TRST, nedelja 14. avgusta 1955 Leto XI. . Št. 192 (3121) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 ^BE37-33fTI0^V^-_“ONT,!:ccHI **• ‘* 1IL DMl- - TELEFON S3-MI IN 14-631 — poštni predal 559 UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 21 Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudcka republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. lnn -------—. ^ O..14.0V ni 10.-10. — iciavii di-od« — vena« ^uunour. ju* vodK umi v>»iic v »nui * u(v»mi mu, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, » osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - PocfcruŽ.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-IL, Tet. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska I). ZOZ - Trst Nadaljevanje ženevske konference o atomski energiji Učinek radioaktivnega izžarevanja Ja razvoj in obstanek živih bitij v več// a// manjši meri je lahko škodljivo vsako izžarevanje, posebno pa so ol>^ut/Jiva *'va bitja v embrionalni fazi - Vpliv izžarevanja na nastanek 9*9atlh sprememb telesnega tkiva - Problemi gradnje in delovanja reaktorjev Sovjetski zvezi že prihodnje leto atomska elektrarna s 100.000 kW Atomski ŽENEVA, 13. _ to zbrani v Ženevi, 4tlon, 1 danes nadaljevali z brniva0 )k°?lisijah- Posebno •»Moških blla razprava o *«6a i.j učinkih radioaktiv-" ***«wv«nia. ^Ul'tinaamDriškefia delegata dr. ti*sljiv„ ruesa ni nobene za-č* učinirVarnostne meie g,e‘ k* količ °V iz*arevanja. Vsa-bolj aj. lna lahko predstavlja ®o»t. 0Paano nevarno Je ta problem Si v ^ .. ka“* mnogi *PretnemLlv‘ labko povzročajo »»ravna e dednih faktorjev: k°imični 'zJarevanja Zemlje, *draVj, Zarki itd. Nekatera ki, »vila delo' na Pr. sistamin, lah- k‘ iziat” Za.ščitij0 pred učin- * Pt*j V'»ri:*a' so bda vze‘ *>ravija . .čitno funkcijo o- Pla^»y. “aii.MUtlja KI V- °*eg injekcije v hrbtni N^Sfjh8 ^abl*<0 v nekaterih ■° »eka* prePrečijo in zdravi-lnieVkpP'e °blike krvavenja a tuje. °r4i prof. razmnoževanje Casarette SUr«h !orja °che..(. ameri3ke univerze v ob.-MrU K^ala štiri leta redno skUn- ‘ rentgenskimi žar-1,8 bj 11,0 čistokrvnih psov, »A raznUf!0tovila vpliv žarkov S trikr ',nn^evanie živih bitij. Vahje^a n'ut tedenskim obse-Cl3a z Se je plodilna funk-•*itl ^'dno zmanjšala, med-»Sjvij0 Z doz0 0.3, ki velja za »ista J° dovoljeno za človeka, U®°tovila nobenih spre- izžarevanja se v N°4'>. kaže pri razvoju Sov, Miš Mij . * I^.vi 1(1/,VUJU i of- Russell (ZDA) je ak v v" Poudaril, da je uči-• 9(4ia uki meri odvisen od Po .t^hcionalnega razvo- . -L ■-•»»•»nega latvu- istega Sevanju v času naj-, Je n.f.^brionalnega razvo-*slih do poroda nedo- jj *iji *e Jer2a človek itCill'b nl°^C v Prv‘h šestih V>S0V sP°4etju, Iz svojih kVrst Prof- Ruseell iz-»n rentfien .PravU za uporabi Se'Uicah m ■ žarkov pri h' °dras|Pjy, Minimalne doze, Blieio So ^ *lovek“ »e škol w«d. ’ s° lahko HfcD*1#*ki spačkov. Po a-Je mogoče sklepati, a najnevarnej- 'D]C 1 Po smrtne za Mehanizem sprememb, ki jih legacija — prihajata do istih povzroča v stanicah izžarevanje, je zelo zapleten in mnogi znanstveniki so ga poskušali določiti. Izžarevanje vpliva na človeka fizikalno in kemično. Zaradi njega se pojavi ionizacija atomov v živi molekuli; nekateri atomi postanejo zaradi tega neodvisni, poruši se kemično ravnotežje in pojavljajo se najrazličnejše motnje, zlasti prenehanje razmnoževanja etanic ali njihova neurejena razdraženost. V zadnjem primeru pride do raka, ko je vse notranje življenje stanice spremenjeno in ko ni več mogoča normalna notranja presnova. Rock Car-ling je predlagal, naj se obenem z razvojem jedrske energije začne izvajati vrsta preventivnih ukrepov, ki naj prihranijo človeštvu vsako nevarnost. Deformacije v reaktorjih Izžarevanja znotraj atomskih reaktorjev lahko povzročijo znatno škodo ne le na snoveh, iz katerih je reaktor zgrajen, temveč tudi na uranu, ki se uporablja kot gorivo. O trm so razpravltali danes v drugi komisiji. Dve poročili — eno je predložila britanska, drugo pa sovjetska de- . r.nest tl! , znanstvenik ,£> Poročii0 Carling Pr®d-,>»ti ,,.lc> 0 splošni škod- h. iihaŽaA?Vanja- Poudaril h n dar Drh Vei*ki rod pose-u?tn°sti, a£t°dljivos-ti in od-‘PltoviK 1 mu ie omogočil n°8itn obrambo proti zunanjim vplivom. Atomska borza Precejšnjo vlogo pri razvoju nuklearne znanosti in njene praktične uporabe igra tudi cena atomskih, surovin m naprav. Nekateri poročevalci na ženevski konferenci so poudarili, da na njihovo visoko ceno v nemajhni men vpliva veliko povpraševanje v vojaške namene. Čeprav je težko dati točen odgovor na vprašanje, koliko stane danes atomski material, ker zanj pravzaprav še ni nobenega tržišča, je vendarle mogoče ugotoviti naslednje orientacijske tečaje; Vran: od 17.000 do 34.000 lir za kg. Vran 235: 25.500 lir za gram. Norveška težka voda: 127,50 lir za gram. Ameriška težka voda: 42,50 lir za gram. Plutonij: 27.200 lir za gram. Nevtroni (proizvajalna cena): 892.500 lir za gram. Srednji eksperimentalni reaktor: 238 milijonov lir. Veliki reaktor: od 2 milijardi ti00 milijonov do 3 milijarde 250 milijonov lir. zaključkov. Prof. De Boer, ki je predsedoval seji, je poudaril to skladnost ugotovitev in dejal, da so izkušnje jedrskih znanstvenikov dale novih po-, bud za proučevanje trdnih teles (ki je bilo doslej dokaj zanemarjeno) in za razvoj anorganske kemije. Obe današnji poročili ugotavljata soglasno, da so izmed vseh uporabljenih snovi kovine najbolj odporne proti izžarevanju. Se znatnejša je škoda, ki nastaja na atomskem gorivu. Med delovanjem reaktorja postaja uran gnetljiv, kakor hitro pa se delovanje reaktorja ustavi, se uran strdi in deformira. Zaradi tega uporabljajo sovjetski znanstveniki zlitino iz urana in molibdena v razmerju 91:9. ker molibden absorbira mnogo nevtronov. Preskušajo tudi zlitino urana in magnezija. Ostali del seje druge komisije je bil posvečen novim tipom reaktorjev - energetskih generatorjev. Prikazani so bili številni problemi in poskusi, vendar se zdijo rešitve še dokaj daleč. Francija je izdelala reaktor, ki uporablja grafit in daje 60 megavatov energije. Zanimanje sta vzbudila tudi dva druga reaktorja, ki sta v gradnji. Prvi. holandski, sloni na načelu suhe emulzije, drugi pa uporablja kot gorivo mešanico urana in bizmuta. Prof. Starr (ZDA) je prikazal delovanje reaktorja na natrij in grafit, ki bo služil kot prototip za druge podobne reaktorje v ZDA. Med tiskovno konferenco po koncu seje komisije za fiziko in reaktorje je prof. Blohincev (ZSSR) izjavil, da bo ze prihodnje leto v ZSSR začela delovati prva atomskg elektrarna z močjo 100.000 kilovatov. Na vprašanje, ali so naprave za to elektrarno že dokončane, je sovjetski delegat odvrnil: «Naravno.» Ko so ga vprašali, kakšna vrsta reaktorja bo u-porabljena, je dejal, da za zdaj ne bi hotel dajati pojasnil. Iz poročil, ki so bila predložena na današnji seji. je razvidno, da sledijo v ZDA. ZSSR in Veliki Britaniji skoraj istemu tehničnemu konceptu pri gradnji reaktorjev s pospešenimi nevtroni. /Vov Geigerjev Števec izdelan v Jugoslaviji V komisiji za kemijo, metalurgijo in tehnologijo je vzbudilo predvčerajšnjim veliko zanimanje predavanje jugoslo- vanskega strokovnjaka Aleksandra Milovanoviča in skupine jugoslovanskih znanstvenikov. Odobravanje, ki je spremljalo branje tega referata, najbolje kaže uspeh jugoslovanskih strokovnjakov, ker prevladuje mnenje, da je njihovo delo važen prispevek k iznajdbi novega tipa Geigerjevega števca za odkrivanje urana. Instrumenti, ki jih sedaj uporabljajo za iskanje urana, nimajo potrebnih lastnosti za hitro delo, ker so nenavadno občutljivi in nepraktični. Po- leg tega postanejo po krajšem času neuporabni. Veliko število znanstvenikov je zato poskušalo iznajti nov tip Geigerjevega števca. Čeprav so o delu na tem področju govorili tudi drugi, je zbudila največje zanimanje skupina jugoslovanskih znanstvenikov, ker se je izkazalo, da je takšen tip Geigerjevega števca bolj trden in praktičen kot vsi drugi. Poleg tega je možno ta aparat uporabljati celo leto, kar menijo, da je najdaljši čas za delo takšnega aparata. Videmska homisHa bo po praznikih nadaljevala VIDEM, 13. — Juioslovan-sko-italijanska mešana komisija za ureditev obmejnega prometa ined Trstom in goriško pokrajino na eni strani ter sosednimi Jugoslo-. vanskimi področji na drugi strani. Je imela danes spet dve seji. Sestala se je od 9,30 do 12,30 in od 13. do 10. ure. Komisija bo nadaljevala z delom po praznikih. Trgovinski sporazum med Italijo in ZSSR MOSKVA, 13. — Agencija TASS poroča, da so v Moskvi podpisali protokol o trgovinski izmenjavi med ZSSR in Italijo za leto 1955. Italija bo prodajala Sovjetski zvezi stroje, tekstil, zlasti umetno svilo, južno sadje, hlapljiva olja in dr. v zamenjavo za petrolej, antracit, parafin, naftalin, bencol in drugo blago. Sporazum je za ZSSR podpisal minister za zunanjo trgovino Borisov, za stalijo pa veleposlanik v Moskvi Mario Di Ste-fano. Raznarodovalno razlaščanje po 80 lir za kvadratni meter To ceno ponuja Ustanova za industrijsko pristanišče tam, Kjer stane 1 Kv. m 2500 do 3000 lir V okviru odloka št. 99, ki ga je v marcu izdal vladni gen. komisar dr. Palamara in s katerim je pooblastil Ustanovo za industrijsko pristanišče, da razlasti med Domjom in obronki šaveirjevega hriba (Monte Castlglione>) okrog milijon kv. m zemljišča za stanovanjsko področje industrijskega pristanišča, je imenovana ustanova pred dnevi objavila razlastitev 168-563 kv. m zemljišča. Razglas o naj novejši razlastitvi je bil objavljen samo v italijanski izdaji Uradnega vestnika št. 14 od 15. julija. 168.563 kv. m razlaščenih zemljišč je ocenila Ustanova za industrijsko prista- Zahod z zadovoljstvom sprejema zmanjšanje sovjetske vojske V Londonu, WaNhingtonu in JParizu sodijo, da bo sovjetski sklep ugoden uvod v bližnje zasedanje komisije OZN zn razorožitev - Znak zn popuščanje mednarodne napetosti v sklada * ženevskim dnliom LONDON, 13. -- O sporočilu, da je vlada ZSSR sklenila zmanjšati svoje oborožene sile za 640.000 mož, je predstavnik Foreign Officea danes prečital naslednjo izjavo; «Vlada njenega veličanstva z zadovoljstvom sprejema sklep sovjetske vlade, ki je posledica izboljšanega ozračja v mednarodnih odnosih po ženevski konferenci. Vendar je težko presoditi pomen tega sklepa, ker sovjetska vlada nikoli ni sporočila številčne moči svojih oboroženih sli. Cenijo jo pa na približno 4,750.000 mož, ki jim je treba prišteti 1,250.000 mož satelit^ skih držav. Po vojni so bile angleške oborožene sile zmanj- šane od petih milijonov na manj kot milijon mož. V Nemčiji so štiri britanske divizije, šest ameriških, štiri francoske ter 22 in pol sovjetskih,. V Washingtonu je predstavnik državnega tajništva izjavil, da njegova vlada doslej še ni prejela nobenega uradnega sporočila o sovjetskem sklepu o zmanjšanju oboroženih sil, predstavnik je dodal, da ta vest *ut 'gne biti spodbudna,, da pi*’je zaenkrat :ic more komentirati. Nato je poudaril, da bodo zelo verjetno »tvar načeli na zasedanju komisije OZN za razorožitev, ki se bo začela 29. avgusta v New Yorku. ?5EKtICU STAVKE ŽELEZNIČARJEV Qa N« a opozarja drž. uslužbence meje odobrenega proračuna t6|1ju B,,c* upajo, da ho ulada njihov« zahtevo po začasnem pouno-*9|l>ivoljila v septembru - Uhrožnina o vračanju preplačanih (>v * Izredno zanimanje noviuarjev za današnje volitve v S. Marinu t^lM, j”1*56** dopisnika) meščanju didaktičnih ravna- Izredno veliko zanimanje ka Napet p v Južni Koreji Singman Ri je sicer »za več dni” podaljšal svoj ultimat, obenem pa je napovedal, da demonstracije ne bodo hitro prenehale drž. - ^imštvo fede- h0 irJ11'*1 nameščencev K „>čiinaal° za tisk poseb-0 svojem stali-hih „ vlad.. iazuma doseže- Pravi?°4itnicah b° po polet' ]siii 11 s n i pon°vno raz- 0 nienihamentarno k°' £« n1e»)e ni1\ predlog:h za *Por?°udarja -,V poročilu da h; u,pom • zadovoljstvo s Novnn s®PtemK 1ZraŽa ŽeI-1a-raDa pve T'bru prišlo «do »a „ o h„i lzP°Polnitve u-]aMen?lagi DrohT P°en°tenju ljučnk a»ne »ov medpar-drža kp Pou(W |ei’- ob za' Vaj0 »j nam««9 Poročilo, da VarLd^sa^ waenci nt zah,e- blt®oiu ipbavUnem*,?e bi odgo' Mir, d lzVaia„; u ln zako-cHeliSter za poenotenja». * Pa je H°rm° upiave' vPrai$ani* 8 v zvezi Pozo,.:, lziavo J:em podal po-Več r,!“* •dstiVn u.zveni kot °- hkuPhe‘.akujejo orf morda pre-htev e8a A °d ponovnega h6jPr .namež°6bravnavanja za-ni t1, razlaBa Gonella dJisijggla spreilt.zakai vlada “fc »ul. kov £«i«h pt-A *A da se dr-fder?ir da spoit • i*1 hdat- teljev vrhovna kontrola računovodstva (acorte dei conti») delala pripombe, ki so bile «hude narave,. «V primeru odklanjanja registracije dekretov o pooblastilih, bo podobne zadeve mogoče urediti samo z rednimi zakoni,, poudarja Gonella. Ta stavek pač ni mogoče tolmačiti drugače, kot da minister že sedaj, ko sindikati tako zelo poudarjajo svoje zadovoljstvo nad sporazumom, opozarja, da bo o zahtevah, ki gredo preko proračuna, moral razpravljati parlament. Končno Gonella našteva sledeče zahteve, ki jih bodo v septembru pretresali; dodatek za službeno mesto, nadurno delo, odpravnina, draginjska doklada za upokojence, družinska doklada za ženo, osebje Seprala, posebne doklade za železničarje in poštarje in še nekatere druge posebne zahteve, «za katere se je vlada obvezala, da bo našla zakonsko rešitev. V slogu včerajšnje Andreot-tijeve okrožnice, naj komisije za pritožbe davkoplačevalcev pospešijo svoje delo, je danes njegova glavna finančna direkcija za takse in direktne davke poslala podobno okrožnico z navodili glede vračanja preplačanih davkov. Najno-vejša okrožnica pomeni nekak umik v realnejše meje poslovanja komisij, kot pa se je zdelo na osnovi okrožnice ministra samega. SEUL, 13. — Napetost na Južni Koreji, ki je v zadnjih dneh nekoliko popustila, je danes nenadoma spet narasla. V petih mestih, kjer so člani mednarodne nevtralne komisije, so se spet začele demonstracije. «Zveza patriotskih mladinskih organizacij, je izdala proglas, v katerem zatrjuje, da je južnokorejska mladina pripravljena s silo izgnati poljske in češkoslovaške člane komisije, «tudi če bi morala teči kri,. Proglas tudi otsro napada ameriške čete, ker nočejo pomagati pri ((izganjanju,, temveč ščitijo sedeže komisije. Več desettisočev demonstrantov je obkolilo sedeže nevtralne komisije v pristaniščih Inčon, Pusan, Kunsan, Taegu in Kangnung, z raznimi vozili pa privažajo v mesta še tisoče oseb. Ameriški oddelki so podvzeli - varost-ne ukrepe za primer neredov. V mesta je prispelo nekaj desetin tankov in oklopih avtomobilov. Sedeži komisije so bili obdani z bodečo žico, za njo pa stražijo ameriški vojaki s strojnicami. V vsako izmed petih mest so poslali kot ojačenje najmanj po eno četo pehote. Kasneje so demonstranti organizirali pravi juriš na sedeža nevtralne komisije v Kunsanu in na otoku Vilmi pri lnčonu. Ameriške čete so jih zadržale s solzilnim plinom. Žrtev ni bilo. V Kunsanu je dvesto demonstrantov napadlo tudi neko poslopje ameriškega letalstva. Medtem je Singman Rt, ki so ga včeraj ZDA pozvale, naj poskrbi, da ne bo incidentov, ((podaljšal, rok ultimata za odhod poljskih in češkoslova ZAGREB, 13. — Pri fizikal- ( ških. članov nevtralne kom žejo novinarji za današnje volitve v San Marinu, kamor je ze danes prišlo čez 30 italijanskih in inozemskih časnikarjev. Neka izjava tamkajšnjega vodstva Krščanske demokracije o nepravilnosti volilnih seznamov, kaze, da največja italijanska stranka že sedaj išče razloge za morebitni ponovni poraz. Poslanec Rumor, Fanfanijev namestnik v tajništvu KD. pa polemizira z Nennijevimi izjavami dopisnku »Pravde, o sodelovanju s katoliškimi množicami ter očita voditelju PSI, da so levičarji doslej te množice ignorirali ter da ponen; demokristjanski uspeh, če so jih zdaj prisiljeni upoštevati. Rumor pripominja, da odprtje na levo ne bo uspelo, doki .