V mesecu poklicnega usmerjanja mladine tndi na Jesenicah in v Škof ji Loki • l A S I L O lETO XII., §T. 35 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO sameznvk po svojih fizičnih in psihičnih sposobnostih največ koristil .sebi in družbi. Brez so-.1 loVanja Sdle, staršev, gospodarskih organizacij in podpore mladih ljudi .samih te naloge ni mogoče uspešno izvršiti. Izkušnje in analize vključevanja mladine v uk v preteklem letu so pokazale, da nismo mo- CENA DIN 10.— KRANJ, 8. MAJA 1959 Organizacija poklicnega svetovanja in njena vlo«"i s .> vedno bolj razvija in dobiva vse vh'-m družbeni in ekonomski pomen, posebno v gospodarskih in industrijskih centrih (Krani. Jesenice, Tržič, Skofja Loka, Radovljica). Glavna nalo«a poklicnega svetovanja je. zagotoviti naše mu gospodarstvu dovolj strokovno sposobnih kadrov in jih gli dobiti dovolj mladine, ki bi usmeriti ter razmostit i m de- zasedla vsa prosta učna mesta mesta; kjer bc po- 2 razširjene plenarne ssje Zveznega odbora SZĐLJ Socialistični razvoj našega kmetijstva Po obsežni razpravi in referatu tovariša Kardelja je plenum sprejel sklepe za Nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva V torek je začel v Beogradu predvidevanja - kaže pa, da se IX. plenum SZDL Jugosla ki na podlagi referata generalnega sekretarja SZDLJ '^đvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi« obravnava problematiko razvoja Gašega kmetijstva. V tej obsežni razpravi o problemih povoj- bo to zgodilo — kmetijska proizvodnja realizirarui v takem obsegu, kot je predvideno v planu za leto 1961. »Po računih sekretariata Zveznega izvršnega sveta — je dejal tovariš Kardelj — bi lahko že v letu 1302 pridelali 4 mili- 'neSa kmetijstva v Jugoslaviji jone ton pšenice in rži, nasproti Pravi tovariš Kardelj, da je v desetletnemu povojnemu povodnjih letih dosegla naša kme- preeju, ki je 2,3 milijone ton, tijska proizvodnja prve velike koruze pa v letu 1963 do 9 mili-UsPehe. To velja zlasti za zad- jonov ton (<; i! rta? p »vojno nJi dve leti. Od 1955 - 1958, razen povprečje je 3,4 milijon" ton): v t 1955, je bila naša kmetijska v pridelovanju sladkorne,' pese bi Proizvodnja znatno nad povojnim lahko zadovoljili vse potrebo tu-desetletnim povprečjem. Kme- di razširjene industrije sladkor-fljska proizvodnja je čedalje ja itd. Kajti, da bi lahko hitreje manj odvisna od vremenskih po- napredovali v razvijanju SOcia-lojev, in sicer toliko manj, ko- listjc-nih ekonomskih odu likor vključujemo v to proiz- moramo odstraniti oviro, ki še v°dnjo mehanizacijo in ostala imenuje — zaostalo, nizko pro-'^grotehnična sredstva ter na so- duktivno gospodarstvo. Mi mo-dobnih znanstvenih dosežkih ramo graditi visoko produktivno slonečo tehnologijo proizvodnega industrializirano kmetijstvo, ki Procesa. Velike donose v polje- bo v mejah, značilnih za naše delstvu dosegamo že na tisočih podnebje, ne le krilo nase potre-fcektarih površin širom po vsej be, ampak bo tudi sposobno za đeželi, zlasti pa na kmetijskih nenehno naraščanje izvoza, ne Posestvih, v kmečkih delovnih na račun družbenih subvencij, zadrugah,' na ekonomijah sploš- marveč na račun stalnega na-nih kmetijskih zadrug in na po- raščanja delovne storilnosti . . .* Vršinah v socialistični koopera- Nasvet ipoklicne posvetovalnice zadovoljstvo pri delu v gospodarstvu, V kritičnih panogah (gradbeništvo, trgovina, gostinstvo, komunala, kmetijstvo in nekatere živilske stroke) je v okraju ostalo še 259 prostih učnih mest. Dejstvo, da je pri posredovalnicah za delo prijav-jenih 234 mladih ljudi, starih 15 do lfl let. ki iščejo prvo zaposlitev v industriji, nam pove, da še nismo napravili vsega za pravočasno in pravilno usme-janje mladine v poklice vseh vrst. S splošnim zakonom o šolstvu mora poklicna p'\\loriont.acija postopoma postati sestavni del šolskih učnih programov. S tem io sčasoma 'odpadlo tudi kampanjsko propagiranje poklicev med mladino po šolah, če boda nalogo uspešno opravljali pe-dasogi. Mreža poklicnega usmerjanja mladine je na Gorejskcm leto« že bolj razvita in popolnejša. Razen okrajne poklicne posvetovalnice delujeta zdaj tudi že poklicni posvetovalnici na Jesenicah in v Skofji Loki. Vse to kaže, da imamo letos ugodne pogoje, da seznanimo mladino z osnovnimi pogoji, ki so potrebni za smotrno izbira poklica, in da v skladu z družbenim planom za leto 1959 pričnemo z uspešnim vključevanjem vajencev v vse veje našega gospodarstva. IZ SEJNE DVORANE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Materialni interes vsakega delavca Za večjo delovno storilnost in boljše gospodarjenje kolektivov - Omejevanje zaposloranjaldelavcev ni razočaralo - Priporočila o tarifnih pravilnikih ci.H. Nadalje pravi tovariš Kar-delj takole: POMEMBNI USPEHI Y KMETIJSKI PROIZVODNJI "•Glavni činitelj v teh proiz-Vf>dnih uspehih je bil socialistični sektor gospodarstva — *°cialkstična gospodarstva in po-^TŠine v kooperaciji. V ilustra-ciJo je dovolj navesti, da je leta l958 dal na primer socialistični sektor s 15 % setvenih površin Punice 25 % skupne proizvodnje siroma 56% tržnih presežkov Pšenice v tem letu, 13% setve-nih površin koruze pa je dalo 31 % skupne proizvodnje ali 80 Odstotkov tržnih presežkov ko-ruze V nadaljevanju referata pravi toVariš Kardelj, da je bila celoti-*a kmetijska proizvodnja v letu l957 približno za 3,5% pod planirano v letu 1961. Letos pa bo, ^ se bodo izpolnila planska SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA VASI IN MODERNIZACIJA KMETIJSTVA STA ENOTEN PROCES Nadalje je rečeno v referatu, da obstajata v sodobnem raz-(Nadaljevanje na 3. sttr.) Odborniki obeh zborov OLO so v torek, 5. maja slišali obširno poročilo o delu Sveta za delo. Predsednik tega organa tovariš Berti Brun je z mnogimi podatki in ugotovitvami dokazal, da so se smernice o zaposlovanju in družbenem standardu, ki jih Je OLO sprejel že jeseni, dokaj dobro uveljavile. Ta zahteva je takoj ispočetka rodila precej negodovanja. Uprave podjetij so se vrgle na dokazovanje, da bo z omejevanjem zaposlovanja delavcev prizadeto gospodarstvo, ogrožen bo proizvodni načrt in oškodovana skupnost. Postopoma pa se je mrzli- Naj.več razprav je takrat sprožila zahteva, naj se pri za poslovanju delavstva spoštujejo globali v družbenem načrtu. Vsakemu podjetju je bilo določeno število delavcev. Skoraj povsod pa so ga močno prekoračili. ca polegla. Danes je povsod ce- za žene, je skrb za zaposlitev lo manj delavcev, kot. jih dovo- žena potrebna, ljuje global. Skupno je bilo v Povečanje delovne storilnosti okraju 1. aprila 194 delavcev je danes v ospredju. Zlasti kama n j kot je dovoljeno. Samo dar je govora o standardu, na-občini Železniki in Ziri sta imeli grajevanju itd. Toda že poročilo rahlo prekoračen načrt, in sicer je to stvar na kratico prikazalo, le za 6 delavcev. V glavnem pod- Tudi diskutanti se niso poglab-jetja iščejo kvalificirana1 delav- ljali v ta problem. Res je sicer, pe, m.?diom ko za navadna te- da so mno«a druga vprašanja žaška dela sploh ni najti delav- vir k večji delovni storilcev v našem okraju. Zato morajo nosti. To je najlepše pojasnil gradbena in druga podjetja za odbornik Milan Ogris na kon-težaška dela še zmeraj iskati kretnem primeru BPT v Tržiču. Z obfrnga zbora Gostlnsk? zbornic? za okra] Kranj Bled, 5. maja. V prostorih Kazine na Bledu je bil VIL redni občni zbor Gostinske zbornice treba bolj paziti tudi na večjo danes dopoldne selekcijo pri izbiri kandidatov, za okraj Kranj. V šolo naj bi sprejemali le tiste, Razen delegatov so se ga udeležili tudi tajnik republiške ki imajo veselje do gostinskega Gostinske zbornice Ivan Jernejčič, podpredsednik OLO poklica in večjo inteligenčno Kranj Ivan Bertoncelj — Johan in drugi. sposobnost. Lani so bili zaradi slabega odziva prisiljeni prod- Iz poročila upravnega odbora ne nadejajo izboljšanja, medtem lagati OLO, da dovoli za skle- Skupščlna stalne konference mest Jugoslavije Več pomoči komunam ^ Opatiji je bila letna skupšči-*a Stalne konference mest, kjer je *°delova]0 nad 600 delegatov in 0 zajstopniiikov družbenih OTgani-0lJ 'in ustanov. Skupščino je otvo-|p Predsednik ljudskega odboTa Bke Edo Jordas, ki je razen dele-Satov in zastopnikov republiških *r9anoiv uprave pozdravil tudi čla-Zveznega izvršnega sveta Vla-f^rja Popoviča in sekretarja f^ruženja mestaih korparaoij Veli-e Britanije sira Harokla Bamwella. Uvodnu govor je imel dosedanji ^sdsednik Staline konference mest 'lan Apih. V razpravi so potem P°udariM, da bi Stalina konferenca est morala v prihodnje posvečati ®č pozonnositi vsakdanji pomoči p&unani pni reševanju Taznih pro-emov. Za novega predsednika wie konference mest izvoljen £r<*lsediniiik reškega ljudskega od- Zbornice, še bolj pa iz razprave, ko delavec v tovarni vsaj per je bilo moč ugotoviti, da je naj- spektivno lahko računa na sta- bolj aktualen problem gostin- novanje!), nižje tarifne postavke stva v kranjskem okraju po- kot v industriji itd. manjkanje kadrov in zelo slaba Po sklepu Zbornice so gostin- struktura zaposlenih. V začetku ska podjetja v preteklem letu nitev učne pogodbe spregled enega razreda predizobrazbe. Poročilo poudarja, da bo treba letos in prihodnje leto v šolo sprejemati le fante in deklet« z dokončano osemletko, sic f bo delavce iz drugih krajev. Hkrati je bilo konec marca letos prijavljenih po vseh občinskih posredovalnic uh za delo 1116 oseb, ki iščejo zaposlitev, Toda 96 jih je odklonilo zaposlitev. Čakajo sitno na izbrana podjetja. Hkrati je 250 tekih, ki žive na kmetijah, kjer se. po njihovih izjavah, lahko preživljajo. Tako je skupno število resnično potrebnih za zaposlitev dokaj manjše. Kljub temu pa tudi to vprašanje zahteva določeno pozornost. Zlasti zato, ker je med prijavljenimi največ žensk (968). Predvsem na Jesenicah, kjer jo v glavnem samo Železarna z neprimernimi delovnimi masti Omejevanje pri zaposlovanju je tam, kot je povedal, zmanjšalo željo po fluktuaciji, povečala se je delovna disciplina in izboljšal odnos do dela. To pa so glavni ključi do večje delovne .storilnosti in hkrati do boljšega življenjskega standarda. O raznih vprašanjih so govorili tudi Ivan Pintar, Sveto Ko-bal, Dragica • Rome, Angelca Boštjančič, Andrej Verbič in drugi. Ob koncu seje so odborniki sprejeli tudi priporočila vsem gospodarskim organizacijam in občinskim ljudskim oiborom za izdelavo tarifnih pravilnikov. Ti morajo biti sprejeti najkasneje do konca meseca maja! K. M. 1958 je bilo v gostinskih gQspo- pričela sprejemati vajence v uk imela vajenska Šola s t ikimi darskih organizacijah na Gorenj skem zaposlenih 555 ljudi, 1. 