fak^u task 4«« «as«« a«b«i is »«s«*««. Ml šallr Sunšsji sai Holktogs. m»*t»* J»mn i«. itM, «t Um »Mi^rrtM Um Act of Chinm «t lUrak I. litt. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«daiSkl I« upravnfcáki prosWn: BSS7 S. LawadaU A v«. Off le« ef Publice Uon: MIT South UvidtU An. Telephone. Rockwell «904 CHICAGO, ILL.. TOREK. 13. OKTOBRA (OCTOBER IS), 1936 SabacrlpUea 96.00 Yearly ftTKV.—NUMBKR 202 fir mailing at fecial rate of poetage provided foe in eeetlee 110«, Act of Oct. 9. 1917. authorised oa J— 14. 1911. živila in obleko v Španijo (etrti ruski parnik odplul proti Španiji. Ruski delavci doslej zbrali 26 milijonov rabljev za družine španskih delavcev, Id so padli v boju ifssisti. Pritisk na nevtralnostni odbor v Londonu se bo nadaljeval, dokler se svet ne zave, bj delata Italija in Nemčija v Španiji. Vesti i španskih bojišč loAva, 12. okt. — Iz Rusije odrinil v Španijo ie Četrti nik, natrpan z živili, medtem io sovjetski vladni krogi polili zahteve, da morajo faši-jčne države ustaviti pošiljanje wja in streliva španskim fa-Som. Vseunijski svet stro-nih unij je istočasno nazna-il, da so ruski delavci zbrali milijonov rubljev (okrog 120,000) v pomoč družinam «jakov, ki branijo špansko re-pebliko. Dasi so sovjetski uradniki dočno poudarili, da bodo jali pri svoji zahtevi, da lora nevtralnostni odbor pod-akcijo proti Italiji, Nem-ji in Portugalski, ki podpirajo iftistične upornike, čeprav so lipisale nevtralnostni pakt, pojasnili, kakšno staliAče ido zavzeli, če bo odbor igno-iraJ zahtevo. Zadevne obdol-tve so bile predložene odboru ji petek, ko je zboroval v anionu, toda seja je bila za-jučena, ne da bi bila podvzeta ska akcija. Sovjetski parnik Neva je na Poji drugi vožnji iz Odese v jo pripeljal 2600 Speha, masla, čevljev in «. Sedaj je bilo nasna-eno. da bo vzel na krov sirote »nskih vojakov, ki so padli v ilni vojni, katere bodo adop-ile ruske družine. Krojaške rme v Moskvi In Leningradu p v prihodnjih desetih dneh uredile 27,000 otroških oblek jih poslale v Španijo. Pravda in Izvestija sta obja-ili uvodnike, v katerih nagla-da bo sovjetska vlada še Jje pritiskala na nevtral-latni odl>or, naj odredi akcijo Jfj fašističnim državam, ki rtijo določbe nevtralnoatnega »vora. "Človek mora biti Wno predrzen, če zanika fj»tva o fašistični podpori *n«kim rebelem kot je storil lno Grandi, italijanski repre-N*t v netralnostnm odboru, Undonu," piše Pravda. Jaeino je. če se hoče kdo izog-^ odgovornosti na ta način." (Grandi je na seji nevtral-odbora imenoval so-rkti» ruprezentanta lažni-ko je obdolžil iulijo, da španske rebele.) Ml«, fipanlja, 12. okt. — Gori zalo Queipo de ,Wo. Poveljnik španske rebel-r krmade na jugu, je obdolžil in Francijo kršenja *'r*liMMnega pakta in na J"" «in je dobil zagotovilo, lx' Italija podpirala rebele, " u*ta Francija in Rusija še pomagali madridski Privatne armade y Avstriji razpuščene Schuachnigg prevzel kontrolo nad oboroženo ailo Dunaj, 12. okt. — Kancelar Domače vesti Obisk Chicago. Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je v soboto obiskala Frances Tratar iz Fron-tenaca, Kan». Nov grob v Chicagu Chicago. — Zadnje dni je u-mrla Pavla Držič, stara 42 let in rojena v Trbovljah. Stanovala i je v naselbini na severni strani mesta in bila je članica društva 86 SNPJ. Zapušča moža in otro-ke. Cankarjeva eoha ukradena Cleveland. — Slovenksi listi poročajo, da je v neki lopi za o-rodje v mestnem parku zmanjkalo Cankarjeve sohe, ki je bila a . . . x . pred leti poslana iz Ljubljane in *uri flcnuscnnigg je povečal katero ao hoteli naši klerikalci e V e • t . « I , •« poataviti na svoj "kulturni vrt", izsilil razpust vseh privatnih Ram je fioha ¡^„^ je miate. armad in naznanil, da bo vrhovna kontrola nad oboroženo silo v njegovih rokah. Izjava kneza Ernsta von Starhemberga, da fašistični "Heimwehr" v dosedanji obliki več ne obstoji, pomeni priznanje, da je Schuschnigg glavna osebnost v Avstriji, ki lahko u- rij, toda Ameriška Domovina poroča z debelimi črkami, da so "laži-neprednjaki" ukradli soho, hkrati pa piše, da je bila soha ukradena Že v zadnjem juniju, a pogrešali ao jo šele zadnji četrtek! Enakopravnost komentira, da so bili naši "kulturni vrtnarji" jsko dobri skrbniki Cankar veljavi svoje ukrepe, kadar toljeve sohe, ker niso štiri mesece zahteva potreba. Preizkušnja opazili, da je bila ukradena! -— Schusniggove oblasti bo po' V zavetišču je umrl Frank Mah-mnenju opazovalcev situacije | nič, star 66 let in doma od Seža-prišla, ko bo kancelar odredil ne na Notranjskem. Bil je član Fašistični ipgredi v Franciji Angliji Nemirna nedelj* v Al-zaciji Pariz, 12. okt — Močne čete francoske iandanSerije in policije so preprečile, da ni prišlo včeraj do krvavih bitk med fašisti in komunisti v} Strasbourgu, Mctzu in drugih mestih v Alza-oiji in Loreni, kjer se je vršilo deset komunlatičnih shodov. Ko-muniati so napovedali čez 50 shodov, ali Blumova vlada jih je prisilila, da so to število zni žali na deset. Organizirane fašibtične bande, obstoječe večinam^ iz katoliških kmetov, so povaod:skušali napasti ali vsaj motiti komunistične shode, ali prišle so v konflikt z oboroženo silo države, ki so Čuvale komuniste. Mnogo fašistov je bilo aretiranih ip nekaj lahko ranjenih. Konflikt med Blumo\u vlado in komunisti še ni pOrsvnan. Komunisti zahtevajo zaac neomejeno svobodo govora in zborovanja, v isti sapi pa zahtevajo, da vlada aretira vs$ fašistične vodi KAPITALISTI SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKI DAN Na obzorju je «Ur« igra ipokulacije in— vojna IMPERIALISTIČNE KUPČIJE Arabci preklicali DU PONT JE P0-generalno stavko MAGALI OBOROŽITI NEMČIJO Veliko Pale* New York. — (FP) — Zadnje čase ao finančne strani dnevnega tiska polne vesti o veliki industrijski aktivnosti in ekspanziji. Posebno iivahna je jeklarska industrija, okrog katere se faktično sučejo vse druge veleindustrije. Ta poročila se ne nanašajo samo na produkcijske aktivnosti, marveč se v večji meri bavijo tudi s finančno stranjo — z dobrim "sa-služkom" in ekspanzijo. Kar se "zasluika" korporacij Jeruzalem, 12. okt. — Generalna protiftidovaka stavka, ki je trajala 176 dni in izzvala večje število krvavih spopadov med židi in Arabci, je bila včeraj preklicana. Arabski vrhovni odbor je objavil zadevno proklamacijo in pozval Arabce, naj se vrnejo na delo. Proklamacija je bila navdušeno sprejeta in arabski trgovci so obnovili svoje aktivnosti. Voditelji čakajo prihoda angleške komisije, kateri je bila Dover-jena preiskava situacije, židovsko časopisje piše, ds je Arthur VVauchope, britakl vrhovni ko-miaar v Palestini, informiral londonako vlado, da je napetost končana ln komisija lahko prične s preiskavo polotaja, ki je isaval krvave bitke med iidi in Arabci, Arabci ao oklicall generalno Senatni odsek odkril svežo med njimi in naciji TAJNO SODELOVANJE tiče, je vseatranako dober. Produkcija, t naročila, ekspanzija .u^koT z^k^rote^u"^^ profili se bližajo | Bf|jeVanju tidov v Palestini ln Cf prodsjsnju zemlje naaeljenoem. V Izgredih, ki so aledili oklicu stavke, je padlo 428 Arabcev, Židov ln angleških vojakov In uničena Je bila laatnina, katere vrednost cenijo $14,000,000. društvs 6 SNPJ in zspuščs ženo, dva sinova in dve hčeri. Poroka JohiistfwoL £a. — Tu sta se poročils John Lordich in Molly razorožitev privatnih armad. Avstrijska vlada je odredila razpust "Heimwehra' 1. 