-r bo Nenniju kvaril račune Togliatti. A p nem inštitutu «Rudjcr Boško-vič v Zagrebu je bil ustanovljen poseben odbor znanstvenikov, ki bo proučeval možnosti uporabo radioaktivnih izotopov v biologiji in medicini Odbor bo organiziral več laboratorijev v medicinskih in drugih znanstvenih ustanovah. V odboru so zastopani tudi predstavniki medicinske ih veterinarske fakultete ter inštituta za medicinska raziskovanja. sije. Prvi rok je potekel včeraj opolnoči. V posebni izjavi pravi Singman Ri, da je ultimat podaljšal za «več dni», ker hoče »pustiti članom komisije dovolj časa, da lahko zapuste Korejo mirno in prostovoljno,. Pač pa pravi Singman Ri, da bodo demonstracije prenehale šele, ko bodo člani nevtralne komisije odšli. Poveljstvo ameriške 8. ar- made sporoča, da je bilo med zadnjimi manifestacijami ranjenih 44 ameriških vojakov. Korejska policija pa sporoča, da so včerajšnje demonstracije zahtevale eno smrtno žrtev in 346 ranjenih med demonstranti. ---------- Ovojno morilo ameriške delegacije ŽENEVA, 13. — Danes sta se ponovno sestali ameriška in kitajska delegacija na konferenci veleposlanikov. Po današnji seji, šesti po vrsti, ki je trajala slabi dve uri, ni bilo izdano nobeno poročilo. Znano je le, da sta veleposlanika Johnson in Vangping-nan nadaljevala z razpravljanjem o prvi točki dnevnega reda in da diskusija ni bila izčrpana. Prihodnji sestanek bo v torek zjutraj, V ameriških krogih zatrjujejo, da so netočne vesti, objavljene v Wa.shingtonu in Novem Delhiju, da so ZDA pristale na predlog, da se lahko kitajski študentje v ZDA, ki bi se želeli vrniti v domovino, obrnejo na indijske konzulate. Dokler ne bodo osvobojeni ameriški civilisti na Kitasjkem, pravijo v ameriških krogih, ne more biti nobgnega sporazuma o usodi kitajskih študentov. Lelalska nesreča Inez itlev v IM Kopra Kot poročajo iz Kopra, je v bližini mesta včeraj padlo v morje šolsko letalo jugoslovanskega civilnega letalstva. Letalo, ki je bilo na poti iz Ljubljane na Reko, je zaradi megle zašlo. Ko je pilot, šef motorne letalske šole z Reke Aleksandar Stoja-dinovič, zaradi pomanjkanja goliva poskušal izvesti prisilni pristanek, se je letalo s krilom zaletelo v žico daljnovoda visoke napetosti in kmalu nato strmoglavilo v morje Pilot in njegov spremljevalec, predsednik reškega aerokluba Ivo Rebula sta se rešila nepoškodovana. Tudi v ameriških pooblaščenih krogih zatrjujejo, da je sklep, ki ga je včeraj sporočila sovjetska vlada, »spodbuden,. poudarjajo pa, da je nemogoče ugotoviti, ali bo v resnici izveden do polovice decembra, kot napoveduje sovjetska vlada in da sploh ni nobenega sredstva, da bi ugotovili, kako ga bo sovjetska vlada izvedla. V mnogih krogih pravijo, da lahko Moskva objavi kakršno koli zmanjšanje, kajti nihče ne more tega kontrolirati. Vendar sprejemajo' v ameriških pooblaščenih krogih moskovski salep z zadovoljstvom in vidijo v njem prvi korak na poti k razorožitvi. Nadalje pravijo, da je sovjetski sklep v skladu z »ženevskim duhom, in da naj po namenih sovjetske vlade služi kot dokaz, da je ZSSR pripravljena podkrepiti svoje besede s konkretnimi dejanji. Vendar pa dodajajo, da zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil za 640,000 mož ne spreminja položaja, v katerem je ZSSR največja vojaška velesila na svetu, kar se tiče števila mož pod orožjem. Čeprav številčna moč sovjetskih oboroženih sil ni bila nikoli objavljena, sodijo v VVashing-tonu, da znaša trenutno 3 milijone in pol mož. V svojih predlogih za razorožitev je ZSSR prevzela francosko-britanski načrt, ki predvideva, da bi ZDA, ZSSR in LR Kitajska zmanjšale svoje oborožene sile na poldrugi milijon mož. V VVashingtonu se sicer varujejo pretiranega optimizma, izražajo pa zadovoljstvo spričo tendenc, ki jih kaže sovjetska vlada. Napetost se dejansko zmanjšuje, in ni mogoče zanikati, da sovjetski sklep ne bi bil spodbuden in da ne obeta dobro za prihodnje mednarodne razgovore o razorožitvi. V ameriških vojaških krogih pa pravijo, da sovjetski sklep v ničemer ne bo spremenil ameriške vojaške politike, ki teži k okrepitvi oboroženih sil ZDA. V obrambnem ministrstvu omenjajo nedavne izjave obrambnega ministra Charlesa VVilsona, ki je zatrdil, da ne ženevska konferenca ne prijateljski nameni, ki jih kaže ZSSR, ne morejo vplivati na izgradnjo ameriškega obrambnega sistema. V francoskih pooblaščenih krogih izražajo zadovoljstvo spričo sklepa sovjetske vlade. Ta vest, pravijo v Parizu, je toliko bolj dobrodošla, ker je ZSSR doslej edina evropska država, ki po vojni ni znatno zmanjšala svojih oboroženih sil. Sedanja moč sovjetske vojske znaša po francoski presoji 175 divizij. Obenem je, omenjajo v Parizu, sovjetski korak dober u-vod v tedne živahne politične delavnosti, ki se obetajo. Včeraj je bilo sporočeno, da je Adenauer dokončno sprejel vabilo, naj obišče Moskvo. Kanclerjev odgovor je izročil včeraj nemčki veleposlanik v Parizu von Maltzan sovjetskemu veleposlaniku Vinogra-dovu. Takoj po Adenauerjevem obisku v Moskvi in pred obiskom francoskih državnikov v ZSSR predvideva diplomatski koledar 20. septembra v New Yorku začetek desetega zasedanja glavne skupščine OZN. To bo obenem ugodna priložnost za Pinaya, Mac Millana in Edena, da se sestanejo in določijo osnovne črte svoje politike za konferenco štirih zunanjih ministrov, ki se bo začela dober mesec kasneje v Ženevi. Obenem so se v zvezi z ženevsko konferenco zunanjih ministrov v VVashingtonu že začeli stiki med angleškim in francoskim veleposlanikom ter namestnikom ameriškega državnega tajnika Livingstonom Merchantom. Vzporedno poteka delo vojaških izvedencev, ki obravnavajo Edenov načrt o ustanovitvi demilitariziranega področja v Evropi in pripravljajo osnutek revizije zahodnih strateških načrtov, ki naj upošteva novo atomsko realnost. Po povratku Faura in Pi-naya iz Moskve je predviden za 25. oktober sestanek zunanjih ministrov Zahodnoevropske zveze, ki mu utegne 26. oktobra slediti izreden sestanek atlantskega sveta. Vendar govorice o tej možnosti še niso potrjene. Ta sestanek bi nadaljeval prakso, uvedeno julija pred začetkom ženevske konference štirih velikih, da zahodne velesile obvestijo svoje srednje in majhne zaveznike o svojih namenih. 27. oktobra se bo v Ženevi začela konferenca zunanjih ministrov ZDA, ZSSR, Anglije in Francije. nišče skupno na 13.550.000 lir. To pomeni, da je povprečna cena 80.38 lir (osemdeset lir in 38 stotink) za kv. m. Lastniki parcel pa niso še dobili nobenega pismenega obvestila o razlastitvi niti o ceni. Vladni generalni komisar je pred dnevi na tiskovni konferenci na zadevno vprašanje odgovoril, da bodo pri razlaščevanju zemlje za industrijsko pristanišče upoštevali koristi kmetov in plačali primerno ceno, da ne bodo preveč oškodovani. Kakšna je ta primerna cena pa vidimo iz sledečih podatkov: Občina 'kupuje zemljišča v bližini industrijske cone po 2500 in 3000 lir za kv. m. Zavod za ljudske hiše je pred dnevi nakupil zemljišča pri Sv. Ani po 2500 lir in plačal še posebej pridelke; trte na primer po 300 lir. V nekaterih primerih so z novo razlastitvijo vzeli lastnikom vso zemljo, tako da jim ostane le še hiša in nekaj kv. m prostora okoli nje. Tu so lepe trte in oljke, sadno drevje in plodne njive. Upoštevati pa je treba, da gre v največ prinurih tudi za zemljišča, ki bi jih lastniki lahko prodali za gradnjo in bi dobili lepe vsote. Povprečna cena bi za razlaščena zemljišča znašala petnajstkrat toliko kot ponuja Ustanova za industrijsko pristanišče. V tem primeru gre torej za razliko nad 180 milijonov lir, za katero bi bili prizadeti kmetje prikrajšani. Ali je to upoštevanje koristi razlaščenih posestnikov? Upamo, da bo vladni generalni komisar ravnal v duhu svojih izjav na tiskovni konferenci. Ponudba takih smešno nizkih cen presega vse meje. Ali imajo še druge namene? Da spada razlašče-vanje slovenske zemlje v okvir raznarodovanja, smo že večkrat poudarili in razvoj dogodkov to trditev vedno bolj potrjuje. Našemu kmetu vzamejo zemljo, ponujajo pa mu zanjo tako ceno, da si z izkupičkom ne bo nikakor vec opomogel in bo prisiljen zapustiti svoj rojstni kraj. Proti takemu početju smo vedno energično protestirali in ne bomo utihnili, dokler ne bodo s tem prenehali. Pri tem se sklicujemo na pravico slehernega bitja do obstoja, na naše narodne pravice, ki so nam zajamčene z določbami londonske spomenice o soglasju. Obenem ponavljamo, da v tem primeru, ko je govora o razlastitvi zemljišč za »rezidencialno področ-je». ne gre za razvoj industrijskega pristanišča, ampak za zgraditev raznarodovalnega naselja. Tujci naj bi torej prišli, domačini pa bi morali izginiti s svoje domačije — kot berači! (Na drugi strani našega dnevnika objavljamo vsa imena lastnikov, številke parcel, površino in ponu-deno ceno. Podatke smo prepisali v uradu glavnega tajništva tržaške občine v Ul. dei Rettcri št. 1-I„ soba 210). Vlada CSR za bratske odnose z Jugoslavijo PRAGA, 13. — Češkoslovaška telegrafska agencija je objavila poročilo o včerajšnji seji češkoslovaške vlade, na kateri je predsednik vlade Siroky poročal o ženevski konfet enci. Poročilo pravi, da češkoslovaška vlada z zadovoljstvom pozdravlja rezultate ženevske konference in da je pripravljena prispevati k reševanju vseh vprašanj, ki so še nerešena med CSR in drugimi državami. Kot prvo nalogo na področju mednarodnih odnosov si češkoslovaška vlada zastavlja razvoj prija- Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka našega dnevnika šele v sredo 17. t. m. teljstva in medsebojnega sodelovanja z Jugoslavijo. »Vlada in vse naše ljudstvo pravi poročilo — sta prepričani, da morajo prejšnji bratski odnosi med obema državama ki so bili na žalost prekinjeni v zadnjih letih, biti popolnoma obnovljeni in se še nadalje razviti*. BEOGRAD, 13. — Češkoslovaška sindikalna delegacija pod vodstvom Františka Ka-cha, sekretarja centralnega sveta sindikatov CSR, bo v septembru obiskala Jugoslavijo. V desetih dneh si bo delegacija ogledala več industrijskih podjetij in se seznanila z organizacijo in delovanjem delavskih svetov. NESOGLASU V FRANCOSKI VLADI GLEDE REŠITVE MAROŠKEGA VPRAŠANJA Francija ponuja reforme a vztraja pri novem sultanu Grandvalovemu načrtu o odstopu sultana in ustanovitvi regentskega sveta nasprotujejo golisti in zunanji minister Pinay - Faure včeraj poročal predsedniku republike Cotyju PARIZ, 13. — Francoski ministrski predsednik Edgar Faure in zunanji minister An-toine Pinay sta bila danes gosta na kosilu pri predsedniku republike Cotyju v gradu Vizille (departman Isere). Razgovori so se nadaljevali popoldne. Po kosilu je Faure izjavil, da sta s Pinayem poročala predsedniku republike o sklepih ožje vlade in medministrskega odbora za maroška in tuniškega vprašanja. Dejal je, da bi prezgodnje informacije utegnile škodovati uspehu viadne politike in da bodo tudi nekatere točke programa za rešitev maroškega vprašanja določene šele v skladu z razvejem dogodkov. Generalni rezident Grandval bo jutri odpotoval v Maroko s točnimi vladnimi navodili. V Pariz se bo vrnil 18. avgusta in takrat, je dejal Faure, se bo začel drugi del vladnega načrta. Vlada je odločena delovati kar najhitreje in upa, da bo najkasneje v mesecu dni sedanja kritična faza prebro-dena. Dokončne sklepe o maroškem vprašanju pa bo vlada sprejela najkasneje do 12. septembra. Faure je zanikal, da bi obstajala v vladi nesoglasja glede maroškega vprašanja. Po informacijah, ki jih je bilo mogoče dobiti z včerajšnje seje medministrskega koordinacijskega odbora za afriška vprašanja, pa tudi po vesteh iz raznih drugih virov si je mogoče ustvariti naslednjo sliko o mnenjih v vladi in medministrskem odboru: Čeprav so se glede reform, ki bi jih bilo treba uveljaviti v Maroku, docela sporazumeli, pa se niso mogli sporazumeti glede ureditve dinastičnega vprašanja. Tega niso mogli doseči zaradi odpora zunanjega ministra Pinaya, obrambnega ministra Koeniga in ministra za bivše borce Tribouilleta. Predloge generalnega rezidenta v Maroku Grandvala, ki se tičejo maroškega vprašanja, so docela podprli Faure, notranji minister Bourges-Maunoury ter francoski generalni guverner v Alžiru Soustelle. Glede reform, ki bi jih bilo treba izvesti v Maroku, so so sporazumeli o socialnih reformah, ki bi obsegale zvišanje plač delavcev in uslužbencev, brezplačni javni pouk in varnost ter o političnih reformah, ki predvidevajo u-vedbo progrerivne upravne avtonomije in predstavniški režim, kar naj bi omogočilo Marokancem, da bi sčasom rami vladali v svoji deželi. Prav tako so se sporazumeli, da se je treba izva;anja reform čiirf k Bernard Zobin, S.M.M. 548. na tav. Miha Berdon, ■manje 63. It. 3886; kv. m 3750; cena 1.000 Marija Žafran, roj. •garc. Ricmanje 94. Jel št. 3886; kv. m 3750: la 180.000 lir. L.p.k. Marija (ran; l.z.k. Josipina vd. St. 3907; kv. m 1270; cena 120.000 lir. Josip Zuljan, Ricmanje 119. St. 3903; kv. m 1270; cena 120.000 lir. Andrej Furlan, Sp. Magdalena 573. St. 3908 in 3909; k v. m 1190 in 1300; cena 240.000 lir. L.p. k. Frančiška Švara, Ricmanje 11; l.z.k. Antonio Vivoda. St. 3920; kv. m 2630; cena 260.000 lir. Josip Cardelič, Ricmanje 117. St. 3921, 3922. 3923 in 3924; kv. m 1350. 1570, 1380 in 1710; cena 600.000 lir. Zofija Zuljan, Ricmanje 136. St. 3911; kv. m 1390: cena 130.000 lir. Josip, Avguština. Marija. Alojzija in Santa Kuret, Ricmanje 137. St. 3912; kv. m 1390; cena 130.000 lir. L.p.k. Jakob Zuljan; l.z.k. Josip Zuljan, Ricmanje 130. St. 3964; kv. m 1120; cena 110.000 lir. Andrej Pregare. St. 3910: kv. m 1410; cena '40 000 lir. Jotip Berdon, Log 32. St. 3913; kv. m 1330; cena 130.000 lir. Marija Pregare. Log 58. St. 3930; kv. m 1590; cena 150.000 lir. L.p.k. Albin Pregare; l.z.k. Josip Vozenič. St' 3899 in 3900; kv. in 1950 in 1810; cena 370.000 lir. Ivan Zuljan, Ricmanje 99. St. 3914 in 3915; kv. m 1280 in 1210; cena 240.000 lir. Josipina Hrvatič, por. Jež, Do-mio 33. St. 3898; kv. m 1930; cena 190.000 lir. Mario Pregare. Ricmanje 3. Skupno je torej razlaščenih 168.563 kv. m zemljišča, na katerem so večinoma lepe njive in vinogradi. Za 168.563 kv. m pa ponujajo skupno 13 milijonov 550.000 lir. kar pomeni povprečno 80 lir in nekaj stotink za kvadratni meter. Iz gornjega seznama je tudi razvidno, da v nekaterih primerih ni še urejena vknjižba v zemljiški knjigi, zato se lastnik, ki je vpisan v davčnem katastru, razlikuje od lastnika, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Ponovno poudarjamo, da sc cene, ki jih ponujajo kmetom, naravnost smešne in kmetje jih nikakor ne morejo sprejeti niti se pogajati na taki podlagi. Posebej poudarjamo, da u-radno obvestilo, ki je bilo objavljeno v italijanščini v (Bollettino Ufficiale. parte 11» od 15. julija, ni bilo uh* javljeno v slovenskem prevodu Uradnega lis-ta. ki vsebuje 10 strani teksta, medtem ko vsebuje italijanski 77 strani. za gradnjo novih šolskih posle >pij Zal pa ni v programu zidanje novega šolskega poslopja za slo- venske višje srednje kole, ki ga Slovenci nujno potrebujemo Vprašanje šolskih prostorov v tržaški občini se postopoma rešuje. Vojne posledice in povojno priseljevanje oseb iz raznih Italijanskih pokrajin in istrskih beguncev v Trst sta povzročili veliko pomanjkanje šolskih prostoj-ov. Do sedaj je zgrajenih ze nekaj novih šolskih poslopij, sedaj pa je v načrtu in v delu obširen pro- gram gradnje novih šolskih poslopij in modernižacjja ne- katerih starth, ki so bila zasedena po anglo-ameriških četah. Poleg solskih stavb, ki jih gradijo in popravljajo in ki jih bodo v kratkem začeli zidati v okviru 2 milijard lir izrednega vladnega nakazila tržaški občini za nujna javna dela. pripravlja tehnični urad tržaške občine sedaj načrte za nove šole. V ta namen je bilo tržaški občini odobreno, da najame posojilo 305 milijonov lir za zidanje novih šol. Obresti posojila bo plačevala država. S tem novim zneskom bodo sezidali štiri šolska poslopja. in sicer: stavbo za italijansko nižjo srednjo šolo pri Sv. Ivanu, ki bo imelo 15 učilnic: poslopje za italijansko osnovno šolo v središču mesta, ki bo imelo 24 vicilnic, novo solo pri Sv. Ani s 15 učilnicami in solo v Grljanu. Hkrati pa je ze določenih 66 milijonov lir za opremo 61 novih PRED STAVKO 6.000 DELAVCEV GRADBENE STROKE GRADBENI DELAVCI ODLOČENI IZVOJEVATI SVOJE PRAVICE Do stavke bo prišlo, če delodajalci ne bodo hoteli ugoditi njihovim zahtevam po dokladi za menzo in poviških ob raznih praznikih Med tržaškim prebivalstvom, posebno pa med delavstvom, je vzbudila veliko zanimanje in obenem razburjenje vest o skorajšnji napovedi stavke 6.000 delavcev, zaposlenih pri raznih gradbenih podjetjih na tržaškem področju. Ce bo res prišlo do stavke, kar da slutiti trmoglavo stališče Zveze industrijcev proti zahtevam delavcev, bo to ena izmed največjih protestnih akcij tržaškega delavstva, ki mora v obrambo svojih interesov seči po tem zadnjem, še edino uspešnem orožju. , Kot smo že pisali, se je spor med delavci in delodajalci pričel zaradi neurejenega izplačevanja doklad za menzo. Gradbeni delavci prejemajo pri nas le po 20 lir doklade, kar pač ne more zadostovati niti za pošten kos kruha; tudi s sto lirami, ki jih zahtevajo delavci za vsak mervzni obrok, ne bo dosti bolje ,vendar bi morali delodajalci upoštevati vsaj te njihove najosnovnejše zahteve. Toda v večini so celo podjetja, kjer delavci ne prejemajo niti tistih borih 20 lir dokla- de za menzo. Delodajalci namreč zahtevajo, da morajo biti delavci zaposleni v podjetju vsaj pet mesecev, kar je v gradbeništvu glede na sezonsko delo zelo težavna stvar, ter da je v podjetju zaposle- nih vsaj 50 delovnih moči. Jasno je, da predstavlja tako stališče gradbenih podjetij, diskriminacijo proti nekaterim delavcem, ki so prikrajšani še za tisto skromno doklado, ki jo prejemajo njihovi tovariši v nekaterih drugih podjetjih. Druga zadeva, ki je vzrok spora in zaradi katere bodo primorani delavci stavkati, pa je ureditev izplačila raznih praznikov, za katere prejemajo druge kategorije delavcev redno mezdo. Čeprav lastniki gradbenih podjetij izplačujejo za praznike svojim uslužbencem 21.70 odst. mezde, vendar delajo to na tak način, ki ne koristi delavcem. Te doklade na praznike, bodisi državne ali med-tedenske. izplačujejo kadar se kateremu lastniku gradbenega podjetja zdi umestno; nekateri delajo to vsakih 14 dni, drugi pa vsaki mesec. Ker je položaj gradbenega delavca zelo težaven zaradi same narave dela. ter se zgodi, da ostane nekaj mesecev sploh brez zaslužka, so gradbeni delavci po sindikatih zahtevali, da delodajalci polože v banko hranilne knjižice, v katere naj bi nalagali delavcem odgovarjajočo vsoto za doklade, ki jim pripadajo za posamezne praznike. Na ta način bi gradbeni delavci v mrtvi sezoni imeli zajamčeno vsaj 3887: kv. m 1690; cena 00 Ur. L.p.k. Petei Hrva-Domjo 33; l.z.k. Gašper 3888; kv. m 2400; cena 00 lir. Natalia Kuret (Co-). Ricmanje 84. 