SO. A tov. Tower, Minn., 26, novembra, 1897. Ujetnik "VI. Ali bodo vojna « Španijo? Tako se sedaj povprašuje v obče, i" ni čuda! Kdor čita naše anglo-ameriške časopise, lahko uvidi, kako 8e godi z nesrečno Kubo, ki se v že daHjičasa vojuje za neodvisnost. Dam za dnem prinašajo časopisi »enzacijonelne vesti o hrabrem boren ju ustašev in težko je povedati, kako se bode vsa stvar obrndlav bodočnosti.Stric Samovi časopisi so v obče za neodvisnost Kube, 'ker je praktičen, in ako bi se otočje priklopilo Združenim državam, bi svobodna Kolumbija ue intiela-škode od plodunosnih otokov. i&amiis Taylor je v ,, North American Review" popisal raz-were na Kubi prav mojstersko, 'kar je Špance dobro razkačilo. iLa 'Correspondent je objavila «odbo nekega španskega pesnika, ki pravi o Tavloju: ,,Ob priliki nekega ameriškega kluba sem bil vam predstavljen in čul sem, kako ■ste proslavljali Španijo in njeno ^lavo. Danes čitam osramočen in vžaljen, da niste govorili resnice, kajti vidim, da ste osramotili s peresom Španijo in jo na surov način napadli. Bog vam odpusti, izdajalec Jankee! Umil sem si roke, katere sem vam stisnil prijateljsko pred vašim navdušenim govorom." Te besede španskega* pesnika »<3ev-id?k/ uazmij'ijo osupiosi Španije vsled Tavlorjeve sodbe v imenovanem časopisu. Toda ne glede na te čudne, poetične izjave, se vpraša, ali pride do vojne med Španijo in Združenimi državami? Ni se bati vojne, kajti za vojno je treba veliko denarja in Španija ga nima. Kdor ' znabiti kdo menil, in baš iz *«ga vzroka se ga je nekoliko bati Madrid niti Washington se nadeja vojne, nasprotno pač, v Madridu delujejo z vsemi silami "u to, da bi se čem mogoče preje k«nčala vojna na Kubi. Španija »na dovolj posla doma s karlisti 111 drugimi uporniki, ki hočejo do-Nedanjo vladarstvo preobrniti in (1r«gi red napraviti. ^ic kaj povoljna niso zadnja Poročila s Španije. Karlisti so za glave pokonci nositi, in brž kobrž bode „trouble" na rodni ze|nlji. Ljudstvo ne zaupa vladi, ki ni dovolj možna pomiriti Knbo. več nadloge ljudstvu je velik davek, kajti obteženi vedo, da gre denar v nič —za vojne stroške na Kubi. V največji stiski se je španska vlada obrnila do sv. Očeta Leona XIII., da bi z njegovim posredo-vonjein, prišli do mirovnega sklepa. Španija ima v resnici dosti opravila Z nstaši na Kubi ni velik dobička, kajti zaprisegli so se, da ne mirujejo, dokler jim ne posije v tnžno suženstvo žarek zlate svobode. Po drugi strani se ne sme zabiti, da se tresejo Španiji rodna tla. Med takimi pomisliki je nehasno vprašanje: Ali bode vojna s Španijo? Domače novice. Cloquet, Minn. 22. nov. John Anainasin, polkrvni Indijanec je prišel domu v soboto zvečer pijan. V tem stanju je planil nad svojo ženo in jo vrgel na tla ter jo suval in teptal s težkimi čevlji. Uboga žena je med tem časom porodila majhnega dečka. Ko je neki drugi polkrvni Indijanec čul vpitje, hitel je na pomoč, da bi rešil ženo. Anamasin je s kolom odgnal Indijanca. Nato je živinski mož polil x>d s petroljem in zažgal hišo, meneč, da s tem dovrši svojo zlobno nakano. V naglici 80 drugi Indijanci rešili iz hiše pomilovanja vredno ženo in otroka. Radi veliki!, opeklin bo morala umrtd v kratkem. Divjaka so zaprli in bržkone se bo glasila sodba na smrt, ako ga ne bodo razdraženi tovariši linčali, predno država izreče obsodbo. S<. Paul, Minn.. 32. eov. C. Giunti D"Albani je vzel iz svoje miznice samokres ter rekel svoji soprogi, da se ustreli. Njegovo suknjo in klobuk so našli na mostu ravno ua istem mestu, kjer sta pred kratkim skočila v vodo J. Amost in H. Birkenkeiger. V žepu je bilo pismo, v katerem naznani nesrečnež, da noče več živeti. Njegova žena pravi, da je mož bil vdan pijači. Winnipeg, Man., 19. nov. Nekega Tomaža Davidsona so danes našli mrtvega na stolu. Mož si je pognal kroglo v glavo, ker se je bal kazni. Na mizi je pustil pismo, v katerem je zapisal, da je odprl veČ registriranih pisem in pokradel denar. Ker so izvedeli njegovo tatvinstvo, in ker je moža bilo sram pred sodiščem kot nepošte-njak, vzel si je življenje. San Francisco, 10. novembra. Z Oaklanda se poroča, da se je na morju ponesrečilo 24 Samoan-cev. Vihar jih je zanesel na odprto morje, kjer so preživeli 60 dni. Izined vseh se jih je rešilo samo osem. Nekateri so lakote pomrli, jeden se je vtopil in ostali go se rešili z največjo težavo. i Melbourne. 21. nov. Velik požar je nastal ob dveh popolnoči in v kratkem času jo napravil ogromno škodo. Vpepelil je mnogo poslopij. Ognjegasci so sicer storili svojo dolžnost, a plamen se je širil z nenavadno hitrostjo, ker je bilo tako veterno, da so otrinki 2 milji daleč frčali. Škoda se coni nad 5 milijonov dolarjev. Mandeville, La., 21. nov. Kakih 11 mil od tega mesta je mala naselbina, Ravon Lačoinbe, kjer se je zgodilo grozno zločinstvo. Zaradi domačih prepirov so se štiri osebe zapletile v boj na življenje in smrt. In vsi štiri so izdihnili dušo na žalostnem prizorižču. A. in Edv. Jolie in Edv. in Lovrenc Cousin so žrtve prepira in uboja. Wheling Creek. (Naznanilo.) Društvo sv. Barbare je izvolilo 14. t. m. ua mesto odstopivšega predsednika, g. Mih. Hočevarja. Njegov naslov je: Mr.M. Hočevar, Drill, B. 17, Belmont Co., Ohio. New York, 21. nov. Dominico Caesaro je zaklal svojega rojaka Leona Gnlliticila na cesti z mesarskim nožem. Prepirala sta se vže dalj časa za neko malenkostno stvar in i/, prepira je prišlo do krvavega boja. Ko je lopov zaklal 8 voj o žrtev, je zbežal, toda policija mu je bila koj za petami, in sedaj morilec sedi v ječi in pričakuje kazen, katera mu ne uide. Houghton, Mich., 21. nov.Ru-darji v rudniku Atlantic nameravajo v resnici štrajkati, kajti superintendent Stanton noče nič slišati o pravičnih zahtevah delavcev. Finci so vsi /.a štrajk in Italijanom groze 8 smrtjo, ako gredo na delo. In poboj se tudi lahko zgodi, ker Italijanov nima kdo braniti. Boston, 21. nov. Manuel Ge-noario, neki portugalski mornar je sinoči znorel ter z nožem ranil štiri sodruge.ki so spali z blaznim v tisti sobi. Kasneje so dobili nesrečnega moža mrtvega tut podu v kabiui. Pretezal si jo vrat in je še v smrti tiščal krvavi nož v rokah. New York, 22. nov. Slavni profesor J. Dc. Morgan, ki preiskuje starinarstvo, je prešel na sled novim iznajdbam v Egiptu, s pomočjo katerih dokazuje, da so Kitajci vstanovitelji egipčanske civilizacije in vsega ostalega sveta. Učenjak trdi, da so bili Kitajci prvi izbražeui narod, in da je bil raj na Kitajskem, in da sta bila naša prva roditelja Kitajca. Jed-nakih ,,rac" za zahvalni dan ne pomanjkuje v ameriških časopisih. Tanipa, Fla., 22. nov. Angel Paz, brezvestni izdajica generala Adolfa Častil la, ki je bil na čelu kubanskih upornikov se je moral ločiti s tega sveta. Paz je dobil 5000 dolarjev nagrade, ker je izdal generala Špancem, da so ga umorili. Izdajalec se je napotil zadnjo nedeljo v majhno mesto na deželi, kjer je hotel dobiti slabo zasluženi denar, s katerim bi začel kupčijo. Uporniki so Paza izpo-znali in nemudoma tirali pred vojno sodišče. Obsodili so ga, seve, k smrti. Obesili so ga na kol i prestrelili njegovo truplo Topeka, Kan., 22. nov. Eduard Buechner, dobro znana oseba v tem mestu, se je danes ponesrečil Dobili so ga v njegovi mesnici utopljenega. Ob zidu mesnice je stal sod vode, v katerem se je namakal peteršil: Nesrečni mož so je nagnil, da bi vzel iz soda zelenjavo, a pri tem ga je zadela kap in prekucnil se je v sod. Povez-njenega, z glavo v vodi so dobili mrliča. Hot Spring«. Ark., 22. nov. Dvanajst mož s petnajst krčmarji, ki so prodajali opojno pijačo brez postavnega dovoljenja je danes dospelo v to mesto z okraja Scotta, Oficirji so vničili 4000 galon žga nja in piva in krčmarje so prijeli brez vsake težkoče. Možje, ki so ravnali zoper postavo, pridejo pred sodišče, kjer dobe svojo za služeno kazen. Japonski državni zbor. Azijska država Japan se je v zadnjih treh desetletjih močno povzdignila v vsakem oziru.Potnik, ki je bil takrat obiskal to deželo, bi se danes ne malo čudil velikanski prernembi. Recimo, da bi med tetn časom ne bil čul nikakega poročila iz Japona, kako bi si