1931, ko je zasegla orožje in unifor- „__,*t«hrteto pozneje se je fs- ......... .............. šistična armada 40,000 dobro siabe' Yevesta "je hči znanega našegs rojaka Franka Slabeta in člsnics SNPJ. Obilo areče! Nov grob v starem kraju Clinton, Ind.—Frank Bregar, tajnik društva 50 SNPJ, je pre-• jel žalostno Vest, ds je 20. sep-" tembrs v Izlskih pri Zagorju ob Savi umrl njegov brat Janez Bregar v starosti 63 let. V Ameriki zapušča dva brata (drugi brat Anton živi v Milwaukeeju). v starem kraju pa ženo, štiri si-nove, dve hčeri in dve sestri. oboroženih mož ponovno poj a vila. . •_ Townsendovci v zvezi z republikanci Pozvani so, naj volijo Landona v devetih državah tovarn in proriti ae tempu iz leta 1027-1920 bi šle tudi plače tako hitro kvl-telje in zatre fašistične organi-'šku in ae zviiavala upoalenost, zacije. | bi človek res lahko mislil, da so Ix>ndon, 12. okt. — Fašistična tukaj vai znaki "dobrih čaaov" mladina je včeraj napadla ži-atabilnoatl. l7uklZd<^i'lnlCeJ,i^hmnro1 J° iu»d»"'»»1»1;! Kljub preklicu g.n.r.ln. ,Uvk. 4Id RHeu 2000 ooHcliev i. Sto '.Ti'"?""^ „^n 1 " WU. .vlorltat. uv.IJ.vl- up. Blliu wwo ponejm j. Diio |K))(0j u vidrUnJ. IndmlrlJ-, a. „r.nr_«ni. nhn»vl. hitro moblllxlr«nlh. tod. f«*li.tii-11 koie,j„ v Uku ... mMn, I« ukrop«, d. pi .pneljo obnovi. ; ^ ".«k, Nekaj je bilo aretiranih. j j. mogoča » vsakega vidika le | N;b|ui| Tu| KariT>( Jenin ln dru< Liga narodov za ki jučila zborovanje Reforma Life odložena ob visoki sili delovnih tw» _______ kupni mas, kar pomeni sorazmerno visoke plače in stalno delo na splošno. Kjer tega ni, je vsaka daljša "prosperiteta" nemogoča, razen ako se orodpcira sa zunanji trg. Slednje pa pornani financiranje zunanjega trga s posojili in invssticijsmi. Chicago, 12. okt. - Dr. Francis E. Townsend, vodja znanega gibanja za $200 mesečne starostne pokojnine, je včeraj pozval avoje klube v devetih državah, v katerih kandidat Lemke ni na glasovnici, naj volijo republikanskega kandidata Landona. Te države so California, Nevsds, Oklahoma, Florida, Kanaas, New Jersey, North Carolina, West Virginia in Maryland. Dr. Town-send pravi, da je Roosevelt večji sovražnik njegovega stsrostnegs načrta, kakor so republikanci, zs-to mora biti poražen za vsako J*'«1»"! 12 okt. — Boji na lu'iiozapadni in severnoza-;r*>"ti v madridskem sek-'u'ialjujejo z največjo "*ljo. toda kakšnih po-nprememb ni. Fašistična v A»turij| in na sever-"?,/Ju Španije je prece, / rana vsled velike zma-M ki so okupirali Ovie-mHica je odbila faši l»i*de v okolici Bilbaoja. PHi. Iff IJ a Pata Khf Elektronki delavci kritizirajo druibo New York. — Consolidated Edison Co. je ustanovila (Kilitič-no organizacijo, ki sili delavce, da morajo oddati svoj glas I*n-donu, predsedniškemu kandidatu republfkanske stranke, se glase obdolžitve krajevne elektrarskih delavcev, sedaj zapostavijs delavce, aktivni v kampanji proti Lan-donu. Ženeva, 12. okt. — Skupščina Lige narodov je bila zaključena v soboto in s -tem sta bili Anglija In Francija rešeni Iz nadaljnje zadrage, v katero sta jih spravili Rusija in Španija. Ruski delegat Utvinov, ki Je v letošnji skupščini užival več ugleda in vpliva ko kdaj |>opreJ, je zadnji teden zahteval, da mora akupščina takoj storiti definiti-ven korak za reformiranje Lige v smeri, da se fašistične države izključijo ii Lige, dočim je ftpa nija hotela, da Liga upošteva njeno evidenco gicdc oborožene moči Italije, Nemčijo in Portugalske španskim fašistom. ga mosta, ki so bila v zadnjih tednih poaorilča vročih bitk med «Idi in Arabci. Židovski dnsvnik Davar js objavil vest, da so Arabal v Pa-• lestini sklenili »ves© s proml-nentnlmi Italijani, ki bivajo v Jeruzalemu. Na podlagi dogovora se bodo arabski voditelji udeležili fašistične konference v Rimu, ker so jim Italijani ob- Slika je enostranska radi relativno nizke kupne sile ameriških delovnih mas. Med tem ko (jub|T| podporo v borbi proti ži se produkcija in profitl dviga- ^^ Jo barometersko, stoje plače skoraj na mestu. V zadnjih le- VVaahington. — Da duPonti In drugi ameriški municijski kralji nimajo nobenih predsodkov do nacijskega režima, pač pa deluje s njimi roka v roki, Je razvidno iz nedavno objavljenega poročila Nyejevega senatnega odseka, ki Je zadnjih par let preiakaval munlcijsko industrijo In "trgovino s smrtjo". Posebnost v tem poročilu Je razkrinkenje odprtega ln tajnega sodelovanja du Pontovlh interesov z nacljsko munlcljako Industrijo, v katero so du Pon-ti zainteresirani tudi finančno. Poročilo omenja, da so du Pon-ti znali, da Nemčija krši ver-sajsko pogodbo še leta 1924, toda to Jih ni oviralo, da ne bi investirali (v zadnjih letih) precej čedne vsote v nemški municijski trust in A njim tudi sklenili pogodbo, po kateri izmenjujejo tajne patente. Senatni odsek Je odkril, da ima I. E. du Pont de Nemours 4 Co, SS $1,169,904 navadnih (common) delnic nemškega kemičnega trueta I, O. Farbenindustrie. Tudi lastujs za skoraj ossm odstotkov navadnih delnic Dynamit AkUlngvesall-schaft, druge nacijske munlclj-ska firme. Ta družba Ime s Remington Arms Co. tudi dogovor, po katerem izmenjuj tU tajne patente. Od teh patentov je nemška drušba prejela od du Pontove $66,000 rojalitet ali "komišna' leta 1920, 1932 in 1938. Dupontovs druiba Je tudi so-delovals pri oborolevanju nacijske Nemčije. S tem v zvezi tih so se sicer nekoliko dvignile Vlada obtožila v primeri z zaslužkom na dnu depresije, toda cone žlvljenskim potrebščinam so se še bolj. Kar se splošne kupne sile tiče, se je izboljšala le za toliko kolikor je; Prijela jih je radi krie- Dansko. Dne 1. febr, 19H3 Je s več ljudi upoalenih. Toda to lrUvnUk«ira nJim sklenil s neko pogodbo, ka- nja Kisvnnaeia Uro |)M j. un^l|M |K>U»m, "ko Je zakona snosaala njene zelo riakantne določi»«," pravi odsekovo poro- Je imela stike s nekim medna- msfcttartlfA harnn* rodnim šplonom, ki naj bi po-ineftdlSAC vai Ulic MrodljVa, pr, doUvlJanJu vojnega msteriala v Nemčijo skozi zvišanje še daleč ne more absorbirati zvišane produkcije, kar bi bila edina garancija za MlsbiinosL «„ÄtkTd^Jrtmint Ä'- *""'« "» 1" ~ <>d Angliji ,„ rrr.nc.il J« bil. ob.,-' ^ „lÄ^E" I Armour 4 < o. U,r Swift a ie zelo neliubo in poskrbeli sta "l*rlteU> ln industrijsko sks- f dv<) | messrskl In u i« h i 1^1 ku ná¿ i n J hltrrti k 11 u' V*™"0 Ha ^ >k,1vi' klavnlškl družbi, kršitve raznih "Nemške munioljske firme ne Ína ptiKvr,^ Kaj se skriva, Je ša zavilo v S^b .veznega mesarskega ln morejo prod s jati v tujini," prs- i k«, ae gia- X £ In V^ ^ ^ "Ä" £^^^i*vnl4keg. zakona. Obtolenl sta vi l-^io, "UkU z^Js lshko vne uniie sko afero ao Dorin