8. lani 952 in kanec decembra 664. Od tega jih je bilo konec lanskega leta samo 12 visokokvalificiranih, 255 kvalificiranih, 213 polkvalificiranih in 184 brez kvalifikacij. Tako stanje je zelo slabo, posebno še, ker prištevamo Gorenjsko med turistično najbolj razvite kraje v Jugoslaviji. Kje je iskati vzroke za neza-nimanje naše mladine za gostin- neposredno v gostinske obrate. Upajo, da bodo s tem načinom vzgajanja strokovnega kadra iz-učene gastinske delavce najlaže zadržali, da bodo ostali v svojem poklicu. Zbornica vsako leto prireja tudi enomesečne strokovne tečaje, ki pa udeležencem ne dajo tiste strokovne izobrazbe, ki jo ti v praksi potrebujejo. Zadnji tak tečaj, ki je bil lani v Bohinju, so organizirali po novem J* učenci težave tudi v prihodnje, Podpredsednik Zbornice tovariš Jože Markelj je v razoravi poudaril, da se letos v velikem obsegu pojavlja šušmarstvo — nedovoljeno trgovanje z vinom in žganjem. Država pri tem zgubi precejšnja sredstva na prometnem davku, razširja pa se tudi pijančevanje. Tržne inšpekcije pri občinskih ljudskih odborih so za ublažitev tega stanja vse premalo naredile. bor a Bdo Jordas. načinu. Seminaristom so poslali ski poklic? In za vse večjo fluk- učno gradivo na dom, na semi- tuacijo iz gostinstva v industri- narju pa so delali samo izpite jo? Delegati so se v razpravi pri in dobili še morebitna pojasnila, teh vprašanjih precej zadržali. Letos januarja je bila na Blo- Kot vzrok navajajo predvsem du ustanovljena Gostinska vaje- delo v nedeljah in praznikih, niška šola, ki jo je obiskovalo daljšanjem pred- in posezone, osemumi delovni čas v industri- 25 vajencev (11 fantov in 14 de- Pri \--'u je važna predvsem prož- ji, pomanjkanje stanovanj za klet). Težave 60 predvsem v na in kvalitetna propaganda, ki gostinske delavce (v tem pogle- tem, ker šola nima svojih pro- se je v zadnjem letu znatno iz- du ei tudi v prihodnjih letih štorov. V prihodnjem letu bo boljšala. A. T. Tajnik republiške Gostinske zbornice Ivan Jernejčič je v razpravi poudaril dobre uspehe nekaterih gorenjskih gostinskih podjetij, ki so jih dosegla s po- Toplejši dnevi že vabijo... 85 2 Gla* G&renj&ke KRANJ, 8. MAJA 1959 r Delo poklicnih suetoualnic Potrebe po vajencih so večje kot povpraševanje po prostih očnih mestih Ptri vseh občinskih posredovalni- razredih iste šole, 585 jih želi na- Pravočasno usmerjanje mladine ▼ cah za delo so »bile letos ustanov- daljevati šolanje v gimnazija' in poklice je istočasno tudi eden od Ijene posebne komisije za usmer- v srednjih strokovnih šolah, 86 načinov 'reševanja vprašanja kadra janjem mladine v poklice. Najbolj učencev se želi takoj zaposliti, 35 v deficitnih (»kniitičnlh«) poklicih, delavna je komisija pri kranjski jih bo ostalo doma na kmetiji, 464 Velika pomanjkljivost je v tem, pa se jih želi vključiti v uk in v ker nimamo izdelanih perspektiv-šole s praktičnim poukom. C »Devetega maja 1945 so prišli partizani v Kranj. Prvi, ki je tisto jutro stopil na kranjske ulice, je bil tovariš Franc Puhar. Okoli 11. ure dopoldne pa so prikorakali v mesto še drugi partizani. Na čelu je bilo poveljstvo Komande mesta Kranja.* Tako bi kronist v skopih besedah zabeležil ta zgodovinski dogodek. T oda to je bila prelomnica razvoja in napredka. Čeprav danes Kranj obuja spomine na NOB ob občinskem prazniku, ki je dne 1. avgusta, se vendarle mnogi borci, nekdanji aktivisti in prebivalci spominjajo tistega veselega majskega dne pred 14. leti. Kranj, kot središče Gorenjske, ki jo je okupator hotel za vsako ceno vključiti v okvir Velikega Rajha, je bil prav zaradi tega še pod posebnim terorjem. Od znane Komerda-jeve izdaje leta 1942 pa do osvoboditve je bilo aretiranih, mučenih in usmrčenih mnogo zaslužnih organizatorjev in borcev osvobodilne borbe. Po vojni se je Kranj hitro razvil v močno industrijsko središče. Narodni dohodek naglo raste in bo do 1961. leta dosegel že dobrih 21 milijard dinarjev. To postavlja Kranj na vidno mesto gospodarskega razvoja naše dežele. Ob tej priložnosti smo obiskali sekretarja Občinskega komiteja ZK Kranj tovariša Baldomirja Bizjaka in ga vprašali o stanju in perspektivah ekonomskega razvoja mesta. »Naše organizacije Zveze komunistov in tudi na občinskem komiteju smo precej razpravljali o tem vprašanju,* je dejal. »Značilno je, da se je mesto v 14. letih povzpelo od 8000 na preko 21 tisoč prebivalcev. Skladno s tem se je razvijala tudi gospodarska zmogljivost, nastajale pa so tudi neskladnosti in težave. Ne primanjkuje zgolj stanovanj, marveč tudi trgovin, vodovodov, kanalizacije in drugih komunalnih naprav. Ljudem bo treba nuditi še več razvedrila, športnega udejstvovanja in podobnega. Čimprej moramo najti tudi prostore za delavsko izobraževanje in združevanje s-ploh. V bližnji prihodnosti bo treba zgraditi še kakih 4000 stanovanj, da bi zadostili potrebam.* K. M. posredovalnici za delO', ki posebno zdaj, v mesecu poklicnega usmerjanja, prireja po šolah predavanja za starše in za otroke o številnih možnostih vključevanja v poklice in o pogojih, ki jih zahtevajo posamezni poklici. Za učence osemletk prirejajo tudii ekskurzije v tovarne. Komisija za potolic-no usmerjanje v Tržiču med drugim skrbi itrdi za reševanje socialnih problemov mladine. Zdaj bodo odprli razstjavo vseh poklicev, kjer se bodo z mladimi ljudmi pogovorili tudi že o prostih učnih mestih. Prednost pri tem imajo partizanske sirote. Okrajna poklicna svetovalnica v Kranju opravlja psihološke preglede v občinah Kranj, Radovljica in Tržič. Talk teritorij pa je zanjo preobširen, zato bodo še v tem mesecu ustanovili! poklicno svetovalnico tudi v Tržiču. Škofjeloška poklicna posvetovalnica je pregledala in dala nasvete doslej že 30 invalidom, zdaj pa pripravljajo testiranje 200 učencev, ki končujejo obvezno šolanje in se odloč družbene organizacije in '"»e/*1 c^r't*tva državljanov, ki so 2gradbe in gradbena nqc- ,ts^ai ki se po tem zakonu li^ntliziraio, dolžna vložiti pri-**h r-r' Očinskih ljudskih odbo-l(' Finančni inšpektorat LRS je S( Pred tem pripravil približen !tt*am vseh, ki pridejo v po-HraJk* nac*onalizacijo najemnih ^ • finančni organi pri obči-j0 Jp torej samo kontrolirali, če l«^1' Pr*zideti vložili prijave, v )laf!r?tnem primeru pa so jim po-1 *e pismeni poziv. Pri okrajni komisiji za nacionalizacijo v Kranju smo se pozanimali, koliko prijav je bilo vloženih na Gorenjskem in kako delo zdaj poteka. Povedali so nam, da so občinski ljudski odbori že pred rokom za vložitev prijav predvideli, da bo prišlo v kranjskem okraju v poštev za nacionalizacijo približno 485 stanovanjskih zgradb, 714 poslovnih lokalov in 67 poslovnih zgradb. Po podatkih komisije z dne 11. aprila so prijave vložili vsi tisti, ki so jih predvideli. Prijave so torej vložene sto odstotno. Nekateri so jih vložili šele na ponovni poziv finančnega organa občinskega ljudskega odbora. Največ prijav je bilo vloženih v kranjski občini, sledijo pa Jesenice, Tržič in Škofja Loka. — V Škofji Loki bo nacionaliziranih predvsem precej poslovnih prostorov. Finančni organi pri občinskih ljudskih odborih zdaj pripravljajo in urejajo ves material. Komisije pa bodo začele z izdajanjem odločb v predvidenem roku. T. VINO SE BO POCENILO Zvezni izvršni 'svet je izdal uredbo, s katero spreminja družbene dajatve pri prometu in prodaji vina. Z novimi predpisi je odpravljen zvezni davek na promet z vinom, ki je znašal 10 % maloprodajne cene. To pomeni, da se vino, ki je bilo v prodaji po 200 dinarjev, s tem poceni za 20 dinarjev. Se občutneje pa se zniža prodajna cena vinu zaradi določitve maksimalne stopnje občinskega da/vka, ki je doslej znašal najmanj 10 %, v glavnem pa se je vrtel Okoli 20 %. Občinski davek sme odslej znašati največ 8 •/• v trgovini dn največ 12 % v gostinstvu. S tem se bo vino v maloprodaji pocenilo spet za najmanj 20 %, če so vino doslej prodajali po 200 dinarjevu. Glede na dosedanje prodajne cene vina smemo Ta-čunata, da se bo prodajna cena oanižala za okoli 50 dinarjev. Ktavraclji »Turist« dn v kolodvorski restavraciji. Turistično društvo je skupno s podjetjem Transturist poskrbelo za turistično propagando. Razposlali so čez 4000 prospektov dn drugega propagandnega gradiva, organizirali propagandno potovanje po sosednjih republikah in povabili novinarje za štiri dni v Sik. Loko. Tako pričakuje Škof j a Loka goste z mnogimi novostmi: novim modernim kopališčem na Sori, preurejenim muzejem v novih prostorih na loškem gradu, novimi parki in dobrimi prometnimi zvezami. — Transturist pripravlja posebne izlete za goste v bližnjo okolico, turistično društvo pa bo poskrbelo za vodniško službo v mestu in za k uit urno -zabavne pri iir ed i t v e. Skofja Loka je izhodišče za turistično doslej skoraj nepoznani dolini. Obe — Selška dn Poljanska — se pripravljata na sprejem gostov, posebno pa DTažgoše, Ceš-njica, Sorica, Poljane in Gorenja vas. Povsod so uredili kopališča in gostinske obrate, urejajo pa tudi ceste. Ob vseh teh pripravah lahko upamo, da Skofja Loka m njeno zaledje ne bo več pastorka gorenjskega turizma. JANKO KREK Ob mednarodnem sejmu embalaže v Ljubljani Jutri bodo na Gospodanskem razstavišču v Ljubljani odprli III. mednarodni sejem embalaže, ki bo trajal do 17. maja. Na njem bodo razstavljeni domači in tuji embalažni izdelki iz lesa, pločevine, stekla, papirja, kartona, tekstila, plastičnih mas ter surovine za izdelavo embalaže. Prikazani bodo tudi stroji za embaliranje, doziranje in za polnjenje ter mehanična in kemična sredstva za vzdrževanje blaga. Ob tej priložnosti smo vprašali dve največji gorenjski podjetji — Železarno Jesenice in Tskro Kranj — kako je pri njih z em- Socialistična preobrazba vasi in modernizacija kmetijstva sta enoten proces Nadaljevanje s 1. strani) ^ dive poti tvorbe večjih Je if^kih gospodarstev. Prva dl^Pitalistična pot, ki vodi v ^n.renciacijo na vasi, v propala te revnega in malega kmeta v postopno koncentracijo Hj^ie v večjo posest ob izko->ejanJu mezdne delovne sile na žbeni.mi odnosi v kmetij- ."s ki smo jo mi ubrali — clw.eJal v referatu tovariš Kar- dosp Pokazala kot najboljša za So našega cilja — izgradnjo ^ °Pnega velikega kmetijstva ^cialistično preobrazbo vasi ja v krepitvi proizvodni^ sodelovanja socialističnega b^j°rJ3 s privatnim kmetom na *Mnt °kojostranske materialne l°rosiranosti za napredek Hn« proizvodnje, v pove- lj11 delovne storilnosti, v zni-wjj Proizvodnih stroškov in v •ejjjr^ krepitvi socialističnega °rjii na vasi. d^k-'taa