3889, 3890, 3891 3892, 3894, 3895. 3896. 3897. m 2180, 680, 490. 690, 610. 1080 1310. 1520, cena 950 lir L.p.k. Miha Kuret, ja vd. Kuret, Miha Ku-Ivan Žafran, Andrej Zu-In Marija Pregare. An-Kuret in Urša Kuret. A-Icrdon, Antonija Kuret in ,in Kuret: l.z.k. Josip Zu-in Marija Pregare, roj. 3901; kv. m 1670; cena K) lir. Marija Canziani. 3906; kv. m 1340; cena (0 lir. Gregorij Pregare. anje 50. 3905; kv. m 1200; cena jo lir. L.p.k. Antonio e Sp Magdalena 5.3. 1 Peter Kuret, Ricmanje J*- POSLEDICE iSTANOVANJSKE KRIZE> Mladeniča bosta v zapora lahko zopet mirno spala majhno vsoto denarja, toda delodajalci niso tega mnenja, ker jim redno vlaganje denarja nikakor ne gre v račun. Gradbeni delavci »o enotno pristopili k protestni akciji in bodo vztrajali v borbi dokler ne bodo uresničene njihove zahteve. Pri tem sta jih podprli obe sindikalni organizaciji. Delavska zveza in Delavska zbornica; podprlo pa jih bo tudi v?e tržaško delovno prebivalstvo, saj je pravica na njihovi strani in ta mora zmagati. učilnic. Grljanska šola bi morala biti zgrajena iz sredstev omenjenih 2 milijard lir. toda v tem načrtu je bila za grljan-sko solo določena samo vsota za gradbeni material. Delo naj bi izvedli delavci SRLAD. Sedaj pa vidimo, da bo tuiji ta sol* čimprej sezidana, ker je vključena v nov program. Dtel rmčrtov za te nove šole je' tfhnični urad ze pred časom pripravil. Samo denarja ni bilo, da bi bili uresničeni. Hkrati pa so že določili zemljišča za zidanje novih šol. Poudarili je treba, da so bila do sedaj že licitirana dela za drugi del šolskega poslopja na Greti s 24 učilnicami, notranja dela prvih 12 učilnic na Greti, za 12 učilnic novega šolskega poslopja pri Sv. Jakobu. 12 učilnic licea »Dante« in 6 obnovljenih učilnic v šolskem poslopju v Ulici Paolo Veronese, ki je bilo zasedeno po ameriških četah. Tudi načrti za novo šolsko poslopje pri Sv. Soboti, kjer so nameravali zvišati sedanje staro poslopje, in ki bo imelo 14 učilnic. bodo gotovi prve dni septembra. Dela pa bodo dana na dražbo pred koncem leta. Na žalost pa moramo ponovno ugotoviti, da v ta obširni program ni vključena gradnja šolskega poslopja za slovenske višje srednje šole v središču mesta, ki jo Slovenci že toliko let zahtevajo. Ta šola je nujna, ker je nemogoče zahtevati, da bodo razredi slovenskih višjih srednjih šol še dolgo nameščini v nehigienskih in neprimernih prostorih v U-lici Lazzaretto Vecchio. Novi zakonodajni ukrepi Za meso in mast povišan davek IGE Za ponovno obratovanje podjetja Kozmann Na zborovanju, ki so ga imeli odpuščeni delavci podjetja Kozmann v petek zvečer na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta, so predvsem razpravljali o nadaljnjih\ merah, ki jih bodo podvzeli, da se dokončno reši njihov kritični položaj. Ker ravnateljstvo doslej ni dalo prizadetim niti sindikalnim organizacijam, ki so se zanimale za položaj v podjetju, nobenega odgovora, so delavci sklenili nadaljevati s protestno akcijo. Ponovno bodo obiskali župana in druge predstavnike oblasti ter zahtevali, da jim pomagajo pri razčiščenju položaja. ki je postal nevzdržen. Po osmih mesecih, odkar so se zaprla vrata podjetja Kozmann, bi bil res čas, da pridejo delavci na čisto, ali pa naj se začne ponovno z obratovanjem podjetja, če se jim že ne more preskrbeti druge primerne zaposlitve! Ko sta prvič prišla iz zapora, nista mogla najti stanovanja, pa sla brez dovoljenja vdrla v «prijateljevo* stanovanje V zaporu imaš zajamčeno hrano in streho nad glavo! Takih in podobnih misli sta bila tudi mladeniča, ki sta zaradi nekaterih zakonskih prekrškov presedela nekaj časa v Koroneu, pa sta se, po končani kazni, nenadoma znašla pred vrati zapora, ne da bi vedela kot in kam. 19-letni Federico Pace in njegov prijatelj Edoardo Zorati sta dolgo tuhtala, kje bi našla zasilno bivališče. Poskusila sta na domu Zoratija, toda mlada potepuha je oče kmalu vrgel čez prag. V hudi stiski sta se spomnila na prijateljstvo, ki sta ga skovala v zaporu z Giovannijem Andreot-tinijerti iz Ul. Pozzacchera 5, kateri bo moral zaradi tatvine sedeti polnih sedem mesecev in tako sta se odpravila na njegov dom. Stanovanje Andreottinija je na podstrešju; mladeniča sta ga našla v sredo zjutraj zaprtega, toda m jima bilo težko zlomiti ključavnico in stopiti vanj. Tako sta v »prijateljevem* stanovanju preživela en dan in eno noč. Drugo jutro sta odšla v mesto, ne da bi za seboj zaklenila vrata. Sostanovalcu Andreottinija, Danilu Peternelu, se je že prejšnji dan zdelo sumljivo, da nekdo hodi po stanovanju ter se je njegov sum še povečal, ko je na stopnicah našel zlomljeno ključavnico. Poklical je policijo in ta je mladeniča pričakala na vratih do večera. Na oddelku leteče policije sta Pace in Zorati zatrjevala, da jima je za bivanje v stanovanju dal dovoljenje njun »prijatelj* Andreottini, ko je videl v kakšnih težavah se nahajata. Toda besede niso zalegle, policija je poklicala za trenutek iz zapora Andreottinija, ki je izjave mladeničev popolnoma zanikal. Policiji ni preostalo drugega, kot da je oba mladeniča aretirala zaradi vdora v tuje stanovanje. Tako bosta Pace in Zorati lahko zopet mirno spala, ne da bi jima bilo treba razmišljati, kam bosta zvečer položila glavi. Mrtva Švicarja bodo odpeljali v domovino Švicarskega trgovca Raphae-la Scotonija in hčerko Ines, ki sta se smrtno poneserčila na Opčinah in katerih trupli ležita sedaj v mrtvašnici glavne bolnišnice, bodo po urejenih formalnostih odpeljali v torek v Švico. V mrtvašnico je prišel včeraj zjutraj funkcionar švicarskega konzulata in po prejemu potrebnih dokumentov bodo ostanke nesrečnih turistov lahko prepeljali v domovino. Nesreča v ILVA Včeraj ob 8.30 se je v ILVI pripetila 58-letnemu delavcu Josipu Ivančiču iz Skcdenjske ulice 94 huda nesreča, zaradi katere so poklicali na pomoč avto Rdečega križa, s katerim so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico. Pri delu se je Ivančiču spodrsnilo in je padel v kanal visokih peči, ki je bil napolnjen z vročo vodo. Pri tem je dobil opekline I in II. stopnje na nogah in desni roki. Ce mu ne bi tovariši takoj priskočili na pomoč, bi lahko bil se teže poškodovan. Opozorilo upokojencem Zaradi pomanjkanja prostora v poštnih uradih na Mira-marskem drevoredu 9, bodo od 1. septembra dalje izplačevali državne pokojnine v posebnem uradu, ki bodo v prostorih nekdanje blagovne borze v Ul. S Nicold 5. Študijske nagrade Dne 31. avgusta zapade rok za predložitev prošenj za študijske nagrade, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica za šolsko leto 1954-55 in ki jih lahko dobijo dijaki srednjih šol s stalnim bivališčem v tržaški občini. Podrobnejše informacije so interesentom na razpolago v sobi št. 100 občinske palače. Drogerije v torek Prefektura sporoča, da bodo lastniki drogerij lahki imeli zaprte svoje lokale tudi v torek 16. t. m./ in sicer pod pogojem, da bodo izplačali mezde uslužbencem. Prefektura je dovolila izredno zaporo drogerij na prošnjo Združenja trgovcev na drobno. Huda nesreča na delu Med delom v delavnici kamnoloma »Cava Romana« v Nabrežini je eksplodirala 35-let-nemu Cesaru Pascu iz Nabrežine cev varilnega aparata, s katerim je varil kos železa. Pasco se je zaradi hudih bolečin zgrudil na tla. toda kmalu so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na dermatološkem oddelku. Pri eksploziji je Pasco za-dobil opekline I. in II. stopnje na vratu, prsih in rokah, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Pristojne parlamentarne komisije so 29. julija sprejele tri zakonodajne ukrepe. Prvi u-krep se nanaša na obnovitev državnih izpitov za strokovno usposobljenost kirurgov, diplomiranih kemikov, inženirjev, arhitektov, agronomov, živino-zdravnikov, gozdarskih tehnikov in ekonomistov. Ti izpiti so izključno strokovnega značaja. Ministrstvo za vzgojo bo določilo pravila, programe in izpitna mesta. Vsi tisti pa, ki so že dobili začasno potrdilo o strokovni usposobljenosti pred veljavnostjo omenjenega zakona in ki dokažejo, da so že delali v svoji stroki, bodo dobili dokončno potrdilo o strokovni usposobitvi na osnovi predlo- kimi delavci in delodajalci. Ukrep določa, da omenjene delovne kolektivne pogodbe Veljajo najmanj za dve leti ne gled na to. kolikokrat so bile že obnovljene. Tretji ukrep pa določa nekatere popravke k sedanjim predpisom d plačevanju davkov na poslovni promet (IGE) za trgovino z govejo živino, drobnico, prašiči in konji. Določeno je naslednje povišanje davka: 6-odstotno povišanje za sveže goveje meso, na meso drobnice in prašičev; za konjsko sveže meso, slanino, prašičjo in drugo mast pa 6-odstotno povišanje. Od vderai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE uMcmidtm Dne 13. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseh, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: mehanik Mario Canziani in gospodinja Ines Tomadin, šofer Mario Giotta in pletilja Giselia Criatnan-oich, električar Costantino Grillo in krznarka Maria Plerl, Železničar Benito Capecchi in šivilja Carmen Moimas, uradnik Futvio Colonna in goopodiinja Ervina Degrassi. mehanik Ivaldo Deufvica Im gospodinja Jolanda Grtsan-clch. delavec Germano Zobec m gospodinja Vittoria Saba. šofer bruno Grisaacich in gospodinja Severina Savron. delavec Lucia-no Candioli in delavka Bruna CrfvIHe. agent CP Renato Ket-sovan in uradnica Gioconda Ce-sea. UMRLI SO: 66-letni Romano Bon. 80-letnl Francesco Damato, 25-letna Ines Scotoni, 42-letni VVerther Smole. 77-lftnj Francesco Bernardi, 47-letna Blanca Bressan por. Percavaz. 82-letrti Edmondo Zumin. 56-ietnl Gio-vanni Bruna. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 23.2 stopinj, najnižja 18,3, ob 17. uri 22,6. Zračni Mak 1014.2 stanoviten. veter severozahodni k 2 km na uro, vlaga 69 odst., nebo po-oblačeno. morje mirno, temperatura moria 23 stopinj. zenih iistih In potem, ko bodo plačali skupno 16.500 lir taks. Drtigl ukrep, ki so ga'spre- jele pristojne zakonodajne koa ‘ *• miši lek> ije. govori o delovn ivnih pogodbah mod ovnih ko- kfcieč- Prejeli smo v objavo: V teh dneh, ko so na dnev nem redu številne miroljubne iniciative, kongresi in mednarodni sestanki državnikov, ko se odnosi med Italijo in Jugoslavijo stalno izboljšujejo, ko se pripravlja podpis videmskega sporazuma o obmejnem prometu oseb in blaga, k n se iz v#eh krajev sveta končno slišijo le pomirjevalne besede, so v Trstu ustanovili Združenje «julijskih in dal-matinskihs visokošolcev. Na men združenja, ki je bilo u-stanovlieno na sedežu nncio-balističiie organizacije sLega Nazionale*, je poudarjati itu-lijanstvo Istre in Dalmacije. V statutu združenja je rečeno, da bo naloga članov odkrita iredentistična afccija v korist italijanšfva Julijske krajine in Dalmacije. Ce pogledamo kakšno nalogo in kakšne cilje je v Trstu zasledoval tako imenovani «Odbor za obrambo italijan-stva Trsta*, ko je novembra 11)53. leta izzval znane nerede, potem st ne moremo tolmačiti drugače, kot da bo naloga druženja julijske in dalmatinske visokošolske mladine izključno provokatorskega značaja proti Jugoslaviji, Človek skoraj ne bi verjel, da obstajajo v Trstu še ljudje in krogi, ki nočejo pomirjanja in prijateljskega sodelovanja med dvema sosednima državama. Na žalost je teh ljudi pri nas še mnogo in dobivajo podporo celo od zgoraj. Zato bi bilo priporočljivo, da bi pristojne oblasti pazile tudi na delovanje takš- nih organizacij, ki javno pro-" Šdjo glašajo svoj provokatorski program in ne samo preganjale bivše partizanske borce in osebe, ki so sodelovale v protifašistični borbi. L. T. === IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA NESOGLASJE V DRUŽINI pivedlo moža na zatožno klop Oproščen obtožbe slabega ravnanja z družino, toda obsojen na 4 mesece zapora pogojoo, ker se je zoperstavit policistom »Daj mi tisoč lir,« je kričal julija letos 43-letni Bruno Antona? od Sv. M- M. Sp., «"i slišala, hočem tisoč liri* Ju :z stanovanja je prihajal šibak, skoraj jokajoč ženski glas, ki se je opravičeval: »Nimam toliko, ne morem dati.« Ropot, ki je nastal v kuhinji, je jasno pokazal, da se je An-tenaz zaradi odklonitve močno razjezil. Kmalu zatem je mož odšel in ko se je čez nekaj ur vrnil, je bil zopet prepir. Ni bilo treba čakati dosti; vrata stanovanja "o se s hrupom odprla in skozi nje je pritekla razburjena 36-letna Antonazova žena Marija, ki je stekla po stopnicah in izginila, Kasneje »e je zvedelo, kam je odšla. Naveličana sitnarjenja, sramotenja in slabega ravnanja se je zatekla na policijski komi' ariat, kjer je zadevo prijavila. »Zelo mi je žal, vendar ne morem več. Pomagajte mi, prosim,* je dejala obupana žena in izpovedala vse, kar je dolga leta tiho prenašala. V obupu pač človek izpove vse, kar ga teži in tako je žena, morda tudi nehote in podzavestno obtoževala moža, da je od 1948. leta slabo ravnal z njo in s sinom, da jima je grozil in žalil in ju celo podil z doma, posebno, ko je prišel vinjen domov. Tisti dan mu spočetka ni hotela dalji 1000 lir, pa se je mož zagnal proti njej l9net z juho, ki pa je zadel hčerino prijateljico. Kasneje mu je dala 300 lir in ko '« je mož vinjen vrnil domov, se je gonja zopet začela in se stopnjevala do skrajnosti. Ko m mogla več, je zbežala. Antonazova je nadalje izjavila, da je mož grozil sinu s kuhinjskim nožem. To je bilo dovolj: agenti so najprej zaslišali njenega 20-letnega sina Bruna, ki je potrdil materine izjave ter obrazložil potek spora med očetom in njim. Ob povratku domov, je pojasnil ."in, je vinjeni oče prepovedal, da bi odšla mati s sestro v bližnji kino. Tedaj se je vmešal on, in oče, ki gi je njegov nastop še bolj razkačil, mu Je hotel raztrga- ti šoferske dokumente. Seveda se mu to ni posrečilo, vendar je med njima nastalo prerivanje, med katerim ga je oče najprej brcnil s kolenom. Sledila je grožnja z nožem, a ker mu je tega iztrgal iz roke, je oče grožnjo ponovil, tokrat s steklenico v roki. Prerivanje w je končalo s prihodom sosedov, ki so ju razdvojili. Dva agenta sta tedaj dobila nalogo, da gresta po Anto-naza in ga pripeljeta na zaslišanje. Odšla sta do stanovanja ter potrkala na vrata, a nista dobila odgovora. Sele čez nekaj časa se je Antonaz oglasil z okna in jima zagrozil, naj nikar ne prideta po •"topnieah, češ da je nevarno, ker je oborožen z nožem. Seveda sta agenta odšla, vendar sta se kmalu zatem vrnila v družbi Antonazovega sina. Sele ko je oče zaslišal sinov glas, je odprl vrata in krotko sledil agentoma ha policijo. Vsa zadeva se je končala Z njegovo prijavo sodišču, in sicer pod obtožbo slabega ravnanja z družino, dalje, da je sinu grozil z nožem in končno odpora do agentov z obtežilno okolnostjo groženj. Mož je tako na policiji kakor tudi na sodišču nekaj priznal: po navadi se ni opil, le včasih, morda vsakih 14 dni. Ni res, se je izgovarjal Antonaz, da bi nagnal ženo in otroke rz hiše, a včasih jih je pretepel in se kregal z njimi, pri čemer je rabil tudi žaljive besede, toda vse z namenom, da jih »poboljša«. Nekaj pa so mu izgovori le pomagali; sodišče je ugotovilo njegovo krivdo pri grožnji in odporu do agentov ter ga obsodilo na 4 mesece in 20 dni zapora, a ga je oprostilo obtožbe slabega ravnanja z družino zaradi pomanjkanja dokazov. Dopustilo je tudi pogojnost kazni, ki mu je ne bodo niti vpisali v kazenski list in odredilo njegovo izpustitev na svobodo. Seveda se bo moral Antonaz krotiti, kajti če se bo še pregrešil, tedaj ga noben izgovor ne bo mogtl potegniti iz zapora. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM. Al Cedro. Trs Ob trd a n 2, Cipolla, Ul BeJpoRsio 4, De Coli e. Ul. P. Revolt el la 42, De-pang-her. Ul. S. Giusto 1, Man zoni. U1. Settefontane 2, Marchio, Ul. Gin-nast-ica 44. Rovls. Trg Goldoni 8. PRAZNIČNA SLUŽBA LEKARN Benussl, Ul. Cavana tl. Croce Vende, Ul. Settefontane 39. Pic-ciola. Ul. Oriarvi 2, PizzuLCigno-la. Korzo 14, Ravasinl, Trj Li-berta 6, Alla sa’Ute. Ul Giulia 1, Vernari, Trg, Valmaura 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato. Ul. Roma 15; Croce Verde. Ul Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Or-ologio 6; Signorl, Trg Ospe-dale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Aurora. 