  • »».• firmi |K»go k o važnejši mednarodni komer- Tesarska unija lodaJalci ao odklonili pogajanja 1 aktiven le tedaj, ko lastniki ks- dj||( rfa lK> dobavljala meso in me- cialni Interesi kakor pa Je po- podprla stavkarje uU.lUt tK)ri.v,,ave konflikta če- pitala dobro "zaslutijo". Ame- „„a izdelke za mn«»ge iK»tiilške In litlks lastnih vlad. Prav ti In- m^ Je sUvks povzročila zat\<» , kapitalisti so zapet pričali trgovske pa|1»lka la od njih, V M tere.i ho ./Ivldno igrali odlo- ritev večieaa števila trgoVia. 1 " * meno pa liosts dsll ves preko- čilno vlogo leta 1032, ko Je bil morski tovor fa\orlzira»im lini- Ja|M>ncem pr«Klan proces, Jem. Z drugo besedo: bila Je kup- katerem bi lahko cenejše isde- tljs |SI principu, ds roks roko u- |Uvall munlclK To se je *go-^ miie na škodo drugih prevoznih dllo kmalu polem. ko J« državni linij in drugih klsvniških Intere- ujnlk Stimson (snlvzel korak«, sov. Ta kupčij* se Je vršila med u katerimi je Amerik« olisodlla I. januarjem I»34 in 1 septem mi)itaristične aktivnosti v tirom --------------------Ma^urljl," pravi v svojem Hllčen dogovor Je imela Hwlft |Hiro(v||u »enatni <»da«k kooi4#anlja z International M«r- ■ , rantile kompaiiljo. 1a drufba J« Armiac'ti* brezpo- t^ti/ena tudi n.poat.vne dlskri- ^reiaLijm armm^u minarij« gl^.- prodajnih in na- selnih v Trentonu kupnih cen ln sploh poslovanje, Trento», N. J. De««t bre»-ki j« šlo z« tem, d« dobi mono|K>l poMliiih drlavrev J« bilo «retina otwh kotnih in spravi k Miku raM|),# ker «o organizir«li d«*-en^ne firme «Hi zid () viutj aferi momitrarije, da Izvojujajo »v|. pridno zaslišanj« te dni % New aanje |aidpore. r«m« oakrl>e revežev naloženo f m«stnlm In okrajnim «vtorlte- Novi spopadi na t am, dobivajo siromaki v Tr«n-rusko mandiurski meji tonu le I« m,M»čn. impure vaak Tokio. 12 okt. — Japonski Ii* ,, - ■ -—^ «ti |*»rofaJo. da je |«i »oem m«- yam I |»ri r»riitauju In štlrjs ko-mirovanja ot> sibirsko- rejci so obleteli mrtvi, pet ra- Sprague mnog« |s>- ceno. v japonskem rovu; 19 ubitih > j '' 4 J«{»onaka, 12. okt. ¿ '' «Jst rudarjev j« bilo ranjenih pri današ- Tajfun na Filipinih; 109 oseb ubitih Mtnila. 12. okt. - SHen vi-har, ki je v petek in soboto me-U1 morske vsJove na otok Lir-zon, je povzročil smrt 109 <*wb in naredil ogromno škodo. Okrog nadaljnjih 400 oseb je pogreša nih in domneva se, da jih Je od nesla moraka voda, kl je PUuek* ia na suho in zalila pet naselbin Na sledu prahistorič-nega človeka v Ameriki Denver, Colo.. 12. okt - Tu kajinji znanstveniki. amaUrsk in profesionalni, so na sledu a meriškega pračloveka. OaUnke teh davnih ljudi, ki eo živeli ¡w*ed Indijanci, so zadnjs leta našli na zapadu, posebno v Nebraaki. kjer so bila odkriU "kulturna ležiščs oziroma delavnice kamnitega o-rodja. __ St. Paul. Minn. — Krajevna tesarska unija je prispevala nji eksploziji plinov v premogov niku Tsunketi v tukajšnji pre j lekturi Fukuoki. ■ ii Mladi et k i s kolektiv»« kaw'lje t aeternep delu *»)eUkf unije. maiaitukiijski meji si«t izbruh- rijertih Cr imajo Rusi kakšne izlili cpfcad med obmejnimi stra gube, ni še znano. r——ir__. t rtOITIT« PRO8VETA TÎIE EN LIC HTEK MEMT êL*9IU> IM LASTNIH A ILOVINIII WASOOKB rOOroHMSJSDNOTS < OtvM mt am* hMM ht (h* M»«m H.IU-.I ■•»•<» M*» riniflii m M mil M*» (hm filmu »» K*m4« N M H KU U N M H UU. I1J* »MrtW.! • a.« M CUwo Pit M -I« M*. W.n «HU.I « I«****«* MM , Swlwfrllin rmtMl fer U* UM« <«««»' Chi—mm) m4 C«m4« N M Mr m». Cfct-^r m4 CImt* ft J« Mr M»'. ImiH MM»u«M KM Mr r«r. Cm* élMMwr •« h »»■■■»■• — ■ ----— —---r — «ZW, M» l«i ) M -W • Aa fr prima M«1MII A4r«rttetM r.f m •< imHM modo vodilni ameriški zdravniki tako mislili in govorili, ostane preventivna medicina še nadalje — pankrt, to je zadeva, o kateri se sme razpravljati le v dobrodelnih krogih za pregunjanje dolgega časa , .. Omenjeni dr. Pishbein je tudi kritiziral sistem plačevanja za operacije in oskrbo v bolnišnicah v obrokih. Rekel je ta mož: "Ce trgovec proda avtomobil na obroke, ga lahko vzame nazaj, ako zapadejo plačila, ampak do dan™ še ni nihče odkril, kako naj zdravnik violi odrezan slepič nazaj v človeka ali dete v mater, če mu noče plačevati I" Gornje besede so dokaz, koliko je reprezentativnim ameriškim zdravnikom mar do zdravja tega sli onega siromaka. Krivica bi bila, če bi rekli, da so vsi taki, ali pri veliki večini je zdravništvo zgolj business. Danes jih je sram! Ameriški listi so zadnje dni poročali o "ča-rovnUkem slučaju'' v Woodbridgu. N. J. Tamkaj je madžarska naselbina in neks Madžarka je bila obdolžena po svojih sosedah, da je "Čarovnica". Klepetale so, da ženska zna "copra-ti" in da se lahko izpremeni v psa ali konja. Obrekovana ženska se je zatekls pred sodišče lit sodnik Je za pretil opravljivkam z zaporom, če ne bodo nehale s svojimi bedastimi govori-rami. Sodnik je končno apeliral na madžarskega župnika v naselbini, naj malo bolj poduči svoje faranke, da ne bodo verjele takih absurdnosti; on ima vpliv nad zabitimi ženskami in lahko prepreči take smešne pravde. Župnik Vineent Laftvi «e je odzval in — tako poročajo listi — prijel svoje faranke, ki so se osmešile s čarovniškim gobezd*njem. Rekel jim Je. «la je "coprništvo" prazna vera in nekdo jih je potegnil, da se Jim zdaj lahko «meje. Župnik je rekel ženskam, da je "coprništvo" prazna vera — ni jim pa povedal tega, da je ta prazna vera zapinana v sv. pismu kot čista resnica. V sv. pismu je rečeno, da je Bog rekel svojim otrokom: "Ne pustite tarovnic«* živet' ln kaj »o bile poeledice teh l>esed? Poledice so bile, da je bilo ftkozl dolga stoletja na stotisoče "čarovnic" usmrčenfh; največ je bilo sežganih na grmadi In cerkev je to za-(Sfeje « M inn k»l«*t.t Zanibive bele žice Prireditev Cankarjevr Cleveland, a — V nedeljo 18. Normana Thomasa, bi bil gotovo oktobra aa vrši velik* kulturna pritrditev Cankarjeve ustanove v dvorani Slovenskega delavske-ggdoma na Waterloo Rd., pri kateri sodelujejo tukajlnja pevrta dauttva in posamezaHii. Da aa» daj ao se odzvala pevska društva: mešan zbor Zarja (toc,), moški zbor Slovan iz EmlUa,. mešan zbor Jadran, poznani pevci-soli-Mf L. Belle, F. Plut, M. Ivanush Zarja, nadalje ga. A. Simčič a svojim prijazno donečim aopra* non.. Na pw*ramu bo tudi eno* dejanka, živa slika in deklama-cija. Pričetek cb 8. uri popoldne, zvečer ae nadaljuje s plesom, za katerega s vira orkester Bled. Prireditev ae vrši za pomoč v kampanjski sklad Cankarjeve u-stanove, ker smo nabavili knjige, pisma, pisemske papirje, znamke» plačilne knjižice, certifikate in druge potrebne tiskovine in sedaj potrebujemo še "Charter", Kateri stane 26 dolarjev v drŽavi Ohlo. Da bo Jasno vsem, da imamo pri Cankarjevi ustanovi dva sklada in sicer: sklad ustanove in naročnine, ki je nedotakljiv, dokler se ne prične z izdajo revije "Cankarjev glasnik"; torej tisti denar, ki ga poilete za naročnino ali za ustanovno članarino, ne moramo rabiti za red h e upravne stroške. To se je storilo za varnost naročnikov in ustanoviteljev, da v slučaju, da ae ne dobi potrebno število uatanovnl-kov oziroma naročnikov, da se lahko vplačani denar povrne da-jatelju. Kampanjski sklad je pa oni denar, katerega date kot proste prispevke v ta namen in ae ga lahko rabi za redne stroške do čaaa izdaje revije. Cankarjeva uatanova lepo napreduje, navzlic lažem, katerih ae poslužuje napram nji slovenska reakcija v Clevelandu, toda zdi ae nam, da dela močnejšo hrbtenico naprednemu življu. Zato le še tako naprej! Pridite pa v nedeljo na prireditev v Slov. del. dom, kjer se bomo malo pozabavali in spoznali med aeboj in tako poživili našo akcijo ter pomagali čimprej uresničiti našo potrebno idejo. Direktorlj SDD je nam dal proeto dvorano za ta dan in se cela prireditev vrši pod pokroviteljstvom istega, zakar se jim že vnaprej zahva~ ljujemo. Zato vam kličemo po Cankarjevem izreku: Le vkup, le vkup, uboga gmajna, skupna močna boš ostala I L, Kaferle, preds. C. U. ikih- votttrah ter gla*ovato izvoljen. V tem slučaju bi biii ga tovi, da bi on uvedel svoj socialni program, kateri i m» v nebi ekonomsko pravičnost, in s tem pripomogel, da bi imfcla vse delovno ljudstvo udobno» žMjen.je Mnogokrat ste ž« čult da sta demokratska in reptrbllkar.ska stnauls» kapitalistični' in da kan-didatje, postavljeni na volilno li-sto od teh strank, ne bodo nikdar in drugI oJ samostojnega* tÉiaaa- delaH »delavske interese, am- Mola Ičnth SSSLli J ■ General Emtfio Španiji. poveljnik pak samo za interese kapital i atov. Kar se tiče stranke Lem-Uevcev, To w n s e n d o v c e v ir Coughlinovcev, tako močno smrdi po fašizmu, da bi si vsak Volite nalomil svoj vrat, ki bi glasoval za Lemkeja in druge kandidate te strarlke. Delavci in kmetje, ako hočete, da se uveife pravičnejši si* _____ stem kakor ga imamo sedaj, delegatom sedež, ker ne zasto-sujte za Thomasa in druge socia- paj0 dežele, katero jim je ropar-»stične kandidate, ker le s tem Mussolini ukradel. Francija boste napravili sebi dobro.