pot, ki jo naša dosegi;;Jil Praksa docela opravičuje, L^ ' v sredo dopoldne W v katerih opozarja na ' P--ktive, in naloge za nasled- nje obdobje v socialistični rekonstrukciji kmetijstva. < V začetku sklepov je rečeno, da plenum SZDLJ, ki je bil 5. in 6. maja v Beogradu, ugotavlja, da se je naša politika na vasi izkazala za pravilno, da je razgibala široko družbeno-poli-tično in gospodarsko dejavnost na vasi in omogočila dosego po membnih rezultatov v pospeševanju naše kmetijske proizvodnje in njeni socialistični preobrazbi. Cilj naše kmetijske politike je slej ko prej rekonstrukcija kmetijstva v smeri ustanavljanja velikih socialističnih proizvodnih enot, sposobnih, da organizirajo družbeni proces dela ob postopnem podružabljanju zemlje. Za dosego teh ciljev je treba zagotovili: nadaljnji razvoj kmetijskih posestev, kmečkih delovnih zadrug in zadružnih ekonomij, razširitev njihovih površin, njihovo usoosabljanje za proizvodnjo velikih donosov in nenehno večanje delovne storilnosti in dohodka tako, da bomo v procesu razvoja dosegli raven storilnosti v industriji; nadaljnjo gospodarsko in organizacijsko krepitev ter tehnično opremljanje in usposabljanje zadrug, da bodo čim uspešnejše razvijale proizvodno sodelovanje z individualnimi kmeti na podlagi velikih donosov, povečanju delovne storilnosti in večjega dohodka. Združevanje in strnjevanje večjih površin kmetijske zemlje bomo dosegli s kooperacijo in z razširitvijo površin socialističnih kmetijskih organizacij, z nakupom, z dolgoletnim zakupom zemlje in obdelovanjem še neobdelanih površin, s pridobivanjem novih površin z melioracijami, s kultiviranjem travnikov in pašnikov, s trebljcnjcm grmičevja in podobno. Nagrajevanje na podlagi učinka v proizvodnji oziramo po enoti proizvoda se je na socialističnih gospodarstvih pokazalo kot najbolj stimulativni sistem. Zato je potrebno, da se v vseh kmetijskih organizacijah in zadrugah dohodek delavcev ustvarja na podlagi doseženih donosov. Takšna razdelitev dohodka in nagrajevanje bosta še bolj spodbujala individualno pobudo in gospodarsko korist proizvajalcev. Ena glavnih nalog v nadaljnjem razvoju kmetijstva je tudi znižanje proizvodnih stroškov na enoto proizvoda. Socialistična preobrazba vasi in napredek kmetijstva terjata tudi stalno pomoč komun, okrajev, republik in federacije. Sklepi so bili soglasno sprejeti, nakar je predsednik republike, tovariš Tito v sredo, kmalu po 12. uri zaklučil IX. plen/um Zveznega odbora SZDLJ. balažo. Takole so nam odgovorili: Železarna: »Žeblje, ki jih največ izvažamo v Združene države Amerike, dobavljamo v sodih. Te nam kvalitetno izdeluje LIP Cešnjica. Nekateri kupci v ZDA si želijo dobave v kartonu. Tega pa zaenkrat še ne bomo zmogli, ker bi bili pri tem vezani na uvoz. Žico prodajamo v kolobarjih, bodečo žico pa na vrete nih (»križih-«). Za prevoz v prekomorske dežele se poslužujemo predvem ladij Jugolinije z Reke, pa tudi ladij tujih ladijskih družb.« Iskra: Svoje proizvode prodajamo v lesenih zabojih in v za bojih iz kartona. Za promet po Jugoslaviji se poslužujemo kar domačih avtomobilov. Lesene zaboje nam v manjših količinah izdeluje Roleta Kranj, večje količine pa LIP Preddvor.« T MARSIKAJ BI SE DALO PRIŠTEDITI Ugotovitev zavarovancev na skupščini v Kranju Na skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, podružnica Kranj, ki je bila v sredo, 6. maja, so billl delegati dokaj iznenađeni spričo ugotovitve, da izdat ki za socialno zavarovanje nepre nehoma naraščajo. Dohodki, oziroma dajatve industrije ne zadošča jo več za tolikšne izdatlke te službe. Ko so razpravljali o tem problemu, so ugotavljali, da bi bilo moč marsikaj prihraniti, če bi se zavarovanci složno zavzeli, ali vsaj poznali ta problem. Zato so menili, da bi bilo treba organizirati zbore zavarovancev. Ti bi se sestajali na terenu, na kTajih bivanja. Skupno s svojci, ki so prav tako koniistnJki teh sredstev, bi skušali rešiti razne probleme in s skupnim zavzemanjem zmanjšati izdatlke oziroma koristneje upora biti razpoložljiva sredstva. -1. c. OB 40-LETNICI KPJ Naši narodni heroji: ..Parov Joža" Pod tem imenom poznajo na Jesenicah Jožeta Gregorčiča, ko je kot živahen fantič razvažal sodo pri Paru na Jesenicah. Rojstno hišo v Opatiji, Pulo in Pivko, kjer si je moral služiti kruha kot pastir — vse je pustil po prvi svetovni vojni in prišel na Jesenice. Očeta niti poznal ni. Bilo mu je komaj dve leti, ko je ta odšel čez »lužo«, da bi zaslužil kruha štirim otrokom. Toda namesto kruha je tam našel le smrt v rudniku. Na Jesenicah se je Gregorčič takoj vključil v revolucionarna delavska, športna in kulturna društva ter v ni j h aktivno sodeloval kot funkcionar in organizator. Hkrati je aktivno sodeloval tudi v gledališki skupini. Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, je najprej pomagal odhajati drugim prostovoljcem v Španijo, končno je pa tudi sam dobil dovoljenje od Partije, da lahko odide za njimi. Boril se je zelo hrabro, najprej kot borec, kasneje je bil politični poverjenik in na koncu komisar bataljona »Dimitrov«. Sodeloval je v vseh bojih internacionalnih brigad. Februarja 1939 se je s svojim bataljonom umaknil čez francosko mejo. Skupaj z drugimi španskimi borci je preživel dve leti po taboriščih v Franciji, najprej v taborišču St. Ciprian, potem v Camp de Gurs in končno v Camp Argeles sur Mer. Tudi v taboriščih, kot povsod, je bil duša kulturnega in športnega življenja. Po naravi umetniško zelo talentiran, je oživel borno taborniško življenje z vrsto kipov Marxa, Engelsa, Lenina, Ga-ribaldija in drugih. Bil je pevo-vodja, vodja telovadbe in vsem dober tovariš. Takoj je bil pripravljen za to težko nalogo. Preko mnogih pre-prek in težav je tvegal življenje in pobegnil iz taborišča, potoval do Marseilla, se vtihotapil na ladjo in skrajno izčrpan prišel na Jesenice januarja meseca 1940 leta. Tu je z vso vnemo nadaljeval s političnim delom. Bil je sekretar Okrožnega komiteja KPS. Živel je pollegaluo in pripravljal komuniste na bližnji spopad s fažizmom. Ob prihodu Nemcev se je takoj umaknil v ilegalo. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je organiziral prve partizanske edinice na Gorejskem. Znal je odlično uporabljati izkušnje, ki si jih je pridobil v Španiji. Bil je eden najaktivnejših in najsposobnejših organizatorjev splošne vstaje na Gorenjskem ter osvobodilnega boja proti okupatorjem in zatiralcem ljudstva. Junija 1941 se je udeležil seje plenuma CK KPS v Ljubljani. Kot organizator upora je opravljal naslednje vojaške dolžnosti: komandant odreda, nato načelnik štaba odredov za Gorenjsko in po smrti tovariša Staneta Žagarja, marca 1942 je postal komandant grupe odredov za Gorenjsko. Padel je v velikih borbah na Lipniški planoti na Jelovici 9. septembra 1942. Nemci so obkolili četo na Mošenjski planini sredi Jelovice, kjer je bil Jože Gregorčič ranjen. Na njegov ukaz so ga tovariši zavlekli v grmovje in ga pokrili. Ko so se mu približali Nemci, si je z bombo vzel življenje. Kmalu za tem so Nemci razglasili, da so ubili glavnega komandanta partizanov in da odslej partizanov ne bo več. Bilo pa je seveda obratno! Jože Gregorčič je bil pravi lik zavednega proletarca in zvestega revolucionarja. S Stanetom Žagarjem in Lojzetom Kebetom je organiziral vstajo na Gorenjskem v letu 1941 in sodeloval pri vodstvu vsega osvobodilnega gibanja. Osebno je vodil ali sodeloval pri vodstvu prvih večjih vojaških akcij po naših krajih. Kot. sposoben vojaški funkcionar je izbojeval pronekatero zmago nad premočnim sovražnikom Zelo se je izkazal pri zajetju nemške postojanke v Mojstrani ter v težkih borbah za Dražgoše januarja 1942. Jože Gregorčič je bil najbolj znan partizanski funkcionar ter kot tak sploh priljubljen in spoštovan. Njegov duh in njegovi junaški zgledi so zelo hrabrili borce v boju proti okupatorju. V znaku Dneva mladosti Občinski odbori za proslavo 40-lekiice KPJ so skupno z organizacijami Zveze borcev pripravile za maj dokaj pestrejši program kot prejšnje mesece. Glavna značilnost teh prireditev je živahno sodelovanje mladinskih organizacij, ki pripravljajo v okviru Dneva mladosti vrsto prireditev. Največ ji* predvidevajo med 18. in 25. majem. Osrednja proslava bo v Kranju, kjer bo od 23. do 25. maja festival Bratstva in enotnosti. Razen tega bodo še mnoge druge proslave, k« bodo posvečene posameznim dogodkom. Tako bo dna 10. maja v Gozdu pni Tržiču proslava v spomin na pomembni partijski sestanek, ki je bil 1924. leta. V nedeljo, 17. maja bo proslava na Mosteh na Jelovici, kjer je bilo od 12. do 14.maja 1944. leta posvetovanje komunistov z vse Gorenjske. Krajevni praznik v Mošnjah, kii bo lO.maja, ;e tudi posveče« dogodkom borbe. „Kaj veš, kaj znaš" na B edu V okviru proslav 40^1etnlce KPJ se je blejska mladina pripravila na mikavno prireditev, ki bo v soboto, 9. maja v dvorani Kazine. Pod naslovom »Kaj veš, kaj znaš?« bodo odgovarjali na Tazna vprašanja o delavskem in razrednem gibanju, o kulturnem dn gospodarskem razvoju in še .posebno o dogodkih iz časov revolucije. Za odgovore se je pripravilo 20 rnladin-'skdh aktivov. ŽELEZNIŠKA PROGA BAR— VIRPAZAR DOGRAJENA V teh dneh so dogradili železniško progo Bar — Virpazar, ki je dolga 32,5 km. Z njo je LR Crna gora dobila ne samo prvo normalnotirno železnico, temveč so s tem zaključena tudi dela na prvi etapi pri gradnji železnice Beograd — Bar. Do 13. julija bodo dogradili še 30 km dolg odsek med Virpazarjem in Ti-togradom. Z dograditvijo te prodre bodo povezana naša najbolj bogata področja z Jadranskim morjem in tujimi tržišči. V ZEMUNU BODO ZACELI IZDELOVATI KOMBAJNE Na osnovi licenčne pogodbe z ameriško firmo Masehoris bo tovarna »Zmaj« v Zemunu začela izdelovati kombajne. Ze doslej so v tej tovarni izdelali 80 % sestavnih delov zanje. Strokovnjaki so tudi že izdelali načrt stroja za obiranje koruze. Prva serija teh strojev bo prišla na trg že konec lega leta. Sedaj tudi pripravljajo načrt za izdelavo kombajna, ki bo pobiral sladkorno peso. KREDA V OKOLICI TITOVEGA UZICA V okolici Titovega Užica so odkrili velika nahajališča krede. Zavzemajo najmanj 16 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in imajo globino 120 metrov. SLADKOR V MAKEDONIJI V Makedoniji bodo letos pridelali 10 tisoč vagonov sladkorne pese. V novozgrajeni sladkorni tovarni v Bitolju pa bodo do konca leta pridelali 9 tisoč vagonov sladkorja. DOMAČI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI Zavodi »RR« v Nišu so te dni pričeli s serijsko proizvodnjo televizijskih aparatov v sklopu skupine jugoslovanskih podjetij, ki delajo po licenci Philipsa. Do konca leta bodo izdelali že okoli tisoč sprejemnikov. Cena domačega televizijskega sprejemnika bo predvidoma 149.500 dinarjev. KEMIČNA TOVARNA »VISKOZA« V LOZNICI BO ZAČELA OBRATOVATI V kratkem bo začela s poskusno proizvodnjo kemična tovarna »Viskoza« v Loznici, ki bo zaposlila okoli 4000 delavcev. Letno bo proizvedla 1G.200 ton umetnih vlaken bombažnega in volnenega tipa, 3000 ton umetne svile. 