15.00: »Legenda « ognjenih lokostrelcih«, V. Ma.yo. B. Lane aster. Garibaldi. 15 00: »Sin neznancev«. R. Mi 11 and. Ideale, 15.00: »Trii broadvvajska dekleta«, C. Champion Impero. 14.15: »Marija Antolnet-ta». M. Shearer. Italia. 15.00: «Oprosti mi», A. Lualdi. S. Marco. 16.00: »Rim odprto me- jiti radii poslušate; 21.35 25 sto*. A. Magnanl Kino ob morju. 15.00: »Ljubice gospoda Ripoisa«. J. Green vvood. Mlad. prepovedano Moderno. 16.00: »Otroci ljubezni«. A. Fabrizi, C. Pascal, M, M»r-eda tin Mladoletnim prepovedano Savoba. 14.00 »Cilj Mongolija«, R. VVidmark. Viate. 14.30: «Prelaz Forte Osa-ge«. R. Cameron. Vittorio Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav. Azzurro. 14.00: »Človeški torpedi*, R. Vallone. Belvedere. Zaprto. Marconi. 15.00: »Strastno*. A. Nazzari. Massimo. 15.00: »Bojna sekira*, R. Calhouu. Novo cine. 14.30: »Ladja prekle tih žensk«, M Britt. Odeon. 14.00: »Mambo«.'S. Man-gano. Venezia. 14.00: »Saharska legija« A. Ladd Skedenj. Zaprto zaradi popravila Kino na Opčinah. 18.00: »Dvoboj v džungli*, J. Crain. D. An-drews, nut preludijev za razne iiisthj mente; 22.15 V svetu ritmoV,J melodij. I'K1,KV UBIJA J 15.45 Prenos kair adrteristiftjjj sprevoda ob obalah Lemans«" jezera v Švici; 16.30 Športno e poldne: 17.30 G. Massenet: nop», opera v 4 dejaniihj.. Televizijska igra: «Dve sekundo«; 22.50 Športna n POLETNI KINO Arena dei fiorl. 20.00: »Jezdi va-ouero«, R. Tavlor. Ariston. 20.30: «Dekleta na oknu*. ,1 Crain. Garibaldi. 20.15: »Sin neznancev* R. Mi Hanci Paradiso. 19.45: »Škotski princ«, E. Flvon. Parco delle rose. 20.00: »Hondo*, J. Wayne. Ponzlana. 20.15: »Latinski ljubimci«. L. Turner. Rojan. 19.45: »Neapeljsko zlato*, V. De Sica, Secolo. 20.30: «Vsako leto drugo dekle«, R. Cummings. NEDELJA, 14. avgusta 1955 LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC AlTAlabarda. Ul. Istria 7, Bia-soletlo. Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Godina Enra. Ul. Ginnastica 6, Mtillo, Ul. Buonar-rotl 11, Nlizzan, Trg Venezia 2, Zanetti, Ul. Commerclale. Testa d‘oro. Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BENETKE 71 12 8 82 79 BARI 30 70 46 86 88 CAGLIARI 24 38 22 16 3 FIRENZE 69 75 54 33 34 GENOVA 30 19 72 42 22 MILANO 52 73 58 82 84 NAPOLI 61 77 63 58 74 PALERMO 88 50 13 87 14 ROMA 78 5 20 62 9 TORINO 81 23 40 1 83 KADARKOLI »e Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na kt nas je po kruti bolezni za vedno zapustil--- ft. tej priliki se sinovi, hčerka in sorodniki iskren” .j, hvaljujejo č. g. dekanu, pevcem, darovalcem cV. in vsem ostalim, ki so jo spremili na zadnjo P° Prečnik 14.VIII.1955 h. ut* 1omcis cinn [u h°i~ V v-mn Tho- |e^* li°Se^iot/e ^ sre~ C t^ovnc- ■ "eWije v 20. it?1* ^Qi i ’ ^Ars” r- ■ . 'S'? MiiSž ;£• ' * tl brc, ve K«-j t£0teJiklh Vre tow?„ "tetro tkat/x pre- fci 7"" . Sin ,ilistrt Zane9a la Ul33% Niti e- ir5fW#;« 7 f«3j a< JViy e- »teS®2|: 'jj:V-hovna Cjno7:re?a uV^er,,). «te„% mt±znača1 n?0JuHnhfniš,va: &aC7 'ioood-fMvfiiJabulis,ič-hu,i erli n, zV°dbe, £*3?F K^10 >. je Fsfi> ^“Vuovim le „ .« likovnim Kalerim je ■e ečjj ®"°^ega u- •>•*»? TttJ >'i?* Ki« ‘‘Uif1 life?4} " wo' '- 7tnt,- ra(»ri sti- h>kler^'r fag ^sft( nečem: 5'K»>i)s,ri '0 sv.® tr>v?l st radt /3‘ft ‘5t V c- puto Večin '*Y*fJ ii e'u Dg °'no«t po ii °r t^odn/j vzbudil 10 ti /SC* fornnn tS^eUc J' -V ka' f ^ejnpr. 0 me' S v, e°a /abult- ZenV^vani- “ 1een7;,lrani-rc,iv°Ju u\lelj' Ih jiva tlČeBa ieH „'“U7U l‘ ln aVci, kfnn 1*10 . Son« 1 Od bir^Dio-j^ODtnarji S1? Keiie e8rop- f ‘ L^io a J^annovo Mr, , «7° ^«ii- -(,;6oer: 2,5w Pesem primorske zemlj e 1 %bm . SL Veiik& S- 3*7 čpi. .,„°že/ v F' Pn uspelih kolektivnih raz stavah, ki jih je lani in letos priredil Lojze Spacal v Zagrebu, na Reki, v Beogradu, Novem Sadu in Ljubljani, je te dni razstavil na povabilo Zveze prosvetnih društev okraja Koper okoli 120 svojih oljnatih slik, grafik in plastik tudi v prostorih Prosvetnega doma v Portorožu. Veseli S'm0. te prireditve. Prvič zato, ker na razstavi v Portorožu lahko spoznajo v glavnih potezah celotni pregled Spacalovega umetnostnega ustvarjanja prav ljudje iz krajev, v katerih je njegova umetnost zasidrana in ki pomenijo Spacalu nenehno pobudo likovnega ustvarjanja, to ustvarjanje pa spet pomeni v najglobljem smislu kulturno in duhovno potrdilo prav tega ljudstva in zemlje^ Drugič pa moramo pozdraviti tudi misel, da se v Portorožu, tem lepem turističnem središču, ki ga ne obiskujejo samo domači, ampak tudi tuji gostje, poživi kulturno življenje, kar ne bo pripomoglo samo k portoroški turistični privlačnosti, ampak bo posredovalo tako domačemu kot tujemu gostu tudi duhovne dobrine slovenske domovine. Prav je, da je v vrsti nameravanih razstav bila med prvimi prav Spacalova in poudariti je treba, da je uprava Ljudskega doma posvetila prireditvi dokaj skrbi in ljubezni. Vso glavno dvorano in njen odrski prostor so napolnil« oljnate Slike, v avli ter v dveh stranskih protto-Jrih pa so razvrščeni grafični listi, pri čemer moramo obžalovati le to, da ni bilo vedno možno razstaviti slik po kronološkem zaporedju nastanka. Mislim, da ml ni treba posebej označevati Spacalovega dela, saj je primorskim ljudem te dobro poznano, vendar pa bi veljalo zapisati, da je Spacalo-vo umetnostno zorenje izredno organsko in logično. Kdor bi primerjal slike in grafike iz prvega Spacalovega umetnostnega razdobja — iz časa «magičnega realizma« — s tistimi iz zadnjih let, pa bi pri tem ne poznal njegovega celotnega dela, bi morda mislil, da se je v njegovi oblikovni govorici pojavila neka odločilna, nepremostljiva cezura — kar primerjajmo n, pr, »Istrski pejsaž« iz leta 1942 z »Mestom v zrcalu« ali s »Solinami« iz leta 1955. Je mar verjetno, da je obe sliki u-stvaril isti avtor in da povezuje obe dosledna razvojna pot? Prav kolektivna razstava pa nam pokaže, da je naj slikar sicer zelo naglo, pa z izredno dinamiko ter z občudovanja vredno disciplino in močjo oblikoval svoj umetnostni profil ter z njim ne samo od slike do slike in iz leta v leto dozo- E ? r,riT(igpy ~ 'woe- L I in eriah (19°3), H °J* dn le »e s 'b- y*jniiiicala zu- 'ijjj eDlč)V - ‘L* cu- [ tn tocnet- h Dromii e»n Poznega /o 1 t ' % rfrect’sčn, , vnl LeZrnT ‘h * ^en P' kQt NL %da' reval, ampak tudi kvalitetno rasel, tako da ga moramo danee uvrstiti med tiste likovne ustvarjalce, o katerih častno govori ne samo domača, ampak tudi svetovna umetnostna kritika. Dokaz za to je tudi priznanje, ki ga je naš rojak dosegel na veliki mednarodni grafični razstavi, ki je prav te dni odprta v ljubljanski Moderni galeriji in na kateri sodeluje okoli 180 umetnikov z vsega sveta in iz vseh umetnostnih smeri. 'Mednarodna ocenjevalna ko-' misija mu je namreč prisodila eno prvih nagrad. Prav v okviru te svetovno pomembne razstave se je pokazalo, da je Spacal tako po tehnični kot po oblikovni strani izredno samonikel in dozorel umetnik, ki se polnovredno uvršča v svetovni krog iskalcev novega umetnostnega izraza ter na* zato prav nič ne začudi, da so na nedavnih razstavah slovenske grafike v Celovcu in Berlinu prav njegovi listi vzbudili veliko pozornost. Toda kljub temu, da odločno in z jasnim pogledom išče nov in moderen — ne pa e-nodnevno m>den — slikarski izraz, ohranja Spacal vse prvine svojega osebnega u-metno*tnega značaja, med katerimi sta najmočnejši pač značilno slovensko lirično razpoloženje in logična, toda ritmično ubrana kompozi-cionalna jasnost kraškega sveta; kot tretja komponenta pa se v Spacalovem delu uveljavlja še utrip modernega velemesta, Trsta, z njegovim civilizatoričnim nemirom, katerega pa je Spacalu uspelo prepesniti v kristalno barvno melodijo, ki nikdar ne izgubi človeških razmerij. Prav te silnice vo tiste, ki odločajo o Spacalovi umetnostni fiziognomiji ter ji vlivajo enkraten značaj. In zaradi njih je dosegel Spacal tudi v slovenski umetnosti posebno mesto! Kajti v srednjeevropsko orientirano ozračje slovenskega u-metnostnega kroga je Spa-cgl tako rekoč prvi vnesel mediteranski, ali bolje — kraški oblikovni naglas, ki ,.^e zazvenel nenavadno osvežujoče, za trenutek javnost (Ob Spacalovi razstavi v Portorožu) celo vznemiril, pa takoj nato požel tudi priznanje, S tem je izpolnil tisto nalogo, ki jo je nakazal — vendar po mnogo strožji in racionalistični poti — pred tremi desetletji že Veno Pilon, ki pa je. na žalost, zapustil svoj rodni svet ter s tem izgubil plodno umetnostno pobudo. Spacalova umetnostna govorica je sicer otrok mediteranskega juga, pa vendarle tako slovenska, tako do temeljev naša, da bi v orkestru slovenske umetnosti manjkalo izredno pomembno glasbilo, če bi nje ne bilo. Na drugi strani pa pomeni Spacalovo delo tudi kulturno vez, ki sega preko etničnih in političnih meja ter povezuje med seboj dva sosedna naroda, katerih življenje se na poseben način prepleta prav v Trstu, mestu Spacalovega rojstva. Zadnje Spacalove razstave nam vse to lepo potrjujejo. Zato pomenijo gotovo večji kulturni dogodek, kot pa povprečna publika lahko pojmuje. Njegovo naravnost a-sketslco prisluškovanje časovnem ritmu ne izgubi razodetvenega poslanstva niti takrat, ko se zateka v abstraktno reševanje slikarskih nalog, kajti kljub vse- mu vendarle nikdar ne izgublja stika z realnostjo in prcdmetnoitjo. čeprav oboje preliva v znakovito izrazilo. Zato bi o absolutni abstrakciji v njegovem delu težko govorili, kajti formalni elementi —■ linija, ploskev, barva itd. — mu niso sami sebi namen, ampak le pripomoček za tolmačenje slikarskih predstav, ki so še vedno zasidrane v realnosti, ki so prej »realne«, ne pa »realistične«. Spacalova umetnost je odmev svojega časa in prostora, pa obenem odločen kazalec v bodočnost, tako likovno kot človeško. Nikdar namreč ne izgublja tistega večnostnega merila, ki je pogojeno v človeku samem. Brez nasmeha, z dobrotno resnostjo nam približuje v kaosu novo nastajajočega sveta, ki trepeta v neizprosni zakonitosti civilizatorič-nega razvoja, tiste vrednote,. ki segajo do prabiti in preproste plemenitosti kraške zemlje, na drugi strani pa dviga iz mrzličnega trepeta stehniziranega sveta »pet tiste vrednote, ki zamorejo človeka, če že ne osrečiti, pa vsaj tolikanj umiriti, da začuje muziko življenja, ki se plete *kozi njegovo Irce ter ga povezuje z živim u-tripom zemeljskih prašil. Spacalove oljnate slike in grafike zadnjih let se mi zde v resnici kot urejanje slučajnostnih šumov in velemestnega hrupa v kristalno melodijo in v svoji preprostosti vedno lepe forme čolnov, kraških hiš in solin zadobivajo v Spacalovi slikarski formuli večnostno pomembnost. Kljub svoji plo-skoviti in linearni razsežnosti, ki pa ji daje sočna barva dinamično moč, doseza Spacal mnogo več kot samo logično komponiran svet u-metnostnih zaznav. Morda relo mimo tretje, išče umetnik uresničitev četrte dimenzije gibanje v času, gibanje v prostoru, polno latentne dinamične moči. Njegove plastike, ki terjajo o-koli sebe živo ozračje, kakršnega razstavna dvorana z razpršeno svetlobo ne more polnovredno pričarati, se spreminjajo v kar trpko simbolnost, ki pa je polna življenjske sile, čeprav je ta ujeta v kristalnično formo. Zadnja Spacalova dela dokazujejo, da slikar še zdaleč ni izčrpal vseh svojih oblikovnih možnosti. Kaj nam bodo na pr. razodela Lojze Spacal MRTVO LISTJE naročila za stenske dekoracije, ki se jih zdaj loteva in v katerih se mu bo spet izpolnila želja, da bi se poizkusil pred monumentalnimi nalogami? Ze posrečena misel, dekorirati z velikimi fotografskimi povečavami Spacalovih črno-belih »grafičnih čipk« arhitekturni prostor (v Ljubljani pri novem «Figovcu», v litostroj-ski hiši samcev) je pokazala, kako uspelo se vsklaja njegova slikarska forma z arhitekturnim okoljem, na drugi strani pa te povečave dokazujejo tudi kompozicio-nalno trdnost in oblikovno čistost Spacalove risbe, ki ohranja ."voje likovne vrednote ob vsaki povečavi in osvetljavi. Zato je treba pozdraviti tudi domislico, da je Spacal v svojo razstavo uvrstil tudi nekaj velikih fotopovečav svojih grafičnih listov, ki kljub velikim dimenzijam po sugestivnem e-fektu prav nič ne zaostajajo za izrazom originala. Lojze Spacal je veliki pesnik primorske zemlje, pretresljivo resen, s sleherno žilico povezan s svojim življenjskim okoljem. Ritmični zven njegovih platen in grafičnih listov utriplje kot prečiščena vizija, ujeta v trden koordinatni sistem horizontale in vertikale. Otro- ške zavzete sanje, izpete na obalah pravljičnih morij in lapidazurnih jezer, so se mu prelile v himnično hvalnico, zapeto z dognano risbo in z živim kolorističnim čutom ob obrežju rodnega morja in v geometrični urejenosti kraških vasi, kjer re še molk spreminja v melodijo, trpko in zadržano, pa zato še bolj prepričljivo, še bolj sugestivno. Od surealistično navdahnjenih vizij prve dobe preko razodetja domače zemlje in ljudske umetnosti, skozi ožino kubističnih vplivov do današnjih stereo-grafskih projekcij realne predmetnosti je bila dolga, trda plodna pot, ki je našega elikarja dvignila d0 enega najizrazitejših slovenskih umetnostnih oblikovalcev. Sleherna kreacija mu pomeni nov slikarski problem — pa tudi novo zmago. Nam pa pomeni sleherna Spacalova razstava novo doživetje — in novo razodetje njegove umetnostne moči. E. CEVC Festival... sodobneglasbe y Benetkah V okviru benešrke Bien-nale bo v Benetkah v gledališču «La Fenice« XVIII. mednarodni festival sodobne glasbe, Festival se bo pričel 11. septembra s simfoničnim koncertom, ki bo posvečen Alfredu Cuseilt, Dirigiral bo Seruiu uclilji-dacne, solistka pa bo Ida Haendel. Naslednji dan, 12. septembra, bo klavirski koncert Artura Be nedettiju Miche-lanpctija, ki bo igral dela Pru.~o.jeua in Ravela. 13. septembra bo simfo-nično-koreografski koncert. Pod vodstvom dirigenta Franza Andreja bo orkester 1NR (Institut National Bel-ge de —adioui.7usion) s sodelovanjem baleta Ti.entrc Kopat ue. la Monnaia iz Bruslja izvajal nekatera dela sploh prvič. Na programu je tudi «Cudovitt mandarine Bele Bar’.o..a. Koreograf bo J. Etchevery. Poseben dogodek bo prva uprizoritev opere Sergeja Prokofjeva «Ognjeni angel». Prokofjev je opero v petih dejanjih in sedmih slikah napravil po pripovedki V. Brjusova. Dirigiral bo Nino Sanzoonu, režiral pa bo Giorgio Strehler. Pianist Arturo Banadet-ti Michelangeli ho ponovil svoj koncert 15. septembra. Ta koncert bo na čast udeležencem XVIII. mednarodnega kongresa umetnostne zgodovine. Naslednjega dne bo druga uprizoritev »Ognjenega angela«. «Piccolo Cenacolo Canoro« pod vodstvom Battine Lupo ter klavirski duo Gori-ni-Lorenzi bodo prvič izvajali moderna glasbena dela za mali zbor in dva klavirja, naslednjega dne pa bo simfonični koncert sodobne glasbe s sodelovanjem Artura Benedet tija Michelangela pod vodstvom dirigenta Franca Caraeeiola. Na obeh večerih bodo na sporedu dela, ki se bodo prvič izvajala. Isto velja tudi za koncert sodobne glasbe naslednjega dne, ko bo igral Komorni orkester iz Zue-richa, pod vodstvom Ed-munda De Stoutza. Po dvodnevnem presledku bo nastopil Operu-Balet iz Pariza, ki bo izvajal sledeča dela: Maurice Jarre in * FRANCA DIANI NIITO NAVARRINI '■'■■c ; IVAN CECCHINI ELVIO CALDERONI Se danes in jutri — pa bo konec letošnjega operetnega festivala, ki bi gotovo privabil še mnogo več občinstva, če bi bili lepi in topli večeri. Levji delež pri zabavanju občinstva je imela tudi letos subretka Rosy Bar*ony. pa tudi drugi so bili uspesni. PRIV Naše nedeljsko branje bolj rumen, in ječanje je bi- Nič kaj prave volje ni danes učitelj Stave. Ze vse 1 o čedalje bolj slabotno, jutro čuti neko nenavadno tesnobo in si tega ne ve Naenkrat je globoko vzdihnil, široko razprl oči in se . čisto umiril. Noge so mu pri razložitt. Saj je včera, pre- |#m po?tQ(e -udno dolgg Uvel tako lepo popoldne v naravi. Hodil je med zele- Otroke je postalo pri tem groza. Dovče, najstarej- njem in cvetjem, opazoval ii med njimi, je zašepetal: je ptičke in čebele, ki so «Umrl je.». In takrat so vsi letale od cveta do cveta ter izbruhnili v pretresljiv jok. Vtem je pritekla Lojzkova nabirale sladki nektar, užival je razgled po kraški planjavi in tja daleč po morju Bil je ves prevzet od te lepote in »e je pozno umil domov. V resnici ne razume od kod to čudno razpoloženje. Saj je vsako jutro tel tako rad v šolo, vedrega duha je stopil v svoj razred in dobro razpoložen začel poučevati. Danes pa je vse nekako drugače. Otroci so bili že V svojih klopeh, ko je vstopil v razred, čeprav je še precej manjkalo do pričetka pouka. Tudi to ni bilo po navadi. Vsi tihi so sedeli na svojih mestih in čudno resno opazovali svojega učitelja, ki je imel opravka pri svoji mizi. Stane *e je zazrl po svojih učencih in pogled se mu je ustavil na praznem sedežu. »Kje je Lojzek?» «Zaklal se je!