—U. J. je atajg na stališču, da Abeainci --nimajo več dežele in torej niso O tem in onem 1 upravičeni do sedeža. Siično An- Mllwaukee, Wia. — Kampanja Rusija je odgovorila, da za prihodnje volitve je tudi pri je Italija Abesincem deželo u-nas v polnem teku, toda ne za iz- kradla in Rusija kot resnična de severni volitev Roosevelta, Landona ali Thomasa. Kdo bo prihodnji predsednik, nas ne zanima, niti nas ne zanima, kdo nas bo zastopal v državni zbornici. Volilce mesta Milwaukee zanima le vprašanje, ali bodo policijski konji še nadalje paradirali po mestnih ulicah. Vsaj tako so sklenili "nestrankarski" mestni očetje in otvorili vročo kampanjo, da prepričajo volilce, kako potrebni so oplicij-ski konji, čeprav je novi policijski Šef izjavil, da so konji nerabni z<\ vzdrževanje reda in jih vsled tega ne potrebuje. Radoveden sem, ali bodo štirinežni kan-didatje šli osebno pred volilce agitirat za izvolitev, aH bodo to delo opravili njih mestni očetje. lfvska vlada tatovom ne priznava lastninske pravice nad ukradenim blagom. Pred Ligo je nadalje prišla tudi zadeva Španije, v kateri bije delavstvo boj na življenje in smrt proti fašizmu, katerega podpirajo Nemčija, Italija in Portugalska. Dolžnost sleherne demokratične dežele je, da pomaga španskim delavcem do zmage. Francija, ki ima socialdemokra-tično vlado, ni Ae prišla do sape »n se še ne ve, kaj bo storila v tem slučaju. Rusija z delavsko smo se razšli. Jaz sem obiskal Johna Terčelja, gl. porotnika SNPJ« Ker sem pa videl, da je zaposlen z jednotinimi zadevami, sem se poslovil in odpotoval po veliki in prijazni naselbini. le nad 30 let poznam to prijazno naselbino, pa vseh 30 let nisem videl nadih rojakov in rojakinj tako razžaljenih kakor zadnjih par dni. V vsaki hiši se pritoževali in jezili nad landskim Tonetom Grdinom. Nedavno so si namreč bratje in sestre postavili lep društveni dom. Na otvoritev so povabili tudi cle-velandskega Toneta, kateri je bil svoj čas glavar KSKJ, mialeč, da bo pohvalil njih trud in delo. Namesto tega pa je udrihal po SNPJ in po vsem naprednem delavstvu. Tone je pozabil, da tamoAnji katoličani spadajo tudi k SNPJ, Naš "finer" se je zopet spom- di v Španiji tudi z orožjem, če nil, da so volitve pred durmi in da je zopet čas, d& lopne po delavskih kandidatih in se tako približa radodarnosti demokratskih politikov. V svojem trobilu Obzoru je izrazil bojazen, da bo Norman Thomas lahko pripomogel do poraza Roosevelta in izvolitve Landona. Piše, da >e sicer bo trebn. Radovedfen sem, kaj bodo prijatelji demokracije napisali v tem slučaju, da osmešijo rusko diktaturo. Joe Vidmar, 234. Volilna kampanja Milwaukee. — Ne morem si kaj, da bi v našem delavskem listu Prosveti ne spregovoril nekaj besed o sedanjem političnem položaju, v katerem varajo in zavajajo delovno ljudstvo za nj'ih kandidate, to je za svoje sovražnike in izkoriščevalce. In kar kor izgleda, bo maaa delavcev in farmarjev to tudi storila, kajti Rooseveltova "newdealska" politika se ni ukoreninlla v možgane samo nerazsodnih ljudi, marveč tudi takim, ki se štejejo za napredne in ki že precej dobro poznajo rocializcm. Ti ljudje odgovarjajo na tvojo agitacijo, ko agitiraš med njimi, naj oddajo svoje glasove socialističnim kandidatom, takole: Jaz bi glasoval za Normana Thomasa. tedh on še nima prilike biti Izvoljen. Najbolje je, da Je en-krat glasujemo za Roosevelta, ker drugače bo Itvoljen Landon ln imeli bi na krmilu drugega Hoover j a. Take govorice se slišijo med delovnim ljudstvom v tej kam-panjl. Vprašam pa vse one. ki pravijo, da Norman Thomas nima še prilike biti izvoljen, kako to, da ne? On Ima prav toliko prilike kakor vsi drugI kandl-datje, kajti stroja, ki bi delal glasove, še niso Iznašli. Se vedno opravljajo to delo posamezniki, rd katerih Je torej odvisno, kdo Je izvoljen. Thomssa je po-Ntavllo na glatovnico delavstvo, industrijski delavci in farmarji pa so v jrretetnl večini, «nHo rečem. da imajo 00 odstotkov gla* sov. Torej ako hI delovno ljud» stvo. ki je v toliki tečini. glasovalo zanj, ima boljšo priliko hit! Izvoljen kakor drugi kandidat. Ce se bi del« v no ljud«tvo ztirf. milo is 1000-Vtnegn «panja in skupno nastot llo pri novembr- Zidančkovo poročilo Pittsburgh, Pa. — V zadnjem . . _. u- dpplsu s« m poročal o al av nos t i vedno nevtralen toda to pot »o pevgkeKa društva Prešeren in o z veseljem pnobčeval članke za druifih km zborjh ki ^ izvolitev demokratov. ^ ^ magflli p^^ Z5.ietnico Pre-Torej to je "nestrankarstvo' šerna Tudi občinstva »e je toii-lističa Obzor: pred volitvami a- ko udeležilo, da je bila velika gitira za kandidate kapitalistič- 'dvorana nabito polna. Ker pa ne-ne stranke in zasmehuje delav- flreča nikdar ne počiva> tako Hta ske, češ, da nimajo prilike biti profo koncu ¡meia nekaj neprili-izvoljeni, po volitvah pa postane ke tudJ zbor Prešeren in Sloven-— "nestrankarski". To je, kar dom. Slišal sem namreč, da sem vedno jaz trdil in sedaj je fant sam priznal. Kar se ameriškega delavstva tiče, je vseeno kdo je izvoljen, Roonevelt ali Landon. Vse važne postave, sprejete pod Roosevelto-vo administracijo, je razveljavilo vrhovno sodišče, toda Rooaa-velt, katerega se smatra za delavskega prijatelja, ne stori nobenega koraka, da bi se vrhovnemu sodišču vzela moč razveljavljanja v kongresu sprejetih postav. Roosevclt dobro ve, da za je prišla policija in odnesla pol soda piva, čeprav so imeli vso postavno opojno pijačo. To »e zna, da jih je moral naznaniti kak zlobnež, ker so točili pijačo na dveh krajih. To naj bo svarilo vsaki naselbini. Kjer nameravajo točiti o-pojno pijačo, naj si za male cente preskrbe poleg rednega še posebno dovoljenje, da izognejo sitnosti in škodi. Iz Pittsburgha sem jo odrinil Kakor sem rekel, poznam to naselbino že nad 30 let, pa nisem slišal še nobene pritožbe drug proti drugemu bedisi od strani katoličanov ali svobodnomiple-cev. Sploh nisem slutil, da so v tej naselbini katoličani, ker je malo hiš, da ne bi v nje ne zahajala Prosveta, ali pa Prosveta, Pro.etarec in Enakopravnost. Prav v tej naselbini ima Prosveta največ naročnikov. Povem vam, da tako složnih bratov in sestsr ne najdem* po celi Penni; ne najdem rojakov nikjer, da bi tako složno delali kakor v Stra* bunu. Ko pa je zadnjič prišel tja Tone Grdina, pa je napravil toliko sovraštva, da so se meni pritoževali v sleherni hiši. Pritoževali se niso socialisti ali komunisti, marveč katoličani, ki so se jezili nad nesramnim govorom in obnašanjem Toneta Grdinc. Povedali so mi, naj Grdina le v Clevelandu pase nezavedne ovči-ce, ne pa v Strabanu. Podpisani sem že večkrat pisal, da mi svobcdnomisleci nimamo nobenega opravka z vero. To-rej zakaj nas izzivate in delate sovraštvo kakor ga dela fašist Tone?! Jaz že čez 30 let hodim v njih naselbino, pa mi