pač danes otiral oči in se nehote vprašal; Kaj je postalo a ttaro Japonsko? Kje je stari Yeddo s svojim majordomom,, Šogunom, in svojimi fevdalnimi knezi, Dainiiosi? Kje so Yašiki, mogočna bivališča onih Daimasov; kam so prešla? Kdo je odpravil običajno, Btaro-japonsko kito na obritih glavah cesarskih podanikov? Kje so možaki z dvojimi uieči in morilni napodi na tujce, kje ponosni Yaku-nin, napol opravljeni nosači nosil i»ic, kje s samokresi oboroženi angleški kramarji visoko na tolstih konjih i. t. d.? Še manj bi mogel zapopasti, kako je bilo mogoče,da so v isti Japan zašla evropska ma-aivnozidana poštna poslopja, brzo-javi, ministerstva, da, celo gostilne prve vrste z električnimi zvončki in razsvetljavo — daljno-zvočni uradi (telefoni), časopisje, parne in konjske železnice, paro-bruli in kdo ve kaj še vso, česar pred tridesetimi leti nikjer ni bilo, ker se je starokopitna dežel a tako skr no-bojazljivo ogibala vsake aeiine t. napredno Evropo! In kaj bi šele dejal, ko bi mu povedali, da imajo Japonci vrhu tega še asten parlament, postavno poslansko in gosposko zbornico, parlament s atenografičnim občilom, sploh z vsem, kar mora vsak pravi državni zbor imeti — in to v deželi, kjer se je še pred kratkim čisto despotično, ali da se izrazimo milejše, povsem potrižarhalično vladalo. Japonski državni zbor je še silno mlad, otvorjen je bil prvikrat v novembru 1890. Velezanimiv za nedomačina je obisk v to novo napravo vshodne izomike -- zanimiv vsaj prvo uro, kajti kasneje se utegne človek ob večno dolgih govorih, katerih tujec povrhu še ume ne, že dolgočasiti. Posetiva torej, prijazni čitalec, ukaželna čitalka, ta japonski parlament. Kak ljudomil Japonec nama postreže z vstopnico, katero isi najprej radovedno ogledava. Tak listek je mogoče dobiti le •— posredno ali neposredno — od kakega člana zbornice. V najinem slučaju se imava za uslugo zahvaliti na primer gospodu Izobe Ju-zo-u. Listek, štirivoglatkos rdeče lepenke, je potiskan na obeh straneh s pismenimi znaki in obsega naslov dotičnega poslanca, kakor tudi naši imeni — na eni strani, na drugi pa so zabeležena pravila za obnašanje, kakor na priliko, da se imajo klobuk, vrhnja suknja, palica in dežnik preje odložiti, da se moraš zdržati jedi, pijačo in kadenja^ pa tudi vsakoršnih opazk, slučajnih in lieslučajnih, ter več drugih. Zasedanje se prične ob četrt čez eno; midva se torej vse-deva koj po obedu v. svojo Ku-rumo ali Iimikšo, znani dvoko lesni voziček, katerega vleče po eden ali dva Kulija, ter se popeljeva v Šugi-in — to je japonsko ime za poslansko zbornico in po meni doelovno: ,»Splošna (šu) svetovalna (gi) hiša (in)," dočim se gosposka zbornica naziva Kizo ku-in, po naše ,,hiša (in) odličnih (ki) rodbin (zoku)" — majhen do kaz kratkih pa pomenljivih slovk siniško-japonskega besedotvorja. Poslopje, katero je zgradil stavb-ii i k A. Stegtniiller iz Gotee, ima zlasti v notranjščini mnogo poseb-nostij, kjer je z namenom stavbe popolnoma vse v soglasju. Na vnanje lepotičje se ni toliko oziralo, ker je šla trda z novci. Poleg tega sejo šlo 1820. predvsem tudi za postavodajalno korporacijo, za katero se je najbolj mndilo.Oboje, poslanska in gosposka zbornica, je pod eno streho in ima nekako tak-le enačaj: velikanska lesena zgradba, ali, če hočete, lesena omara — na vnanje namreč. Sodeč po notranjem pft občutiš tem prijetnejši vtis — še v Ameriki ali Evropi bi razvajenca iznenadila tako nkusna oprava. Vso svojo pozornost obrneva tukaj seveda na dvorano, kjer imajo poslanci svoje seje; da bi si ogledala manjše sobe in sobice, opremljene za najrazličnejše namene,zdaj nimavačasa. Da se veva bolj ravnati in spoznati v prostrani dvorani, sva si bila omislila po nizki ceni 4senov(ne kaj čez 2 et.) načrt zbornice, ozi- nastopajo vladini zastopniki vsi — če ne nosijo uniforme — v črni suknji kakor tudi zbornice predsednik, ki itak posluje kotcesarsk uradnik. Strežaji v dvorani, stoječi ob številnih vhodih zbornične hiše, pa tiče v temni uniformi z zlatotkanimi čepicami in celo v belili rokovicah. Ljudje boljših slojev so se danes — nasproti prejšnjim letom — zopet poprijeli narodne noše, katera se jim tudi najbolj poda, kar je do cela naravno. Evropska oprava sicer vedno prevladuje pri bogatinih velika masa ljudstva pa je vedno ostala pri stari noši. Med tem so se kazalci obeh ur, visečih ob obeh straneh predsednika, pomaknili na četrt čez edno. Predsednik pozvoni, izpregovuri par besed, in seja je otvorjena. Predsednik Kusumoto, mož velike, vznešene postave, pripada liberalni stranki (lyuto), ki je s 110 sedeži v zbornici najmočnejše zastopana in ki se od predlanskega novembra sem smatra kljubu svojemu imenu, za vladno stranko,ua dnevnem redu je poračun za finančno leto IS97—98, ali kakor roma dvorane, njen obris z vsomijtu pravijo, 3u,—- 3.1, leto Meiji,od 300 sedeži, /. imeni njih srečnih jČegar ima pred sabo vsaki posla- poseBtnikov, kakor tudi njih volilnih okrajev in h kateri stranki dotični poslanec spada — kajpada vse v japonskem jeziku. Odloživši h voj i sukiiji sva jo mahnila gori po stopnicah, kjjjfr rinjn 8pi'«iiliti strežaj ter nanra «m1 kaže prostor. Vscdeva so ob pre graji sredi sobane, skoro čisto sama, le nekaj nižjih japonskih častnikov imava za drnščind. Oglejva se malo na okrog, saj imava zdaj najlepšo priložnost, čas pa tudi, kajti seja se še ni pričela.Nahajava se v prav obširnem dvonadstropnem prostoru z zaokroženimi koti; nad nama sf> razprostira velika steklena streha, skozi katero prihaja svetloba.sredi stropa pa je pritrjen orjašk leste nec s številnimi električnimi svetilniki, ki razlivajo svojo bledo uč, kadar poneha svetloba dneva; razven tega pa je še mnogo več takih svetilnic visečih ob stenah. Tukaj bodi omenjeno, da ni oskrbljeno samo za dostojno razsvetljavo, ampak tudi za primerno gor koto — celo poslopje je prevlečeno s cevmi za vročo vodo, ki po zimi preganja hudi azijski mrak Pod sabo vidiva pravi prostor za zbornično zasedanje s 300 v okroglih vrstah dvigujočimi se sedeži, kakoršne je videti po večjih cirkusih. Nama ravno nasproti je se- dež predsednikov, za njim prostori za ministre in vladine zastopnike, pred njim pa govorniški oder. h kateremu vodijo od obeh stranij z nekoliko niže ležeče dvorane lepe stopnice. Na tem tudi tukaj ne pogrešaš običajne stcklenice za vodo. Tik pod odrom stoje štiri mizice za beležil ike (stenogral'e), ki se, kakor pri nas, vrstijo v istem redu, da dva pišeta, dočim ostala dva počivata. Polagoma se le jame dvorana polniti, poslanci prihajajo drug za drugim ter posedejo. Japonska je nekaj posebnega. Skoro vsi poslanci so oblečeni v haori, japonski plašč 8 širokimi rokavi. Pri premožnejših je ta \ <'dno iz svilene robe in navadno temne boje, vendar opaziš med njimi tudi kak rumenkasto rjav ali celo povsem moder haori. Vobče lahko rečemo, da je evropska noša zdaj le še pri uradnikih v navadi. Potemtakem nec po edeu izvod. Predno pa pride vprašanje na rešeto, naznani predsednik zborovalcem, da je bil prejšnji dan eden poslancev, gospod Komuro. napaden in'pri tem odnesel več občutnih udai;.ct'\ čin je -povzrocii m\ uou n»k $»>&» — to so znani politični pretepači po japonskem, katerih žalibog še zdaj niso popolnoma zatrli. Tu se vidi, da brez vodne nevarnosti nt mogoče bili član japonske zbor nice. Zbor sklone poslati ,,obdelanemu" poslancu pismeno i/m ženo sožalje, nato pa se pričue razprava. Zavzgmešse pa pri:temy ko opaziš, da vsi govorniki s svojega prostora govore, kar je za poslušalca v toliko nerodno, ker govornika sicer čuje, a mora pro cej dolgo iskati, predno vidi. kdo pravzaprav govori, in še tedaj le od zadaj, če nima govornik svojega sedeža še prav pod poslušalcem, v katerem slučaju ga ta celo ne vidi. Le pri vladinih z h stop nitih se zdi. tla navadno govore x odra. Debata je precej živahna. Sploh pa se vrši večinoma vse primeroma tako kakor po zbornicah zapad-nih držav. Poslanci se prepirajo med seboj, kadar niso jedini v kaki predlogi, ti. pr. g'ide na proračun, v vprašanju o vnunjih zadevah, pogodbah z Rusijo. Korno in Kitajsko, o vojaški pre naredbi, pomnožitvi vojne na morji po vzgledu Anglije, o volilni pravici i. t. d. — kar pač prihaja na dnevni red, vendar je opaziti, da so ti razmeroma še v povojih olike in omike in živeči možje na Jutrovem daleko bolj dostojno odnašajo od oholih, barbarskih Nemcev in Lahonov, ki prodajajo cvet svoje kulture v avstrijskem državnem zboru, kjer se na stroške ubogega delavca — mesto koristnih ukrepov za stiskane davkoplačevalce — končavajo seje z razpustom in — dvobojem. In to v olikani, katoliški Avstriji! Na Japonsko naj gredo v šolo taki barbarski domoljubi, da se nauče vsaj temeljnih pojmov o redu, dostojnosti in — pravici! Zdravilo ,Keca' zoper plešavost se še nekaj časa dobi pri ,Am. S.