720 ton »avtokorda«, ki ga uporabljajo za izdelavo avtomobilskih gum. in okoli 550 ton celofana. 66 4 GUmb Gorenjske KRANJ, 8. MAJA 1959 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Denarnico z dokumenti sem izgubila 4. maja od Trgovine »Gorenje« in dalje po Golniški cesti. Najditelja prosim naj vrne vsaj osebno izkaznico, ostalo pa obdrži za nagrado 3215 Sansko knjigo veliko in dobre; ohranjeno kupim. Plačam dobro. Ponudbe sporočite na K. K. Ziri 73 3216 Ugodno prodam dobro ohranjeno trodelno kuhinjsko omaro in ostale dele. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 3217 Prodam vzidljiv štedilnik za 20.000 din. Pšenična polica 10, Cerklje 3218 Prodam motorno kolo »Puch« 250 ccm. Franc Cadež, Delnice 7, Poljane 3219 Prodam psa ovčarja 4 mesece starega. Naslov v oglasnem oddelku 3220 Prodam krmiino peso. Šenčur 24 3221 Prodam novo kuhinjsko pohištvo — tudi na obroke ali zamenjam za dobro ohranjen moped. Naslov v oglasnem oddelku 3222 Ugodno prodam čisto nov voz s 6 cm širokimi kolesi. Zapuže 6, Begunje ^ 3223 Motor »Panonia« 250 ccm s 7000 prevoženimi kilometri prodam. Štanta, Stari dvor 62, Skofja Loka 3224 Prodam dve novi okni 90 krat 105 centimetrov. Peternelj, Selca 84 3225 Staretova 3226 kladivo oglasnem 3227 v slabem Prodam 30 kokoši. 23 (Cirče) Kranj Prodam vzmetno (Ajah) št. 2. Naslov v oddelku Kupim hišico. Lahko stanju v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3328 Sprejmem mesto oskrbnice za letno sezono v planinski koči. Na.slov v oglasnem oddelku 3229 Iščemo mirno in pošteno žensko (prednost imajo upokojenke) za delo in družbo na majhnem posestvu. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3230 »TISKANINA«, TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJU potrebuje VEC DELAVCEV (samo moške) delo v obratu oplemenilnice. Plača po tarifnem pravrilmiku. — Interesenti naj zglasijo osebno v kadrovskem oddelku podjetja. LICITACIJA Uprava doma slepih na Okroglem bo v nedeljo dne 10. maja ob 9. uri dopoldan prodala na javni diraižbi gospodarsko poslopje dn razni drugi inventar. — Dara slepih Okroglo - Naklo. »Špik« tovarna perila, pletenin in rokavic Kranj sprejme v delovno razmerje takoj MEHANIKA ZA POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Cenjene stranke obveščamo, da mlin Breg pri Kranju ne bo obratoval od 6. do 22. maja 1959 zaradi letnega remonta. Od dne 22. maja 1.1. bomo zopet zamenjavali redno v že določenih dnevih ter se priporočamo. »Žito« Ljubljana — mlin Breg RAZPIS o vlaganju prošenj in prijav za sečna dovoljenja za leto 1960 Okrajni ljudski odbor Kranj, Uprava za gozdarstvo razglaša, da je določen redni rok za vlaganje predlogov za sečna dovoljenja in prijav za posek lesa na negozdnih tleh za leto 1960 v času od 18. maja do 20. junija 1959. Predloge vlagajo lastniki, posestniki, upravitelji ali koristniki gozdov po 5. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/57)) pri za gozdarstvo pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Predloge za sečnjo lahko zberejo na podlagi 5. člena omenjene uredbe tudi kmetijske zadruge, na katerih območju so gozdovi, kjer se namerava sekati. Kmetijske zadruge vse sprejete predloge s strokovno dokumentacijo o stanju gozodov in z mnenjem svojega gozdarskega odbora predložijo za gozdarstvo pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora. Kjer obstoji gozdno gospodarski načrt, posebna strokovna dokumentacija ni potrebna. Predlog mora pa 4. členu navedene uredbe obsegati zlasti: 1. priimek, ime in bivališče prosilca; 2. zemljiškoknjižne podatke kot: parcelno številko, katastrsko občino, vložitveno številko, površino gozda in domačo označbo kraja, kjer se namerava sekati; 3. količino in vrsto lesa, ki ga želi prosilec posekati; 4. kdo bo opravil sečnjo in za kasne namene želi prosilec porabili les. Vsi predlogi, ki bodo vloženi v rednem roku od 18. maja do 20. junija 1959 so kolkovime prosti. Po tem roku vložene prošnje se praviloma ne bodo upoštevale. Predlogi za posek macesna se vlagajo posebej od ostalih vlog v istem roku. Tiskovino za predloge sečenj lahko prosilci nabavijo pri za gozdarstvo pristojnem upravnem organu občinskega ljudskega odbora. Vse gozdne posestnike, lastnike, upravitelje in koristnike opozarjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obveznosti do gozdnega sklada. Kdor bo s plačilom v zaostanku, sečnega dovoljenja za leto 1960 ne bo prejel, oziroma mu drevje ne bo odkazano. Prav tako ne bodo prejeli sečnega dovoljenja oni gozdni posestniki, ki nimajo urejenih mej v svojih gozdnih parcelah. Uprava za gozdarstvo olo Kranj Iščem gospodinjsko pomočnico 4 do 6 ur dnevno, po možnosti upokojenko. Primožič, Maistrov trg 10, Kranj o 3231 Zamenjam stanovanje, mestno komfortno. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod šifro -Sodobno stanovanje« 3232 Obupana mati išče prazno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plačam 1,500 din. Za uslugo prevzamem pranje perila. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 3233 Brezplačno stanovanje v Kranju nudim tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3234 Sprejmem žensko na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3235 Sprejmemo takoj brivskega pomočnika. Brivsko-frizerski salon Kranj 3236 Vdove" star 59 let, slovenske narodnosti, povratnik iz Nemčije, zdav, dobre zunanjosti želi spoznati zdravo simpatično vdovo staro 45 do 50 let, dobrega značaja zaradi ženitve. Ponudbe s sliko oddati v oglasni oddelek 3237 Preklicujem neresnične besede o Stanetu Poklukarju iz Nakla in o Janezu Jenku zaradi tavine (lesa. Peter Grašič, Stara Loka, Skofja Loka 3238 Prosim najditelja denarnice naj ml jo vrne. Izgubljena je bila v nedeljo pred Transturistom v Škofji Loki. Vrne naj mi samo dokumente, večjo vsoto denarja lahko obdrži za nagrado. Lastnik je Gr-dina Ivo — Zagreb. Pošljite na naslov: Krivec Rudolf, frizer, Trata, Skofja Loka. 3239 Prodam večjo količino stelje za košnjo pri Vodicah. Naslov v ogl. oddelku. 3240 Prodam električno črpalko za hišni vodovod z elektromotorjem 220/380 V, sesalne in tlačne cev« ter stikalo. Naslov v oglasnem oddelku. 3241 Prodam moško kolo »Mifa«. Zadružna 1, Kranj. 3242 Žensko kolo prodam novo plave barve z dinamo. Ogled od ponedeljka dalje popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 3243 Iščem sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 3244 Nudim brezplačno stanovanje tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3245 Preklicujem mesečno vozovnico Kranj — Preddvor. Štular Anica, Sp. Kokra 8. 3246 Preklicujem in obžalujem kar sem izrekla Boštnar Maniji Podlju-belj 68, ker nimam povoda za to Kališmik Mira, Podljubelj. 3247 Odvetnik Pernuš Janez, Kranj se je preselil na Koroško cesto 25 nasproti »Park Restavracije«. 3248 Prodam bojler 20-Jitrski — radio »Ingelen« 5 pluis 1. Bajželj, Bene-diiikova 13, Kranj. 3249 Prodam železno kad 1500 litrov. Podobnik, Gasilska 12, Kranj. 3250 Motorno kolo 98 ccm »Herkules« v dobrem stanju prodam. Ogled v nedeljo. Rani Viktor, Zg. Luša 5, nad škofje Loko. « 3251 Zazidljiva parcela v Stražišču naprodaj. Vodovod in elektrika na parceli. Izkop odgovarja za izdelavo zidne opeke v poljski peči na mestu. Naslov v oglasnem oddelku. 2252 ODMERA DAVKOV Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kranj obvešča vse davčne zavezance, da bo davčna komisija obravnavala predloge za odmero dohodnine in prometnega davka obrtnikom in prostim poklicem za leto 1958 in predloge za pavšalno odmero za leto 1959 v prostorih uprave za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kranj - Tavčarjeva 43 po naslednjem razporedu: 15. maja 1959 Kovinska stroka; 16. maja 1959 Lesna stroka; 18. maja 1959 Usnjarska stroka; 19. maja 1959 Brivsko-frizerska stroka in gradbena stroka; 20. maja 1959 Oblačilna stroka; 21. maja 1959 Živilska stroka in prevozniki; 22. maja 1959 Gostilne in svobodni poklici; 23. maja 1959 Vse ostale stroke; Davčne zavezance ali njihove pooblaščene osebe opozarjamo, da lahko dajejo pred davčno komisijo dodatna pojasnila, dokaze ali ugovore k odmernim predlogom vsak dan samo od 8. do 9. ure, za stroke, ki se ta dan obravnavajo. Po tem času komisija ne bo sprejemala dodatnih pojasnil. Kolikor bodo davčni zavezanci dajali pred komisijo svojih izjavah kratki in da so i stvarni Uprava za dohodke TEČAJ ZA PRILOŽNOSTNO STREŽNO OSEBJE Gostinska podjetja v Kranju potrebujejo ob raznih prilikah, zlasti na Gorejskem sejmu, dodatno strežno osebje. Da bi to priložnostno osebje dobilo osnovno izobrazbo za službo, bo Gostinska zbornica v mesecu maju priredila v Kranju kratek brezplačni tečaj, po nekaj ur dnevno. Kandidati naj se osebno prijavijo pri Gostinski zbornici v Kranju do 9. maja; tam dobe tudi podrobnejše informacije. IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi šte- so zadele do- ami bitek din 10 1.000 37910 81.000 82410 61.000 139360 100.000 154210 101.000 191900 400.000 388750 100.000 53211 60.000 04.5211 100.000 171851 800.000 193721 500.000 305371 1,000.000 12 1.000 932 7.000 37862 80.000 64752 60.000 74512 81.000 098532 100.000 331602 900.000 334962 600.000 03 2.000 2643 20.000 17213 80.000 41643 60.000 45823 60.000 65383 60.000 048713 100.000 385283 100.000 387423 300.000 54 1.000 94 3.000 814 10.000 7054 51.000 22114 60.000 142474 100.000 247264 100.000 245 7.000 9425 20.000 38735 60.000 74685 80.000 147535 100.000 16 1.000 56 1.000 0816 21.000 2726 20.000 4136 30.000 6346 50.000 87876 60.000 07 1.000 17 4.000 00007 81.000 26377 80.000 69677 80.000 89617 84.000 347477 100.000 3988 30.000 112098 100.000 9 400.000 5849 20.400 36209 80.400 58529 60.400 144809 100.400 214199 200.400 307409 1,500.400 318389 700.400 345179 100.400 373599 2,000.400 394209 100.400 ZAHVALA Vsem, ka ste nam v težkih urah ob nenadna »gubi ljubljenega sinčka ZDRAVCKA RIBNIKAR izrekali sožalje, stali ob strani, mu darovali cvetja ter ga spremili na zadnji poti prisrčna hvala. Družini Ribnik ar — Boncelj Duplje, 6. maja 