« »Kako? Kaj si rekel?« »Da, zaklal! Včeraj popoldne je na paši padel na no-žiček, ki se mu je zasadil naravnost v srce in je takoj umrl.« Se vedno ni učitelj Stane prav doumel vsega, kar so mu otroci povedali. Bilo ie tako pretresljivo, tako strašno, da ni mogel verjeti. No. nazadnje je le izvedel vse podrobnosti. Lojzek je šel s svojo triletno sestrico Helenco in s sosedovimi otroki Dorčetom, Edvinom, Jelko in malim Elkom, ko so gnali past koze v svojo ogrado, Tri koze so bile: dve stari in Belka. Gnali so že zgodaj popoldne. Ograda leži v dolini, Kjer je dovolj sence, da je bilo prijetno, vkljub hudi pripeki. Tam so gosti leskovi in drenovi grmi. pa tudi nekaj rašeljike je vmes. Stari kozi sta se lotili grmov, Belki pa ni bilo do obiranja. Rajši se je igrala z otroki, ki so se lovili po trati. Ograda je obzidana z nizkim zidom, in ni bilo torej straha, da bi se. koze kam izgubile. Izven ograde pa je bilo nevarno, ker leži sosednji travnik tik ob tvtomo-biljki cesti, po kateri švigajo neprestano avtomobili. Jelka, ki ima že skoraj deset let, si je prinesla knjigo s seboj in *i je takoj poiskala miren kotiček ter se za topila v čitanje. Dorče, Lojzek in Edvin so se igrali po svoje: okoli Jelke sta o-stala Elko in Helenca, ki sta se igrala skupno z Belko. Belka je bila čisto bela kozica, le smrček je imela črn. Helenca jo je prav posebno rada imela. Ko pa je znala tako smešno migati z repkomI Tudi drobni Elko je bil nadvse čvrst, čeprav je bil leto mlajši od Helence. Podili so se po travi, med grmovjem, se pre-koptcavali in ko so se tega naveličali so posedli k Jelki, kjer so se pogovurjah. Zlasti Jelka je znala toliko lepih povesti, da bi jo poslušali kar naprej. Včasih so prišli tudi oni trije. Takrat je Lojzek ravno rezal leskovo šibo, ko je zu-gledal Belko, kako se je pognala čez zid na travnik. S s ib o v eni roki m odprtim nožem v drugi je slekel proti kozici, da bi ji prestregel pot do ceste. Pri lem se je spotaknit in padel. Obenem je presunljivo vzkriknil. Ko so otroci to slišali so takoj pritekli k njemu. Silno so se prestrašili, ko so opazili da leži v krvi. Stal i so tam bledi in brez glasu ter zrli v Lojzka, ki je ječal v hudih bolečinah. Roki sla mu bili iztegnjeni in bledi prstki so grabili po travt. Sele sedaj je Jelka opazila, da ima v prsih zaboden nož ih da po njem teče kri. S šibkim glasom je tedaj dejal Lojzek: »Po mamo! Umrl bom«. Kot blisk je tedaj stekla proti domu. Drugi pa so ostali pri u-b ogem Lojzku negibni m nemi ter niso vedeli kaj mama z Jelko. Toda Lojzku —ni mogla nič več pomagati. Bilo je prepozno. Ubogi Lojzek je izkrvavel. Lojzkova smrt je pretresla vsakogar, Njegovo krsto so naravnost zasuli z rožami. In ko so mu ob grobu sošolci zapeli za slovo «Spomladi vse se veseliš ni ostalo nobeno oko suho. -ko -šek ' V --'.s" sm Z obiska na Holandskem (Foto Magajna) NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK Nekaj za filateliste začetnike Pred nekaj meseci je bilo v Primorskem dnevniku objavljenih nekaj člankov o načinu zbiranja za začetnike, o izdelovanju lastnega albuma, o ureditvi zbirke v album. o področjih zbiranja. Takrat smo obljubili, da bomo objavili Se neka] člankov, ki naj olajšaj« začetnikom njihovo zbiranje. Danes dano obljubo izpolnjujemo. Najprej moramo poudariti, da je bolje, če filatelist — začetnik ne dela popolnoma po svoji glavi. Vpraša naj za pomoč in nasvete starejše filateliste, ki mu bodo brea dvoma z veseljem pomagali. Najbolje bi bilo, če bi se začetniki obrnili na Filatelistični klub «Lovrenc Košir«, v katerem sodeluje vrsta odraslih in vestnih zbiralcev, ki jim je filatelistična vzgoja mladine pri srcu. Mnogii filatelisti. ki se v tem klubu zbirajo, si izmenjujejo izkustva in to je za začetnike najbolje. Druga zapoved, ki jo morajo poznati mladi filatelisti, je ta, da si morajo urediti lepe in resne zbirke po ne- NEKAJ ZAPISKOV O ORGANIZACIJI SOCIALIS Razgibana dejavnost «Rdečih sokolov» na vseh področjih mladinskega udejstvovanja V Krogu rdečih sokolov so mladinci od 13. do 16. leta, ko pa prekoračijo to starost, postanejo člani Nemške socialistične mladine naj bi storili tn kako naj bi mu pomagali. Helenci so tekle debele solze po ličkih, eLojzek, moj Lojzek, ali te hudo boli?« je dejala. Toda Lojzek je ni več slišal. Njegov obraz je postajal vedno Zdi se, da je naziv »Sokol« priljubljen vsem naprednim športnim in taborniškim organizacijam. Telovadna organizacija «Sokol» je veliko pripomogla k prebujenju slovanskih narodov, posebno pa Cehov in Jugoslovanov. Vsako leto so bile v raznih slovanskih mestih veličastne telovadne prireditve, na katerih je nastopalo desettisoče telovadcev. V Juslaviji je to bogato dediščino prevzela pred nekaj leti telesnovz.gojna organizacija »Partizan«, ki je — posebno letos — pokazala že velike uspehe. Naziva »Soko- li« pa so se oprijele — posebno v zadnjem času — razne socialistične športne in taborniške organizacije v Zahodni Evropi. V Avstriji se vse socialistične taborniške skupine imenujejo «Rdeči sokoli«, v Franciji ima socialistična skavtska organizacija prav tak naziv, v državah Beneluxa je tudi tako, v Zahodni Nemčiji pa ima danes socialistična mladina uradni naziv, Soziali-sjiche Jugend Deutschlands «Qie Falken« (Socialistična mladine Nemčije «Sokoli») V Nemčiji pa so si naziv »Sokoli« nadeli šele pred desetimi leti. Socialistična mladina je bila ustanovljena pred več kot petdesetimi leti. Oktobra 1904 so bile ustanovljene prve skupine Socialistične delavske mladine, katerim so sledile še mnoge druge skupine v vseh mestih, zlasti v industrijskih predelih. Ime samo pove. da je bila takrat organizacija pretežno delavskega značaja. Organizatorji so bili povsod mladi ljudje, socialistična stranka pa jim ]e dajala vso — sicer skromno — podporo, ki jo je zmogla. Vršili so se prvi shodi in tabori, ki so tik pred prvo svetovno vojno dobili vsedržavni značaj. Vojna je seveda delo prekinila, a takoj po vojni se je organizacija pomladila in utrdila. Leta 1919 je bila že tako razširjena, da je lahko imenovala iz svoje srede vsedržavnega tajnika v osebi Avgusta Albrechta, ki je sodeloval pri organizaciji sko-ro od ustanovitve. Leta 1920 je bil velik mladinski dan v VVcimarju, ki je prikazal dotedanje uspehe organizacije. V drugi polovici tretjega desetletja so bile ustanovljene prve skupine prijateljev otrok ki so si zastavile za cilj pritegniti v novo organizacijo ljudskošolske otroke. Za o-troke .ie bilo preskrbljeno z raznimi igrami, z izleti, predavanji. Nemcem je na splošno lastno, da ne glede na stranka znajo skrbeti za svojo mladino. Za otroke so se zanimali predvsem pedagogi in že takrat so pričeli uvajati koe dukacijo med boljšimi in slabšimi otroci; ta pedagoški sistem se je izkazal za pravil nega in danes ga prakticirajo tudi v katoliških in prote-stanskih mladinskih organizacijah Nemčije. Odrasla mladina pa se je takrat posvečala politični, športni in tudi vo jaški izvežbanosti. Pred Hitlerjevim nastopom je namreč v Nemčiji vladal kaos Vsaka stranka je imela svoje polvojaške organizacije, člani teh organizacij so imeli svoje uniforme in 50 bili tudi oboroženi. Ob raznih stavkah in demostracijah je prišlo večkrat do pravih pouličnih bitk med pripadniki raznih strank in policija največ" krat ni mogla nič, ker so bili strankarji bolje oboroženi rd nje. Vse stranke od socialistične do komunistične (ki je bila tedaj v Nemčiji precej močna), od demokrščanske do nacistične so iskale člane teh polvojaških organizacij prav med mladino. Nacizem je prišel na oblast zaradi ostrih nasprolstev med ostalimi strankami. »Rjave srajce« — polvojaška organizacija nacistične stranke — so strle vsak odpor s pomočjo močne vlade in s terorjem. Vse organizacije so bile prepovedane. Voditelji Socialistične mladine so morali v izgnanstvo ali v zapore. Leta 1945, po zlomu nacizma, pa je organizacijsko življenje v Nemčiji znova oživelo. In Nemci so za take stvari pravi mojstri. Preživeli člani Socialistične delavske mladine in. Prijateljev otrok so ustanovili novo skupno organizacijo, katero so imenovali »Sokoli«. Leta 1947 je bil v Stuttgartu prvi povojni dan nemške socialistične mladine, na katerem je bilo prisotnih na desettisoče mladih ljudi in ki je bil prelomnica v delovanju organizacije. Leta 1951 so na zvezni konferenci v Heidelbergu sklenili dokončno urediti organizacijo. Ealkenring — Krog sokolov jč zbiral btroke od 3 do 12 leta, Krog rdečih soko-Jpv otroke od 111 do 16 leta, mladino od i6 do 25 leta pa je zbiral Krog socialistične mladine. V Krogu sokolov se otroci zanimajo za razne igre, posebna važnost pa se polaga na učenje. Vse delo vodijo izkušeni pedagogi, V Krogu rdečih sokolov pa se polaga Že precej važnosti na organizacijo posameznikov v skupine. Vsaka skupina sestoji iz 10—15 mladeničev in mladenk, ki si izvolijo iz svoje srede vodjo skupine. Večji del delovanja in odgovornosti pripada članom skupine samim. V vsaki skupini ima vsaki član svojo posebno funkcijo. Mladinci se tako privadijo skupnemu, društvenemu življenju, ki je pri Nemcih zelo zasidrano. Zadruge, posojilnice in razna društva na vasi in v mestih so lahko za zgled našim toliko opevanim društvom. V skupinah se zanimajo za šport, za razne tehnične znanosti, za taborniško organizacijo. V vsakem poletju priredijo razne skupine Rdečih sokolov svoje poletne tabore, kjer preživijo v prosti naravi nekaj tednov, tako kot naši taborniki. Rdeči sokoli imajo prav tako uniformo kot pri nas skavti, samo da je temnomodre barve. Na rokavu pa imajo znak svoje organizacije — rdečega sokola. Vsi ne gredo na taborjenje, ampak se posamezno ali v večjih skupinah podajo s kolesi na daljše izlete. Razločimo pa jih le po grbu, kajti tudi nekatere druge skavtske in taborniške skupine v Nemčiji imajo modro uniformo. V taborišču, kjer se zbere na stotine rdečih sokolov, si izvolijo svoj sokolski parlament in sami vodijo cel tabor. Imajo pa tudi predavanja iz političnih znanosti; glavni temi sta: socialistična ideja in spoštovanje mnenja drugih. Torej prava demokratična vzgoja. Delovanje tretje stopnje organizacije — Socialistične mladine pa sloni v glavnem na politični vzgoji, v prostih diskusijah, posebna pažnja pa se polaga tudi na šport, tabor- Eden izmed sedežev mladinske socialistične organizacije »Sokolia v Koelnu ništvo in izlete. Za delovanje vseh teh organizacij pa so potrebni prostori. Kjer je to mogoče gradijo lastne mladinske domove, ki pa niso nekaj velikega, ampak zelo preprosti. V velikih mestih gradijo ruje več majhnih domov, ki so raztreseni po mestnih <>-krajih, kot pa velike centralne domove. Ti domovi so pritlične hišice z majhno dvoranico, kjer je nameščena miza za namizni tenis in kjer prirejajo sestanke in manjše prireditve. Poleg tega so te hišico opremljene z dvema ali tremi sobami za urade organizacije in u higienskimi napravami. Po možnosti imajo ob hišicah še majhen prostor, k: služi za igrišče. V Kolnu imajo na pr. osem taikiiih mladinskih domov, ki so povečini na prostem, v bližini kakega parka — teh je namreč v Nemčiji precej —, dva pa sta še v načrtu /a bližnjo bodočnost. Ti domovi niso vsi enaki, si sličijo. V Nemčiji je zanimivo še to. da »nasprotne« mladinske organizacije pošiljajo na proslave in prireditve drugih organizacij svoje pozdrave in svoje člane; torej se ne gledajo tako po strani kot pri nas. Ne opazimo take nestrpnosti, ki je tako izrazita za naše razmere. V Koelnu je lani ob petdesetletnici socialistične mladinske organizacije poslal prisrčne pozdrave mestni župan, ki je katoličan in je v svojem pismu zaželel socialistični organizacij obilo uspehov ter izrazil obenem zaupanje, da si bodo še v bodoče razne organizacije menjavale izkušnje in pripomogle k spoštovanju osebnega mnenja vseh državljanov. Ali bi se kaj takega lahko zgodilo tudi pri nas? Odgovorite sami! —e mre— NEKAJ DROBIŽA O mnogih vsakdanjih rečeh imamo ljudje napačne predstave. Vsak otrok ve, da je plutovina zelo lahka, saj ' tla ni zamaška iz nje, ki bi ne plaval na vodni gladini, le malokdo pa pomisli, koliko bi tehtala na primer plutovinasta krogla s premerom dveh metrov. Ce verjamete ali ne: nekaj več kot tono. V nasprotju s tem pa kovine pogosto precenjujemo. Saj je znan tisti poskus s polnim kozarcem vode in s šivankami ali z bucikami. Koliko igel lahko vržete v Kozarec, do roba poln vode. preden bo voda jela teči čez rob? Voda lahko presega tudi do dva milimetra iznad kozarčevega roba. Ker ima povprečna igla prostornino 6 tisočink kubičnega cm, bi torej lahko vrgli v sicer poln kozarec še 1.700 igel. Vodna gladina bi se sicer tako višala, da bi dobila konveksno obliko, toda šele po toliko iglah bi — seveda ?e bi delali pazljivo . — zdrknila čez rob. 'I Ali pa tole; predstavljajmo si, da bi spravili na odmerjen prostor vse zemeljske prebivalce. torej poltretjo milijardo ljudi. Kako velik bi moral biti ta prostor, če bi stali ljudje tesno drug ob drugem? Na zamiznjeni površini Bodenskega ali Leman-skega (Ženevskega) jezera bi bilo dovolj prostora za vse človeštvo. In če bi se vdrl led pod vso to množico ljudi? Za koliko bi se zvišala jezerska gladina? Kar brez skrbi, ne bi bilo nobene poplave, nastali bi le rahli valovi, kakršne povzroči malo močnejša sapica, vodna gladina na jezeru, ki bi pogoltnila vse prebivalce našega planeta, pa bi se zvišala komaj za dobrih trideset centimetrov. kem načrtu. 7.birke pač ne smejo biti urejene le po zunanjem videzu. Za točno ureditev zbirke imamo celo vrsto katalogov in revij. Nekateri katalogi razvrščajo znamke po državah, drugi spet po tematskih področjih (šport, živali, rastline, itd.). Katalogi pa so precej dragi. Ce si poed.ini dijaki ali šolarji ne morejo kupiti kataloga, naj ga kupijo skupinsko, ali pa naj kupijo katalog, ki je star nekaj let. Dobite ga v .starinarnici za nizko ceno. Katalogi namreč izidejo vsako leto iin njihova glavna sprememba je — poleg dopolnila glede novih izdaj ki so izšle -v zadnjem letu -— v novih, spremenjenih cenah, tako da se filatelistični trgovci znajo ravnati pri svojem poslu. Filatelistične revije pa nudijo vestnemu čitatelju »splošno izobrazbo« o filatelistični vedi. V teh revijah dobimo članke o ureditvi zbirk, o raznih filatelističnih razstavah in kongresih, študijske članke o posameznih starih znamkah, novice o novih izdajah v celem svetu, novice o sleparijah, reklamne oglase in še mnogo drugih zanimivih stvari. V slovenščini imamo samo eno filatelistično revijo, »Novo filatelijo«, iki izhaja v Ljubljani vsak bnesece in lci je zelo dobro ■urejena. V njej najde mladi filatelist vse, kar ga bo zanimalo. Zaradi tega priporočamo vsem mladim filatelistom, da si to revijo nabavijo: z njihovo pomočjo bodo bolj strokovno ocenjevali svoje zbirke. Ta revija^ se dobi na sedežu Filatelističnega kluba «Lovrenc Košir« v .Ulici Roma 15. Začetniki pa morajo vedeti, ■da z nakupom albuma, kataloga, znamk, in ko so znamke lepo uredili v albumu, še ni končano. Potrebno je namreč paziti, da se znamke ne pokvarijo. znamke imajo precej sovražnikov, ki so vedno ,na preži. Ti sovražniki so: vlaga, prevelika toplota, sončna svetloba in pritisk prevelike teže. Oglejmo si nekoliko te prikrite sovražnike. Vlaga je brez dvoma največji nasprotnik znamk, pred njo se hranimo z največjo težavo; če vlagi uspe »prodreti« lahko povzroči neprecenljivo škodo. Ker so znamke na hrbtni strani gumirane (posebno1 še nerabljene), obstaja za znamko zaradi vlage nevarnost, da se znamka iahko prilepi na album, kar predstavlja vsekakor precejšnjo škodo. In to se ne zgodi samo v albumu. Ko kupite znamke v filatelistični trgovini, jih trgovec vložji v prozoren zavitek. Ta zavitek roma nato v denarnico in ostane tam morda nekaj ur, morda nekaj dni. posebno poleti obstaja nevarnost, da se gumirana stran teh znamk sp rime s podlago, s katero pride v dotik; im majvečkrat je ta podlaga druga znamka in se na tak način pokvarita seveda obedve. In tako zapravimo znamko »n denar, ki smo ga zanjo plačali. Tako u-riičenje znamk pa lahko preprečimo, če jih hranimo v albumu. Kako? Nujno je, da hranimo albume v zaprtih omarah, kjer ni vlage. Seveda je še bolje, če so to knjižne omare in če imajo steklena vrata. Ce paje omara v mrzlem prostoru kjer lahko vlaga kmalu zagospodari, je najbolje, da držimo v omari kako snov, ki vpije vlago. Škodljivec za znamko je tudi pritisk, povzročen od prevelike teže. Na to nevarnost ne pomislijo mnogokrat niti stari im izkušeni filatelisti. Zaradi tega, če imamo več albumov, ni treba da jih imatno stlačene v naši omari enega nad drugim, ampak — kot knjige — enega poleg drugega. pritisk je namreč predhodnik dveh drugih nasprotnikov ohranitve znamke: vlage in prevelike toplote. Mislim, da je za danes dovolj. Druge nasvete mladim filatelistom pa kdaj prihodnjič. Strašno maščevanje užaljenega črva — Dve zaljubljeni veverici sta se lovili v krošnji mogočnega hrasta. Tekali sta po deblu, preskakovali veje, kričali in se smejali, kot znajo le mladi zaljubljenci, ki si pletejo gnezda.. Tedaj je pogledala iz raze v lubju glava jeznega črva. Njuno vpitje ga je prebudilo, ko je pod lubjem dremal in sanjal o boljših časih, ko bodo črvi zagospodovali vsemu svetu, kakor je veroval njegov rod. Zlezel je iz lubja in za-golčal: »Da bi se vam rep zapletel v veje, da bi se vam jezik zataknil v grlo, da bi se vam kremplji skrivili ob lubju, da bi si glavo razbili ob deblu!