niso bila tla še nikdar prevroča kakor so bila fašistu Tonetu. Zakaj se ni po končanem govoru nekoliko po-mudil v spodnjih prostorih ka-Kor to delajo naši svobodnomi- HH ■■ proti Strabanu, kjer sem takoj hrbtom vrhovnega sodišt^a lahko naletel na veselo družbo. Dne 4. igra slepe miši z delavci v korist ]oktobra so namreč pri Adolfu bankirjem. (Tomšiču krstili novorojenčka, ,katerega ime sem pozabil, nisem Liga narodov je na zadnji seji pa pozabil vesele družbe in go-imela pred sabo vprašanje, ali stoljubnosti, ktere sem bil dele-lselni govorniki? Ce je mislih da naj dovoli ubogim abesinslum žen ob tej priliki. Proti večeru 'e katolilaiie zadovoljil, naj bi se bil lepo poslovil od njih ter jim voščil srečo in napredek. Jaz, kot nevemiU, se vselej lepo poslovim od katoličanom ali pa socialistov in komuhistov in v nobeni naselbini ne puščam zlih posledic. Zmerjajb nas le taki norci kakor je Tone Grdina, pravi katoličani lit svobodnomisleci ce pa lepo ratumemo med seboj in skupno de.'amo. Oprode reakcijc kakor so Coughlin, Grdina, Slaje in Jagar naj drže roke proč od SNPJ i« njenega glaaiJa! \«fUm Zldanšek, zastopnik ^Zibel^življenja" On ni pospeiil, izboljšal nič ni hii slanec kreativnega princlM ■ lo, kakor da se j2 zbudilo nekje vnil w protest proti vsemu, kar je napravKïS propadlega neuspešneža: naravi J* diktaturo je na drugi strani od- čitajo napredne delavske liste, ločno nastopila proti vladam, ki j pohajajo skupno na veselice, pod-pomagajo španskim fašistom. Iz- pirajo posojilno društvo in kon-javila je, ako takoj ne preneha1 zumno trgovino in delajo skup-zunanja pomoč španskim faši-jno za dobrobit in ugled nasel-stom, bo pomagala delavski vla- bine. ---------ti V^onu. kar je ,u„ra W neuspeineža: naravni svoji miseln» zaostalosti in tlačenesti nosil posebnem mestu geslo: Za Svobodo in a °o! V Zork. in Pavletu, ki «ta bila pravi njegova otroka kot dorina, je tudi m, «1 plamen, ki je uničil MitV tu"'Z njegove zahteve po pravici in svobodi ' L ni bil v resnici nič manj vreden, kot tak kak ^ bi nikdar d^ nič dobrega", zlato aristokratskega v aro v! ca Rudeta je bilo v resnici tisto, ki je naPm iz nje nerazrešljivo uganko mešanih vredni Pač ni lahka naloga ustvarjati v enem mem pravcu dva strogo ločena elementa - Goa and Bad. (Dobro in slabo.) Rudo je skui biti po svojih možnostih, razumevanjih pi pričanju in nazorih pravičen in dosleden v m sojanju. Vegasta zibel, ki je tičala v ni« vem spominu kakor ostra pSicar, simbol kriv družabne neuravnovešenosti itd. se je tod razširila do strašnih dimenzij. V nje se ujčkal ves zmedsni^ po mentalni megli tavaj či in hropeči svet: aristokracija, meščansti uboga gmajna ... on sam ni videl noben« gotovega cilja, same kroge ... Bil je umetr in si je pogosto govoril o svojih nalogah t tak; vedel je, da nosi v sebi luč, da je košč vsega, celo Boga, katerega si je razlagal v p< mu filozofskega posameznika, ki noče zapa veri in naziranju povprečnosti. Sodil in n glabljal je vse s stališča svojevrstnega Mesi ki je bil postavljen v vso zmedo stvari, da"«i zna svoje poslanstvo, ga udejstvuje in ta pomaga spraviti človeško zmedo v ravnoves. V teku dolgotrajne fizične nesposobnosti, ga je zdravniška veda spravljala nazaj v m malno telesno stanje, je preučeval razne m drijane, ki so vsi puščali sled na njegovih u kočutnih možganih. Premišljal je o levih desnih in skušal jev biti docela nevtralen v o čutjih do različnih 'idej in naziranj. Nagih pa se je izrecno na levo, saj je bil vend "faček", "sloboda in pravica" mu je bila tii čas docela odrečena in pečat, ki mu ga je p tisnila neuravnovešena družba, je žgal I« prestanka. Kljub vsemu — ideja Lenina o zasegi ve kih posestev in produkciji za porabo ua spravila v zadrego ... "O, I don't know,' je i kel in po nadaljnem razmišljanju zaključil, je zaenkrat najbolje, če ostane vse pri stare» Toda posedoval je lepo Slavi no — tri tii akrov napram par onim, ki jih je po*edoi povprečen seljak v okolici. Grizlo ga je bogatem Studenitzu mu. podarjeno boguM Nalik Tolstojev Levin je ukrepal z vsemo| čim filozofiranjem, kako bi iz vsega gosp darskega kaosa družbe izbral najprimerne način pravične razpodelbe svojega prekome nega imetja. (Dalje prihodniii.l Demonstrative frsrrw«*th «manet ( lerm«H«l-Ferrandu. Kako narašča prebivalatvo zeml, Statistični urad Lige narodov objavlja k zanimiv pregled o porastku prebivalstva zemlji. Ta pregled primerja najnovejše podi ke tudi s številkami iz prejšnjih stoletij in d setletij ter je toliko dragocenejši. Iz statistike je razvidno, da je 19. stoletje tem pogledu za mnogo prekosilo vsa prejšn, stoletja. V 15., 16., 17. in 18. stoletju, torej 400 letih, se je število prebivalcev na Angl škem n. pr.-komaj podvojilo, toda samo vi stoletju se je skoraj potrojilo: od 16 mili) nov se je dvignilo na 42 milijonov. I'«* razvoj kaže Evropa sploh. ^ Se bolj očiten pa je ta razvoj v azijskih a želah. Prebivalstvo Japonske se od srednji* veka do sredine prejšnjega stoletja skoraj i dvignilo, potem pa se je v kakšnih 80 letih IJ trojilo. Odkod ta pojav, ni mogoče dokonci povedati. Težko je verjeti, da bi ga povzroči samo izboljšanje higienskih prilik po svetu, pa imajo seveda velik vpliv na nazadov»W otroške umrljivosti. ?ač pa je mogoče z K«u vostjo reči, da je ta nagla, porast števila m I jenov vplivala zelo odločilfto na viharni no politični razvoj zadnjega poldrugega «■ letja. Pred dvajsetimi leti tovarno kavčuka v Seja državljanske zveze .lohiurtown. Pa. — V nedeljo dne 17. oktobra se vrli shod federacije a meri* ki h državljanov, na kateri bodo govorili razni go-vornfkl od CIO komiteja. Shod se bo vršil v SDD v Lorain Boro, pHčpMl točno ob 8. uri zvečer. Prosimo vse člane in članic« ter nale s< milljenike, da se od-I zovejo v velikem številu, i Za odbor. Frank Pav ov ich. (Iz Prosvete z dne IS. oktobra 1.'16 , DomU* renti. - V Milwaukeej" Frančiška Pintar, članica SNPJ. stan. ki je imel več volilni shodov med ^ ci na zapadu za socialistično ftranko, «i r dal.na vzhod. ^ fMnmkr r^ti. — V Bay«mnu " * nemiri. . r.«riik* ¿tetama vojna. - Italijan. io J- po strasnih žrtvah dosegli «W rUfT|Ul| lin poroča, da na Sedmogra^m ni - skih vojakov in rumunski kraj na pomoC. Francoski in angM< Franciji. ——^ - (D.ljt i« p™ ' htevala ! Redovna duhovščina Jp niške procese tudi na Sle* Danes je drugače, V M*«! še marsikaj drugega v WW»J' prazna vera! OKTOBRA. PEOSVITA Vesti BU (Izvirna JsfsalaviJ«.) INŽ VRTACNIK ZA- narja je Slovenija kaj slabo odi m----------rezala. Od 578 milijonov pojdt 323 milijonov za gradnjo cestcj Beograd-Novi Sad-Subotica-ma-džarska meja in dalje od Beogral da do Ni$ke Banje. To da je baj*l del mednarodne ceste Londonl Carigrad in je nujno potrebna] Več ko polovica vsega denarji] pojde torej za to cesto! Za Dali macijo, kjer je poleg Slovenije] največ tujcev, je določenih za vs< ceste (gradnja, izboljšanje, razširjenje, prelaganje klancev itd.)