1959. OSKRBNIŠTVO PLANINSKE POSTOJANKE Naraimsiko društvo za Selško d»-teno Železniki sprejme oskrbalka t« upravljanje planinske koče na Ratdtovcu. Sezona od 1. junija do 15. septembra. Pogoji: zakupni do-goTor. Nujna je gospodinjska pomoč za vodenje kuhinje. Opremljeno stanovanje v koči. Željena je tovrstna ali gostinska praksa. Interesenti naj se javijo na gornji naslov. OBVESTILO Trgovsko podjetje z •dnadnim materialom »Surovina« Maribor obvešča cenjene stranke,da naš nabavni referent tovariš Vinko Kalan, Kranj, Prešernova 15 pol-nomočno odkupuje za naše podjetje vas odpadni material na področju LRS, telefon 21-949 Ljubljana. OCENJEVANJE ČISTOKRVNIH PSOV Ocena čistokrvnih psov za Gorenjsko bo 10. maja 1959 na Sejmišču v Kranju od 8. do 14. ure. Na oceno privodite tudi starejše pse samce zaradi izbire plemenjakov. S seboj prinesite dokumente. OPOZORILO Z odlokom o regresu pri prodaji kuriva za široko potrošnjo (Uradni list FLRJ, št. 15/59) je določeno, da se prizna pri nabavi kuriva v času od 1. aprila do 31. julija 40 odstotni, v ostalem času pa 30 odstotni regres. Doslej se je obračunaval regres po enotni stopnji 33.33 odstotka. V zvezi s tem opozarja Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj vse potrošnike, ki so upravičeni do nabave premoga po regresni ceni, da prično z nabavo takoj, da se tako odjem porazdeli napram dobavam kolikor se da enakomerno, oziroma se odkloni prekomerno povpraševanje po premogu za široko potrošnjo koncem meseca junija in v mesecu juliju. Napram doslej veljavni ceni je velenjski lignit cenejši od 193 do 235 din in rjavi premog (Krmelj, Trbovlje, Senovo, Za-bukovca, Laško, Kočevje) 262 do 492 din pri toni. V dobi obračunavanja 30 odstotnega regresa bo velenjski lignit dražji od 292 do 352 din, in rjavi premog od 392 do 737 din pri toni. OBVESTILO Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj Gorenjesavska cesta št. 4, telefon 192, obvešča vse potrošnike izolacijskega materiala, da dobavlja in ima na zalogi vise proizvode tovarne izolacijskega materiala »Izolirka« Ljubljana. Gradbenim podjetjem, upravam za caste in ostalim odjemalcem na veliko izvršimo vse dobave po tovarniških cenah. . POPRAVEK N» zahtevo pravnih zastopnikov Minke M. iz Radovljice objavljamo naslednji popravek: »V članku pod naslovom: »Za druge po kostanj v žerjavico..-ker je nasedel praznim obljubam*, v našem listu z dne 13. III. 1959, je bilo objavljeno, da je Avsenik Jakec skupno z gospodinjo Min-ko M. iz Radovljice vzel v mlinu najmanj tam navedene količine mlevskib izdelkov in 25 juta vreč, da sta torej jemala kar na debelo na škodo mlina in se vprašamo, kakšna je kontrola v mlinu, da sta lahko dolgoprstneža jemala blago kar celih 6 mesecev. Prepričali smo se, da naš članek ne ustreza dejstvom, ker Minka M. iz Radovljice sploh ni bila niti obtožena niti obsojena kaznivega dejanja tatvine, temveč je bil za tako dejanje obsojen samo Avsenik Jakec. Ker smo jo torej po krivem obdolžili tatvine, to s tem popravljamo.* DA PA BO V RESNICI V CELOTI ZADOŠČENO, OBJAVLJAMO NASLEDNJE: »Obdolženka je bila spoznana za krivo kaznivega dejanja prikrivanja, ker je v času od junija 1958 do 20. decembra 1958 sprejela od soobdolžanega Avsenika Jakoba deloma v mlinskem obratu v Za-pužah, deloma pa na domu soob-dolžene Mramor Frančiške proti nagradi 9000 din najmanj 500 kg pšenične moke, 90 kg pšenice ln 8 juta vreč, razen tega pa še kaznivega dejanja majhne tatvine, ker si je v istem času prisvojila na škodo mlinskega obrata v Zapužah 25 juta vreč. Za obe dejanji je bila obsojena na 5 mesocev zapora.« Uredništvo B O D I C C A Menda ne bo napak g bom to pot za spreme^ začel s popravkom. ' za pravdo o »resnici i" zti namernem ima svoje korenine akih mesecih. Takrat .podtikanj""- , v W namreč na tem mestu zaP1' od telovadbe razgrete v nogavicah in lelova' sal, da ima telovadni uc' na osemletni šoli Tone far na Jesenicah precej Wf ne pedagoške metode. zlic hudemu mrazu P°* w dn* hlačkah iz telovadnice Pre^ dvorišča v šolsko po^°P}e'fl| Pri tej trditvi bi vefff«« tudi ostalo, če očitek ne .( naredil precej vetra. Pfflfi pa je, pihalo — toda z "* j, plati! Ena plat je očitku P trjevala, druga pa #ra^ češ da je tisto pisanje ■* * denciozna laž in osebni pad proti telovadnemu u^ telju. Potlej so se začela P' vpraševanja, preverja janja Pri vsem tem se je stvar Pr ^ zamotala, tako da sam V* vem, komu bi dal prav. kakor pa so očitki, ki s° a lovadinega učitelja pri^j tako slabi luči, le preV' napihnjeni. Je že tako, včasih narede ljudje iz 01 slona. A Naneslo je tako, da & imel pred kratki na Občinskem .sindikal^j svetu v Kamniku. prem1 sem dvanajst ulic pa §e lI|e najsto po vrhu in končn0^ odkril kraj, kjer naj bl 1 urad. Trg sem našel, ur8j) pa nikjer. Pa kdo bi zame^ tujcu, če vpraša po tem 1 onem. Tudi jaz sem se °P^, gumil in povprašal dvaJ^V ža, ki sta se živahno pom^ kovala na trgu. »Sindikalni svet? Ja, & je, kjer je kavarna,« je ie* prvi- „t »Nak,« ga je ročno P° drugi. »Ni ga več tam." . »Pa je, pa je,« je vztraJ prvi. Še v sanjah se ne bi ^ dejal, da bi s tem svojim dolžnim vprašanjem yx ^y zanetiti tak žolčen spor. ^ petost je rasla od tremiW do trenutka. — »MadO*^ sem se ustrašil, utegneta iz te jii"' 6W »Možaki maleni skuhati pravcato PoU^l-fl« afero.« — Da bi ornih' raščajočo nevarnost, sem žakarjema predlagal, da pimo tja do kavarne in ... gledamo, kako' je s stv8£Lj Na vratih ni bilo nobe»*| sledu o sindikalnem sve ^ razločno pa je pisalo, da tamkaj nahaja gozdni Prvi možakar je od sa«11 . presenečenja kar zazija* ^ natanko tako kot tisti dr? . ljan, ki je dobil od meS^ mehanične delavnice za ^ neralno obnovo. starega cikla račun za 21 jurjeV. ^ Skromno sem potrkal vrata in še bolj skroi* vprašal, kje je pisarna dikalnega sveta »Tam, kjer emo bih in1 prej,« so me skromno p°u ^ »In kje ste bili, prosim« prej?« 4,, Že sem mislil, da mi v ^ odgovorili: »Tara, kjer ^ zdaj Sindikalni Svet.« —''' $ takega odgovora pa le m-11., dobil, pač pa so se zafr^j »Kaj res ne veste?« — \xA so mi pa le zaupno pove da so nekako pred enim ij nom na hitro roko žarnog, prostore s Sindikalnim & tom. tj< Takole sem si mislil 1 t, krat: »To se bo začudil »a nik hiše, ko mu bodo Sp0^ čili spremembo. Doslej f1?^ reč se niso utegnili P"*5 ^j' vrata napisa, kje lahko ^ deš prejšnjega lastnika " štorov.« A Ce sem že v Kart*1* t> bom pa še kamniški kime , tograf »Dom« prečesal- j Naneslo je tako, da se& ( maja iskal po Kamniku ^ vreme. Ker pa je nepre5 zamakalo, najmanj tak° ^jjj bi se pripravljalo na 0. potop, sem se odločil za ^ Kupil sem karto in se 1 v drenjati proti vhodu v rano. Vanjo pa nisem Pr„jll ker sem se preveč uSpfe<' bojevi tosti biljeterja. ------------ ------- jia" vrati je stal pijan, vp" ug. ljudmi ter suval okrog Čeprav ima kinematogra ^ dvorana še dvoje Vf*•»w> spuščal množico ljudi le & fj' ei ena vrata. — No, bližno vem, kakšna je Ionska zmešnjava«. j^j Pa drugič še kaj. P°Jj5Jp vas pozdravlja vaš B* CfcM G*rmnJ*ke 5 Šolska reforma in izkušnje Poskusni razredi opravičili svoje delo Uvajanje reformiranega pouka nase šolstvo v okrajnem merilu it j^e^^° ^ePe> predvsem pa "P°dhudne uspehe. Ne moremo pa { resnice, da je uvedba no-" Hcnih načrtov, nova vsebina \ar{leznib predmetov, uvajanje '»dobnejsih metod dela in drugo, "J'veđla nase prosvetne organe j° Problemov in anomalij — tudi ° takšnih, ki se jih sprva niso *^eiali v tako pereči obliki in JeS«. To je pokazala predvsem j"a«zrf učnih uspehov iz I. pol-etl°- Gre predvsem za vpraša-'J CCTr,u tolikšen padec učnih >Pehov v prehodu iz IV. v V. ?}r*d obvezne šole? Padec znaša * Povprečju 22,1 odstotka, med->trn ^° je pri posameznih šolah ,f ^nogo višji. K° so pred leti postali nižji tiL gimnazije sestavni del .J 'Vezne Šole, bi se morala nova 'na — čeprav je obdržala staro >rne prilagoditi novim nalogam S botrom. S tem, da je nižja %,tnnay.ija postala obvezna šola, bi korala dobiti predvsem nove uč-y. načrte in nove, sodobnejše na-f nc dela. V resnici pa je ostali Jie Pn starem. Nižje gimnazije, ffejncnjene v obvezno šolo, m n'»ce pravilno vodil in usmerjal, t vi Opatiji, so sodelovale sterilne »kupino s približno 300 aastopajočinil. Na programa so bile pevske, igralske, glasbene, folklorne, reclta-clj.ske, baletne in druge točke. Ob te) priložnosti io nagradili tudi literarna dela, ki so jih razpisali s posebnim literarnim natečajem. Q Filmski ustvarjalci iz Zagreba so 6. t. m. v Canne.su prisostvovati predvajanju filma »Vlak brez vorneg« reda«, ki si je utrl pot na ta filmski festival. Premieri filma so prisostvovali režiser Veljko Bulajič in igralci Olivera Markorič, Lla Rho Barbljeri, Inge Illn, Ivlca Pajer In Milan Mllole-vlč. Ko to poročamo, rezultati, ki jih je film dosegel, Se niso znanj. £ V Hoilywooda snemajo film »Alamo«. V tem, da Je to western film, al nič posebnega. Zanimiva pa utegne biti ugotovitev, da Je to prvi primer filma, v katerem nastopajo kar trije popularni Igralci, in sicer WUliam Holden, John Way-ne In Robert MHchum. Vsi trije nastopajo kot kavboji. J Merhar razstavlja v Kamniku V avli tkaiTnniišAce gimnazij* le !