* Entered at the Pout Office »t Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. , Amerik. Slovenec" Prvi slovenski katoliški Ust v Ameriki. Urednik in založnik: V. REV. JOS. TOWER F. BUH. MINN. ..Amerik. Slovenec" izhaja vsak petek. Za Ameriko Za celo leto stane........$2.00 Za pol leta..............$1.00 Za Evropo Za celo leto ... 5 gold, ali $2.50 HEP" Naročnike prosimo, kader se iz ensga v drug kraj preselijo, da nam naznanijo poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. CERKVENI KOLEDAR. Sobota 27. nov. Virgilij, šk. Nedelja 28. ,, 1. a dven tn a. O poslednji sodbi. Luk. 21 Pondeljek 20. nov. Saturnin, muč. Torek 30. „ 1. dec. Sreda Četrtek Petek 3. Andrej, apostol. Eligij, šk. Natalija« Bibijana, muč, Frančišek Ksav., sp. Božja služba ob nedeljah. Tower & Ely, Minn.....28. nov, Prva nedelja v adventu. k v ANGELI j sv. lukeža 21, 55-38. ,,Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Znamenja bodo na soln-cu, luni in zvezdah, in na zemlji bo stiska mej narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez ves svet priti; zakaj nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo videli Sinu človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in častjo. Kadar se bo to začelo goditi, poglejte in povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje. In jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in vsa drevesa: kadar že brst poganjajo^ veste, da je leto blizu Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi, vodite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično vam povem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle." Odlašanje pokore, največje zlo. Bratje, sedaj je čas za nas, da vstanemo od spanja, Rim. 13,11. Sveti adventni čas je zopet tu — čas pokore in dostojnega pripravljanja na veliki praznik rojstva našega Gospoda — praznik, ko Bog na nas v obilici rosi svoje milosti. Te štiri tedne razveseljuje se dober kristijan s tem, da izkazuje svojo ljubezen do Izveličarja in svojo pokorščino do sv. cerkve, s postom in zatajevanjem samega sebe, ter si tako nabira obilo mi-lostij in blagoslovov. Mlačen kristijan pa —koliko se on briga za adventni čas? Kacega pomena je zanj beseda pokora? Njegov duh ne misli niti na izpre-iriembe srca, niti na brzdanje njegovih strastij. On ima v daljni bodočnosti še dovolj časa, da se pripravi na smrt in sodbo, Mlad človek sklepa tako-le:,,Kadar bodem starejši, tedaj izpremenim tudi svoje življenje." Ko pa dospe do starejših let, dejal bode ravno tisti: ,,V teku časa dočakam nedvoj-beno lepšo priliko za pokoro in prejem sv. zakramentov; za sedaj mi nujna opravila ne dopuščajo toliko prostega časa, da bi občeval z Bogom in da bi mislil na izve-ličanje svoje duše." Ko ta človek stoji že z jed no nogo v grobu, obotavlja se še vedno in odlaša svoje spreobrnjenje. Toda jako se vara, ko misli, da mu bode mogoče na smrtni postelji popraviti in opravičiti vse zmote svojega življenja. Kot slepec omahuje ubogi grešnik leta in leta/morebiti skozi celo življenje v grešni temoti toda njegov blagor ali cele večnosti gorje zavisi od zapeljivega ,,morebiti." Kaj je vzrok tej malobrižnosti, dragi kristijan! Odkod ta nerazvozljira slepota in samovoljnost današnjih časov? To prihaja odtod, da toliko ljudi nikoli ne misli, da, nikoli noče ve diti, kako velika nesreča je, živeti v smrtnem grehu. Kajti ko bi ti, grešnik, to resno premišljeval,niti jeden dan bi ne bil brez prijateljstva božjega. Da ne govorim o satanski hudobiji zoper Boga, premišljuj vsaj O grešnik, kako krute nasledke je imela tvoja nespokor-nost za tvojo nesmrtno dušo. Sv. cerkev uči, da so vsa dobra dela, naj blažja in najbojj vzvišena, pa storjena v smrtnem -grehu, brez vseh zaslug za nebesa. Moli torej, grešnik, kakor dolgo se ti zljubi, bodi pri sv. maši kolikokrat hočeš, muči svoje telo do krvi, posti se kakor puščavniki stare dobe, trpi več kakor potrpežljivi služabnik božji Job, da, več kot Marija, žalostna mati božja, delaj za izve-ličanje duš z večjo gorečnostjo nego aposteljni, pomagalo ti ne bo čisto nič za večnost. Vse je prazno, nepotrebno in brez zasluge za nebesa. Kako nepopravljiva zmota! Ali to ne gane tvojega srca? če te zadene časna izguba ali nezgoda, tedaj ne jenjaš jadikovati, in jeli mogoče, da ne čutiš izgube toliko dobrih del, katera so popolnoma uničena po smrtnem grehu? V takem stanji zamoreš ostati hladen in brezbrižen? Da, ti se rogaš in veseliš, ko bi imel po vsej pravici plakati in žalovati! Pomisli, večnost ti stoji pred pragom. Ali se ti ne bodo ježili lasje, ko pomisliš, da si za večno pogubljen? Ali si gotov, da te senca prihodnje noči še dobi pri življenji? To ti je neznano, fnano ti je pa, da si vekomaj zavržen v peklu, ako te prehiti smrt v takem položaju, v ka-koršnem je sedaj tvoja duša. In pri vsem tem postavljaš v nevarnost tako strašno osodo s tem, da se ne bojiš gotove, in vendar tako negotove smrtne ure; tako nepremišljeno govoriš: ,,Pozneje pozneje, jutri, jutri se bodem kesal svojih grehov." Sv. Gregor papež pravi, da kogar želi hudič pokopati v peklu, tistega udari s slepoto in zapeljuje z upanjem, da ima še dovolj prilike obžalovati svoje grehe." Dragi moj brat, ki tavaš po kri-vej poti; poslušaj glas milosti, vrni se nazaj in hodi k usmiljenemu Očetu. Če si grešil, kličem te z besedami Boga samega: ,,Ne odlašaj,spreobrniti se k Gospodu, in ne odkladaj od dneva do dneva, zakaj njegova jeza naglo pride, in ob času maščevanja te bode razdejal." Ne obotavljaj se nič več, kajti gotovo je, da ti je umreti, toda neznano ti je1 kako, kedaj, niti kje, pa to veš, da si pogubljen, ako um r ješ z jednim samim smrtnim grehom na svoji duši, in izgubljen si za vso večnost, nasprotno pa, če se ločiš v stanu milosti božje, tedaj si rešen za nebesa, in rešen za vse veke. Porabimo torej bratje, kot pravi otroci cerkve Kristusove, slovesni adventni čas, ta čas pokore in milosti božje, v duhu, v katerem ga je cerkev ustanovila. Potrudimo se resno, da zmagamo meso, da slečemo staro grešno obleko in oblečemo slovesno oblačilo milosti in nedolžnosti. Ako zvesto to izpolnimoj tedaj zamoremo zaupno pričakovati, da sprejmemo v naša srca Boga usmiljenja, kateri pride na slovesni božični dan, da prinese mir in zado-voljnost ljudem, ki so dobre volje Amen. bi še postal imeniten gospod. Le nerad ga zapelje oče v daljno mesto, kjer ga izroči učenim menihom. Za leto dnij pride deček iz mesta domov in oče ga vpraša, kaj se je ta čas naučil. ,,Prar mnogo koristnih reči", odgovori sin, ,,najimenitnejše pa je, da razumiin, kaj ptiči pojo". Kmet nevoljen reče: ,,To ni nič pride — večji hasek bo, če ostaneš doma." Drugi učenci bili so že v šolah, tega pa oče nikakor ni z domi pustil. Pisali so tedaj tudi menihi očetu, naj sina pošlje v šolo, ker bila bi škoda, da bi bistroumen deček ostal doma. Oče ga tedaj v drugo zapelje v šolo. Prihodnje leto vpraša kmet sina, kaj se je letos naučil. Sin odvrne. ,,Naučil sem se zraven drugih reči tudi, da ražumem, kaj psi lajajo. Oče še nevolnejši za trdno sklene sina obdržati pri kmetstvu. Tretje leto komaj menihi pre-prosijo kmeta, da še eno leto sina odpošlje v šole. Ko mu pa sin tretje leto naznani, da se je naučil, kaj žabe regajo, sklene, da obdrži sina za vselej doma. Zastonj so prihodnjega leta pisali menihi kmetu —- ni jim poslal sina. Mladenič pomagal je odslej očetu pri gospodarstvu — Nekega zimskega večera moral je prebirati pšeno. Na okno priletita dva ptiča in deček preneha s prebiranjem, da sliši, kaj ptiča pojeta. Ko odletita, reče oče: ,,Povej nama (z materjo) — če res razumeš ptiče — kaj sta neki žvrgo-lela?" ,,Skorej vama ne Bmem pove dati", izgovarja se sin, ,,k©r to, kar sta ptička žvrgolela, se ne more zgoditi." Ker le v Bina tiščita, da bi povedal, odgovori ta slednjič: ,,Ptička sta golčala, da bom jaz vajin oče, da boste vi oče vlivali mi vode na roke, mati bodo mi pa dali obrisaflo v Kmetica se dom, stari ,, Ali si ga slišala, kaj nama grozi ta paglavec, kaj z nama namerja na stare dni? Jaz bi mu moral vodo vlivati — ti pa brisačo celo v roke dati! Ne, tega ne smeš in tudi ne boš! Dečko! Ali ne veš, če spoštuješ starišev, da ne boš U6en dijak. (Iz Nar. pr.) V davnem času je imel bogat kmet edinega sina, ki je bil jako bistre glave. Učitelj povabi kmeta k sebi ter mu prigovarja, naj pošlje sina v mestne šole, ker lahko zavzeme nad tem ču-pa ji reče nevoljen: ne dolgo živel in ti ne bo dobro na zemlji?" Da bi stari sam spolnil božjo zapoved, gnal je sina drugo jutro seboj v log, tam skopal globoko jamo ter sina vanjo žakopal do brade. Umrl je ta čas v Rimu tedanji papež, in imeniten kardinal pelje se skoz isti log v sveto mesto k papeževemu pogrebu. Stopi malo v senco ter šeta med drevjem, kar zasliši stokanje; stopi t>liže ter najde vkopanega mladeniča. Gospod mu reče: ,,Če po nedolžnem trpiš, idi z menoj!" Rekši, prime ga in zvleče iz jame. Od zdaj je ostal mladenič pri imenitnem gospodu. Pripeljajo se v vas, nad katero je stal krasen grad. Tu so psi jako lajali in tulili. Mladenič poprosi kardinala, naj kočijaž malo vstavi, da bi bolj slišal, kaj psi lajajo. Za nekaj časa vpraša ga gospod, kaj je iz lajanja zvedel, in mladenič odgovori: ,,Psi lajajo, da v tukajšnji grad pridejo zvečer tolovaji, ljudi bodo vse pomorili, njihovo imetje pa odpeljali seboj." nelažeš," odvrne kardinal, ,,moramo je svariti, da se pripravijo na napad." Peljejo se v grad in vse naznanijo grofu. Grof pošlje mahoma v bližnje mesto po vojake, popotnikom pa naznani, da morajo en dan ostati v gradu. Ka'rdinalu ta zapoved ni bila po volji, ker mudilo se mu je jako v Rim; taki gospodi morajo namreč voliti novega papeža. —Vojaki so kmalu prijezdili in se poskrili v gradu. Zvečer pustili so vsa grajska vrata odklenjena in proti polnoči prihrumeli so tolovaji noter. Vojaki zaklenejo vrata, tolovaje pa potolčejo do zadnjega. Drugega dne hoče grof kardinala bogato nadariti, ta pa reče, da gre vsa hvala učenemu mladeniču, ki je, razumel pasje lajanje. Pa tudi mladenič ni hotel nobene plače, češ, da mora bližnjemu tudi brezplačno pomagati. Peljejo se dalje proti Rimu. V nekem potoku slišijo glasno žabe regljati. Mladenič zaprosi, naj se voz malo ustavi, da bi razumel,kaj imajo žabe med seboj. Čez nekaj časareče: ,,Šlo je nekdaj dekle od obhajila preko potoka. Na brvi jo je kašel zagnal tako, da ji je padla hostja iž prsi v vodo; žabica jo je požrla in jo ima po božji zapovedi v grlu; še le ko pride sam rimski papež s kelihom tja, bo jo spustila in položila v kelih." Temu se močno začudi učen kardinal. V Rimu bili so že vsi kardinali zbrani, le tega so še čakali. Tisti čas dobil je pri papeževi volitvi vsak kardinal suho vejico v roko; s temi šli so trikrat okoli oltarja, in kateremu je vejica ozelenela, tisti bil je papež. Šli so kardinali trikrat okoli oltarja, pa nobenemu ni ozelenela vejica. Zdaj dajo tudi prosečemu mladeniču, ki je prišel s kardinalom, suho vejico, gredo še trikrat okrog in ko pridejo tretjikrat nazaj, imel je mladenič vejico vso zeleno in cvetečo. Le neradi bi ga spoznali stari kardinali za papeža; pozovejo tedaj služabnika, kateri bi naj v cerkev spustil belega goloba. Na katerega bi se nedolžni ptič vsedel, ta naj bi bil papež. Golob zleti trikrat krog po cerkvi, zadnjič pa se v sede mladeniču na glavo. ,,Menda se je golob zmotil," rečejo nekateri, vjamejo goloba in ga še dvakrat spustijo v cerkev, in vsakikrat vsedel se je mladeniču na glavo. Morali so ga tedaj spoznati za svojega glavarja. Papeževim starišem se je med tem hudo godilo. Zemlja jim več ni hotela roditi in vsa sreča jim je zginila od hiše. Stari kmet skesa se svoje pregrehe ter gre k spovedi — domač mašnik pa mu ne more odvzeti grehov in ga tedaj pošlje k papežu v Rim. Ta čas bil je že njegov sin papež, in ker vsakdo papeža imenuje sv. Očeta, rekel je tudi kmet tako.Tu se je spolnilo že prerokovanje ptičev. Papež spozna brž svoje stariše ter jim odpusti grehe. Sledujič pa reče očetu, ki ga še ni spoznal, naj mu vlije vode na roke, mati pa mu naj da brisačo, da se obriše. Zdaj se njima da spoznati, rekoč: ,,Oče in mati, ali vama je res bilo tako težko, da sta mene, svojega sina, imenovala očeta in da sta mi postregla pri vmivanji?" Vsa skesana ga prosita odpuščanja, on pa odvrne, da je tako bila božja volja. Odšla sta razveseljena in zadovoljna domor, kjer sta v miru in veselji preživela svoja leta. Krivo verstvo na Ruskem. Ob obrežju reke Dinjestra. v tiraspolskem okraju, je naselbina Trnovka, kjer so se letos godile čudne reči med ondotnimi prebivalci. Ti ljudje so se »družili in vstanovili posebno versko zadrugo, ki je zaradi svojega izvenred-nega delovanja prevžročila mnogo strahu na Ruskem in še več pisanja v inozemskih časopisih. Na Ruskem je več verskih sekt, in med temi štejejo razkolniki največ somišljenikov. Razkolniki so se leta 1650. odcepili od svojih vernih bratov in zavrgli češčenje sv. podob; pripoznati nočejo ruskega svečeništva in posvetne oblasti in žive sploh jako prekritb življenje, liavnajo se samo po zapovedih preroka ali prerokinje, katere izvolijo iz svoje srede. Tudi v Tr-npvski je bila taka verska zadruga. V prostorni hiši so se zbirali in imeli svoje verske obrede. Glavna oseba pri teh zborih je bila neka stara žena po imenu Kovalef in' njeni 241etni sin s svojim prijateljem, razkolnikom Feodorom Fa-minom. ,,Malice taceat in ecclesit (besede sv. Pavla) se niso vresni-čile v tem verskem zborovanju, kajti doša celi zadrugi je bila prerokinja Vitalije s Kesona-s svojo prijateljico Poljo. Ob koncu lanskega leta je omenjena Vitalija prerokovala čudne reči, ki se imajo zgoditi v bodočnosti. S tem je. seveda, ostrašila ljudi, ki so ji verjeli in njeno blazno prerokovanje podpirali gmotno in duševno. Culo se je povsodi, da bode kmalu konec sveta, in da se v bližnji bodočnosti prikaže antikrist, ki pošlje svoje žrtve v mrzlo Sibirijo. Ni čuda, da so bila ta zborovanja precej nenavadna. S solzami v očeh so se razšli udje in pričakovali konec sveta. Kakor navlašč se je zgodilo v Rusiji ravno v tem času nekaj,kar je razkolnike še bolj potrdilo v krivem mnenju. Bilo je namreč ljudsko štetje. Vitalija je v ta namen vporabila dobrodošlo priliko in dokazala resnico prerokovanja na podlagi ljudskega štetja. V Bvojem poročilu govori vernikom na srce: ,,Mi smo kristijani! pod nobenimi pogoji ne smemo prevzeti kake preosnove; zato ne smemo predrugačiti svojih imen in priimkov. Kristus je naša domovina, naše ime in naša slava! Novo Števil jen je nas odvrača od Kristusa in krščanske vere. Kratko rečeno, mi se ne vdamo nobenim zakonom in rajši pretrpimo najhujšo smrt." Tako je Vitalija govorila, ko so jo poslani državni ljudje prišli poslušat v opraviče vanje njene čudne izjave. Komaj so odšli državni možje, vže je ža čela Vitalija pridigovati o koncu sveta, in da pride antikrist, ki vsem odpomore. Po njenem mnenju bi pač bilo najbolje, dase človek prostovoljno vgonobi,samo da se odkriža zapeljivostim hudobnega duha. Ta pridiga je imela mnogo vspeha med občinstvom, kajti v noči med dnem 4. 