« Veverici sta se zakihitali, a ena je stekla k njemu in ga uščipnila v zadek, v njegov lepi, mehki, nežni zadek. ponos in diko njegovega rodu. Crv je zacvilil m zlezel nazaj pod lubje, kjer se je tresel od gneva in bolečine. Potem ji je prisegel maščevanje, strašno, kruto, brezprimerno maščevanje, škrtal z usti in krivenčil zadek, v katerem je kljuvalo in zbadalo, da so mu solze zalivale oči. Tri dni in tri noči je premišljeval, kako bi kaznoval njen napuh. Najprej jo je mislil kratko malo ubiti. Toda kmalu je uvidel, da je prešibak, da bi ji vzel glavo. Vendar se ni mogel nič prida domisliti. Sele četrtega jutra mu je šinilo v glavo: «Zrušil bom hrast, na ka-teiem se šopiri, kakor da je njeni« je vzkliknil olajšano. «Tuko jo bom strmoglavil z višav na tla, razdejal njeno gnezdo in ji nemara celo upihnil žiu-Ijenjel« Nemudoma se je lotil dela. Zlezel je pod vznožje drevesa in začel glodati deblo. V svoji domišljiji je že videl veverico strmoglaviti na tla. Od strahu je cvilila in širila oči, a njen rep je žalostno krmaril po zraku.. Končno je obležala negibna. Pri tem mu je bilo neizrec-n o sladko pri srcu. Toda deblo je bilo debelo in les trd. Glodal je dneve in noči. Nikdur ni počival, ker ga je podžigalo maščevanje, strašno, kruto, brezprimerno maščevanje veverici, ker ga je uščipnila u zadek, ponos in diko njegovega rodu. Glodal je, glodal. Narava je spreminjala svojo podobo in svoj smehljaj. Po-mlad je pokrila zemljo z zelenim plaščem, na katerega je poletje pogrnilo preprogo cvetlic. A prišla je jesen, ukradla žlahtno preprogo in razprostrla svojo rumeno in rjavo haljo-Crv je glodal, glodal. Mladiči v veveričjem gnezdu so dorasli in se porazgubili po gozdu, gnezdo pa je samevalo sredi krošnje. A črv je glodal in sanjal, kako leti veverica na tla. Bil je že star in betežen. Od nenehnega glodanja si je zbrusil usta, medtem k.o je drevo stalo čvrsto, da nikoli tako. V deželo je ie prihajala zima. Crv je uvidel, da ne bo dočakal pomladi, zalo je sklical svoje mladiče in jim dejal; »Zal ne bom dočakal maščevanja. Bliža se mi konec.» Pri tem je globoko vzdihnil in potočil dve bridki solzici. «Toda vi, ki sem vam dal življenje, nada- ljujte moje delo, dokler ne zrušile drevesa, na katerem živi veverica, ki me je uščipnila v moj lepi zadek, ponos našega rodu«. Mladi čruičt so mu obljubili, da bodo glodali drevo, dokler ga porušijo. Pritisnil je mraz tn pobral starega črva. Tedaj so se črviči zarili globoko v les in ga začeli glodati. Glodali so, glodali. Toda deblo je bilo debelo in les trd. Minila je zima, minil mraz in sneg je skopnel, toda črvov ni bilo ven, da bi si pogreli premrle ude na pomladanskem soncu. Ostali so globoko v lesu in se predajali maščevanju. A letni časi se niso menili zanje. Kakor vsako leto so tudi tokrat pokrili zemljo s svojimi haljami. Daleč na parobku gozda so se ženile veverice in spletale gnezda, ne da bi slutile, kaj jim pripravljajo črvi, ki so ostali na hrastu. Ti so glodali brez prestopka, tako da so imeli namesto ust samo Je žuljave odprtine v glavah. Ko je prilomastila v deželo zima in aihnila svojo ledeno sapo, so sklicali svoje otroke in jim dejali: »Mi odhajamo v smrt. Toda vi ostanete, da se maščujete žaljivcem našega rodu. Glodajte drevo, dokler ga ne zrušite.» Kmalu ni bilo nikogar od njih več med 'živimi. Maščevanje pa je spodbujalo mlade črviče, da so grizli m glodali drevo. A tudi njim ni bilo dano, da bi ga zrušili. Tako je sve- ta naloga prehajala iz roda v rod, dokler črvi niso več vedeli, komu se mora- jo maščevati. Vendar so glodali dalje, prepričani, da se jim je nekoč v prete- klosti zgodila veliku, nezaslišana krivica. Neke pomladi mogočni hrast ni več ozelenel. Toda deblo je bilo še vedno debelo in les trd. Črvi pa so vedeli, da ni sile na svetu, ki bi omajala njihovo trdovratnost. Glodali so, glodali. Njihova usta so bila vsak dan tanjša in jeziki krajši, a oni so glodali. Glodali bi tudi, če bi si vso glavo obrusili, a to ni bilo več potrebno. Nekega jutra je mogočni hrast zahreščal. Oklestil je nič koliko drevja in se s strašnim grmenjem zrušil na tla. Ves gozd je prisluhnil, Živali so zaskrbljeno stekle na kraj, kjer je ležal orjak, ki jim je nekoč nudil zavetje in senco. Na preostalem panju je gomazelo čuda črvov. Stegovali so ura-toue, krivili hrbte, dvigali zadke in kot ponoreli kričali; «Maščevanje! Maščevanje!>> Živali so jih začudeno gledale in nejeverno majale z glavami. Jazbec se je sklonil k veverici in ji ae-jal: «Kdo je že videl živali ki bi podirale drevje?« Veverica se je zahihitala in odrvrnila; «Brez dvoma se jim je zmešalo!» PEČJAK MOTOM 48 C« DELFINO 160 CCM cudovi» torcek peU* -prodaj roke 1» d« i®: ni d*“ uiotoij poprih išai Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC $ | zn,žane cenb^ s Ob)! Ribarič Ivafl Ss 1MPORT VSEH VRST LESA IN TRDiH ai rU ‘0’ EXPOBT ‘»na; GO' G TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEU ULICA DELLE MILIZIE 19 - ^ AVTOGARAŽA „Roi| TRST-HOJAN — UL. MORER1 ST. 7 -privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja fil° £ Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči — A »nto** j v in«' Ra Jrnik, (Mt,e V. ,7"i va*a J? * *e"> V ?“ Va ??nti. S) ‘°tn0 ’«i, rf, Prevoz potnikov z osebni®'! bili na vse kraje, tudi TRST, UL C. B ATT IS T« , Tel. 44-20« Telegr. IMPEXPOR T-T11'! UVAŽAj Vsakovrstni le«, drva »a kurjavo, gradbeni material U v* jte lpfo rtoi 31 Predi “Arje '“-daj “te c*n Pred' min »d, k >« H k feit, SNi Atlj, l°r»o tekstil Jo "'Žil no bla(j0 "»C »r( novri tn* SPECIALIZIRANO POD^j ZA VSAKOVRSTNE KOMPE^ ^ fr'nn % d?« Pališč h* . 2. “lili M 7)eif uutte-Tketi# iMi VIA R, TIMEUS 12 - Telefon 9°' isl VELIKA IZBIRA POPOLNIH ŠIVANK d 'n , 0.38' 4. flor £ $ 1 “ Se ®0|). ZA NABIRANJE ZANK — STROJI ZNA®,( TOSi) IN STROJI DRUGIH ZNAMK Z*» NJE ZANK — ŠIVALNI STROJI ZA p jf1 OBRTNIŠKI STROJI IN INDUSTRIJSKI, I ZNAMKE «PFAFF» IN STROJI DRUG|fl > ii 0 iP * NIH ZNAMK — ŠIVANKE, PRITIKlA DOMESTNI DELI — TKALNI STROJ' j} TEN1NE — ŠIVANKE IN PRITIKLlNE STROJE ‘Vi Itn j' 9hč( *‘tn, •o ZELO UGODNE ARH O N ,j de > n ' < ?(*, 0,53° 3 “bej ?dob 4.6.5 yn ‘0U >k Izključno zasiopnišh/o: Zaloga ur; ^11 Lanco, Moeris. ^ Via C. Battisti, 14' Naročniki! KUPUJTE pri ki oglašajo v našem listu! i», ‘btS' |»iu iat kak ■kr, ttid l,;)s tllf' "h let* KHt . b Živ 1‘a, '> sel do i ^morski dnevnik — s 5, ^ 8 „3 M M S B S8 B B H B B B B B 8 B B B BB B M B B 8 S M M M B H S B S H B S H13 M M B B M K K MB S S B S M K M 8 M M B S BB B B B B B S M M H B B B 59 J^aši kraji in ljudje 14. avgust* 1986 55 M H. 55 55 I* K r • tj* ‘ “ * * *1 * 8 5: a a a a a aa a a a a a a a a a a a a as a k k a a a a m a a a a 1515 a a k a a m k a k m a a m a m a a k s a s a a a a a aa a m a a k a s a m a a a a j?: DEVINSKO ■ jfABREŽlNSKi OBČINE it ;# . £ s Ogovor nabrežinskega župana fflilovalcii Šknlii iz Sesliana odgovor devin-ro°na g* župana g. fU tov V,^'m-Skemu svetoval-ljan,:- vl«torJU Škotu iz Ses- Goh!vd SK0F VIKTOR. *nski svetovalec Hn SESLJA N i***8 » občinskega H 5»Pre{'‘“li neko vrsto k — hn . »mo vrsio Dn,„>.“cun občinske ti- V,’“ I tWUn ose h Tl”0 Pi“ Se na 1H°j s Sdan;b”°- Vprašal sem j ~'i H(l tri i „ * t71 u,'ui Icifl Vi 0tt Prenl'?!in*e PrePUStite V ? poslni9 j“m> nakar bi Do rprasnn na v*a j« *i*te h , , ln kritike. Te-L\Vani h,? ’ storiti, zato “ Vam turi; $nsiljen izjaviti, L.r*ti. »pri dc morem odgo- tr„srečnejši°rSltl dnevniku je fnt niJai° .mene, kajti m'n° Vašn}° 3‘ objavil ce■ as« Sr«m rii^?~* Vaše izjave ne ib** Wdž?ce’- feot da Va,,‘ ?.r*nje -, ‘ rnje, za Vaše zardi0 '^azuii?U,‘0 uPravo, ka-m”1 obiti**® * tem. da ste »i ,°balec občinskih i'r>e<^°0 tin„- n’*' eden Val .S«, ker Pan’ bi sfcor° ne v ,J. btn, pr“ rokah nimam čl.'j ‘filet«. °®ih Predlogov Prej?6’*, d„ ■ upravi. Prepm-ste Oov Je b‘'o več Vaših top0t,ani/i upjejeti/i in ndej- p£i-ia m* or sem tttdi «°' on i' P trn-?01 Predlogi niso al k'r s,°Hev ne zaradi te-j, Pb. Vi predlagali, >3 ker >„rer}pstavnega razlo-jSgte*' *£®d» naših skromnih ‘ti ri~, n' k*T° mogoče *W „“!?e pravite, da za i r,‘o*tj premalo po- ; ejirio ’ in , 0 več pa za Na-i>, #b'n”?._re**nc‘ P“ pravi- 'ežfc, 'c za Sp?isPr°tno, da skrbimo f/čaln lJ°n in Devin, a vse o v a Nabrežino. Je pač m„ .en» Ugoditi Pa po- ifJm0 . ■*rwi*“71 - « e;- ?“n)a ’ je napravila iti. D0lr!,pT.ava 2a Sesljan. r ,eu i„ ncna notranja ure-» , i*fe Pbod na novo pokorit j j ‘ delo Selad - za zne-: ^ Or.ji.dtjonov lir; SftViionr** ‘r»“ Pr*d posta-L j°nn (Gosp. načrt) 0,5 j • * H • ‘Ute “2®iritep javne razsvetli, C* «« Vižovljarn, Devinu S tnii;V*iarn (Gosp. načrt) t>l0; -°v; ;riu Os1® razsvetljava pri lii So*k p Poti Hotel Paradiso »n0#_. 'deta, Selad 0.9S mi- i Oh' ^ 21^'if^a in preureditev 7 min: proti morju. Selad 1od; 'Janu «i. ’ 0, lin v-o občinske obale n«;; Selad 1,16 milijo- i 0 .nbicor'»a/ tn s,cer: W„.)8nu. ki rl Poslopje v “no f. tbi ‘"hko bilo Je 'o ,?*“ zat„p' ne bilo toliko fit?^e!o je i, 2emljišča. zla 2 tt9o ?■? °0SP- načrtov na Da'.pednja yhionov; 'e riniš/n onega moderne-0S?°°sP n, *pn morju - delo 7 j&SS* - - znesku 5» zT s” fotonskega o-l6s no v eshan in Devtn, *»•» • obč. proračunu I i^npna0.”0” i %'Vdel^« nseh BOri ra-I "tal. ,r. kar Se milijo- I tuink°-n T nienda ni ravno I Jiin,„teIe/on •? Pfl *e ni vse. f “dol ’n Se.n“ V^onlje (Ma»- I nai"'’1, mpolaj) je bil if S ,nJ Po zade: ne- lite j Zrit*knih,aSi krivd •'»tij ,ntirovaU J>dA ne bomo kis -to zn^.. ' dokler ne bo 2“do«olii«j sedaj razna dela 1,,la tun! '’131?0 rešeno. Se- V programu, med katerimi je tudi zgraditev razgledne točke na morje, in to v začetku odcepa ceste proti morju. Pripravili smo tudi vse načrte za razširitev ceste proti postaji, a je to žal preprečila gradnja nove avtoceste, ki bo na tem mestu vse preuredila. Koliko poti in intervencij smo zaradi tujskega prometa napravili pri turističnem uradu v Trstu, pri graščinski upravi zaradi obnove hotela v Ses-Ijanu itd. Pa ni bila tudi naša skrb in stroški za razna letna taborišča tujcev v Ses-Ijanu, uprava avstrijske kolonije v šoli itd-? Vem, aa manjka še mnogo za Sesljan. a vsega z lastnimi sredstvi ne smoremo. Kakor doslej, bomo tudi v naprej trkali na razna vrata, da bi čim več dosegli. Glavni problem Ses-Ijana pa ni samo občina, ampak otvoritev hotela, parka in kopališča, ki je sedaj s trnjevo žico obdano ter je last devinske graščine. Ko bo to na razpolago, se bo gotovo dotok turistov še povečal. Glede snage v Sesljanu in bližini imamo za to delo na razpolago občinskega delavca. Seveda ne zmore vedno vsega, kadar je večja potreba se mu za nekaj dni dodeli pomoč. Ne vem, ali je točno, da na pisma ne odgovarjam, ker mislim, da sem vsem in tudi Vam, gospod Škof, vedno odgovoril bodisi na pisma, kakor tudi na ustna vprašanja, na slednja le, če se mi da priložnost, da jih tudi razumem in poznam. Ta odgovor pošiljam tud i »Demokraciji« in «Primorske-niu dnevniku« s prošnjo, da ga objavita. Z odličnim spoštovanjem JOSIP TERČON * # * Le dve pripombi: Menimo, da je izgovor g. župana, češ da ni mogel odgovoriti na »pisanje« tov. Škofa neopravičen, kajti svetovalec tov. Skof je edini (vemo zakaj), ki taka «pisanja» pripravi. G. župan vedno in ob vsaki priliki odgovarja na vprašanja svetovalcev, čeprav niso napisana, in res ne vemo zakaj bi moral tov. Skot pred; stavljati izjemo? Sicer pa, ali ni nekdo zadolžen za pisanje zapisnikov o sejah občinskega sveta? Številke, ki jih navaja g. župan, so vsega upoštevanja vredne. Skoda le, da ni mimogrede omenil, koliko je občinska uprava porabila za o-stale predele devinsko-nabre-žinske občine in še posebej za Nabrežino samo. STEVERJAN PREBENEO Porušeni hlevi še niso popravljeni Se pozimi nam je župan na nekem vaškem sestanku obljubil, da bo občina zgradila v naši vasi pralnico in čakalnico za avtobus. Zdaj prav ne vemo, če je obljubil za res ali ne, ker do danes še ni o pralnici in čakalnici ne duha ne sluha. Ra tudi drugi radi obljubljajo, potem pa pozabijo. A-prila meseca so nas namreč obiskali strokovnjaki tehničnega urada « Genio civile« in smo o njihovem obisku tudi nekaj napisali. Obljubili so nam, da se bodo vrnili za dva tedna. Obljubili pa so tudi, da bodo napeljali vodo v hiše, ocenili vojno škodo ter dokončali obnovo v vojni poškodovanih in porušenih gospodarskih poslopij, ki niso bila še obnovljena (6 ali 7 hlevov). Gospodje se niso več prikazali, pa tudi poslopja čakajo še na obnovo. skrbne gospodarje ter ti prizadevala, da je s svojega skromnega posestva pridobila čim več. Kraška zemlja zahteva zveste sodelavce, a jim zato vrača telesne in moralne moči. Tudi ona je bila kljub težavam vedno čvrsta, zdrava in dobre volje. Le v zadnjem času je okrog svojega 73. starostnega leta bolehala. Pogrešali jo bomo kot dobro gospodinjo, mater in ženo. Ko so ji šempolajski pevci odpeli ob grobu žalostinko v pozdrav, smo se domačini težko ločili od nje. Naj počiva v miru! Preostalim izrekamo svoje sožalje. katero je že toliko let pozabila. Dolžnost občinskega delegata pa je, da na to o-pozori gospode na tržaškem magistratu. BAZOVICA SV. K R I £ NABREŽINA Borba oroti toči in še kaj V torek pozno popoldne je razsajala nevihta, ki je zajela Gradiško in Faro. Padala je tudi toča, ki je zlasti okrog Fare zelo poškodovala vinograde. Skoda je velika, ponekod je bilo uničenega skoraj 60 odst. pridelka. Skoraj vsi kmetje iz Ste-verjana so že pred meseci pristopili kot člani h konzorciju za borbo proti toči. Pridružili so se Krminu, kjer je bil že prej omenjeni konzorcij. Steverjanci se namreč zavedajo važnosti in učinkovitosti borbe proti toči, ker so že večkrat občutili posledice na svojih vinogradih in sadovnjakih, ki jih je toča doslej skoraj vsako leto več ali manj poškodovala. Ze pred časom so strokovnjaki po pregledu ozemlja določili, kje naj bi bile postaje. Na števerjanskem ozemlju bi postavili 7 postaj, za Jazbine pa tri. Naročili so tudi barake, toda kvestura ni dala potrebnega dovoljenja, češ, da ne odgovarjajo varnostnim predpisom, ker so sicer iz betona, toda zložljive. Zaradi tega je konzorcij iz Krmina odstopil 4 barake, ki odgovarjajo predpisom. Seveda to število ne bo odgovarjalo potrebam; nekaj pa je vendar bolje kot nič. Upati je le, da bodo barake čim-prej postavili na najbolj o-grožena mesta in da bodo preskrbeli zadostno število raket. Vsaka zamuda bi bila namreč lahko zelo usodna, posebno v tem letnem času, ko toča lahko napravi ogromno škodo v vinogradih, ki so glavni vir dohodkov za Brda. Letina sadja, ki je drugi vir dohodkov v teh krajih, je leto* dohra. Češenj je bilo dosti, dež jim ni škodoval, le zaradi muhaste zime in slabega vremena so pozno dozorele. Zaradi tega je bila cena zelo nizka posebno ob koncu sezone, ker niso pač prišle v poštev za izvoz. Češnje so odkupovali go-riški in domači trgovci, k’ so jih iz vasi odvažali na trg v Gorico in Trst. Zdaj so na vrsti breskve in hruške. Ker ni zadostne količine, ni trgovcev v vas in morajo kmetje sami voziti svoje sadje v Gorico. Na splošno ni slabe letine in sadeži so lepi in zdravi, le malo gnilega je vmes. Breskve imajo letos nizko ceno, boljšo ceno imajo hruške. V Brdih imajo v Sadjarstvu srečo, ker na sadnem drevju ni opaziti kakšne posebne bolezni, kakor n. pr. ameriškega kaparja. Imajo le navadni mrčes, proti temu pa Brdici ne mirujejo in pridno škropijo svoje sadno drevje, ki ga tudi drugače lepo negujejo. V Steverjanu nimajo še vodovoda, le domače vodnjake imajo. Ko je suša, je veliko pomanjkanje vode, voda iz teh vodnjakov pa ni zdrava. Hudo je za živino, ki jo morajo napajati v blatnih in smrdljivih lužah. Vodo v Ste-verjan bi morali napeljati iz Cerovega, ki pa je onstran meje. Rezervoar na jugoslovanski strani je oddaljen približno 300 m od meje, od rezervoarja do središča Ste-verjana pa je približno 1000 metrov. Steverjanci upajo in pričakujejo, da bo za napeljavo vodovoda iz Cerovega prišlo do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo in da bodo pokrajinske oblasti dale potrebno denarno podporo za uresničitev njihove želje, saj tako velika vas nujno potrebuje