>iila odprta že četirta Taz«tava do-maeih slikarjev. To pot je tazsta-vil svoja dela slikar MIlan Merhar vr. Domžail. Razstavil je akva.rele in portrete ter krajiine, sekane v svojevrstni tehniki na »teklo. Pred koncem šolskega leta bo razstavil še risbe. Razstave v giminaaiji so svarilo bi morala rasti iz slike v sliko do katastrofe. V vlogi Ane Frank se je Vera Ažmanova, v vlogi Dussela Predstava »Dnevnik Ane mca ter moški in mešani pevski uspešno predstavila Tatjana Ma- Lado Nikolavčič, v vlogi Kva- Frank« — je pri jeseniškem ob-lovrhova, ki je bila odlična v lerja in Miep pa solidni Nace čimstvu naletela na topel in lep . ^matizacija kljub temu uspela lri Predstavlja enakovreden do-"sžok. Pri branju »Dnevnika« ^obodno deluje fantazija, ki se ^hote naveže na Anino foto-^r^fijo in okolje, ki ga ponašajo priložene slike. Pri dra-^ Pa stopi pred gledalca živa ki nima po zunanjosti ni-^Sar skupnega z Ano, ki jo po-^ftrno iz knjižne izdaje in ne-teVilnih slik v najrazličnejših ^opisih. j ^b tako se je zgodilo tudi na zenicah. Tako je ob začetku, °tem pa gledalci pozabijo na .? |n s pridržanim dihom spremijo usodo male Ane do začetka Jene poslednje poti, ki jo v prizoru opiše njen oče. rav v tem je dokaz uspelosti v^niške uprizoritve »Dnevnika , ^e Frank«, ki bi ji bilo očitati e tehnično neizdelanost v premih iz slike v sliko. ^Dnevnik« je režiral Jože To-^&žič preprosto in brez velikih uhanjih efektov, morda le predalo skrbno za razliko v psiho-razpoloženju prostovoljen ujetnikov na podstrešju med °°saxneznimi in ča>sovno odmak-jenimi prizori. Od tod tudi po-^anjkanje notranje dinamično-sti in vigranosti ansamblu, ki vseh naivno otroških in razpo- Smolej in prisrčna Marija Res-sajenih prizorih, ki so kar prekipevali od zadržane in v tesno podstrešje ujete mladosti. Manj izdelana je bila v zadnjih prizorih, ko že filozofira z izkušnjami sicer še mladega, razvijajočega se, toda izkušenega in globoko čutečega človeka. Jože Tomažič je bil soliden, preudaren in vse razumevajoči oče Otto Frank, ki .stii mu včasih manjkala avtori-tativnost in nežnost. Topla in čuteča ter s pravo mero za de-likaten živčen izbruh ob koncu igre je bila Marjana Cebuljeva v vlogi Anine matere. Nekoliko čudaški in egoistični zakonski par Van Daanovih sta zaigrala Franci Pogačnik Ln Vida Hudni-kova. Franci Pogačnik se v celoti ni znašel v vlogi in je superiornosti in domišljavosti gospoda Van Daana pridal premalo lastnosti, kot so nergaštvo, egocentričnost i.n paničarstvo. Vida Hudnikova je kot gospa Van Daanova dokazala, da ima pogoje za dobro karakterno igralko, seveda pa bo treba še precej vaj, da se bo do kraja znebila krčevitosti in sproščeno uveljavila svoj talent. Njunega .sina Petra je zaigral Milan Ber-gant, ki smo ga videli prvič v večji vlogi na odru. Svoj igralski krst je uspešno prestal; njegov Peter je bil svež in posre- sprojem. zbor DPD »Svoboda« Javornik-Koroška Bela. S. PRED DRUGO REVIJO AMATERSKE GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI V VELENJU Priprave za II. revijo slovenske amaterske gledališke dejavnosti so v polnem teku. Žirija Zveze Svobod in prosvetnih društev si je doslej ogledala nekatera uprizoritve v Tolminu, Kranju, Velenju, Trbovljah, Ajdovščini. Dosedanje priprave kažejo, da bo zanimanje tudi letots tako kot lani. Tudi Velenjčani se za ta slavnostni dogodek živahno pripravljajo. Prireditvi nameravajo dati čim mikavne j-8o podobo. Roi i-. 5:. t« ua< „Hlapci" v Poljanah nov uspeh poljanske igralske družine Tatjana Malovrhov« in Mihu: Bergani v vlogi Ane In Petra Po daljšem skrbnem študiju in pripravah so je igralska družina KUD »Dr. Ivan Tavčar« v Poljanah v okviru prireditev v počastitev 40-letnice KPJ predstavila s Cankarjevo dramo »Hlapci«. Igralska družina je biLi tokrat, močno okrepljena predvsem iz vrst učiteljskega zbora. Drama je precej zahtevna, toda igralska družina jo je pod vodstvom režiserja Jožeta Kova-eiča Iz Kranja uspašno izvedla. Dinamika igre je bila na višini, medtem ko so igralci svoje vloge odlično obvladali. Z veščino so prikazali trhlost večjega dela vodilnih ljudi na vasi in boj napredno mislečega sloja z vrstami hlapčevstva in klečeplastva. Posebno izrazito in prepričevalno je podal vlogo v podobi Jermana, Milojko Vidmar, kakor tudi Tone Vari v vlogi župnika. Tudi Jože in Franc Trpin sta to pot zopet dokazala, da sodita v vrh igralske družine. Prav tako ne gre prezreti vloge Lojzke, ki jo je po prednašanju kakor po temperamentu prepričljivo podala Meta Hafnerjeva. Z neka terimi manjšimi izjemami so tudi ostali igralci verno upodobili svoje vloge, tako da je bila družina kot celota dorasla svoji nalogi. Brez zadrege lahko trdimo, da so režiser in igralci svojo nalogo z uspehom opravili. Drama je pred občinstvom zaživela v vsej trpkosti in neposrednosti. Igralska družina je preteklo nedeljo gostovala v Škofji Loki. v načrtu pa imajo še gostovanje v Zireh. Zlasti je razveseljivo in pohvale vredno, da podeželske igralske družine segajo tudi po uprizoritvah, ki zahtevajo temelj itejše priprave in smotrnejšega študija, kot običajne prireditve. Odlična udeležba je pokazala, da jo občinstvo razumelo to pomembno Cankarjevo d saj so bili igralci za svoj trud nagrajeni z viharnimi aplavzi. Takih in podobnih prireditev si želijo prebivalci Poljan in o'- >-lice še več. L. M. ^^2//$B 23 6 Glas Gorenjske KRANJ, 8. MAJA 1959 Pomagaj si sam Iznajdljiva gospodinja bo V gospodinjstvu marsikatero škodo popravila sama ter si na ta način prihranila mnogo časa in denarja. Seveda je za taka popravila potrebno nekaj znanja — vsake stvari se je treba pač naučiti! Sem sodi tudi potrebna zbirka orodja in zaloga raznih pripomočkov, kot so klej, kit in podobno. In še nekaj je pri tem važno: občutek odgovornosti za to, kaj smemo svojim rokam zaupati in česa ne smemo. To velja predvsem za plinske in električne instalacije in priprave. Vsa takšna popravila, razen če ne gre za malenkosti, kot je čiščenje zamašenih plinskih gorilnikov ali zamenjava pregorelih varovalk, naj načeloma izvršuje strokovnjak, kajti pri nespretnem rokovanju iste lahko v smrtni nevarnosti, ali pa vsaj krivi zelo neljubih posledic. Kakšno orodje potrebujemo? V zaboju za orodje naj bo: merilo, eno do dve kladivi, mizarsko dleto, nekaj kleše (navadne klešče, ščipalke, kombinirane klešče), dva izvijača različnih velikosti, sveder in pila, tračna žaga, lopatica za sadro, škarje in odpirač (vitrih), posodica z oljem in kuhalnik za klej s. kle-jem, pametno izbrana zbirka žobljev, žičnikov in vijakov, varovalke, nekaj žice, vrvi in steklenega papirja, sveča in vžigalice, stare ščetke in krpe. Kdor ima lastno hišo ali sicer rad rokodelci, bo svojo zbirko izpopolnil še s primežem, kovinsko žago, obličem, spajkaleem in podohnim orodjem. K .naši opremi sodijo še naslednja pomagala: špirit, bencin, petrolej, salmijak, prana kreda, .strojno olje, kalij, sadra, lepilo, kit itd. Ce želimo, da nam bo ta zbirka tudi koristila, si moramo zapomniti naslednje: orodje mora biti shranjeno na določenem me-Stu, tako da je vsak čas pri roki. Po uporabi ga očistimo in položimo na svoje mesto. Steklenice opremimo z etiketami in tesnimi zamaški. Mavca in kita ne hranimo v vrečkah, temveč v steklenih, dobro zaprtih kozarcih ali škatlah. Steklenice z nevarno vsebino, kot je na pr. žveplena ali solitrna kislina, opremimo z vidnim znakom, da jih pomotoma ne zamenjamo, in postavimo na takšno mesto, ki je varno pred otroki. Razstava ročnih del Po uspešnem zaključku ročno- delisiko-gospodinjskega krožka, ki ga je priredila Svoboda Šenčur od lanskega oktobra dalje, so prejšnji teden slovesno odprli razs,tavo ročnih in gospodinjskih del. Razstavljeni izdelki so pokazali, da so žene in dekleta v tetn krožku pridobilo obsežno znanje. -an Preprečevanje nalezljivih bolezni v cepljenju 2elja po zdravju je že od nekdaj vodila ljudi k opazovanju in ugotavljanju bolezensko delujočih vzrokov in okoliščin. Rezultati opazovanja so bili odvisni od sposobnosti in kritičnosti opazovalca, največ pa od srečnega naključja, saj medicinskega znanja dejansko ni bilo in je mišljenje o vzrokih za nastanek bolezni bilo pretežno le ugibanje. Ko pa se je v drugi polovici 19. stoletja pojavila nova panoga medicine, bakteriologija, ki je postopoma odkrila male, golemu očesu nevidne povzročitelje nalezljivih bolezni, tako imenovane bolezenske klice ali mikrobe, je s temi odkritji proučevanje nalezljivih bolezni dobilo trdne znanstvene temelje. vse za vzgojo novih gospodinj Pred tednom so v Cerkljah zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je organizirala Kmetijska zveza. Tečajnice so prihajale dvakrat na teden v vzorno urejeno kuhinjo, ki se nahaja v zadružnem domu. Tu so se urile' v kuhanju in serviranju. Izkušnje, pridobljene na tečaju, bodo prav gotovo doprinesle k dvigu go-spodinstva na vasi. Pretiravali bi, če bi trdili, da lahko danes uspešno preprečujemo prav vse nalezljive bolezni in da smo s površja zemlje zbrisali tiste, ki bi jih že lahko, če bi se dosledno izvajali vsi pro-tiepidemični ukrepi. Napredek medicinske znanosti, dvig soci-almo-ekonomske ravni, posredno pa kulturne in s tem tudi zdravstvene prosvetljenosti, vse to bo privedlo do stanja, ko nalezljivih bolezni v epidemični obliki ne bomo več poznali, in to je cilj, za katerim moramo težiti. Za preprečevanje mnogih nalezljivih bolezni so cepljenja najvažnejši protiepidemični ukrep, ki nam že danes omogoča, da nekatere bolezni uspešno znižii-jemo. Ali so cepljenja danes še potrebna? To je vprašanje, ki ga dostikrat slišimo in ki ga največkrat postavljajo starši, včasih pa tudi zdravstveni delavci. Starši, ki se jim otroci smilijo in jih zato želijo obvarovati pred vbodi injekcijske igle, zdravstveno osebje, ki ve, da smo pri zdravljenju mnogih komplikacij nalezljivih bolezni z modernimi komoterapevtiki in antibiotiki dosegli lepe uspehe in močno znižali smrtnost. Strah nepoučenih staršev pred cepljenjem je pretiran in ima svoj vzrok v nekajminutnem joku, s katerim otrok reagira na vbod igle, in v kratkotrajni lokalni, redko pa tudi splošni reakciji na cepljenje. , Takšno usmiljenje je napačno in otroku v škodo! Nerazumevanje staršev in odtegovanje otrok cepljenju nas lahko povrne v tiste čase, ko so otroške nalezljive bolezni neusmiljeno gospodarile in zahtevale mnogo žrtev, kar se še danes dogaja v državah, koder cepljenj ne izvajajo. Zato vsi spremljajte razvoj in napredek medicinske znanosti, saj ta na vsakem koraku kaže na ogromne uspehe, ki smo jih v boju proti nalezljivim boleznim dosegli z aktivnim cepljenjem. Karirasta volnega obleka, primerna za prehodne dni. Poudarek jI daje od vrata odstopajoč ovratnik in posebna kimono rokava. MLADA RAST Najstrašnejši dnevi mojega življenja Opisala bom dogodek in NOB, ki ga je doživel moj oče Bilo je aprila 1943. leta, ko jo zdrobil, nato pa pojedel. Mislil moj oče odšel k partizanom. Tri mesece se je skrival po gozdovih Jelovice. Tedaj pa se je pričela hajka na Ra ti lovcu in 13. junija je bil ujet. Peljali so ga na zaslišanje v Radovljico. Grozili so mu s smrtjo, če ne pove. kje se nahajajo partizani. Mučili so ga, a izvedeli niso ničesar. Nato so ga odpeljali v Begunje. Ob koščku kruha in zajemalki vode, kar so mu vsak večer prinesli, je mislil, da bo umrl. Večkrat so mu vodo prinesli v steklenici. Ko je vodo popil, je steklenico s kamenjem je, da ga bo precej konec, a mu ni nič škodovalo. Nekega dne je zaslišal znane glasove okrog bunkerja. Bili so njegovi tovariši, doma iz iste vasi kot on. Prišli so ponj v bunker in ga peljali v kaznilnico k njegovim tovarišem, da so bili skupaj. Cez nekaj tednov so jih peljali v Nemčijo in dali na delo v taborišča Laa thava. Po težkih dneh trpljenja je tudi oče dočakal svobodo. Pozdravlja vas Danica Prežel j, Podporezen, št. 2, pošta Sorica. Wiska in ubhk Miška mala je v kotu