| 77 in pol milijonov. Za cesto, kj naj podaljša cestno zvezo Beo grada s Črno goro, je določenih] 80 milijonov. Za mednarodne važno cesto Ljubljana-Jesenice .ie določenih 135 milijonov, za cesto Maribor-avstrijska meja pal 5 milijonov, skupaj torej 140 mi l lijonov za Slovenijo. Vse drugn gre na jug. Poeeetnik ustreljen. — V G1 o-bokem pri Brežicah je bil iz za sede ustreljen kmet Alojz 2ida-rič, star komaj 29 let. Dne 23. sept. zjutraj okrog 4. ure je odšel s koso na polje kosit. Nedaleč od doma ga je nekdo s kroglo iz revolverja podrl na tla in po begnil. Strel je zadel Zidariča HTRITPLJ»*? Nje*ova žen» okreval* Pnročaii «mo zadnjič na krat-JTt v Ivanjici pri Užicah ¡j nenadne smrti umrl slo-/inženir, ravnatelj tamoš- rudnika Vojmil Vrtačnik. ii so ga v njegovem stanova-postelji mrtvega, ob njem ..ležala njegova žena Silva ¡¿m*nove družine v Ljublja-Qba sta se poročila pred do-■ mesecem, stara sta okrog \ nezavestni Vrtačnikovi ¿eni ¡It poklicana zdravnica, ki je lila nesrečnico k življenju, dla se je le toliko, da je o-lt pokvarjene klobase, ki da , jjh užila. Domnevala je, da jV nesreče krive klobase. Kas-ije so Vrtačndkovo ženo prepe-v beograjsko bolnišnico, • seji zdravje obrača na bolje [ji verjetno, da bo kmalu okre- _ pokojnikova mati v Ljub-ji je ob prejemu novice izrazi-i domnevo, da sta bila sin in h? zločinsko zastrupljena. Iz vih pisem je razbrala, kako. v prsi in mu prebil glavno žilo. S e razmere vladajo tamkaj in mora baje njen sin stalno i s sabo revolver. Kraj sam •zdrav, to se pravi, voda je . Iz potoka nihče ne pije ; ker so v njem strupene sno% hko je — domnevajo po-:ovi sorodniki — da je kdo postregel njima z vodo iz nega potoka. klobase niso zakrivile te neje dognano tudi po izpove-Silve Vrtačnikove. Natanko iipovedala, kaj sta zadnja dva pred usodno nočjo uživala, le klobas pravi, da sta res do-iz Ljubljane pošiljko klobas, svežih, nekaj prekajenih. je Silva Vrtačnikova pisala »jim starSem, da so sveže klo-priile pokvarjene, prekaje-i da bodo gotovo dobre. Sil-Vrtačnikova je bila pred poro-boiničarka v Ljubljani in to-dobro ve, kakšno meso je in kako smrtno nevarno sživanje i>okvarjenega svin-a mesa. Z dobrimi klobasami l**tregla tudi dvema znance-" Ivanjici in ta dva sta potna zdrava, nobenih krčev dobila po klobasah. Pač pa j* sluga zvečer prinesel vo-ki sta jo pila. Drugi dan jima bilo slabo in žena je omedlela, r sta legla spat, drug dan našli Vrtačnika mrtvega v ji v mlaki krvi, ki jo je iz-H ženo pa nezavestno. 0-íni zdravnik je ugotovil, da so • Vrtačniku zgorela jetra in da mu je v male možga-TdHa kri in da se je v loba-nahajal nenavaden plin. Iz-I Je v smrtnem boju za dve krvi. Sodna komisija je P«, da se drob pokojnega »rtacnika |>ošlje na zagreb-«liniko, kjer naj ugotove, n strup je vzel mlademu ,l*Uu življenje. bo |M>tem le uspelo za-0 ugotoviti, ali sta postala zakonca žrtev nesrečnega «1i žrtev zločina. Mavljena Slovenija. — «¡■j navedemo nekaj številk, ■¡»J«', kako se deli denar iz ■ -M/mm pokraji- M ' ' 1 '» lavnih del je dokKiro 578 milijonov r^V gradnio, razširjenje . J "j*' cest. Ceste so pri Mo slabe in pogo- * **[< tujci, ki pridejo ¿«Milom čez mejo na naše J »vto in se vrne-i »o slabe, razvaje- ¡■""inMbilistnm iz tujine. m*; ' • ceste, prešla-Hi voziti po njih mr ■ <« j« zlft'ti zadnja leu le-h m reste med glav-tudi več gorskih "'»ko dvignejo ugled ' ministrstvo torej - milijonov dinarjev !< mialil, it i>odo u11' znatni zneski r.a J "ko-prometno po-7«vi, to je na Slove-" 'opi mejo največ ,n fcjer je tudlj 'tožena. Iz tuj-"h razlogov bi bilo | '""ii zgraditi celo i trdijo pristojni' 1 '*la l»ri delitvi de-1 k Uk Ihr "k \ I Nr K, ., s težavo se je ranjeni privlekel do bližnje svoje rodne hiše, kjer je omahnil svoji materi v naročje. Četrt ure kasneje je umrl, izkrvavel. Bil je še pri zavesti, kc je prišel do matere, a rekel je samo, da ga je "nekdo". Sodeč po tem, da je bil ustreljen iz za sede in nepričakovano, torej tudi brez neposrednega povoda. Kdc bi bil zločinec, ni še ugotovljeni). Ker so našli na kraju zločina 5-litersko pločevinasto kanto z žganjem. domnevajo, da je zločin izvršil nekdo, ki je tihotapil žganje. V jutrnem mraku je zagledal, da nekdo prihaja in da se mu sveti na rami. 2idarič je imel koso na rami, neznanec pa je morda menil, da je orožnik s puško in je ustrelil in zadel človeka, ki je bil v vsej okolici spoštovan. Zločin se je dogodil blizu Globokega, svoje posestvo pa je imel Zidarič v Bojsnem. Zapustil je ženo in majhnega otroka. Paaje razstave. — Ljudje, ki imajo dovolj denarja in časa, si privoščijo vse sorte zabave. Pri takih ljudeh živijo psi bolje ko služkinje. Pes jim je več ko vse drugo, pse imajo namestu otrok in tudi počenjajo z njimi kakor z otroki. Kopljejo jih in češejo in se pri tem poslužujejo dišečih kopeli s kemikalijami, napravijo jim pravo posteljo in jedo za mizo z gospodom in gospo s servi-jeto okrog vratu. In kadar pes zboli, je vsa hiša narobe in psa pride pregledat zdravnik, pošlje-jo ga na kliniko, za deževno vreme imajo poseben ukrojen dežni plašč zanj itd. V Ljubljani je tudi že precej takih zoprnih ljudi in tako smo deležni tudi vsako leto pasjih razstav. Strokovnjaki se posedejo v špalir, dame pa vo-dijo mimo njih svoje pse na o-gled. Seveda mora imeti dama na sebi obleko, ki ustreza barvi njenega psa. Jasno. No pa se je zgodilo, da je tudi iz tujine prišel neki gospod z dvema posteljama, češ ena bo zame, druga za psa. Toda pes se juhe ni maral pritakniti. Gospod grof so potem naročili natakarju, da pri-veže psu servijeto okrog vratu, sicer da njegov pes ne mara jesti. In hotelsko osobje je gospoda grofa poslušalo. Pripisati nimamo k temu r.ič. Tramvajska nesreča. — Pred gostilno pri Figovcu sredi Ljubljane se križata tramvajski progi. ena vodi na postajo, druga proti St. Vidu. Na tem križišču e prišlo v nedeljo 27. sept. do jrecej hude nesreče, ki le k sre-ii ni zahtevala smrtnih žrtev. V .'oz cestne železnice, ki je pri laja! od kolodvora, je zapeljal irug voz, ki je prihajal nasproti. Avtomatična kretnica je namreč xipevedala in tako je vaz zapeljal ; zadnji del tramvajskega voza, / katerem so se vozili potniki s redsednik vlade, dr. Stojadino-Ač. Dejal je med drugim, da se ie v državi vršilo tudi več štraj-\ov. Govoril je: "Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se ržavne oblasti vedle na-iproti delavcem korektno. Pobija ni aretirala stavkujočih de-avcev, kakor se je dogajalo pod )rejsnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, il prav za prav bivši socialni emokrat, znani publicist dr. Dragotin Ix>nčar. Kasneje sta se ie dve skupini, ki sta hoteli ime-i posebno zvezo z dr. Mačkom, priključili "Slovenski zemlji", ki e začela potem pred dvema me-«ecema izhajati kot tednik. Liat duje prodajanje bondov v Ame- gov, na katera so med krizo enostavno pozabile. V to jih sili Johnsonov zakon, ki p rs po ve- za tre organizirano delavatvo, liberalizem in aocializem z ječami in moritvami. Kakor je socializem potreben za preprečen je fašizma, ki ima svoj izvor v vojni,' tako je tudi potreben za preptfčenje fašiz- riki tistih držav, ki so defalti-rale na svojih privatnih ali javnih obveznostih, Tako so v teku pogajanja med Wall streetom in rasnimi defaltacljsklmi državami Južne Amerike In Kemčljo. Slednja ma, ki ga porodi ekonomski po- je pokazala zanimanje za "vzpo-lom, katerega nosi v sebi današ-> stavitev kredita" v Ameriki po- nji razpadajoči kapitalizem. tem, ko se je vrnil iz Nemčije Do svoje emancipacije lahko' predsednik Morganove Manu-pridemo le s soclallzlranjem pro- facturers Trust banke Harvey dukcije In distribucije In s plani- Gfcbson. Po povrnitvi Je rekel, rano proizvodnjo za človeške po- "da on smatra, da Nemčija Ja-trebe. Nad nami bo zagospodo- ko Inteligentno rešuje svoje zevala dlktatortčna, totalltarljska deve." Takoj nato je Hitlerjev Število prejemal* cev relifa padlo Hopkins odgovoril na napada nasprotnikov država aH pa bomo mi zagospodovali nad državo fn iz nje napravili človeško kooperativno družbo. finančni diktator Sohaoht stopil v pogajanje z vvallstreetakl-mi bankirji za reatabliranje nemškega kredita. Obljubil je *—mmmmm | z p I a č I te v treh defalti ranih kolporterje | bondnih izdaj dolar za dolar. Nemčija nima navade plačevati svojih dolgov ali pa aa držati pogodb, mora tukaj tičati zajec za grmom. Z drugo besedo: Nemčija upa dobiti novih poeojil v Ameriki. 