vodovod. Kako ie z volno škodo Ze večkrat smo slišali obljube o izplačevanju vojne škode. Vemo, da kjer je dolžnik država, so povsod vmes birokratski predpisi, ki se ne ujemajo z življenjskimi interesi prizadetih državljanov. Razen pa birokratskega «šim-la» pa sodimo, da je tukaj vmes še kaj drugega, in to spet proti našim gospodarskim in drugim interesom. Mi nismo oboževalci obljub, še najmanj pa takih, katerih namen je varanje in zavlačevanje v večnost. Vojne nismo povzročili mi in zato ni ljudstvo krivo moralne in materialne škode, ki jo ie moralo utrpeti. Druga gospodarska škoda, in ne majhna, je v skoro desetletnem čakanju, oziroma padcu realne vrednosti valute. Razmeroma majhno število oškodovancev na premičninah je dobilo — seveda le delno — povrnjeno škoda, dočim so na nepremičnine pozabili. Radi bi vedeli, koliko časa bomo še čakali na to, kar nam po vseh človeških postavah pritiče. Neugodno vreme dela vinogradnikom skrbi, ker je trta močno izpostavljena obema sovražnikoma: peronospori in plesnobi. Posebno za poslednjo so letos ugodni pogoji in je treba zelo paziti, da se ne razpase. Zadnja seja našega občinskega sveta je med drugim tudi pokazala, kako naglo se gospodarsko pogrezamo in v kakšni zadregi se občina nahaja, z družinskim davkom bodo prizadete družine, ki so že sedaj v težkih gmotnih razmerah. Zato smo mnenja, da bi morala občini pomagati država, in to ne le zaradi njenega slabega gospodarskega stanja, ampak še prej, ker je velik odstotek dela občinske uprave privesek državnega aparata. PREČNIK Zopet smrtna kosa Smrt je v enem tednu zahtevala v naši vasi svojo drugo žrtev; za pok. vdovo Sardoč smo v ponedeljek pokopali Amalijo vd. Sardoč. Tudi ona je bila dolgoletna vdova s sedmero otrok, od katerih je eden že rano umrl. Njim je posvetila vse svoje skrbi in brige ter jih vzgojila v samostojne, delavne in Kie dobiti primerno igre Znano je, da so pri na« igralski talenti. Vendar ne uspemo, da bi prišli le-ti na svoj račun. Vzrokov je več in so vsem manj ali bolj znani. Med drugimi smo slišali še eno opazko, ki ni sicer glavna ovira, a je utemeljena. Ker jo omenjajo tudi aktivne igralske družine iz drugih vasi, je prav, da spregovorimo o njej. Tiče se vsebine iger. Res je, da Slovenci razpolagamo s precejšnjim zadevnim gradivom, a je to za naše prilike neprimerno, oziroma malo primerno. Ta kos slovenske zemlje se že dolgo razvija v posebnih okoliščinah, ki so našemu človeku vtisnile poseben pečat in izzvale malo svojevrstne pojme in predstave o svetu in življenju ter s tem vred tudi posebne potrebe. Zato naša mladina na eno in isto sliko iz življenja drugače reagira kot pa mladina one slovenske zemlje, ki raste v drugačnih življenjskih okoliščinah. Zato je neizpodbitna resnica, da bi b lo zelo potrebno pripraviti temu primerno gradivo za odraslo in šolsko mladino. S tem bi dali pomemben prispevek našemu podeželskemu dramatskemu življenju. Mnenja smo, da naj bi se Prosvetna Zveza za to zanimala in če mogoče razpisala natečaj za ta dela. PROSEK Občina naj poskrbi za poljske čuvaje V sredo so odpotovale v Avstralijo dve domači družini in ena, ki *e je pred letom preselila s Proseka v Trst. Do sedaj so odšli iz naše vasi 4 mladeniči in 5 družin. Eni pišejo, da Jim je dobro, drugi pa, da bi se radi vrnili domov. Domačini odhajajo, v vasi pa je vedno več tujih obrazov, ki jih ne poznamo, istrskih ezulov, za katere pridno zidajo nove hiše. Žalostna je ta ugotovitev in da misliti, kaj bo, če bo šlo po tej poti naprej. Do zadnje vojne smo imeli v vasi stalnega poljskega čuvaja, ki ga je plačevala tržaška občina. Od 15. septembra do konca trgatve pa je ta stalni čuvaj imel še tri pomočnike, katerim smo pravili »sataji« in jih je tudi plačala občina. Ker je pri nas vedno več tujcev in prihaja ob lepem jesenskem vremenu tudi veliko število izletnikov, od katerih mnogi ne spoštujejo tuje imovine in prav radi lezejo v vinograde, ko je grozdje zrelo, nujno potrebujemo poljskega čuvaja in «sataje». Občina mora spet napraviti svojo dolžnost, na Na križiščih ni tabel Skozi našo vas gre veliko število inozemskih turistov in tujcev, ki ne poznajo teh krajev. Nekateri pridejo po cesti iz Trsta, drugi po cesti z Opčin. Marsikateri inozemski turist pa pride iz Fernetičev, ker tam na bloku izve, da ima najkrajšo pot in najlepšo pot v Opatijo po reški cesti. Ko pridejo na križišče v Bazovici, se skoraj vsi ustavijo in nas sprašujejo, katera pot pelje proti meji, na Reko ali Opatijo, ker Ni na križišču nobene table. Prav bi bilo, da bi uprava cest postavila na križišču potrebne table, tem bolj, ker jih postavlja tudi tam, kjer niso prav potrebne. SEMPOLA) Prve dni septembra pevski koncert Nedavno smo imeli na trgu pred cerkvijo koncert neke tržaške (baje zavoda »Padovani«) godbe na pihala. Kljub hladnemu večeru se je zbralo mnogo občinstva, ker naše ljudstvo ljubi in ceni glasbo. Bilo je zadovoljno z izvajanjem. Ker pa smo vsi prežeti z bojaznijo za kos kruha in naš narodni obstoj, je ob tej priliki padlo nekaj smiselnih opazk na račun naše državne uprave, tako na primer; Muzika je res lepa reč, a če te lomijo dnevne skrbi, je ne uživaš tako, kot če teh ne bi bilo«. In druga opazka (brezjposelne-ga): «Namesto zaslužka nam pošiljajo muziko«. Svoječasno smo poročali, kako se je neki organ javne varnosti spotaknil ob slovenski pesmi. To se je nedavno ponovilo in spet so fantje, ki so ubrano peli, povedali, da lahko prepevajo kolikor hočejo, in jim tega ne more in ne sme nihče prepovedati. Ce dotičnik ne razume našega jezika, naj se ga nauči. Drugi organ iz policijskega komisariata iz Devina pa je po tem dogodku rekel, da naj bi bili fantje tega nestrpneža poučili, da nismo več v fašistični, marveč v demokratični Italiji in je zato povsod dovoljeno peti slovensko pesem. Mož je le potrdil to, kar je splošno znano in česar se bomo tudi v bodoče držali. Slišimo, da namerava naše prosvetno društvo prirediti v začetku septembra pevski koncert, To bo že deseti tradicionalni pevski nastop, seveda bodo na njem sodelovali tudi drugi pevski zbori. Za sedaj smo mogli izvedeti le to in da je v ta namen izbran zelo primeren prostor ob cesti. Ostalo bomo poročali pravočasno. Elektro-inštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. Ul. Boccaccio 10. SE PRIPOROČAMO! ROMANTIKA V KMETU STVU L ^0 b; 'i svetu —.p! liU«i^*«ane* I,n*,hJ?or‘ (ne '*»kntt*6llj'i1dnem križanju ali H* leto n/astlin nastane Jl“li k Nav: zgodi, da se V«bi *Vbni' ?0rta, ki s svo-n^t) Pl1" f° lastnostmi pri* ^°ric« ^1'eč ?Zorn°st nase. Ce K e ali ,? lastnosti nam 1’ _g.^o as vsaj zanima- in r°V° sorto 7-»če-V«., ' uomn razn^noževati in Ve,M P0sebn° ime-f»di (b'h rastlin danes goien,h “tat alcegH Je nastala za- ln he°c iehmir°dnega in ta_ ?ev, ^.Po zas},®Pega križanja Sele ?' m0j3t,. gl rastlinogoj-;iWUti vč’^ ,s°.na svetu N. 1. Pi*nico J b doc'm goji 'teh n itd *?dJe, vinsko O^h ocletja- ud Ja, nfevajo Dri 1 na primer, nir",aJo Dri ' “a. Pnmer, stal« rt'°i'da ni?as ?e stoletju J?.*? želi?11;' erie' ki hi čl Pu želi i ■ etle' ki bi s*°.veka. v *n Pnzadeva-kak0r ne8a nati a--Je lezul* ši'e „ r®uem0 ?,k Jucja ali — Uidi rar8Ve n?casitl tudi — ,,:,stal0 ■ da je ? dvoma je "rk ki na sto?" k naf'n *l*du 1 So kmul odličnih jhč* ™al.o nato brez 'Ul, hi ‘ upazif !l! V ker i'h uterl 0 osta ohranil. Od ■ Nek, dnej*e p,ogle.imo ne-?'Vei v slučaje«. '1,stor1Unr*nski'krih deželah ie "“d s'n ogodiln bovnik ali 61 «d? *h°dom 'Se ie- da "M hr„jiP° Sozdu Mi 'n še) s Liln*j ^[o» 'h "1 Po gozdu n UuV. J*nih ,nSko- ki je bi Pozna? .debelih pl„-16 sorte; nih- e na- la In- če je ni poznal. Ker je bilo sadje lepo in ga je bilo na drevesu mnogo in ge je potem, ko se je doma umedilo, izkazalo tudi za zelo dobro, je pastor narezal na tem drevesu cepičev in sorto razmnožil. — Danes je poznana povsod, kjer hruške uspevajo, in po pastorju, ki jo je začel množiti, je dobila ime «pa-storovka«. Ko bi je pastor po srečnem naključju ne našel, bi je danes ne poznali. Na sončnem Goriškem stoji vasica Selce (Sevce). Pred mnogimi desetletji je ondi zrasla jablanova divjaka, ki jo je gospodar pozabil cepiti. Pa je ta «divjaka» začela roditi tako lepa jabolka, da jih j« bila vsa vas vesela. Sosedje so z »divjake« začeli rezati cepiče in so novo sorto razmnoževali naprej. Razširila se je daleč po deželi in danes jo poznamo pod imenom »sevka« zato ker je bila v Sevcah doma. Bližnji laški sadjarji jo tudi poznajo in cenijo, dali pa so ji ime uporno slavo«. — .si0. vensko jabolko. V dolini poteka Padeža, ki je del Reške doline, se’ je pred dobrim pol stoletjem pojavila jabolčna sorta, ki je noben naš pomolog ni poznal Bila je pač nova. Prvi, ki jo je našel in začel množiti, je bil neki domačin s Kozjan, ki so mu ljudje šaljivo pravili «Slovenec». To pa zaradi tega, ker je imel vsakovrstne knjige in je mnogo čital, kar je bil za tiste čase redek pojav. In ker je mnogo čital, jo tudi «znal vse«. On je novi sorti dal ime «srčika», ker oblika in barva plodov res nekoliko sličita srcu. Srčika rodi lepa jabolka, ki so izjemno sladka in brez kisline in sladka so že, ko dosežejo orehovo debelost, Ta sladkoba je pa malce neprijetna, ker spominja na okus sladkih koreninic. Napaka je, da nima v sebi osvežujoče kisline vsaj 'toliko, da bi jo jedec mogel občutiti Toda vkljub temu je jabolko' dobro, ko roža lepo, zdravo in dolgotrajno. V prikladni legi je sorta močno rodovitna Posebne važnosti je, da je za fuzikladij in podobne glivičaste bolezni skoro neobčutljiva, pač pa je v neugodnih legah občutljiva za raka. Ta pa ne kaze, da bi napadal debla, le tu pa tam kako vejo. Imam v Ljubljani sestro, ki ima majhen vrt. Zmeraj mi je pripovedovala, da Ljubljančani ne marajo sladkih jabolk. Ko je pa posadila dve drevesci srčike in sta začeli roditi sta mahoma postali bližnjim otrokom znani. Zdaj nima miru pred njimi, ker ze od srede poletja dalje moledujejo in prosijo, če smejo vsaj tista na tleh pobrati. Srčiko smo prekrstili v «sladko srčiko«, da se loči od hrvaške srčike, ki je nekaj vse drugega. Kdo pozna pravljico o lepi kraljičini, ki je med kopanj>m v bistrem potoku izgubila briljantni prstan in je zavoljo tega nastalo na kraljevskem dvoru veliko žalovanje? Ko so zatonili vsi upi, da bi pr-slan spet našli, prinese ribic veliko postrv in jo podari srč- kani kraljičini. Punca je ribiča »po kraljevsko« obdarila in izročila ribo kuharici. In glejte čudo! Ko jo je ta razparala, je našla v njej izgubljeni prstan! Lepa zgodbica, kaj ne, žal le pravljica. Cist i resnica in ne pravljica je pa naslednja povest: Okoli leta 1820 je ameriški farmer (kmet) McCrance, ki je bival v malem mestecu Nashville v državi Tennessee, odšel na lov In zgodilo se je, da je z lova prinesel domov divjo gosko. Ravno prav za večerjo. Zena je gosko oskubila in očistila, ko je pa prerezala golšo, je ngšla v njej — oh, ne! nobenega briljantnega prstana — pač pa čisto navadno češpljevo koščico. Kot zanimivost je koščico dala možu, ta pa gre in jo posadi v cvetlični lonček, «da bo videl, kaj bo«. Iz 'koščice je res pognala kal, nastalo je drevesce, ki ga je mož ob pravem času posadil na vrt. Iz drevesa je v nekaj letih nastalo zastavno drevo, ki je rodilo odličnih sliv v največji obilici. Nova sorta je to bila. Na čast ubiti divji goski je kmet McCrance (Mekrens) dal novi slivi ime «Wild goo-se» ali «divja goska«. Nova sorta spada v vrsto tako imenovanih Munsonijevih sliv (Prunus Munsoniana), ki jim je Amerika domovina. Ima polno dobrih lastnosti, zaradi katerih se je razširila po vsej deželi in znano mi je, da jo gojijo tudi nekatere italijanske drevesnice. Ni pa potrebno, da bi se nam delale skomine po njej, ker dobrote evropskih sliv m češpelj ne dosega nobena Munsoniana niti katerakoli druga vrsta na svetu. Le tam, kjer zahtevnejša vrsta »evropske« (Prunus domestica) odpove, pride do veljave munsonianka in druge. V naši stari Evropi postavljamo spomenike slavnim možem (da bi se pri tem spomnili tudi na slavne ženej ‘e redko dogodi, čeprav bi one mnogokrat bolj zaslužile!). Toda Američani znajo pokazati svojo hvaležnost tudi rastlinam, sadnim sortam v glavnem. Pred dobrimi petdesetimi leti (1803) se je v mestu Camillus (država New York) vršila posebna slavnost. Odkrili so bronasto spominsko ploščo jabolčni sorti »Primate«, ki je pred več ko sto leti tam nastala in je v on-dotnem kraju še danes visoko cenjena. Nastala je «sama od sebe« na kmetiji nekega Calvlna Binghama. Temu vzgledu so potem sledili še drugi. Ima namreč A-merika številne jabolčne sorte, ki so tam čudovito dobre, pri nas se pa kaj rade do kraja izjalovijo. Starkova zlata slastnica (Stark golden deli-cious) je v Ameriki neki tako popolna, da ji ne morejo očitati najmanjše napake; jaz jo tudi imam. pa ne morem drugega povedati kot to, da ima več napak kot najbolj brezbožen star grešnik. Z a-meriškimi (sploh tujimi) sadnimi sortami bi ne smeli poskušati mi poedinci. pač pa samo državna preizkuševali-šča, kor samo ta bi vodila natančno evidenco o ponašanju te ali one vrste oziroma sorte Od drugih jabolčnih sort, ki so jim Američani postavili spomenike, je predvsem krasno Mekintoševo jabolko (Mr lntosh). Prvotno drevo je tudi samo nastalo. Raslo je ob hiši Mclntosheve farme. Ko je ta pogorela, je bilo 'do polovice ožgano in je navzlic temu še zmeraj rodilo. Usahnilo je, ko mu je bilo 112 let. Dreves, njegovih potomcev je v Ameriki danes na milijone. Matičnemu drevesu so postavili krasen spomenik iz marmorja, ki stoji tam kjer je raslo, v naselju Dundela, provinca Ontario v Kanadi. Drugi lep 9pomenik je postavljen matičnemu drevesu sorte Baldwin. Spomenik so postavili v letu 1895 na mestu, kjer je stala prvotna jablana te sorte. Bolto je pa odkril neki Samuel Thompson že v letu 1793, pred več kot dve sto leti, pa jo še zdaj cenijo. Spomenik je nekak obelisk s kamenito kroglo na vrhu. Več ali manj podobne spomenike imajo matična drevesa raznih drugih priljubljenih sort, na primer «severni vohun« (Northern Spy), potem »jabolko bogastva« (VVeal-ty apple), nato »mati« (Mot-her) in še druga. Resnično je to »praktična poezija«. In jaz si mislim: če že postavljamo spomenike umrlim junakom, ki jih ne morejo videti, zakaj bi jih ne smeli rastlinam, ki jih tudi ne vidijo? Z obojim le izražamo svojo hvaležnost, znak srčne kulture. Našo današnjo slikovno reportažo posvečamo Repenla-bru, kjer bo danes in Jutri tradicionalna Jagra, ttepenta-bor privablja vsaka leto za veliki šmaren tisoče in tisoče Tržačanov in okoličanov, tako da lahko upravičeno rečemo, da je Hepentabor v avgustu to, kar so Hismanje ob sv. Jožetu v začetku pomladi. Ilazlika Je morda le v tem, da prodajajo ob ricmanj-ski šagri v glavnem le pršut, medtem ko stovl Hepentabor po prodaji okusnega nanoškega sira in seveda po avojem teranu. Kjer Je šagra, tam seveda ne sme manjkali zabavišča. V koledarju potujočih mena-žerjev Je veliki šmaren z rdečim obrobljen, saj je to dan, ko morda največ zaslužijo. Tudi v Repentabor so pred dnevi prispeli ljudje take potujoče skupine, ki >o začeli postavljati vrtiljak, strelišča itd. Mladina se ho njihovih uslug prav gotovo v obilni meri poslužila. Col z županstvom In otroškim vrtcem, ki ju vidimo na sliki, Je za nedeljskega turista prehodna točk* na poti v Veliki Repen. Našemu fotoreporterju Je v Velikem Repnu padla najprej v oči (in nato tudi v fotoaparata) stara občinska »Štirna,* ki sta Jo pred približno I*. I. zgradila brata Anton in Jože Škabar. Oba sta že umrla, »Štirna* pa bo dajala vodo bržkone še poznim rodovom številnih družin Škabar, Guštin, Purič in drugih, k| so trdno zasidrane na svoji zemlji. Razen »5 let starega Ivana Škabarja, ni v Velikem Hepnu nikogar, ki bi se spomnil, kdaj so štirno zgradili. Ivan Škabar, ki je najstarej-ši možak v vasi, se še spominja gradnje ter vam lahko postreže tudi z drugimi podatki o kroniki svoje vasi... in če hočete, zakaj ne, tudi s kozarcem dobrega domačega vina, ki je najboljše zdravilo proti vsem težavam vsakdanjega življenja. Zadnjo sliko v svoji reportaži Je nas fotoreporter posnel v kuhinji gostilne Furlan na Poklonu, kjer se že dva dni ukvarjajo s pripravami za sprejem gostov. Podobne mrzlične priprave so tudi V gostilni Rauber. kjer so si za to priliko oskrbeli nekaj sodov res dobrega vina. Kljub temu, da Je šagra n* Itepentabru, pa ne zaostajajo niti gostilničarji v bližnjem Velikem Hepnu ter na Fernetičih, saj je veliki šmaren praznik vse repzntabor-ske občine. (foto Magajna) AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ P0TIUIR0V na Tržaškem,v Jugoslavijo, Avstrijo in lirngc države GARAŽAi UL Timeua 4, tel. 90-296 Sl ANO V ANJE t UL F. Severo 6, tel. 33-113 POŽAR ariemio TOVORNI PREVOZI TRST • UL Moreri 7 Telejon i\. 