škrabaJa, pod mizo se skrila in v sobi ostala vse do noči . . . Kaj je iskala navihaTika mala, povejte mi! Tonček že ve in se smeji: t ustih kot tremi 1 bi -aobčka več ni . . . Tončka Per NASVETI Za sušenje volnenih predmetov: jopic, puloverjev, kril itd. je jako priporočljiva mreža iz tanke žice, pritrjena na lesen okvir približne velikosti 0,70 ikrat .1,30 metrov. Na tako mrežo položimo najprej Časopisni papir, nato pai staro fro- DRUGI MEDNARODNI FESTIVAL MODE V BEOGRADU Kot preteklo leto, bo tudi letos mednarodni festival mode v največji dvorani Beograjskega sejma. Lista pri-javljencev je že popolna. Festivala mode, ki traja od 1. do 10. maja, so se udeležile najbolj znane modne hiše iz Francije, Poljske, SSSR, Italije in Madžarske. Jugoslavijo pa zastopata Hrvatska in Slovenija. Vsaka ekipa ima najmanj šest manekenov, obiskovalci pa lahko vidijo več kot 350 raznih modelov. Na reviji niso prikazane samo modne novitete, ampak tudi modna oblačila, ki so značilna za posamezne države. Razen modelov, ki jih prikazujejo manekeni, lahko vidijo obiskovalci Festivala tudi novosti iz proizvodnje naše industrije, ki »spremlja modo«, n. pr. tovarne tekstila, parfumerije, kožne galanterije in drugih podobnih predmetov. Z vsako inozemsko skupino so prišli znani predstavniki zabavne glasbe, med njimi tudi znana pevka Marom de Rio, ki je leta 1958 na Festivalu v San Remu prejela prvo nagrado. tir ko, na kateri posušimo zravnan kos obleke. Tako bo obleka neprimerno hitreje suha kot če jo bomo sušiile s-aono na navadni deski, ker bo zrak dostopen z obeh smeri. Zepl moških oblek ge radi raztrgajo, posebno možje nosijo v njih ključe, vžigalnike in podobno. Zato je zelo pametno, če žepe; že pri novi obleki naredimo iz dvojnega blaga ali pa jih potam podložimo z ostanki prave svile. Polit i rano pohištvo se bo spet svetita, če ga zdrgnemo s platneno krpo, na katero kamemo nekaj kapljic vinskega špirita in mande-ljevega olja. t . Za bistre glav* Ondan sem ibral nekje tcle stavke. Pa se mi je zdelo nel<3! narobe. Otroci, preberite &e in mi povejte, kaj je napak v tem stavku: »Mračno je gledal mladenič .stoječ na najvišjem skalnem hu, z razširjenimi rokami ^ ladjo, ki je plula proti jugu, f oči si je senčil z roko zavolr prehude svetlobe zahajajoč^3 sonca. Končno, ko je postaj3}3 ladjica čimdalje manjša, se r dvignil iz rosne trave in steke po ozkem skalnatem greben1' navzgor, da bi lahko še opazoval odmikajoči se čoln." RADA CIREK Na katero planinsko postojank" je prispela ta planinka? (eop&poJJP REBUS VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Miha, ljubljenec gore? 169 Noč je bila jasna in mesec je srebril zasnežena pobočja. »Če ne bi bilo vojne, bi se zdajle ustavil, pa bi vso noč gledal te čudovite planine v mesečnem svitu,« je šennil partizan v koloni. Ja, če ne bi bilo vojne... Tako pa se je še mesec, ki je razlival lepoto po snegu, spremenil v njihovega sovražnika, ko so morali čez odprto polje do vasi. 170 Kljub izdajalski mesečevi svetlobi so ne-opaženi prišli do vasi. Nedaleč od Sen-čeve hiše je bila policijska postojanka in stražarji bi jih prav lahko opazili — pa jih niso. Mihol je razmestil partizane okrog hiše, malo vstran pa je postavil zasedo z mitraljezom. Potem je stopil k vratom in potrkal. Nič. Še enkrat je potolkel po vratih — spet nič. 171 »Najbrž slutijo, kdo je zunaj, pa se bojijo odpreti — kako se ne bi bali, ko imajo slabo vest!« je šepnil Miha tovarišem. »Ampak ukanili nas ne bodo,« je nadaljeval; »splezal bom na verando, od tam v vežo, potem vam bom pa odprl vrata v hišo!« Stopil je k verandi in se začel oprezno vzpenjati po njej. Kmalu je bil gori in Izginil je v temnem poslopju. 172 Mihol je neslišno zlezel v hišo. Iz sob«*« v katero je bil vdrl, je po nerazsvetljert"' stopnicah tiho stopal navzdol do vele, ^ bi odprl tovarišem vezna vrata. Ampa* tam pred vrati je stal kmet Senc. Ko P bil začul prvo Mihovo trkanje, se je usto' pil k vratom s težko sekiro v roki. 1^' je čul drsanje Mihovih korakov po stop' nicah. Dvignil je sekiro. t 95436839 ŠTAFETA MLADOSTI V ČRNI GORI V torek je več deset tisoč Sarajevčanov pričakalo nosilce lafete mladosti, ki bo 25. maja izročila predsedniku republike Pozdrave jugoslovanskih narodov za njegov 67. rojstni dan. Štafeta bo v sredo zapustila Bosno in Hercegovino, potem ko le napravila skozi to republiko 1082 km dolgo pot. Štafeto« Palico so v vasi Vilusi prevzeli nosilci iz Črne gore. TURNIR V ŠKOFJI LOKI VELIKA PRIDOBITEV Javni telefoni .j ob cesti I. reda INVALIDI IZ KRANJA OSVOJILI POKAL v nedeljo je bilo na Jesenicah ^ljaško tekmovanje invalidov v Počastitev 90-letnice Železarne Jerice. Sodelovala so 4 moštva, in *ce* invalidi iz Ljubljane, Kranja ™| Jesenic ter moštvo rezervnih oficirjev z Jesenic. Kranjčani so v tem srečanju po-^ 3082 kegljev i'n tako osvojili Pjvo mesto, sledili so rezervni ofi-**> * 3016, invalidi z Jesenic 2901 j" Ljubljane z 2896 podrtimi keg-*V V ekipah je sodelovalo po 8 '»kmovalcev s po 100 lučaji. V Preditekmovanju so v bonbeni ^aTtiJi zmagali rezervni oficirji j748), prod invalidi z Jesemic (701), Pijano (699) in Kranjem (682). TRIGLAV TRENUTNO NA 6. MESTU » v I- slovenski košarkarski mori*1 Hgi so Kranjčani kljub do-ri 'Kri trenutno šele na 6. me-tu- Medtem ko so bili v prvih °lih poraženi s tesnima rezul-atarna, so bili v tretjem kolu 2 Medvod ami uspešni in popra-tudi razliko v danih in presto koših. V počastitev štiridesete obletnice KPJ din Praznika dela so bili v Šk. Loki 1. maja trije šahovski brzo-turniTji, na katerih je sodelovalo več kot 90 igralcev iz vse Slovenije. Rezultati posameznih skupin — I. skupina (mojstri, mojstrski kandidati in pr vokal egornik i): Stojan Puc 18,5, Črepinšek 18, Bruno Parma 17,5, Vošpemik in Guzelj po 16, ing. Krivec 15, Tranipuž 14,5, Njegovan 14 itd. II. skupina (drugo- in tretjekate-gorniki) finalni turnir: Kramfeld 9, Sušnik ta Penko 6,5, Saradjen in Trbižan po 5,5 itd. III. skupina (četrto- in brezkate-gorndkl) finalni turnir: Peter Vo-špernik 9,5, Majcenovič 8,5, Bolčič 8 tačk itd. Vzporedno z naraščanjem gospodarske moči in življenjskega standarda pri nas, se je v zadnjih le tih občutno povečal promet vseh vrst motornih vozil. Če k temu dodamo Se preko 30.000 inozemskih motornih -vozil, kd so v letu 1958 uporabljadi predvsem ceste I. in II. reda, vidimo, da je ta trditev točna. Ob tako povečanem prometu je razumljivo, da narašča tudi število prometniiih nesreč, posebno še, ker ne moremo z naraščajočim prometom modernizirati cest ia jih pniilagoditi potrebam. Če pa že pride do prometne nesreče, je predvsem važno to, da posledice čimbolj omilimo; zlasti še, če so ogrožena življenja ponesrečenih. Pri tem so mnogokrat odiločujoče minute. Hitra zdravniška pomoč bi lahko večkrat rešila človeku življenje, kar pa ob pomanjkanju dobrih obveščevalnih zvez ni mogoče stor.iiti. O tem problemu je razpravljal Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO Kranj. Prišlo je do mnogoobetajoče pobude, ki jo bo dokončno izvedlo Tajništvo za motenj« zadeve OLO s pomočjo okrajne pošte. Od 1. maja dalje se bodo lahko koristniki cest posluževali javnih telefonov vzdolž ceste od Jeperce do Korenskega sedla. Telefoni so nameščeni v zgradbah, ki so označene z oznako »TELEFON«. Prav tako so 250 m od telefona postavljeni predpisani cestao-boda 3 1 0 2 163:180 2 ^tojna 2 0 0 2 99:152 0 V ENEM STAVKU kolesarski dirki okrog Tu- uisa čas Je zmagal Sved Karlson s 001 36,06:37; najboljši Jugo- za predmete, ki jih državljani uvažajo ali prejmejo iz tujine Zvezni nizvršml »vet je izdal novo uredbo o carinski tarifi za predmete, ki jih državljani uvažajo ali prejmejo iz tujine. Carino je treba plačata, po stopnjah, določenih v carinski tarifi, ki je sestavni del uredbe. Carinske stopnje so določene za vrednosti, navedene v spisku vrednosti blaga. Ta spisek izda zvezni državni sekretariat za blagovni promet v 'soglasju z zveznim državnim sekretariatom za finance. Vrednost blaga, ki ni določena s tem spipkom, bo določila carinarnica. Za rabljene predmete se vrednost zmanjša za procent izrabljenosti. Carine ni treba plačaitd za naši ednje predmete: $ predmeti, ki služijo potnikom za. osebne potrebe na .poti (osebna prtljaga); £ predmeti, ki so jih jugosllo-vamski državljani nabavili v času V Žireh najboljši Cas je> ko b[ morali vsi ob-Cltt*ki štabi za zbiranje sred- stev za gradnjo športnih objek- tov delati z vsem zamahom. — Zal pa je slika povsem drugač-Čeprav ne smemo trditi, da Nekateri občinski štabi ne de-l*io. Kaže, da sta med najslab-8lttU občinska slaba na Bledu ^ v Kranju. Omenjena še nista Ognila pri okrajnem štabu n'U zalepk in blokov, s kateri-mi bo moč zbrati dokajšnja •^dstva. Nasprotno pa so v *lreh dosegli že precejšen ttsPeh. Doslej so razdelili za 20 tfcoč dinarjev zalepk (od skup- ne vsote 60.000 din) in za 6000 dinarjev blokov (od skupne vsote 20.000 dinarjev). Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času predvidena sredstva zbrana, ker je mladima pričela s svojo akcijo šele no prvomajskih praznikih. Zbrana sredstva bodo namenjena za izgradnjo garderob in sanitarij v Domu TVD »Partizan«. — S predvidenim načrtom štab ne bo zaključil svojega dela, temveč bo zbiral sredstva tudi v prihodnjem letu z namenom, da bodo v Zireh zgradili javno kopališče in športno Igrišče. B. F. -8:20, 21. je bil Sebelič, 23. bil ~~* eJ —«iovanki, Nedoljkovičeva in ■*«arevi Pomagala Kellerjevo, druga uspešni prva nL^athovo; v vodstvu sta Vol V n in Rootens z 2,5 točke. — t0 "®(ie,»0. 