSeg» preljubega oíeta, starega oiet« in tasta, gospoda Fr;inc l*clko-ta, mizarskega mojstra v Kandljl pri Rudoltovcm, îïrekamo tem putoui najiskrenejSo jsabvalo la thr izražena BOžnlja iu ubilu udeležbo pri «[jrerostvii njega k iailnjem« poĚitku prei. iltiliovsiini, preft. gg. oo. fraoelSkauoin in preć. gg, iisniiljeniiii bratotn. Posebno se Ěe »ali val j nj em o preblagor. gi sjioda dvornem» avřtnikn ýtikljejn, blag. go-npodii žapauti Zurt«, blag. g. vodji grmskc šole Dolćncu, blag. ir. dr. Defrannesnbijn, slaviti unifurmirani mestni gardi in nje godbi ter vsem ostalim p, n, gospodom in Kospem 12 mesta. Kamlije in okoliue. Vsem, vsem naj-C'iplejëa isnlivala! KANDMA, 1Î. januarja mi. Žalujoči ostali. iz lastne roke ,je na prodaj SLO Dosesw na Potokih át. 5, občine Prbiše, fare Semič. HiŇa z vsem gospodarski in poslopjem, vse v dobrem stanu. Zraven apadaju Ispe njive in košenice, s«ilni vrtovi, z liukovini in smrekovim' debelim lesom zsraščeiie loze, 36 oralo? lepili stilnikov itd Vse v najboljšem redn. Nitt^nineje se izve ravno tam. (14) Zi olepšavo vrtov v prihodnji sporaUdi dobiti je po ugodni ceni vei komadov različnih bare krasnih vrtnic (18-0-1) pri A. Globelniku in Fr. Jakšetu v Rudoifovem. — Slednji ima un prodaj tudi vei tisoč komadov najboljših vrst cepljenih trt na podlago riparija. RAZGLAS. Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje PP i ram zaradi oddaje graditve železnega mostu v Družinski tabí, — Dotične ponudbe se bodo sprejemale do 28. februarja t. 1, do 12. ure opoludne. Ponudba mora obsegati: ime, priimek in stanovanje ponudnika, ponudbo v stevilkHb in besedali, 5% vnr-šČiDO in izjavo, da S9 ponudniku znani stavbeni pogoji in im-ćrti ter da se njim brezpogojno pudvrie. — Vse delo je pio-račnnieno na 7500 K. Pogoji, naćrti in troškovnik so vsakemu na razpolago v uradnih urah pri podpisanem odboru. Okrajni cestni odbor Undolfovo, dne 6. januarja 1905. Načelnik: (10-3-U Jos. Zurc. BV^ s prvim febrjarjem 1905 odda se služba skladíšráflcá (fnagacinerja) )ri skladišču za og^je v Straži-Toplice. Letna plača znaša na eto 720 kron in stanarina 120 kron. Prosilci, kateri so obtli deželnih jezikov in jednostavnega knjigovodstva vešči, vložé naj prošnje do 20, januarja pri podpisanem nrpdii. Knez Auerspergov gozdni urad (IG) V Soteski, pošta Straža na Kranjskem, na prodaj je v prijetnem kraju na Dolenjskem, obstoječe iz lepe eno-nadstropne hiše, lileva, kozolca „topler", bukovppa gozda in nekaj njiv. Hiša in vse drugo je v prav dobrem stanu, V Ifj hiši nahaja se nad 10 let prodajalna z mešanim blagom in iganjetoČ, Proda se takoj za 8500 kron ali pa odda tudi v nniem. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo pod; štev. 50 poštoležečc Novo mesto. Polovico plačila se počaka. iRa^nanilo. 8-0-21 Slavnemu p. n. občinstvu nainljndneje naznanjam, da sem s 1. januarjem 1905 prevzela staro, znano FRANC /rnnj jnn pri „LIPI" PINTÂR-jeyo PulllUlI vKANDIJI. Potrudila se bom, cenjene svoje goste z dobro, izborno pijačo in dobro kuhinjo zadovoljiti. Potujočemu p. n. občinstvu bo na razpolago lepe, snažne sobe za prenočišče. Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost se priporočujoč bilježim s spoštovanjem Aloj/jja riîiiar, gostil ničai'ica. Ceno češko perje za blazine! 5 kilo: novo oskubljeno K 9-60, boljše »rste K 12-—, belo kakor mah mehko K 18'—, K 24-—, belo kot sneg, kakor mah mehko, osknbljeno K 80*—, K 3G'— se ra*-poSilja poštnine prosto po poStnem povzetji. Zamena in preklic proti povrnitvi puStnliie dovoljen. Benedikt Sachsel, Lobes 294, poSU Plzen, ťjeiko. (263-6-6) V Novem mestu na Glavnem trgu se s 15. avgustom odda v najem lepo stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilDe shrambe itd. Zraven spada Jř^" prostorna prodajalna. Odda se vse skupaj ali pa tudi posamezno. 0/h'onia se tudi hiša proda. Več pove npraTuiStvo Dol. Nov'C. (16-6-1) S, HAMBURG -AMERIKA Iz Ljubljane v NOVI YORK samo - 6 dni z dobro, prosto hrano. ■v Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. t/^ Izvrstna, sigurna voinja z brzoparniki. (238-34-9) Pojasnila po večkrat brezplačno. S» u bti B ct (- c4 > S S O? -S ' tn ^ 'i C O. o a> rt tSJ CO Na prodaj 30 iz proste roke na mestnem polju Mecliovatove njive in novo zgrajeno gospodarsko poslopje. Natančne podatke se izvé pri Adoli Gustinu, trg^o?ina z železDino in Hpecerijo v Kudolíovem. sianovanjc obstoječe iz Jfc*.' 3 velikih aob, 'áPt kuhinje, shrambe in kleti, je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK, gostilničarju v Novem mestu. (292-3-8) V najem daje se (298-3.8) ^ 2 gospodarskim poslopjem na Čatežu ob Savi. v biài je nad 50 let gostilna ter je za prodajalno in vsako drugo obrt pripravna. Več se poizve pri lastniku Josip KodriČ-u v Krški vasi, okraj KrŇko. Oklic. HOj Dne 19. Januarja 1905 ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode potom dražbe in za gotovo plačilo v graščini Raka pri Krškem 35 glav lepe goveje /ivine, med tem 6 volov, 1 bik, 10 krav, Ttelic po dve leti starih, :] junci^ nekaj telet in en par konj. Razun tega prodalo se bode gospodarsko orodje, nekaj cistilnic za žito In raznih strojev, dve kočiji, sanjke itd., več sto centov sena in poljskili pridelkov in 50 iiel(tolitrov sadnega mošta. Prodaja se bode 20. januarja nadaljevala, ako se ne bode 19. vse razprodalo. — Kupci se k tej dražili vljudno vabijo. GOSTILNA! 1 iti V! t se takoj odda. Natančneje ravno tam. ^ Vi'liuftniâ kflže aeljanam moË „Pakračkih kapljic in Slavonske bil.jevine." Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraške kapljice in Slavonska blljevina sta ilane« dva najbo^ priljubljena Ijutlska leka, ker delujejo f^otovj z najboljšim nspeliom, ter si tako pridobivajo aloves po vseh delib aveta. Manj kot 12 Hteklenic ee ne poAilja. I^il Ifr'lïlfP li"• bclMuim želurtca in «rev, odstranjnjejo kríp, M. tiivt iiniLt^ tltl|f iJlijU . ixjieéine v želodcu, preganjajo vetrove in Ěistijo kri, pospeiinjejo prebavo, odganjajo male in velike gliite, odpravljajo mrzlico in vse od te izliajijoúe bolezni. Legijo dalje vse boleini na jetrih in Blezah. Najboljše sredstvu proti bolezni maternice in madrona, vHled i^estr ne Hnoejn manjkati v nobeni meščanski in kmećki bîiîi. — Naroči naj jih vsakdo pod nailovom: Petar luriíič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se poi^lje naprej ali s povzetjem, ('ena