3. Vojna. Nobenega dvoma ni, da igra izredno važno vlogo v tekoči "prosperitetl" prija-hajoča vojna. To j« poaabita resnica z ozlrom na velike aktivnosti v jeklarski in drugih vojnih industrijah — avtnl, kemični, kavčukarski, aluminijski, zrakoplovni In municijskl. Vse te industrije so zadnje čase močno zvišale produkcijo In tudi naznanile gradnjo novih tovarn, Tako ae tudi ameriški k a pi ta I Isti pripravljajo na svoj veliki dan, ko bodo na vidiku nike, sotrudnlke In oz. agitatorje, ki so imeli pred j i„ ker naeijska občinskimi volitvami, ki se vršijo to jesen, mnogo dela. Oblast sumi, da so ljudje okrog "Slovenske zemlje" imeli zvezo s štrajki v Sloveniji, posebno z akcijo v Kranju. Tem aretacijam Je sledila zdaj prepoved "Slovenske zemlje" in sicer na osnovi zakona o zaščiti države, po katerem se lahko list prepove takoj. (Tiskovni zakon Je namreč toliko svobodnejši, da določa ustavitev lista le v primerih, če je bil list trikrat v enem mesecu zaplenjen.) Tednik 'Slovenska zemlja* |e torej prenehal izhajati. Slovenski prijatelji dr. Mačka so o-stali brez lista. Mednarodna ženaka zveza bo imHa v kratkem svoj kongres v Dubrovniku oh našem Jadranu. Na kongres pride tudi ameriška ministrica Perkinsova. Waahington, D. C. — (FP) — Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne adminiatacije, je dejal, da je bilo 025,000 oseb črtanih s relifne listo v zadnjih še-atih mesecih, čeprav je vlada u-posllla okrog 200,000 farmarjev v po suši prizadetih državah pri relifnih projektih. Večina teh je dobila zaslužek v privatnih industrijah,.,,Hopkins je napovedal nadaljnji padec števila prejemnikov; relifa, ker Je dežela na poti gospodarskega okrevanja. Hv. Na 1. marra tega leta je 3,-085,000 oaeb prejemalo podporo od WPAt ob koncu septembra pa 9,400,000, SlV dvajset odstotkov manj, je rekel Hopkins, ko se je vrnil v Washington po Inšpekcijski turi. Hopkins j« ožigosal blatenje relifnih delavcev v časopisju, ki Jih skuša pokazati kot lenuhe. "Obsoditi u« morem dovolj onih, ki obrekujejo relifne delavce in prejemnike vladne |>od|»ore," Je dejal Hopkins. Nevarnost stavke v San Franciscu Situacija razburja Rooaeveltovo administracijo Waahington, I). C. — (FP) — Možnost Izbruha novega industrijskega konflikta v Sau Franciscu na predvečer predsedniških volitev (Mivzroča velike skrbi Rooaevaltovl administraciji. Pogodite, ki so bile skienj«ne med pristaniščiiirfcj delavci in drugimi unijami po generalni stavki f. IU34, bodo kmalu poteki« in de-lodajaH so š* zapratill, da jih ne ImmIo obnovili, če ne IhmIo unije pristale na nekatere koncesi- i . . . ß,i*>. Delodajalci pradvaem zahle-Ae večji prof ti č*pravj bodo ^ ^ ^ ^ ^^ ^ obliti z rekami človeške krvi in grozotami, kakršnih še ni videl svet. Pol ni Ako Mak> novega tipe. ki ga gradij» v Rorl»«iler>«. AngMJs. Zakonodaja proti šilUni bolezni Wa«hington, — Na iniciativo zveznega delavskega d«*partnw» ta bo prihodnjemu kongresu predložen zakonski osnutek aa pro lekcijo delavcev proti slllčnl bo-l#znf, kateri «e po«*bno podvrže, ni delavci v predorih, kamnoa**ki In v rinkovnih rudnikih. Za to o-«upaeijako liolezan ae ni nihčr dosti zmenil, dokler nI prišla lani na dan tragodlja v predorskih delavcev. Sllčne raS mere vladajo tudi v clnkovnih rudnikih v vzhodnem Ksnseau Dasi ta bolezen '»grafa delavce v Vi državah, jo odškodninski zakon jiokriva le v II državah IMavakl depsrtvnent navnarsva o tem sklicati a|d čaaa proučava |kjIož«J, toda njegova komisija ne Ihi |aalvsela nobenega koraka v tem osiru, ker apada poravnava spornih vprašanj v področje fedttralnegs delav akega departmenta i ■ J 1 co v novembru. Koliko bo mogoč* priti v ok«*»i temu problemu z svetno zakonodajo, je v|»r*áarije, vprašanja u «t a v nosi i in vrhovrta-ga sodlA'a, ki rasveljavl skoraj vsako deiavako xakon«*lajo. Wiley je bil čtait'delavskega razsodišča, ki jo bil ustanovljen kmalu potem, ko j« kongres sprejel zakou gospodarske obnove, katerega je vrhovno sodišče razveljavilo. On je bi) tudi načelnik arbitražnega odbora, ki je poravnal stavko delavcev v ladjedelnici New York Shipbuilding Corp. v Camdsnu, N. J. Delavci niso bili zadovoljni s poravnavo, ki jim Je odvzela pravico direktnega kolektivnega pogajanja z delodajalci. Po umiku v pokoj Wiley stalno naglaša potrelio velike bojne mornarice In pridružil se Je Hearst u, ki v svojem časopisju o|Kizarja na nevarnost vojne med Združenimi državami in Japonsko. Kdward F. McGrady, pomožni tajnik federalnega delavskega departments, Je odpotoval v San Francisco s namenom, da prepreči preteči konflikt. Voditelji unij prlstanlščnlh in drugih delavcev ao izjavili, (U stavka ne bo, če je ne bodo izzvali deloda-4Julcl, Delavci' so pripravljeni delati pod starimi pogoji, dokler ne bo nova imgodba podpisana, toda odrekli se ne ImmIo pridobitvam, ki so jih Izvojovall z velikimi žrtvami. Aforiaml Čeprav nekateri trde, da človek no bo mogel nikdar vsega razumeti, bi vendar mora) razumeti vsaj to, sakaj ne bo mogel ali zakaj ne bo smel vsega razumeti. a "Tata, ali prideš k nam na moj rojstni dan?" "Seveda, moja ljubljenka." "Zelo lejro od tebe, teta. Po-tom kar imtrkaj z nogo na vrata " "Zakaj pa, moj ljubi otrok 7 Saj imate vendar zvonec!" "Teta, saj vendar upravičeno upam, da Imjš imel« roki preobloženi z zavoji!" 8LOVKNHKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja svoje publlltfflje la le posebno list Prosvets aa korietl, ter potrebno agitacijo svojih društev is članstva la za propagando svojih Idej. Nikakor pa ne za propagando dragih podpornih orgaaisarlj. Vsaka organizacija Ima običajno eveje glasilo. Torej sgttslorMil In nassanlla drugih organizacij ia n|lh društev naj ae ne pošiljajo lista Preeveta. Klemeni Wnállo*. poveljnik mm% JeUkr rdeče armade. KRIŠTOF D1MAC Spésal JACK LONDON. — Is sagleMm Predel FRANCK MAGAJNA Tekme se je kanilo udeležiti tako število mož. da je bila skoro vsa stodeset milj dolga pot splošno taborišče. Preprežne posUje so se vrstila druga za drugo. Pl. Schroeder, ki se je udeleževal tekma le radi športa, je imel enajst polnih vpreg, za vsakih deset milj drugo. Veliki Olaf jih je imel sedem in Dimač prav toliko. Arizona Bili jih je imel osem. Poleg njih je bilo še nad štirideset drugih udeležencev. Zakaj tudi gori na zlatem severu se ne pripeti vsak dan, da bi tekmovsl za milijon dolarjev. Pokupili so vse pse, ksr jih je bilo v deželi. Dragoletniki so imeli polne roke posla in zato so se pasje cene podvojile in početverile. Zemljišče številka tri je ležalo deset milj od ustja potoka Mono. Ostalih sto milj pa je bilo treba predirjati po zamrzlem hrbtu Yuko-na. Na samem zemljišču številka tri je bilo petdeset šotorov in nad tristo psov. Stari mejniki, katere je bil pred šestdesetimi dnevi postavil in zaznamoval Cyrus Johnson, so bili še vedno na svojih mestih in vsak posamezen udeleženec je večkrst zaporedoma moral obhoditi