5. jan. je bilo več pristašev omenjene sekte živih pokopanih. — Izkopali so dostojno jamo in v njo vrgli deset oseb, med tem ko so zunaj stoječi peli žalostne mrtvaške pesmi. Na čelu jirn je bila zgorej omenjena Kovalef, glasno pojoč pobožne pesni. Te prilike so se vdeležili vsi verski somišljeniki in pevali so navdušeni posmrtnice svojim ranjkim, ki so se s samomorom ločili s tega sveta. Vdele-ženci bo se objemali in poljubo-vali, misleči, da pojdejo njihovi prijatelji gorki v nebesa. Nato je mladi Kovalef in njegov pristaš Farmin zakopal žive žrtve nespametnega fanatizma. Toda s tem se vsa zadeva ni končala. Štiri dni kasneje so žopet zagrebli 10 oseb, katere bi še dandanes lahko dihale sveži zrak, če bi se ne dale pokopati po praznovernih voditeljih. Državna oblastnija je nazadnje izvedela o teli grozovitostili in po-zaprla glavne voditelje verske sekte. Vsi so se sicer prikazali pred sodiščem, a odklonili so jesti in piti pet dni, in sodnija jih je odpustila brez vsake kazni. Komaj so pa obtoženci dospeli na svoj dom, vže se je ponovilo staro zločinstvo. Kovalef je izkopal tretjo jamo in v njo pokopal štiri ženske in ob jednein svojo mlado soprogo, prerokinjo Vitalijo in 2 drugi osebi z dečkom. To se je dogodilo ob koncu meseca julija, iu Kovalefa so nato djali pod ključ. Pri obravnavi je javil, da mu je srčno žal, ker ni mogel nikogar dobiti, da bi njega pokopal pod odejo črne zemlje. Rekel je tudi, da bi lastnoročno umoril svoje ,,brate", ako bi to zahtevali. Poroča se sedaj s petrograda, da so zopet dobili v Trnovki jamo, kamor so položili k večnemu počitku štiri žive žrtve. O tej nezgodi so pisali časopisi v Evropi iu Ameriki vse povprek. Zadnja poročila o mnogobrojnih žrtvah \ti- ske sekte se rje maj o nimi podatki. z tmvede- Bail in Baiifii. Ko so se dogodil i na Hrvatskem poznati nemiri, pisalo se je po raznih časopisih, posebno po mažar-skih, da bode vsled teh dogodkov moral vendar le odstopiti hrvatski ban grof Khuen Hedervary. Tako se je mislilo precej napočetku, ko je bilo ravno m«enje vznemirjeno, kasneje pa 3e ravno iz Budimpešte uradni časopisi začeli zopet hvaliti bana, češ da se more le njemu zaupati uprava na Hrvatskem v tako neugodnih okolno-stili, in da se vsi višji krogi osla-njajo na njegovo državniško sposobnost. Ne vpraša se zdaj nič več niti za vzroke, ki so izzvali nemire in nerede na Hrvatskem.To se jim ne zdi toliko potrebno. Nemirneže so dotične oblasti polovile in zaprle; zdaj jih čaka huda kazen. Pravih prouzročite-ljev nemirov pa pravijo, da še niso mogli najti, ali da so jim na sledu. Po mnenjn mažaranov in Maža-rov pa morajo biti provzročitelji le hrvatski opozicijonalci, katere očrekujejo na vse mogoče načine, ali jim ne morejo čisto nič dokazati. Ti prijatelji hrvatskega naroda seveda nočejo priznati, da j« pravi vzrok današnjega žalostnega stanja na Hrvatskem današji sistem, ki se mora pa vzdržati, č" hočejo Mažari s svojo poznato idejo prodreti. Zistem se tedaj ne sme spremeniti, potem pa oseb ne treba menjati. In tako ostane še nekaj časa vse pri starem, kakor sem že jeden-krat poročal. Dokler se ni bilo razglasilo iz mažarske Meke, da ban ostane na svojem mestu, omenja'1 so se že novi kandidati zato dostojanstvo. Med njimi so bili seveda razni privrženci današnjega ziste-ma, razun grofa Bombbellesa, ki bi radi posebnih zvez, katere ii«8 s članovi cesarske rodovine, bil morda za Hrvate najbolj, ali »> vrjetno, da bi hotel sprejeti to dostojanstvo v deželi, ker se nahaja toliko nezadovoljstva. To so bile seveda le samo kombinacije, ki so potihnile, čim se je čula izjava, da je g sedanjim banom vse zadovoljeno. Ali glej druge neugodnosti! Znano je, da oddelek zabogočastje in nauke pri lirvatskej vladi še zdaj nima svojega predsednika. TJgi' balo se je dolgo časa, kdo dobi to dostojanstvo. Bilo je mnogo kandidatov, med njimi dr. Fr. Spe* vec, dr. Pliverič in profesor Pa-vič. Največ se je govorilo o dr. Pliveriču. Pred kratkim se je pO' dal ban v Budimpešto, da reši tudi to vprašanje zraven svojega. Ali glej presenečenja! Mažarom nista'1 povolji niti dr. Pliverič niti proi-Pavič, češ da sta oba preveč Hrvata in premalo Mažara. O dr. Pliveriču se ve, da je p1' sal in poučeval o samostalnost1 hrvatske države, o prof. Pavič« pa trdijo, da je bil privržene" stranke prava. Takim možem p9 Mažari niso voljni izročiti vodstva tako važnega oddelka deželne vlade na Hrvatskem. Kaj Mažari tudi o tem odločujejo? Seveda-Ravno letos je izdal ogerflki m'' nisterski predsednik nekoliko n®' redb, ki so za- našo autonomy^ vrlo nevarne, a med njimi je tu^1 jedna, po kateri ima le ogerek' uiiuisterski predsednik odločevat' pri imenovanju ne samo odsečni'1 svetnikov nego celo samih pr^' stojnikov naših treh autonom«1'1 oddelkov. Takrat je na Hrvatske^ vsa opozicija vzdignila se proti takemu samovoljnemu ravnanj11 ogerskega ministerstva, ki je ka1 pogazila naše autonomne pravice) mažaronska stranka je pa lepo m<>'" čala in dopustila to krivico. In zdaj pride ban hrvatski ministerskega predsednika ter n1" predloži za imenovaje svojega p1'1' v rž nca,a zavrnejo ga, da ti V J if k k. s. ki. jednota URADNIKI = Predsednik: Ahton NbmaniS, Scott Street i)13; Joliet, 111. Podpredsednik: Josir Agnič, Ely, St. Louis Co., Minn.; Box 266. i. Tajnik: Martin Gbrosich, 1009 East B. St.; Pueblo, Colo. H. Tajnik: John R. Stkrbenz, D. St. 2502, Calumet, Mich. Blagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. S01-805, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rbv. Cikil Zupan, 806 East B. Sr., Pueblo, Colo. Nad- f T°wer> Minn. ; St. Louis Co. r Ignao Tancig, Calumet, Mich. : I Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. 1 Vse dopise pošiljajo krajevna društva na 1. jeduotinega taj- ISir* nika (M. Gergsicha) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega blagajnika (A. Golobitsiia) po svojem USIT* zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. PRISTOPILI: K društvu sv. Jožefa 2 Joliet, IU- Janez Horvat št 2105 roj 1809, Matija Jurešič št 2198 roj 1871, Jurij Kern št 2107 roj 187.), Alio Verlinič št/2198 roj 1888, sprejeti 7. novembra 97. Društvo Šteje 131 udov. K društvu sv. Jožefa 18 Virginia. Minn. Franc Poznik št 2199 roj 18.r>8, sprejet 7. novembra 97. v Društvo šteje 45 udov. K društvu V sv. Florijana 44 South Chicago, 111. Krist. Seme št 2200 roj 1889, sprejet 7. nov. 97.' Društvo šteje 24 udov. K društvu sv. Jakoba 28 Great Falls, Mont. Luka Mihelžii: št 2201 roj 1889 sprejet 85. oktobra '97. Društvo šteje 29 udov. K društvu sv. Štefana 1 Chicago, 111. Jožef Brožič št 2302 roj 1858, Viktor Hren št 2203 roj 1878, Franc Tomažio št 2204 roj 1888, sprejeti 14. novembra 1897 Društvo šteje 59 udov. K društvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Jane/. Gerčman št 2207 roj 1873, Valentin Kres št 2208 roj 1885, Jožef Perme št 2209 roj 1889, Jakob Ravnikar št 2210 roj 1883, Gašper Ravnikar št 2211 roj 1870, Janez Terdin št 2212 roj 1887, sprejeti 15. nov. 97. Društvo šteje 85 udov. K društvu sv. Barbare 37 Lorain, Ohio Franc Zaletu št 2213 roj 1880 sprejet 7. nov. 1807 Društvo šteje 18 udov. K društvu sv. Križa 34 Finleyville, Pa. Alojz Skul št 2S05 roj 1884, sprejet 14. nov. 1807. Društvo šteje 27 udov. Martin Gergsich, I. tajnik K. S. K. J. Posilovičiz Rima v Zagreb, pozdravil ga je v imenu zbranega kapi-teljna naslovni biskup Pavel Gn-gler, želeč mu, da bi se še desetkrat vsako tretje leto tako zdrav vrnil k svojemu vdanemu in ljubečemu narodu, in proseč ga, naj jim Prezvišeni podeli blagoslov, ki ga je donesel od sv. Očeta. Nadškof se je zahvalil na lepem pozdravu ter omeni), da mu je sv. Oče naročil v njegovem imenu blagosloviti duhovščino in narod, ter opetovano stiskajoč mu roko naročil, naj mu pozdravi Njegov dragi hrvatski narod. — Na dan vseh svetnikov daroval je v Rimu novo mašo Znani slovenski pesnik Mihael Opeka. — Posestniku Drinovcu v Strahinjii pri Naklem je izgubila njegova 671etna niso dosta verni današnjemu zi-stemu. Kakšne pa še hočejo imeti? Morda vendar ne mislijo postavljati na ta mesta prave Mažare, ki bi Hrvate zatirali, kakor ravnajo doma na Ogerskem s Slovaki, Ma-lorusi, Rumuni in Srbi. To za zdaj še ne morejo storiti, pač pa pripravljajo pot za to. Nadjamo se, da vendar le ne bodo imeli dovolj časa, da izvedejo svoje osnove. In hrvatski ban, ki je predstavnik današnjega zistema na Hrvatskem, ni mogel s svojim predlogom vspeti. Pravijo, da je obolel od jeze, ker se mu je to pripetilo, kar