je sledeća in eicer franko na vsako poito ; IZ stekl. {I tucat) 6-— K. jtski. (2 tucata) 8*60 K, 36 siekl. (3 tucati) ia'40 K, 48 stekl. {4 tucati) 16 —K. 60 stekl. (5 tucatov) 18-—K Sl'lVflîiylr'l hîlîoirill^* * uprav Éijajutm in najboljšim nspelioin proti zastarelemu k^iciT Ulinivti MljjUVlllil* kaSljn, bolesti v prsih, prelilajerju, Iiripavoati v grlu, težkemu dihanju, aat-ni, zbadanju, katarn, odstranjuje goste sline in delnje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljuiih. Cena je naslednja franko na vsako poKto: Z IzvDinI stekl. 3*40 K, 4 Izvozne stekl. 5 80 K, 6 izvoznih stekl. a'20 K. Manj kot dvo steklenici se ne paši^a. Denar naj se pulije naprej ah se pa povzame. Prosim, da se naročnje samo in izrecno !a pri meni pod naslovom: Peter Jurišic, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija, (28i-20-4i Po Antonu ťajerju v Piietavi pri Mokrem polju je na prodaj zidana hiša % Htiriiiii aoljtiiiii, (leloiii vrta in osem juliov go/.du. iii sicei' lieàt johov starega gozda, v katneiii se lahko naseka 300 vozov di'v, in dva jolta mlade hoste s koHtajtiino in hrastino dobru zaraščena. - 4-3-2 Natančno se izve v Rudolfovem h. št. 150, Tesarska ulica. V Novem mestu na prodaj! — Obstojeća iz treh sob v pritlu'iju in ene pod streho, dveh kuhinj, kleti in drngih pritiklin, ludí malo vrta je zraven. — VeiS pove lastnica META MEŽNARŠIČ h. št. 35. (2-3-2) ll-a-iï) z vsemi pritiklinami je iz proste roke ^ — iiii prodaj v Ccgelnici pri Kinlolfoveiii, Zraven spada tudi nekaj gozda. — Več pove lustnica MARIJA KOVAČiČ v Cegelnici št. 15. |i Bratov MAYER itw ' ■ tovarna za orgije in harmonije — FELDKIRCH — PREDARLSKO se priporočata prećast. cerkvenim predatojništvoni za izdeljavo orgelj ter iste izvršita po zahtevi na kateri si bodi zistem, ter jamiiita za delo deset let Izdelala sta pripoznano umetniško dovršena Ji dela za Novomesto, Zatiôino, Ljubljano, Šmihel in drugod. jI Ob enem priporočata urgeljske-haimonije od 100 K < nadalje z obsednim jamstvom in znmenjavo jezičkom 1 tekom 20 let. Ï Kupita tudi stare initi umente ali vzameta v zameno. Kathreinerjeva Kneippova siadna kava se ne bi smola pojfreàati već v no-bonem jf09p0dlnj»bvii,ka,dar ae na-pravlja vsakdanja kavina pijaôa. Rlovunlar^li I u IFulJ Naznanjam si. občinstvu, da SV je prešla žaga v Starem bregu, ki je bila dosedaj v najemu, s 1. januarjem V lastno režijo ter se zopet žaga za plačilo kakor preje. z odličnim spoštovanjem FRANC SEIDL. Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je n^večje bogastvo! Kapljice sv. IHarka. (20ÍI-2U-5J Te glREovitc ill nedosegljive KAPLH('U bv. UAIiKA se nporabljiijo la EiiQaiijo in nutraujo rpurabo. 0«ol)ito odfitranjujejo trganje in kollenje po kosteh, nogah In rokah, ter ÎKleûtjo vaaki n^larubal. One delujeju uedoiiegljiva in hiieuoquhho pri bjlesnili ua ieloduu, iibla^i^ejo kat.ar, urejujejo iznieůlce, od)i»TÍjo nadubu, boleoine in kr£e, ))Ofl|)e««jejo in zbaljsnjejo probavo, Sietijo kri in Creva. Preženejo velike in male gliste, ter vBfl bolezni, izvirajoče oil glist. Delnjejo iïborno prjli liripavnsti in preblajenju, Leiiijo vse buleini tia jetrih iu eieiib ter kúliko iti îiSipanje v