in si natančno zapomniti mejo zemljišča, kajti pred tekmo s psi je vaeh čakala peša tekma preko raznih ovir. Vsak udeleženec je moral postaviti svoje lastne mejnike. To se pravi: moral je postaviti najprej dva središčna mejnika, potem pa še Štiri vogelne. Med tem opravilom je moral dvakrat prekoračiti strugo potoka. Sele ko je bilo vae to atorjeno, je smel kreniti s svojo vprego proti Dawsonu. Vrh tega pa je bilo čisto vseeno, kdo je bil prvi na mestu. Zakaj šele v petek natančno o polnoči je potekala dosedanjemu lastniku lastninska pravica do tega dragocenega kosa zemlje in šele od polnoči naprej so smeli udeleženci postavljati svoje mejnike. Tako je odločil zlatorudniški poverjenik v Dawsonu in kapitan Consandine je poslal na lice mesta oddelek policije, ki naj bi gledala, da se ta odlok do pi-čice natančno izpolni. Pa je nekdo sprožil vprašanje, ali je merodajen solnčni ali policijski čas. Consandine je izjavil, da bo merodajen policijski čas, kakor ga bo kazala žepna ura poročnika Pollocka. Pot je najprej vodila po piani strugi potoka Mono. Bil je to pravzaprav komaj dva čevlja širok žleb, ki ga je od desne in leve utesnjeval v dolgih zimskih mesecih zapadli sneg. Vsakdo si je prizadeval odgovoriti na vprašanje, kako se bo dobrih štirideset sani in tristo psov zvrstilo na tako ozki poti. "Joj, joj, joj!M je rekel Dimač. "To bo kaša, da še nikoli take! Iz te zagate bo samo en izhod: bij, pehaj in orji vse, kar ti pride na pot. Ako bi ves potok bil gladek ko steklo, bi komaj desetorica vpreg mogla voziti vštric. Obhaja me slutnja, du bodo tukaj nagosto padale ba-tine, preden se srečno izmažemo na prosto. Ce nama pride kdo na pot, kar nič ne maraj, bom že jaz znal sukati pesti.'' Dimač je vzbočil prsi in se poredno zasmejal. "Ne, ti se ne smeš vmešavati v pretep!" je vznemirjen zaklical njegov tovariš. "Naj se zgodi karkoli hoče, čuvaj svoje pesti. Kako neki boš upravljal pse na sto milj dolgi poti, če ti bodo polomili členke? Bodo pa jih, ako jo boš komu primazal po čeljustih." Dimač je prikimal. "Prav imaš, Cok. Kaj bi se po nepotrebnem podajal v nevarnost." "ln zapomni si," je Cok nadaljeval. "Prvih deset milj bom že jaz rinil, kjer bo sila. Ti se ps tskrat odpočij. kolikor moreš. Do Yukona te bom že pritrcsel, kar brez skrbi bodi. Od tam naprej bo pa vse na tebi in ns psih. Slišiš, ali veš, kakšen je Schroederjev naklep? Prva vprega gs bo čakala šele četrt mitje od tukaj in spoznal jo bo po zeleni svetil j ki. Pa mu bova že dala poprs. Moj znak bo rdeča luč, da boš vedel." Dan je bil jasen in mrzel, toda preko neba se je začela napravljati tenka oblačna kopre-na. Noč je bila topla in temna. Kazalo je, da bo začelo mesti. Toplomer je kazal petnajst stopinj pod ničlo in v Klondiku pravijo, da imajo milo zimo, kadar je petnajst pod ničlo. Nekaj minut prod polnočjo je Dimač pustil svojega tovariša z vprego petsto čevljev niie na potoku in se pridružil tekmovalcem na številki tri. Petinštrideset mož je bilo in vsi ao čakali, da planejo in ai osvoje tisoč tisočakov vredni zaklad, ki ga je Cyrua Johnson vnemar pustil v zmrzlem produ. Vsak izmed njih je imel s seboj šest lesenih klinov, ki naj bi veljali za mejnike, in težko leseno kladivo, da jih bo zabil v tla. Oblečeni so bili v tople bomba-žaste jopiče. Poročnik Pollock je pri svetlobi ognja pogledal na svojo uro. Manjkala je še ena minuta do polnoči. "Pozor!" je zaklical in dvignil v desni roki samokres. Sekundni kazalec se je polagoma pomikal naprej. Petinštirideset parov mokasinov se je krepko uprlo v steptani sneg in petinštirideset parov rok se je obnažilo; petinštirideset klinov je bilo zataknjenih v sneg in petinštirideset desnic je dvignilo lesene bate kvišku. Strel se je razlegel in bati so padli. Pravica, ki jo je Cyrus Johnson Imel do tega kosa zemlje, je potekla. , ; v i . Dimač je zabil svoj prvi klin in je s prvimi desetimi udeleženci ¿dirjal naprej. Na vogalih so goreli ognji in pri vsakem je stal policaj s polo v roki in beležil imena udeležencev. Vsak udeleženec je moral povedati svoje ime in pokazati svoj obraz, tako da ni mogel namestnik postavljati mejnikov, dočim bi pravi tek-movavec že sedel v saneh in podil doli po potoku. Na prvem vogalu je poleg Dimača zabijal svoj klin pl. Schroeder. Bata obeh sta udarila iatočaano. Ko sta še zabijala, so odzadaj že prihajali drugi, in sicer s tako vihravostjo, da so bili drug drugemu na poti. Začelo se je prerivanje in nemilo suvanje. Dimač se je prerinil skozi gnečo, zaklical svoje ime policaju in zdirjal naprej. Videl je, kako je pl. Schroeder butnil v nekoga in padel v sneg. Dimač ni čakal. Nekaj jih je bilo še vedno pred njim. Pri slabi svetlobi plapolajočega ognja se mu je zazdelo, da vidi pred seboj široki hrbet Velikega Olaf a, in pri jugozapadnem vogalu sta z Olafom skupno zabijala kline. Ta uvodna dirka ni bila lahka stvar. Meja zemljišča, vzdolž katere so tekli, je bila skoro miljo dolga in je šla po neravnih tleh, pokritih z mehkim snegom. Tekmovalci, ki so sopi-hali okoli Dimača, so se spotikali, padali ter vstajali z raztrganimi koleni in razpraskanimi rokami. Veliki Olaf je padel tako tesno pred njim, da se mu Dimač ni več mogel ogniti, ampak je telebnil čezenj. Zgornji središčni mejnik je bilo treba zabiti na rob strmega brega. Kdor ga je zabil, se je zaprašil doli, hitel preko zmrzle struge in začel plezati na drugi breg. Dimač se je vprav pognal navkreber, pa ga neka roka prime za gleženj in potegne nazaj. V medli svetlobi oddaljenega ognja ni bilo moči videti, kdo je to storil. Arizona BiH pa, ki se mu je pripetilo nokaj sličnega, je vstal in z vso silo sunil zli-kovca v obraz. Dimač je to videl in slišal, ko je vstajal iz snega, toda preden se je vnovič mogel pognati po strmini navzgor, ga trešči po glavi neka pest in znova vrže na tla. (Dsljc prihodnji«.) hmerik Nsgv: Soproga ilaroti in Maroti sta bila že iz-z u otroških let neločljiva prijatelja. Obema je bilo Pavle ime, oba i govorili^» njiju s|»oštlji-\o ko o njunima davnima pred nikoma. o kastorju in Poluksu. večnima zglednikoma zvestega prijateljstva. _ /.godilo m«* je. da je ltaroti krenil z njune »kupne grbav inante I Hiti Vendar »smo za nekaj <^a*a Poročil m- jv bil namreč z lioga-to Mimi Jansenovo. z eno izmed na (lepših Žena nanega ča»a Mimi m* je zaljubila y Hartrtija. o-tarala ga je. In tudi l>ogatemu pa|mm k u je bil brhki mladi mož na mo*' všeč' čez nekaj tednov nta «u* por»»čila. ka pojenjali vsi takšni in slični opravki, in napočil Je siv in mračen delavnik/. . . Maroti in Msroti sta se spet shMjsla; stara prijateljs sta živela «hI tistih dob neprestano skupaj, če smemo tako reči, pod varnim okriljem gospe Mimi. Haroti je ustanovil s tastovim denarjem tovarno za pluge, Ma-rotija je vzel za družbenika — n v skupnem delu je novo pod etje "Haroti A Maroti" kmalu laakjvelo. Oba prijatelja sta nad-zirsla |h»djetje. izven tovarne «— prištevši Mimi — so pa živeli ko rije g<4občki. I .«-t s m» prihsjsls in odhajala in nič ni zalemnilo jaanega neba njunega prijateljstva. Haroti j« bil dober in v «oren zakonski moš. Maroti (MlkritiMrčen prijatelj, Mimi |hi najplemenitejAa Jena na avetu; 1**1 »etju je |s»vila pr" Pišite po informacije na »«»' S.N.P.J. PRINTERY r.élf'jmé PMii« Ruski otroci se vežbajo v letalstvu na letališču v Kuibtševu. 2657-5Í SO. LAWNDALE AVlM'E Telefon Rockwell 4*>4 CHICAGO, IIJ- Ts« s« dobe as šelje t«4i 9*t®e0' i