pa ne verjetno. Sporazumeli se bodo že, četudi se trdi, d v. sta si ban in Banffy jako navskriž. Morebiti, ali v pogledu imenovanja predstojnika ne bi smela biti, vsaj je bil tudi ban sporazumen s zgoraj omenjenimi naredbami, po katerih je dovoljeno ministerskemu predsedniku me šati se tudi v te autonomne zadeve. Ban mora, biti zdaj zadovoljen s tem, kar odloči ministerski predsednik glede imenovanja njegovih činovnikov. Daleč smo pa pri nas zares že prišli, če se sme v Budimpešti zahtevati, da predstojnik au-tonomnega oddelka deželne vlade ne bi smel nič več pokazati svojega narodnega mišljenja. In ta zistem, ki je očividno naperjen proti hrvatskej narobornosti, podpirajo sami Hrvati. Zdaj se more vprašati tudi sam dr. Pliverič, ki je po svojej lastne j trditvi stopil v red vladine stranke le zato, da bi spravil opozicijo z vladino stranko ter poslednjo obod ril, da varuje domačo autonomijo, kaj je s svojo morda domoljubno namero dosegel. Zdaj se je mogel prepričati sam, da so Mazari prava nevera in da so z današnjim svojim zistemom spreli mrežo, v katero hočejo spraviti vse narode ne samo na Ogerskem lr> Erdelju, nego hočejo vloviti yanjo tudi Hrvate ter ž njimi zapovedovati po svojej volji. Zate-gadel je zadnji čas, da se zares vse, kar je še kaj poštenega, zfe-dini v obrambo autonomije in sa-•nostalnosti, kajti Mažari posegajo vsaki dan dalje, pa bi znalo ža nas kmalu prekasno biti. Slov. Hazne vesti. Kranjsko. Po ljski izseljenci. lz Ljubljane se nam poroča 29. ■oktobra tV ].': Včeraj popoludne Speljalo seje iz Ljubljane odgon-potom dalje proti domovini vv Galicijo) 67 izseljencev veči noma Poljakov—odraščenih in otrok .—, ki so dospeli semkaj iz Brazilije in Amerike. — Revščina, Pomanjkanje,, obup in — poljsko tiranetvo, tirali so .jih ' iz domo- vine, v Še večji bedi in obupu vračajo se ta krdela ,,domu", ki nema že več — strehe zanje! Ali avstrijska vlada res nima sredstev proti sleparskim in bestijalnim elementom, ki uničujejo človeški rod na tak način, v — XIX. stoletji!! -Obesil se je dne 2fc'.okt. t.l. v Štoreh tovarniški delavec Peter Heine. Zapustil je šest nepreskrbljenih otrok. — Hvaležni M a-ž ar ji! V zahvalo svojemu kralju, našemu cesarju, da jim je dal postaviti 10 spomenikov njihovih najbolj zasluženih mož, narodnih prvoboriteljev, sklenili so kot jed-najsti kip postaviti spomin kralju samemu ter se že v ta namen pobirajo po nekaterih komitatih prispevki. Imajo pa še nekoga, čegar spomin jim je ljubši nego one deseterice, da, morda dražji nego njihov vladar sam. Priložnost je prevabljiva, porabiti hočejo dobrodušnost in naklonjenost kraljevo ter postaviti kot dvanajsti spomenik—, kip Kossuth Lajoši, uporniku in prekucuhu, katerega ime je bilo pribito na vislicah do njegove smrti v pregnanstvu. Za ta spomenik imajo že nabrano svoto nad 300 tisoč gld. Ta ,,nedolžna" misel presega menda že vso lojalnost. — Mrtvega so našli pred kratkim blizu Olševka v potoku posestnika Jos. Slibema od ondot. Nesrečnik je šel prejšnji večer precej vinjen proti domu ter je padel v vodo. Na vratu in levem ušesu je imel neznatno rano. —-Življenje je rešil 16. m. m. 181etni Fr. Hudobivnik s Suhe petletni deklici Mariji Kokalj, hčeri posestnika Kokalja s Suhe Predosljih, ko je ta padla v zelo narasli potok Belco ter jo je voda že odnesla nad sto korakov daleč. Rešitelj sam je bil v veliki nevarnosti. — Nezgode. VJeličnem vrhu je padel 29. oktobra raz streho krovec Pavel Miklavčič ter kmalu nato vsled pretresenja umrl. — V Dragomelu je 22. oktobra delavec Denato Bertolli z južnih Tirol streljal dvakrat z revolverjem na svojega svaka Mih. Ber-ganta zaradi neke terjatve. Napadalec pa ni zadel. Izročili so ga sodišču v Kamnik.— Dne 27. okt. se je kajžar Andrej Pibernik zadušil v spalni sobi. Zvečer je bila peč zelo zakurjena in naloženo je bilo na nji več obleke. Sopar in dim, ki sta nastala vsled tega sta provzročila, da so zjutraj ob petih našli Pibernika v hiši mrtvega.— Uboj. V noči od 4. na 5. nov. je ubil dosedaj še neznani zločinec 671etnega mizarja Lorenca Ko-renčiča v Ilovci. Našli so ga zjut. mtrvega v krvi. Sumi se več oseb in je nada, da ptička kmalu vja-mejo. — Papežev dragi hrvatski narod. Ko se je pred kratkim vrnil zagrebški nadškof dr. Juraj 8e mati. Mrtvega so našli blizu Iga žlletnega hlapca I. Petrino z Golega.— V Gročanah v Istri so v noči dne 25. in 26. m. m. vlomili tatje v župno cerpev. Odnesli so škrinjico ž miloščino. — V V o j n i k u so postavil novo župnijško cerkev. — Kmetijska zadruga se snuje se v Zalci. — Poštni voz, ki prihaja iz hribov v Gorico se je prekucnil v torek 26. okt. na cesti med Kanalom in Plavemi. Dva novoporočenca, ki sta bila v vozu,sta si pobi'a glave. — 154.903 gld. plačujejo na leto štajarski Slovenci potom davka za nemško šolstvo na Štajerskem, — ,,Katoliški Dom" v Ljubljani je na zunaj dogotovljen. — Stavku-joči delavci v tržaških skladiščih so žope pričeli delati, ker se jim je dnevni zaslužek nekoliko povišal.— N ovocesto nameravajo napraviti Korošci h Železne Kaplje čez Sv. Lenarta sedlo, v Solčavo in krasno Logarjevo dolino. Peš se pride po tej črti v petih urah, z vozom pa, ker se mora iti daleč na okoli na Sp. Dravograd, Še le v treh dneh. — Mrtvo so našlo 2. t. in. za vasjo Podboršt pri Črnučah v gozdu žensko osebo srednje starosti, ki je, kakor se je komisijonelno konštatovalo, umrla že pred kakimi petimi dnevi vsled lakote in mraza. — O b e s i 1 se je včeraj 8. t. m. pod streho svoje hiše gostilničar Martin Ferjan iz Kamne Gorice. Okoli 11. ure do-poludne so ga našli še gorkega, a niso ga mogli več oživiti. Najbrže je vzrok temu žalatnemu činu preobilne pijače in vedni prepiri v zakonu. Nesrečnež je zapustil ženo in več nedoraslih otrok. - 1 z Idrije Ravnokar je došla radostna vest v Idrijo: Poljedelsko ministerstvo je odredilo, da dobivajo vsi rudarji žito in drva v sti množini, kakor doslej — brezplačno. Kolikega pomena je to za delavca, vedo posebno družinski očetje. %_ V Novem Mestu se je vršilo 3. t.m. pri okrožnem sodišču glavna obravnava proti sleparju nekemu Fr. Hoenigman-u iz Male gore (Mal-gern) na Kočevskem. Imenovani razpošiljal je tekom leta pisma na župniške urade na Kočevskem, da aranžuje posebni romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje, pro-seŠ jih, naj mu z oznanilom pridobivajo udeležencev romarjev. Marsikateri izmed duhovnih pastirjev, hoteč ustreči svojim žup-ljanom — pri tem pa seveda nič hudega sluteč — oddajal je dopo-slane vozne listke ljudem, denar va-nje pa aranžerju. Ko pa je bilo čas odriniti k Mariji Pomagaj, ni bilo ne vlaka ne araužerja. Ko so tako neljubo iznenadeni romarji po dolgem iskanju sleparja nekje le staknili, zvedeli so od njega,da posebnega romarskega vlaka ne bo, ker ga nima s čim plačati in je romarjev premalo. Kaka ogorčenost je bila med tako zapeljanimi božjepotniki, je lahko um-ljvo! ,,Dajte nam denar nazaj, katerega smo Vam dali za karte," tiščalo je vse vanj. Težko pa je povračevati, če ni s Čim. Kolikor je imel je dal, ker sicer Bog zna, kaj bi bili razljučeni romarji naredili ž njim? Kar pa je zapravil — in to pa ni bilo ravno malo — morali so se božjepotniki le z obljubo povračila zadovoljiti; on pa se jim je izgubil. Obljuba pa dela dolgove, pravi pregovor, in ker ni iste sam spolnil, morali so župniki povračati ljudem, za spomin pa karte vsprejemati ter se z nova učiti, da dobrota je sirota. O tem junaškem činu aranžerja romarskega vlaka zaznalo pa je kmalu tudi državno pravdiiištvo te$ goljufa zaprlo, po zaslišanju interesentov poslalo je okrajno sodišče kočevsko vso zadevo okrajnemu sodišču v Novo Mesto. Tu se je vršila o. t. m. glavna obravnava, ki je dokazala, da je slepar zapravil ljudskega denarja krog pol-drug sto goldinarjev. Vsled tega je bil aranžer Fr. Hoenigmann krivim spoznan hudodelstva goljufije ter obsojen na tri- mesece Siuoinii-e, Nek kmet, kteri je bil vse izdal, samo da bi se njegov «in kaj izučil, kar pa vendar ni nič pomagalo, je dejal: „01i, koliko krav sem prodal za tega |edinegH vola!" ostre ječe. Upniki njegovi, zavrnjeni na civilno pravdno pot, naj se pa obrišejo za 150 goldinarjev, ker mu nimajo kaj vzeti, ničesar nima; za plačilo so jim le sitnosti in mnogi stroški k sodnijskim obravnavam.