želodcu. Odjirivijo vsako mrelico in vse bolezni, itvirajoĚe od lurKlioe. Te kapljice so tiajboljje iredetvo proti bolHKuim im maternici iu niadronu, raili tega ne bi smele manjkati v nobeni lueííaiuki in kmetski bISi. Dobiva se satno: „MKaTNA LEKARNA, ZAGRilB. — Kaditega nej ae uaroóa naravuiet po,I naslovom: ^Uestoa lekarna, Zagreb, Markor trg Stev, 50, poleg cerkve h». Marka," Denar se poiilja naprej ali povittue. Manj kakor 12 steklenic se ne pu^^e. ('ena je naateiliijain siccr franko postavljena na v«abo polto: 1 ducal (12 stekl.) 4 K — v 11 3 ducati (36 stekl.) II K — v Z ducata (24 stekl.) 8 K ~ v || 4 ducati (46 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v Na razpolago imam na tisoče priznaliiili pisem, knUriii mi ni mogoče radi pomanjkanj« prostora navesti. Zato navajam eamo imena nekaterili gospodov, hi BO Uporabljali „kapljice sv. Marka" e najboljšim vipebom, ter popolnoma oedraviii; Ivan Baretínóiú, nčitelj; Stjepan Birid, župnik; Ilija Mamií, opanhar; Janko Kisulj, kr, nadlogar; Stjepan Seljanii;, seljak; Soí^a Vukelić, Šivilja itd. itd, MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanov^eno 1,1360. ! Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo Ono je IV" zajiiničeno čisto 'Vi in brez vsake škodljive primesi. W Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko .JELEN". Dobiva se povsod! , AiiHsi^. — Največja tovarna te vrste lUl evropejskoin ozemlju. Dobiva se povsod! (78-24-21) nežno, čisto lice brez pêg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, ttmivii naj se z zuttuim medicinskiui Bergmann-ovim liiijinim milom 'VV (i) znaraku: 2 rudarja) — tvidke BERGMANN & Co, Diaidaut) iu Tećen ob Klbi, Dobiva Be tadi po 80 h komad pri lek. S. pt. SLADOVIĆ-u iti v trgovini g. OBLAK-a v Novem mestu. Sam« 6) dni Samo e dni TT Ed. ŠMARDA ■ V Ljubljani. Dunajska cesta št 18 iiaaproti znane goatiloe pri „Figoicu". v WW znieùane in reztine kupujf^iti ua malu in veliko. Vsaki nabiraltc Us, naj se prepriča, đa plaČQjem ođ zdaj naj-1 viňjo ceno. — Izdelujem vsa Tlaaolarska _ _ IOjSO vlasulje (baroke), laane verižice, ^ kite in umetne slike iz las po najno-vejňem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. 8p(jSto Tanjem se ptiporùéiyein Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni trg (nasproti mestne bise). (276-24-6) Imam v kleti „Francoska prekmorska družba.'' Edina najcenejša in najkrajša črta čez PARIZ in HAVRE Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej. /iiixune cene. =: Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna (12'J.24-17) več 100 hkti. « nekaj fine rakije, tropinovca in brinovca. Vae solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajlni državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman, posestnik in trgovec — Vodnjan-Dignano Istra ťozor! ''VI Jkdoli: Giiotin trgovina z železnim in Špecerijskim blagom "" C. kr, prodaja smodnika v Rudoltovem naznanja, da so došle slamoveznice in stroji ztt koruzi) luiiti, — v najnovejšem sistemu in po najnižji ceni. Za dobroto vsakega stroja se v vsakem ozirn jamči. (297-3-3) OdguTonii urednik Fr, Sat. Witzl. Izdajate^ in idožnik tJrttan Horvat. Tink J. Krajec, nasi