28373 v vse Jtre/e, tudi v inozemstvo »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča i tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnii plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša (Herbert C»»tsi GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK IZ POROČILA PREDSEDNIKA IACP Na Goriškem živi še vedno CC7 družin po barakah, jamah in vojaških stavkah Zavod za tjudidfe hišo jo v povojnih lotih zgradil H27 stanovanj, vendar bi jih v gorički pohrajini potrebovali še vsaj H.IKJII Kot smo že poročali, je bil preteklo soboto na obisku v Gorici podtajnik ministrstva za javna dela Caron, ki je prisostvoval izročitvi novih stanovanj in položil prvi kamen na prostor, kjer bodo zgradili še nove stanovanjske hiše. Ob tej priliki je imel predsednik zavoda za ljudske hiše (IACP), inž. Caccese pred novim sedežem tega zavoda v Ul. Pitteri daljše poročilo, iz katerega je razvidna dosedanja gradbena delavnost v naši pokrajini in njene potrebe na tem področju za bodoča leta, IACP je od zadnje vojne do danes zgradil 125 stanovanj z 847 prostori za 235 milijonov lir. Dalje je bilo zgrajenih 322 stanovanj v znesku 504 milijonov lir. ki so la rt države, za INA-CASA pa je bilo zgrajenih 425 stanovanj in pet trgovin za skupni znesek 857 milijonov lir. V celoti se je torej zgradilo 827 stanovanj s 4.879 prostori, ki se stala 1-600 milijonov lir. Iz predsednikovega poročila je nadalje razvidno, da l-ma zavod v gradnji 174 stanovanj v 11 krajih naše pokrajine, ki bodo stala okrog 311 milijonov lir. Poleg teh del pa ima zavod v načrtu še nov program gradenj v okviru posebne pomoči, ki je določena za Trst in za gori-iko pokrajino. Poročilo navaja nadalje podatke, ki jih je lansko leto zbralo ministrstvo javnih del glede na stanovanjske potrebe na Goriškem. Po teh podatkih živi v naši pokrajini še 667 družin po barakah, bivših vojaških postojankah in jamah, 1934 pa jih je nastanjenih v nezdravih prostorih. Tem družinam je treba prišteti še drugih 1200. ki živijo v pretesnih prostorih ali skupaj z drugimi družinami. V celoti je okrog 3800 družin na Goriškem, ki nujno potrebujejo nova stanovanja. Ce odštejemo privatne gradnje, ki iu«>. - < ji: Bruno Rossi, delavci | ob 21: «Plaza», R. Vallone Prvenstvo LRS Pred tednom je bilo v Mariboru tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Slovenije posameznikov. Tekmovanje ni bilo niti po organizaciji niti po rezultatih na posebni višini. Dober je bil mladi Penko, ki je postavil slovenski rekord v metu krogle, Lesek pa je postal prvak in slovenski rekorder v skoku s palico. Navajamo nekatere rezultate: Moški: 100 m: Zajc 11.3, , (Lj.); 400 m: Zupančič 50,3, (KI.); 1500 m: Gajšek 4:01.0, Kralj (oba KI.) 4:03.4, Hafner 4:03.6: 10.000 m: Male (KI.) 35:37.2 KINO CORSO. 15.00: «Rop stoletja«, J. Adams in T. Curtis. VERDI. 15.00: «Znajti se je treba«, Alberto Sordi CENTRALE. 15.00: «Heroj Vandeje«, A. Nazzari in C. Del Poggio, v barvah. VITTORIA. 15.00: «Naboj v cevi«, J. Simmons, v barvah. MODERNO. 15.00: »Luisijan- ski kralj«, B. Hope in V. Zorina. KINO NA ODPRTEM. 21.00: «C2, tajna služba«. KINO STANDREZ. 21.00: «Cas ljubezni«. M. Vlady in P Mitchel. — Jutri, ponedeljek vinarj TOKIO, 13. — Japonska reprezentančna štafeta, ki so jo sestavljali Keiju Hase (hrbtno), Masaru Furukawa (prsno). Talashi Ishimoto (metuljček) in Manabu Koga (prosto), je danes popoldne v 50-metr-skem bazenu v Osaki postavila nov svetovni rekord na 4x100 m mešano s časom 4:15.7. Prejšnji rekord je imela japonska univerzitetna štafeta s 4:17,2 in je bil postavljen v Tokiu 17. septembra 1954. Tudi ameriška reprezentančna štafeta, ki so jo sestavljali Oyakawa (hrbtno), Mattson (prsno), Wiggins (metuljček) in Patterson (prosto), je dosegla boljši čas od dosedanjega rekorda s 4:16,7. Potem so pa japonski in a-meriški plavalci postavili se tri nove svetovne rekorde; pravzaprav so poboljšali vsak svoj rekord. Tako je Japonec Motoi Kimora preplaval 100 m prsno v 1:10.4 (prej je bil nje- Katz 22:14,4. Šesta je torej zaostala točno minuto za prvo. FILADELFIJA, 13. — Drugi dan tekmovanja za žensko plavalno prvenstvo ZDA je Carin Cone zmagala na 200 m hrbtno v 2:45,6, Mary Gilletti na 400 m v štirih stilih v 6:01,5, Wanda Werner 100 m prosto v 1:06,1, Juno Stover Irwin pa je zmagala v skokih z JO-metr-skega stolpa pred olimpijsko zmagovalko Patricio McCor-mick. BELFAST, 13. — Za 75-let-nico Irske nogometne zveze so pripravili v Belfastu zopet «nekaj posebnega«: povabili so kontinentalno moštvo, da nastopi proti moštvu Velike Britanije, v katerem so nastopili nogometaši Anglije, Walesa. Škotske in Severne Irske. Kontinentalno moštvo so pa sestavljali igralci iz Francije, Italije, Jugoslavije, Švedske, Danske in Portugalske. Današnji tekmi je prisostvovalo okrog 60.000 gledalcev. Vreme je bilo krasno. V prvih minutah igre leti žoga z ene polovice igrišča na drugo in oba vratarja imata že priložnost, da se izkažeta zaradi strelov Jonhstona z ene strani ter Vukasa in Vincenta z druge. V 17’ bi skoraj Kopa dosegel gol. Toda v 26’ doseže prvi gol Johnstone. ki je ves čas zelo gibčen. Samo dve minuti pozneje pride izenačenje. Kopa močno strelja in Kelsey s težavo odbije na noge Vincentu, ki mu ni težko poslati žogo v gol. Do konca polčasa prehaja igra pred obojna vrata in obrambi imata dovolj dela. V začetku drugega polčasa preidejo «Evropci» takoj v napad. toda Vincent in Kopa zgrešita dve odlični priložnosti. Potem se igra nekaj časa drži na sredi igrišča. Vendar so kontinentalci bolj nevarni in v 32’ zaključi Vukas lepo akcijo vsega napada z golom. V 43’ je pred britanskim golom gneča in zopet je Vukas, ki najde priložnost, da porine žogo v mrežo. V zadnji minuti pa dosodi sodnik enajstmetrovko zaradi prekrška britanskega branilca in Vukas jo pretvori v gol. Po tekmi je trener kontinentalnega moštva Pibarot dejal: Jasno je, da je zmagalo boljše moštvo. Izrazil je veliko zadovoljstvo z igro svojega moštva, posebno pa je pohvalil Vukasa, Ocwirka in Kopo. Kategorija 250 ccm (13 krogov 155,150 km): 1. J. Surtees (VB) NSU 1.06’ 02”5 povprečno 141.023 km; 2. S. H. Miller (VB) NSU 1.06’ 24"4 povprečno 140.123; 3. U. Masetti (It.) MV Agusta 1.07’ 17”; 4. W. A. Lomas (VB) MV Agusta 1.07’29”6; 5. C. C. Sand-ford (VB) Guzzi 1.09'45”; 6. H. P. Muller (Nemč.) NSU I.10’05”. Kategorija 500 ccm 25 krogov 298,360 km); 1. W. A. Lomas (VB) Guzzi 2.00'31” povprečno 148.510 km; 2. J. Hartlcy (VB) Norton 2.00’ 37” povprečno 148.410 km; 3. R. H. Dale (VB) Guzzi 2.03’44" povprečno 144.640 km; 4. R Mclntry (VB) Norton 2.04'52”: 5. G. A. Mufphy (VB) Match-less; 6. J. R. Clark (VB) Matchless. TEKMOVANJE ZA DA' POKAL Se niso mogli Avstralci in Italiji •trn FILADELFIJA, 13. -j ^ danes so morali odloži'1 P| tek medeonskega Dnal® t f Avstralijo in Italijo. " ^ padal tudi preteklo "<*, poldne je padal nekolik0 j lilo U h in Ort1** . uri h. Upr: M I in ob 14,3* Je za hip vendar Je pa kmalu z*te J močno padati. Mogoče M . no začeti tekmovanje ju* RICflONE, 13. — drugega dne teniškega 10^ rodnega turnirja za Pr0 nalce: «1 Vi Segura - Perry 6:1, 6:*’ 7:5. zales - Mac Vrregor Cucelli in M. Del Betio * n 11-tfl. G* IX. ■*»*- .i ■A. Sefu # Se8u,,( Današnji rezultati: Gonzales 6:4, 6:1. «'*" j, Gonzales - Cucelli in Bello 6:3, 8:6. Odgovorni uredolk STANISLAV RENK® Tlaka Tiskarski zavod • Kine na Leone 24,8 na 200 m 100 m ovire: Puc (Lj.) 15.2; | rqv rekf)rd i:10,6). Američan višina:_Urbajs (KI.) J80; tro-| Frank KinneVi kj je doslej imel rekord na 200 .n hrbtno skok: Zagorc (KI.) 13.50; krogla: Penko 15.44 (nov slovenski rekord); kladivo: Markež (M) 49.51; 4x100 m: Ljubljana 44.9; 200 m: Puc (Lj.) 23.0, 800 m: Vipotnik (KI.) 1:52.6. Mlakar (M) 1:55.2, Kralj (KI.) 1:55.3, Hafner (Lj.) 1:57.2, Gajšek (KI.) 1:57.9. Okršlar 1:58.0; 5000 m: Male (KI.) 15:29.2; 400 m ovire: Kopitar 55.8: daljina: Kolnik (Od.) 641; palica: Lcšek 390; kopje: Kopitar (KI.) 61.79, Plut 59.55; disk: Golc (KI.) 43.77; 4x400 m: Kladivar 3:26.1. Zenske: 200 m: Šikovec (KI.) 26.5; 80 m ovire: Stamejčič (O) 12.1, Petauer (KI.) 12.2; višina: Si- z 2:24,1, je to razdaljo sedaj preplaval v 2:23 in končno je še Japonec Jiro Nagasawa z 2:28.4 za dve desetinki sekunde izboljšal svoj dosedanji rekord na 200 m metuljček. Žensko plavalno prvenstvo ZDA V Filadelfiji se je začelo žensko plavalno prvenstvo ZDA. V prvi finalni tekmi, na 1500 m, je zmagala C’arolyn Green v 21:14.4 pred Dougie Gray 21:31.4, Luello Lilly 21:47,1, Marlley Shriver 21:48,6, Barbaro Mehr 22:05,3 in Jane Na študentovskih igrah v San Sebastianu so dosegli nekaj dobrih rezultatov. 400 m zapreke: 1. Parlevliel (Hol.) 53”8; 2. Fantuzzi (t.) 53 ”9. 200 m ženske: 1. Leone (It.) 24”B (nov ital. rekord); 2. Cartivrigt (VB) 25”8. 80 m zapreke - ženske: 1. Greppi (It.) 11”5; 2. Thymn (Nemč.) 11”5. Krogia - ženske: 1. Kluten (Nemč.) 13,13 m. Disk: Duhrle (Nemč.) 47.65 Štafeta 4x400 m: 1. Nemčija 3'14”3; 2. Anglija 3’16”. 100 m - polfinale: 1. Ver- cruysse (Belg.) 10”9; 2. Robert son (VB) 11”; 3. Colorossi (It.) U”l. II. 1. Prinz (Hol.) 11”; 2. Or-man (VB) 11”; 3. DŠAsnach (It.) 11”. « * * MOSKVA, 13. — Včeraj je Dinamo premagal angleško moštvo Wolverhampton Wan-derers s 3:2 (3:0). Na stadionu je bilo 80.000 gledalcev. Motorne dirke v Belfastu BELFAST, 13. — Nekaj re zultatov z današnjih motociklističnih dirk za veliko nagrado Ulsterja, ki veljajo kot predzadnja dirka za svetovno prvenstvo. predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 16. uri D1 2 »lil it hi! Pr! Tei ‘»h *» P0] Prt >'9t Gr n« >5 'tr »» S v ki. 6ri d Zli ti DVOBOJ 7 DŽUNGLI (Tehnicolor) Igralci: JEANNE CHAIN - DANA ANDREVVS n i> si b; di b, (■t za ta za iz in J' bi o tli P: Pi Pi Pi zr bi DAVID FARRAR Jutri 15. t. m. z začetkom ob 16. uri in v torek 1*- * z začetkom ob 18. url nad vse zanimiv I’ „C I G A N« KI HO V KHlIiD predvaja danes 14. t. nt. ob 16. uri film: Tisoč in ena noč* a Igralci: Maria Montez, Sabu Mednarodna komisija NZJ je odobrila Crveni zvezdi, da igra 31. avgusta tekmo z Voe-roes Lobogom. BSK pa tekmo z .rimskim Laziom, ki bo 7. septembra. Obe tekmi bosta v Beogradu. KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 14. t. m. film: »ČLOVEŠKA DŽUNGLA* Igralci' Garri Merril -Jan Sterling V ponedeljek 15. t. m. film: KMETIJSKA ZADRUGA UL F U S U U L U 1 Tele I’« n »4-886 v T RS TU ULMKRCAIMNT8! Tele t'o n 88”® M I I, J $ UL MAZZINI 1 J mn n a alorji ','jp are f»» naiugodflVI liih c*****11 »NASILJE NA JEZERU« film RKO OBIŠČITE IMS IIM SE BOSTE MHHPB Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) v praznih škatel, tako so se drugi razveselili napolitank, katerih je bila ena izmed škatel polna, ki so pa končno bradatega velikana. Težka šapa se je spustila v &0 M kodre, medtem ko je pri mojih na kratko pristrižen^ j# na srečo zdrknila mimo. Teta Tončka je priletela lž trosnj TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 34. Tretie poglavje. INTERMEZZO NI GORENJSKLM DVAKRAT ^GRMEKOVIMI NA PGDITNICAORIBNEM PRI BLEOU Prvo leto sem potoval v Ribno z Grmekovimi vred in prepustil po enem mesecu bivanja svoje ™esto Masenki. Naslednje leto sem bil jaz drugi in sem potoval prvič življenju sam. Mama me je spremila na kolodvor mri Svetem Andreju in izročila sprevodniku, ki je bil Slovenec, aru nico, da bi se pozanimal zaime in me spravil, ko M privozili na cilj, pravočasno iz vlaka. Njena ®krb ie bi.la ne' potrebna. Kajti od prve vožnje sem si bil p« s^lcevem opozarjanju in naštevanju vseh postaj in krajivnih zjni mivosti zapomnil toliko, da sem bil o vratnem redu postaj bolje poučen, kakor kdaj koli in na kateri ^ progi po zneje v življenju. Potoval sem mimo ^ h ^ brdo, na postaji na iSledu pa me je ze čakalo krdelo Grme- kovih in ribniških otrok, ki so prišli pome na Postajo in 6 katerimi sem jo mahnil potem ves srečen pTotii Ribnem. Stričeva praktičnost je segala na vsa področja. Grm kovih otrok je bilo takrat pet z najstarejsim Stankom m najmlajšim Miranom, ki sta umrla v teku prve svetovne vojne Nadice takrat še ni bilo. Poleg starsev in petorice otrok sta bila pri Grmekovih še služkinja to eden izmed nas Bartolovih otrok, ali Mašemka ali jaz kdaj pa tudi kdo od Ponikvarjevih. Vsi bi smo potrebovali postelje omare, mize in stole Vse to, morda razen kakega stola ali mize, je stric Grmek sam naredil. Iz lesenih odpadkov ki jih je dobil zastonj ali za malenkosten denar pri Je zbij postelje. Iz zabojev in desk Je naredil omare za obleke. Pri tej dejavnosti se Je izkazal pravega mojstra: vse to ni bilo samo praktično, marveč tudi prijetno za oko. Povrh tega Je obložil stene s policami, na katere so prišle razne potrebne stvari, kakor kuhinjsko posodje in podobno. Podobne police je namestil tudi v gorenjih prostorih, kjer smo spali otroci, in jih obložil z dolgimi vrstami jabolk. Kot dober pedagog Je stric želel, da bi otroci združevali prijetno s koristnim in nas ob določenem času naganjal, da smo se hodili v te gorenje prostore učit. Cesar nam ni bilo treba dvakrat reči. Pri takem «učenju» sicer dvomim, da se je kopičilo znanje v naših glavah, zlasti ne v Borisovi in moji, pač pa so se grozljivo redčile dolge vrste lepo zlozenih jabolk na stričevih policah. Kljub za nekatere morda nasprotnem videzu mi Je vse življenje že od otroških let primanjkovalo časa in morda nikjer in nikoli tako kakor vprav na tistih dvakratnih počitnicah na Gorenjskem. S seboj nisem mogel ponesti kdo ve kaj svojih metuljarskih priprav, zlasti ne škatel. Lov pa Je bil v Ribnem in okolici obilen, tako da z Borisom že nisva vedela več kam zlagati svojega plena. Kar so imeli Grmekovi škatel pri roki in kar jih je bilo dobiti v Ribnem. so bile vse že prenapolnjene. Praktični stričev smisel le končno rešil problem. Stric je pisal drcgerlstu Camauliju k Svetemu Ivanu, naj pošlje za otroke nekaj praznih škatel, da bodo vanje zlagali metulje. Camauli se je pozivu ljubeznivo odzval in kakor sem se zlasti jaz razveselil lepih prišle prav tudi meni. Zaradi najine metuljarske strasti sva z Borisom marsikatero neprijetno nakuhala, ki bi privedla drugačne značaje, kakršni so bili Grmekovi, do ■ jeze in celo ogorčenja. Toda Grmekovi so prešli kmalu vedro preko v. ih nezgod. Nasprotno, te so se jim kmalu spremenile v veselo anekdoto. Tako je teta Tončka poslala nekoč Borisa in mene na Bled z nalogo in denarjem, da nakupiva mesa in makaronov za kosilo, šla sva v svežem Jutru od doma, hitela skozi gozdiček, ki je ves dišal po ciklamah, naprej, prečkala nekaj čudovitih travnikov, ki so bili še vsi posuti z lesketajočo se roso, in končno prispela na Bled, kjer sva hitro in vestno opravila najino nalogo. Potem sva z mesom in makaroni v torbi ln z neobhodino metuljnlco v roki nastopila pot domov proti Ribnem. Medtem je bilo sonce razpršilo zadnje meglice, rosa na travnikih se Je bila posušila in vse okrog naju je zadihalo in zadišalo v svežem dopoldnevu Prišla sva sredi poti na razkošen travnik. Lastnim očem nisva hotela verjeti, toliko raznovrstnih metuljev je letalo nad dišečim travniškim cvetjem. Nisva z Borisom dolgo pomišljala. Torbo z mesom in makaroni sva lepo položila v senco košatega hrasta, sama pa sva se zaprašila z najinima metuljnlcama po travniku in začela napet in zanimiv lov, ki je minil, kakor bi trenil. Ko sva napolnila najine škatle s plenom, sva pobrala torbo z Jestvinami, od katere pa se je bila med najinim lovom senca že sumljivo odmaknila, ter jo mahnila vesela zaradi izpolnjene naloge in izdatnega lova proti domu. Ko sva se približala vasi, sva že od daleč zagledala strica odnosno očeta, ki je stal na neki vzpetini in napeto gledal v smer, od koder sva morala prav midva priti. Jaz sam se nisem ničesar slabega zavedal, saj se mi je zdelo, da je trajal ves lov kvečjemu kakih deset minut. Toda Boris, ki Je očeta bolj poznal, je začel previdno zaostajati in si iskati zaščite za grmovjem. Končno je bilo pa le treba stopiti pred strogo obličje im nama zagrozila, da bova ostala za kazen brež ,,, Kajti ura je bila točno ena popoldne Povrh tega. “ « bodo odvzeli metuljnice z vso metuljarsko šaro vred’J f c o ivi ca cnniMJn neoe fv* n oi 1 Qf o olrn rln vo Q TTl !l V ,d» sem se seveda najbolj prestrašil Stanko da nama. šel naproti skoraj do Bleda, a naju ni nikjer videl- **. tftL so Grmekovi prestali tudi nekaj strahu, da se nama da med potjo kaj hudega pripetilo, da sva se i kopat v jezero in v njem žalostno utonila. pfcy žarki so me vrgli iz postelje in včasih sem bil z® ^iGjfl prvi, ki je vstal. Noge sem si okopal v rosi in u01*®. J šel samo, če je kdo opazil, da se še nisem. Saj s61? je S pozneje itak kopat v Savo. Jutranje umivanje se h11 zdelo zapravljanje časa. Kajti metuljnica ln škatle so že čakali name; čakali so name tudi že pob* v 5 sosedov, ki so Borisa in mene rade volje uvajal1 v deške umetnije in skrivnosti, ki jih ni bilo malo. izkušanju teh umetnij sem. kdaj tudi katero skdp ' ^ (Nadaljevanj*