—D n e 5. t. m. je šla 17letna dekla pri g. Ivan Grudnu v Jeličnem Vrhu, Neža Eržen, v gospodarjev mlin nabirat polizko. Neprevidno zgrabi jermen za krilo in dekle pride v kolo. Okoli pasu jo je čisto zdrobilo. Umrla je po hudih bolečinah, ker je bila do zadnjega zavedna, previdetia s sv. zakramenti, dne 6, t. m. r— Zgornji Logatec, 10. nov. Prečastiti gospod Lavrencij Ber-gant, župnik v Logatcu, je umrl danes opoludne. Pogreb je bil 12. nov. ob 10. uri dopoludne. N. v m. p. * Velik požar. Zadnji petek je ogenj v Londonu vničil 160 pro-dajalnic in škode bo znabiti nad 25 milijonov. Ob polnoči je ogenj najbolj razsajal. Plamen so pogasili in po pepelu vničenih poslopij je tekla voda kar v potokih. 20 ognjegasilnih strojev je neprenehoma delovalo. Zdelo se je kakor bi bilo celo mesto velika peč. Redarji niso pustili radovednim ljudem v bližjino požara. Ogenj se je vnel v neki prodajalnici in navzlic hitri pomoči ga ni bilo nikakor ustaviti, ker so ulice prav ozke in je bilo težko priti hitro s stroji na kraj nesreče. Zavoljo tega je ogenj hitro rasel, in plamen je švigal s poslopja na poslopje. Vročina je bila taka, da ni bilo ognjegascem priti dovolj blizu poslopij. Kaj je provzročilo veliki požar, se ne ve. Nek bankir je prišel k baronu Rotlischildu in mil {ožil: ; ,,Grofu S. sem pošodil 10.000 goldinarjev, na-to pa je odpotoval v Carigrad, ne da bi mi dal kako pobotnico od dolga." Hitro mu je odgovoril Rothschild: ■,,Pišite mu takoj, da naj vam poplača onih 100.000 goldinarje^' ,, Ali," je odgovoril oni, saj mi je dolžan samo 10.000 gVd. ,,Ravno zaradi tega," je odvrnil zviti Rothschild, ,,vam bo takoj odpisal, da Vam je dolžan samo 10.000 gld. in vi imate potem, kar želite." Nek gospod se je zelo jezil nad svojim služabnikom, kteri je neko naročilo slabo izvršil in dejal: ,,Kadar bi v prihodnje hotel poslati kakega osla, grem pa že vendar raje sam!" V neki kavarni je bil nnbitta-le napis: i „Gospodi, kteri se še-le brati uče, so naprošeni, da naj bero vče-rajšne časopise!" »r. Kinga nova iznajdba. Prosto za bolehne. Izreži to in nesi drngistu, kjer dobiš zastonj steklenico dr. King-ovo novo iznajdbo^zoper jetiko, kašelj in prehlad. Čudovito zdravilo pokaže v kratkem času po polni vspeh. To ni poskuši^ja k v bi bilo v pogubo lastnikov, ako bi no. vedeli, da je gotov pomoček. Mnogo najboljših zdravnikov se zanese nanje v najhujših slučajih. Je zajamčeno. Steklenice za po skušnjo proste pri drngistu N. J Bensna. Navadna stekl. po 50 c. in $1. Je vrsta ljudij, katerim kava škoduje. V zadnjem času so po vsili prodajalnicah priskrbeli novo blago, ki se imenuje Grain-o, pripravljeno iz pristnega žita namesto kave. Najnežnejši želodec jo zavžije s slastjo in le malokdo jo razloči od kave. Ne stane pa veliko nad Otroci jo smejo piti z velikim vspehom. 15 cts. in 25 cts. za škatljo. Poskusi Pra-šaj po Grain-o Cascarets pospešujejo jetra, ledvice i u Jelodec. Brez bolezni) in gripe. 10c Filip Novak in Ivana Strle. Naslov želi Mr. Frank Strle, No. 1817 St. Clair St., Cleveland, O. Kadar se počutiš slabo, vzemi Cascaret candy cathartic, te ozdravi, 10c, 25c. Upnik: ,,Danes, moj dragi, se ne dam več odpraviti samo s sladkimi besedami: jaz ne bom vedno zastonj hodil k vam, ker čas je denar." Dolžnik: ,.Nq, je že dobro, tedaj vas bom pa s časom poplačal. Nekemu protestantovskemu pastorju.niso vže več mesecev dali plačila,Opbmnil je cerkvene može, da mora imeti denar, ker ga potrebuje, da preživi sebe in družino. ,, Denar!" vsklikne jeden cerkvenih mož, znan 'cot, stiskač. ,,Ali pridigujete za denar? Mislil da delujete v blagor duš. " Pastor mu je odgovoril: ,,To tudi delam, toda duš ne morem jesti. In ako bi jih tudi mogel, tisoč takih, kakor je vaša bi komaj zadostovalo za zajutrek:" sein Poskusi Grain-0! Poskusi Grain-0! Prašaj danes v špeceriji, da ti pokažo škatljo Grain-o, novo tečno pijačo, ki zavzema mesto kave. Otroci in odraščeni jo smejo piti brez škode. Kdor jo poskuša, mu vgaja. Grain-o je kakor kava z Moke ali Jave, a izdeluje se s čistega žita in najobčutnejši želodcc jo lahko prebavi. J kavine cene. 15 c. in 25 cts. za škatljo, Prodaja se po vsili prodajalnicah. Stražnik: ,,Ali nimate kaj v žepu?" Potepuh: ,,Seveda imam." Stražnih: ,,Le hitro sem,kaj pa imate?" Potepuh: ^l^uknjo." Naša šestletna hčerka. Naša majhna šestletna hčerka jo ijiie a jako ranjen Vrat, izpahnilo ji je in kaS-"ljala je vedno. Dali smo ji belo vino Tar sirupa in koj je bilo pomagano. Gospa Groves in jaz sva zdravilo drugim priporočala in vsi spoznamo, daje to najbolje zdravilo v rabi. Rev. i). H. Groves M. E. Clarksville, M o. Od oliioskcga ministra. Rabil sem dr. Warnerjevo belo vino za ranjen vrat, šibka pijuča, kašelj in prehlad, Nadvlada vsa druga rabljena sredstva. Hvala doktorju za cenjeno to zdravilo. Clyde, O. Rev. G. lf|gan,'). Prodaja N. J. Benson. Samo poskusi 10 c box Cascarets, najbolje zdravilo za jetra, ledvice in Želodec Mlada ženska, ki gre k zabavi, med tem ko mož varuje otroka, kakor tudi starka, ki varuje hišo, sčasoma obole. Izgube tek, glava jih boli in spanca nimajo. Najboljše sredstvo zoper to je Electric Bitters. Tisoči bolnih v križu in obistih hvalijo zdravilo. Ženske tožbe in nervoznost ozdravi Electric Bitters in to zdravilo bi morale imeti vedno pri rokah, da se opomorejo. Steklenice po 50 c. pri N.J.Bensonu. V neki občini v Švici so kmc-tiča obložili z nakladami. Meneč, da je preveč plačati, bil je hud in je javno rekel: .,Polovico mož v občinskem zboru je norcev." To se je gospodi tnalo preveč pod nos pokadilo. Zahtevali so možje, naj k meti č obrekovanje prekliče. In tako je tudi storil z besedami: ,,Polovica mož v občinskem zboru ni norcev." * K o n c c *b r e z v e r c a. Trdovraten bogovajec, Ainadej Macien v Parizu, se je na čuden način usmrtil. Nesrečnež je hiral na neozdravljivi bolezni, katera mu je tako zagrenila življenje, da je nag legel poleg razbeljeno peči in se samovoljno do smrti pekel. Na listič je to zapisal: „Smrt se. bliža strašno počasi. Dve uri jo vže ča kam, in ni je še videti. Duh mi je zbegan, roka se mi trese, toda kmalu bom rešen. O, kako mi razbija v sencih! Znabiti ozdravim, predno pride smrt. Vendar ne! To se ne žgodi! Ako se ne zadušim, se do smrti spečem. Desna roka in desna noga se vže cvre. Meso se krči. Ropotanje po glavi je vedno hujše. Skorej nič več ne vidim. To je konec!" - Kako strašno jo pač moralo biti prebujenje tega nesrečnega v večnosti. Voltaire, kako pomilovanja vredni so tvoji somišljenci! iSf* Išče se za večjo slovensko trgovino spreten knjigovodja, popolnoma zmožen knjigovodstva. Oglase naj se le zanesljivo osebe in čistega značaja. Plača po dogovoru. Pomtdbe naj se pošljejo pod črko „A. G;"na upravništvo tega lista. ..THE Platili so: Mr. M. Gazvoda J. Križe «1, Simon Sterle $2, N. Bizam John Čerovšek M. Stepati $2, John Slane $2.10, Ig. Deželan $1, Mike Perušič $1, M. Malicli $2, John Butala $1, G. Ravnikar Jos. Lautežar 5 gl., J.Majerle $1, Anton Štefanič f>2, Martin Režek $1, A. Sorko $2, Alojz Virant $3. A strict)} M<.i>. fau..i> -ewjltj Machijue, i>on»«>t>«ii.t, "II im.devn impi^i veinc->t> SUARANTEED EQUAL ffl THE BEST JPrlcoa very reasonable, oni»u> int-ni from yo'ur local (lealel »ml uiuKr oi>mi>HTi»or>8. MEDSE MANUFACTORIES 00» F>tk VlDERE" L. se Jakob Ershen, doma iz Idrije na Kranjskem. Mož je star okoln 68 let. Naslov želi izvedeti njegova nečakinja: Marija Pižmaht, 148 Milwaukee Ave., Chicago, 111. PATENTS 5Caveats, and Trade-Marks obtained and all Pat-J Jent business conducted for moderate FEES. < Fcan serAire'patc nun* lefa tirn? thaa "those ^ {remote from Washington. .1 Send model, drawing or photo., With descrip-< tion. We advise, if patentable or not, free of char«. Our fee not due till patent is secured. , A PAMPHLET " How to Obtain Patenta, with *cost ofsame m the V. S. and foreign countries; sent free. Address, A. SNOW&CO. Jo PP. PATENT OFFICE, WASHINGTON, O. Kupujte smodke od Cigar Factory F. A. DUSCHEK, 345 E. 78th St. - New York SAMCt za božič" in novo leto znižane cene! "»ss 100 Viržink.........../....'.......$2.50 100 Havana Sumatra Rappers $5.00 100 Seed smodfc ................$2.00 300 smodk.....................$9.50 tof za praznike dam teh •'•(K) smodk samo za S©- Kdor mi pošlje novce naprej, plačam sam ekspresne stroške. Naslov: F. A TOSCHEK H45 E. 78th St. - New York. Naznanjam slavnemu občinstvu v Tower« in Sondami, da sem prekupil vso zalogo mojega dosedanjega sodruga Applequi-sta in glede ua nekoliko goto-vinesklenil sem prodajati sum o 30 duij raznovrstne predmete za četrtino ceneje negopopred. Prodajam vsake vrste hišno opravo najboljše vrste, železnino spodnjo obleko, kape, obuvala vse po najnižjih cenah. Kdor potrebuje groceri, naj se obrne v našo dobro urejeno in z vsem potrebnim preskrbljeno groccrijsko prodajalno. NELS J. BENSON. ALI TREBUJETE URO? jim Prodajamo jih po tako ',5j* nizki ceni, da o cenejih ullll iii mislili. Imamo jih ^STvrfvrst Omenimo le ilvc: ELGIN ali WATHAM URA kaže natančno (as, lupo okrašena. Dueber />kov, debelo pozlačena — traja xa večnost, Za gospode in gospe. Pošljemo jo v pregled in če vam ne vgaja, vr-HF^ nlte jo—nič vas ne stane EfifAko vamugaja,plačajte zanjo »((,30 — Ali pa' LOVSKA UKA /.lepimi kraški, delo prve vrste, zlato, je enaka zlati uri za $40, ohrani zanesljivo čas. Po ekspresnem agentu vam jo pošljemo v presojo z navadnimi našimi pogoji in če vam vgaja. plačajte »il.ll.l ju ekspresni strošek. Ako nam zaupate in pošljete denar z naročilom, dobite povrhu ročno prosto pošiljatev za omenjeno MANUFACTURING CO. )earbornStreot. Chicago. III. Ura in veriga zastonj. Da dobimo kupce za jesen ponujamo te stvarj Pošljemo vam zaboj fiiiih Henry Clav smodk, polna velikost in teža in $5 vredni ■'»Strelni revolver, <12 ali !!8 S & W nabojev. 8 prvim naročilom damo prosto remontoir uro za gospode, z močnim pokrovom in pozlateno verigo in pripevko, Prevlečena je 7. 14 k zlatom, lepo izrezana in trpi vs$ življenje, ura je taka kakor $f>0, ima dobro kolesovje. Garantnjemo za vsako uro 10 let. Ves zavoj pošljemo po ekspres in smete pogledati. Ako vam dopade. platite agentu in ekspresne stroške in da vam zavoj. Nadejamo se, da pokažete prijateljem in dobimo nova naročila. To je največja ponudba v Zjed. državah. ^ A ~ _ Ako ste daleč od ekspres urada, pošljite 5 dol. In dobite po ]>oSti. Zago- «p4,9o tovimo zadovoljtiost. Naslov za naročila je: INSURANCE MERCHANDISE CO., 107-109 Dearborn St. CHICAGO, ILL. verigo in ceno. RO Y AT n:w • Ed. Blair nastanien blizu kolodvora v Toweru se priporoča Slovencem v mestu in Soudanu za vsakovrstno vožnjo, bodisi si z omnibusi, finimi kočijami z jednim ali dvema konji, posebno se priporoča za vožnjo ob prilikah ženitnin krstov, pogrebov i. t. d. ED. BLAIR, blizu UMv.-ra. TOWER. MINN I-V> grel) i i i zavod • Ant. Nemanich-a 913 N. Scott St. • Joliet. Ills. Prodaja najrazličnejše rakve ali truge, preskrbi vse vozove pri pogrebih in ob enem balzamira trupla mrtvecev po najnovejši metodi. Priporoča se slovenskemu občinstvu za naročila pri takili prilikah. ANTON NEMANICH FIRST 8T ATEQBA !VK Tower, Minn G-lavnica, - $25,000. H. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik G. A. WHITMAN, blagajnik Ravnatelji: D. H. Bacon. L. Mesdenliall, G. A. Whitman W. H. McQuade, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se izplačujejo in vplačujejo. .Toilet - Illinois Št. 801-803-805 N. Chicago St. — nasproti slov. kat. cerkve hrvatski: domovixk sin Elasoffi in Mini zflravniR i. g. m mi sedaj nastanem" zdravi, corner O tli Ar Xiimouin Ave Kansas city, Kans. kateri je predsednik xtiiki^i. -m-an » soiičilišča ter predsednik zdravniškega društva in !«••..-«< i :r|.iiliul.lj."n»'jši zdravnik zaradi svojih zrn« ■•/.:,t.^ji | i i tu,mi .-o jem l judstvu. priporoča se slovenskemu občinstvu za zflravlienie Tsatali nolraii kakor tiili Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo ua slove-čih. zdravniških vseučiliščih v Be-ču, Monakovetn, New Yorku, Plii-ladelphiji itd.itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 26 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Pri- telefona številka 334 priporoča vsem došlim rojakom svojo Slovensko gostilnloo V biagovolen poset. Dalje priporoča svojo veliko zalogo grocerijskega blaga, železnih predmetov, kuhinjskega orodja, čevljev in obleke. in mesnioo, V kateri je dobiti vedno sveže in soljeno meso. Vsakemu sfe zagotavlja vljuden vsprejem in dobra postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča A. GOLOBITSH. §e veflno trio stoji B. G Dr. G. IVAN 1'OHEK šel je mlad v to deželi>. z žulji in bogatim znanjem in skušnjami po still je predsednik d i li v čjih uie-dii-iu"kih zavodu in dobil je glns svetovnega zdr;i vnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, inrzlicj, glavobolu, nadu- U mesarija ? Ely! Najboljšo postrežbo zagotavljam svojim rojakom in ob enem jim naznanjam, da sem zopet odprl svojo mesnico ter priporočam se si. slovenskemu občinstvu za mtiogobrojna naročila. JOHN BARTOL, mesar. ELY, MINN. ^ I3LIKA ZALOGA TOWER . MINN. GERMAN AMERICAN Heat Matt MAX SHAPIRO, mesar, prodaia vsake vrste frišno m soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino frišne klobase po tako nizki ceni, kakor drugod Tam se občuje nemško. J sem chdrial f * in Aiivrucjrti O. C.. for their Jl^uo prize offer. TOWER MINN. Dr. G. Iv: Pohefe <5or. 6th and Minnesota Ave., KANNAN CITY, OHAS. LANG Photograph, Tower, Minn izdeluje: fotografije vsake verste in v kosti, vsak čas po nizki ceJ delo dobro izvrši PATENTS tt'mVdTo^lw'f1 i?" »amSHSjSE p»teut«kllli» J? »1»'e«pl»n»tioa for tn» n part M te i»foraV.",*A8111001 riU*. Cul., nferanooi >«f»TO.t OD^ agrwriw for moiAL ona W LLSOn & co p.„Bt L»wjeri. Baiwio,, WASHINGTON, O. C. Vsakdo tako pravi. Cascarets Candy Cathartic je najčudo delniše zdravilo tega časa, je priletnega okusa ter vspešno deluje na ledvice, jetra in želodec, čisti notranje dele, od stranjuje prehlajenje, ozdravi glavobol, vnetje, zabasanost in galico. Kupi in poskusi eno škatljico C. C. C. danes, so po 10, 25, 50 cts. Prodaja se z garancijo po vseh lekarnah. Tobak uničuje vase zdravje. Ako hočeš opustiti tobak in postati zdrav, močan, prerojen, vzemi NoToBac čudovito sredstvo, ki napravi iz slabotnega močnega moža. Dosti jih pridobi v desetih dneh 10 funtov. Nad 400.000 ozdravljenih. Kupi NoToBac pri lekarju za 50 c. ali $1. Pojasnilo in poskus po pošti zastonj. Naslov; Sterling Remedy Co., Chicago ali New York. DR.' F. J. KALLMERTEN Najslavnejši zdravnik, imajoč jiajlepši* diplome. Zdravi vse zastarele bolezn kakor: stiskavico, krč, metavico, naduho, me-tavico, trganje, bolezni v glavi, ušesih-očeh, innosu; bolezni v grlu, prsih in čevlh; mrzlico, izpahline: slabosti, beli odtok, neplodnost, skrivne bolezni, otekline, bolezni v drobu, križu in plečah, nahod, zabuhlost, vneti co, podagro. lišaj. vnetje mozga, debelost, meh urne bolezni garje, rak, bodenje, vsihanje mleka-oslabenje nog, sušico. pljučne in oblstiie bolezni, zabasanost, gliste, grizenje, osepnice, itd itd. > Zdravi ženske, deco in može. Ako bolehaš in »c želiš ozdraveti, podaj se takoj k dr. Kallmortenu. Dr. Kali merien je z zdravili svojimi izlečil ž'' tisoče ljudi, ki so trpeli in jih drugi niso mogli ozdraviti. Ljudje njegovo iim' povsodi razgUšajo. Podaj se k dr. IfaH mertenu, on te ozdravi. ZASEBNE BOLEZNI obojega S[wii» (pe razkošenosti dobljene)stalno ozdrio i In je porok, da se več' iie povrnejo. NASVETE-ZASTONJ! Dr. Kallmer-ten da dober sve zastonj. Opisujoč' bolezen, povej st» rost bolnika, v lis' priloži malo las i« 'i centno znamko za pošto, da dobi*-odgovor na skri " memkakovajelK' zen. Pišeš iahk» poljsko, angleško ali nemško. K a slov: Dr. F. J. Kallmerten, Cor. Wash'n &, 22nd Sts., Toledo, O k da ra »a; Ski S" h •tu tal so T»f« >1 25* 50 ♦ niiiirHiri" DRUGGISTS . ABSOLUTELY GUARANTEED « % ^^"^^»urViVr.'.Vtl! »il bil se Po vo Ev 08| Žuj tol do kn Vsi jo šp tar v za-"e krt dij