10. maja bodo v Por-u hitrostne motorne dirke h^pP^^stvo Slovenije z močijo D?n° udeležbo; prijavljenih ijjfa, domačih vozačev, iz Av- tetif zalije pa pričakujejo 30 lovalc ^EDSEDNIK ObLO KRANJ nANc PUH AR POKROV1- V^J SVETOVNEGA PR-NSTVA V SPEEDVVAVU hik rFone ki bo 31. maja. službovanja v tujini za potrebe svojega gospodinjstva in jih uvozijo v državo ob povratku s te službe. Te ugodnosti pa se lahko poslužajo samo tisti jugoslovanski državljani, ki so bili premeščeni v tujino in so tam prejemali plačo; 0 uoMa, ki jih uvozijo za svoje potrebe jugoslovanski dijaki ia študenti, ki študirajo v tujini, prav tako tudi dijaki in štud«»ti, ki študirajo v Jugoslaviji; £ vsi predmeti za gospodinjstvo dn obleka ter vse orodje, ki bo služilo za opravljanje rednega poklica izseljencem, ki se za stalno vračajo v Jugoslavijo; £ predmeti za gospodinjstvo oa obleko ler vse orodje, ki bo služilo za opravljanje rednega poklica tujim državljanom, ki se za »talno doselijo v Jugoslavijo; £ odlikovanja, medalje z razstav, spomenice, športne in druge trofeje ter podobne stvari, ki jih uvozijo ali prejmejo jugoslovanski državljani in kater« so dobili doma ali v tujini; Q originalna dela jugoslovanskih kiparjev, slikarjev, komponistov in književnikov, ki jih le-ti uvozijo t Jugoslavijo; 4) ortopedska pomagala, ki jih državljani uvozijo ali prejmejo iz tuj'ine za osebno uporabo Q kmetijski in živinorejski proizvodu, (ki so uvoženi s posestev jugoslovanskih državljanov v sosednjem obmejnem pasu, kakor tudi prirastek in ostali proizvodi, dobljeni od živine, ki se zadržuj« na poljskih delih, na paši ah na prezimovanijni $ krste z mrliči, žaTe s pepelom zgorelih trupel skupno z venci, ki potujejo a krstami ali žarami. Razen tega so carine prosti .tuji državljani jugoslovanskega porekla in jugoslovanski državljani z bivališčem v tujini — ekonomski emigrantu (izseljenci), ki pridejo v Jugoslavijo na obisk k svojim sorodnikom, toda samo za predmete, ki jih prinesejo ob tej priložnosti v državo in imajo skupno vrednost največ 150.000 dinarjev. Uredba bo stopila v veljavo 30 dni po objavi v Uradnem listu FLRJ. ZAKAJ NOVA UREDBA? Za izmenjavo In dopolnilo uredbe o carinski tarifi je bilo več razlogov. Prejšnja uredba je omogočila, da nekateri državljani zlorabljajo nokatere ugodnosti. Te zlorabe so privedle do tega, da se je Tazvila nedovoljena trgovina zaradi dobavljanja teh predmetov. S tem je bil izvajan pritisk na domače tržišče, povečan je bil nedovoljen izvoz dinarjev in na ta način s'labl'jena njegova realna vrednost v tujini. Povečanje proizvodnje za široko potrošnjo, tako količinrsko kakor po asartimentu, omogoča vsakemu državljanu da se oskrbi s potrebnim blagom v državi. Z druge strani pa je državljanom dana možnost, da svoje devize prihranijo in devizne prejemke realizirajo po takem tečaju, ki jim omogoča, da prejeta denarna sredstva izkoristijo ugodneje za nabavo blaga v državi. S ito uredbo so ukinjene dosedanje ugodnosti, in sicer: Q brezcarinski uvoz blaga v vrednosti do 50.000 dinarjev, ki ga uvozijo jugoslovanski državljani ob povratku iz tujine, razen blaga, ki ga uvozijo uslužbenci, kd 60 službovali v tujini ,- £ brezcarinski uvoz darilnih pošiljk v vrednosti do 20.000 dinarjev, enkrat v koledarskem trome-sečju; 0 brezcarinski uvoz Tabljenih predmetov za oblačenje, ki so bili poslani kot darilo in 0 brezcarinski uvoz blaga, ki ga jugoslovanski državljani podedujejo. Da bi se vskladiila obremenitev za uvoz televizijskih aparatov z obremenitvijo za uvoz Tadioapara-tov, je bila za televizijske aparate predvidena ista stopnja carine kot za radioaparate (25 %). Vrednost (kot osnova za carinjenje) za aparate do 43 cm premera zaslona je bila določena s 60.000 dinarji, za tiste od 43 do 55 cm 90.000 dinarjev in za aparate preko 55 cm 120.000 dinarjev Carine prosto bo naslednje blago, ki ga državljani uvozijo aH prejmejo iz inozemstva: meso in mesni izdelki v kon-servah, konservirano in kondenzirano mleko, polnomastno in polmastnu mleko v prahu, surovo maslo razni siri, jajca v prahu, ribe v konservah in ribji proizvodi, žito. moka vseh vrst, razni izdelki iz žita in moke, sveže in suho sadje, predelano sadje v hermetično zaprtih sodih in ostalo sadje, sadni sokovi, sveža in surova zelenjava, konnservirana in predelana zelenjava, margarina, mast, ostali nenavedeni proizvodi za prehrano, seme za setev, olivno olje, ostala rastlinska olja za prehrano, zdravila in dozirana zdravila, farmacevtski preparati z zdravniškim receptom, pralno milo v trdem stanju, traktorji, poljedelski stroji, orodje, usnjena ali tekstilna obutev — popolnoma ali le deloma (razen od kož reptilij in vodnih živali), znanstvene in ostale knjige ter brošure, rcvjjc in časopisi ter note. Z. J. Železniki VPRAŠANJE: Na travnik in njivo vam priteka voda iz KOisednjega zemljišča, last F. C. Dela se vam škoda in to ž(,- nad 30 let; to je od časa, ko ste kupili omenjeno zemljišče. Zanima vae, ali ste še upravičeni zahtevati od soseda, naj ukrene vse potrebno, da se vam v prihodnja ne bo več delala škoda. ODGOVOR: Ker priteka voda na vaše zemljišče že več kot 30 let, to je že preden ste kupili zemljišče, je po splošno veljavnih predpisih vaš zahtevek zastaral. B. A. Bohinj VPRAŠANJE: Ste pasestnik srednje velikega posestva, sin vam je padel 1942. leta v Begunjah in sedaj imate pri sebi nečaka, ki bi ga radi posvojili ter mu izročili posestvo. Nečak je star 24 let in vas zanima, če lahko istega posvojite in na kak način bi izročili posestvo. ODGOVOR: Na podlagi zakona o posvojitvi (Uradni list FLRJ, št. 30/47) se sme posvojiti samo mladoletna oseba. Posvojiti pa more le listi, ki je vsaj 18 let starejši od posvojenca. Za posvojitev mladoletne osebe, starejše od 10 let je potrebna tudi njegova soglasnost. Za posvojitev je potrebna privolitev posvojenčevih staršev oziroma njegovega oskrbnika. Posvojili ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata ali sestro. Skrbnik ne more posvojili svojega oskrbovanca, dokler ni odvezan skrbniških dolžnosti. V vašem primeru je nečak polnoleten in ira ne morete posvojiti. Glede vaše želje, da bi mu izročili posestvo, vam pojasnimo, da mu istega lahko izročite na podiagi darilne pogodbe ali pa ga postavite v testamenlu /a glavnega dediča, pri tem upoštevajoč zakonite dediče. K. J. Tržiž VPRAŠANJE: Imate nezakonskega otroka s P. M. Oče nezakonskega otroka ni priznal očetovstva. Zanima vas, ali imate še pravico tožiti na ugotovitev očetovstva, ker je sedaj otrok star štiri leta oziroma, kdaj ta pravica zastara, s ODGOVOR: Na podlagi zakona o spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona o razmerju med slarši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 53/56) ima pravico vložiti tožbo mati v otrokovem imenu zaradi ugotovitve očetovstva do nezakonskega otroka, dokler izvršuje roditeljske pravice oziroma skrbnik s privoljenjem skrbniškega organa, otrok pa v petih lef.ih po svoji polnoletnosti. V vašem primeru imate pravico tožiti očeta nezakonskega otroka za priznanje očetovstva. V ZNAMENJU DEŽNIKOV Kal fe povedal Oča is Krana Th *n ali dva po prvomajskih *r praznikih sem srečal starega upokojenca Boštjana. Čeprav mi ni bilo mnogo do pomenka, sem vseeno navezal z njim razgovor. Nadejal sem se, da mi bo postregel s kakšno novo jezikovno cvetko. Možakar namreč silno rad vpleta v govor tujke, ki pa jih največkrat tako popači, da so komajda razumljive. »No, Boštjan,* sem previdno začel. »Kaj pa ste počeli med prazniki? Nič vas ni bilo na spregled.* »Kaj sem počel?* se je namrdnil. »Tri dni sem bil *fajhten».* »Pa ne da bi tri dni popivali?* »Kje neki,* je povzel in pome-žikal v sonce. »Od dežja sem bil *fajhten». Doma nisem strpel, dežnika pa tudi nisem imel. Preklicano vreme! Med prazniki dež, zdaj pa... Človek bi se zgrizel od jeze. Takšno skakanje iz ekstrakta v ekstrakt!* Možakar je hotel reči iz ekstrema v ekstrem, pa mu je spodrsnilo. Če bi anketirali ljudi o tem, kaj so počeli med prazniki, bi bili odgovori večji del silno nezanimivi. Postelja... gostilna... kino.. • kavarna... — Tako v Kranju kot drugod. Bilo je v nedeljo. Prazniki so se nagnili h koncu. Zaneslo me je v Mestno slaščičarno. Sedel sem v kot in opazoval zdolgočasene obraze Kranjčanov. Vrata v slaščičarno so se počasi odprla in med podboji sem zagledal Očeta s Krana. Strmo je pogledal v strop in zadovoljno prikimal. Menda se je hotel prepričati, če morda tudi tukaj v lokalu ne dežuje. Potlej je sedel k moji mizi. »No, Očka, kako ste preživeli praznike?* me je zanimalo. »A, koko sem praznike preživu? Preklev, ne pa preživu! No ja — se prav — praznkov ne, ampak vreme. Z mojmo kolegarjem sva bla zmenena, de bova te dni oblezla vse tiste kuceljne, po kte rih smo včasih švabe gonil, al pa oni nas, če nam je menečjona zmankal. Cev teden sva hodiva od štacune do štacune, pa nakup-vava ferflegengo, tako de se je rajtam povsod poznav, kjer sva sva ven — štacun pa nama. Na, mašina, poj pa tale vreme. Vsak dan sva djava: »No, pa juter. Radio prav, de bo bol.* — Ja, a si kej kač vidu! Sej je bvo, ja! Sem pa tje je vrgu sonce svoj plajš čez Kranj, glih za tolk ca j ta, de so bli ruksak na hrbte. Komej sva pa pršla na cesto, se je že spet usul. Košte imava zdej dost, de bova lahko cel teden prežvekvala, sevede, kar se še ni pojerderbal. Še bol se mi pa smiljo okolški birtje, ki so cev teden kar na de-rah pjačo pa mesovje skup vlačil. Ja mašina, za vse pa le ni bvo svab. Kranske štarije so imele te tri dni zvate ca j te. Povsod je bvo tak, kot na mravljiš. V Mesten slaščičaren so si ljudje od jutra do večera kar kluko podajal, tako de sem že djav sam prekc seb, ko sem v en kot stisnen svojo *afriko» srkal: *Le škoda, de ni več ta navada, kot je bva včaseb pri mrličeh, de je eden pri vratih sedu in cev cajt pravu: Bohlo-»c/... bohlonej!» No vidte, pa vse to samo zaradi teh zmešanih napovd. Včasih sem samo na turn na zvezdo pogledal, pa na dim od raufenka v *Gumic», pa sem koj za vreme vedu. Zdej ko tud to ni več gvišen, sem pa ujel enga čomo-rada. No ja, vi pravte, močerada. Pa ga im.im doma v enmo glaž zaprtga. V sredo, ko sem napovd poslušov, de bo bol, sem pa zaradi gvišnost vole, še čomorada v gvaš porukov. Se je pa samo prov leno pretegnil, pa h nebesa pogledal, ta lev oko trikrat okol in okol zasukov, s ta desenmo pa zamižov. *Hudič te zastop,* sem djav. *Čak me bcštia! Če že nočeš lep-ga vremena narest, boš pa vsaj močen šnops naredu...» Potlej sem ga pa potunkov u tisto kad, ki imam naštimano za šnops.* O tem in onem sva tokrat še govorila. Ker pa sem bil preveč radoveden, je nenadoma obmolknil in dejal: »De me ne bote spet u cajtnge djal, koker zmerej, ke-der govoreva!* Potlej pa nisem ne črne ne bele več spravil iz njega. No, pa je deževni pomenek pri kraju. A'ikar ne bodini: tako čmog cdi. Morda b »do p.i prihodnji prvomajski prazn'. i bol} naklonjeni tistim, ki ljubio sončno vreme. S. Š. 8399 563842 Zanesljiva »vstopnica« ŽIG NAMESTO VSTOPNIC Sfcoro vsaka švedska vas ima ljudske domove, v ka(er?h so razne prireditve, med njimi seveda tudi plesne. Prav rado ra sc dogaja, da je v plesni dvorani več ljudi, kot je bilo prodanih vstopnic. Udeleženci, s pretvezo, da se gredo osveži^, hodijo na presto, tam pa svojim prijateljem oddajajo svoje vs'onnice. V nekem takem društvenem domu so prišli tem nepravilnostim na s'cđ. Takoj so podvzeli ukrepe. Vsakemu udeležencu vtisnejo pri vhodu na roko pečat nevidne barve, ki pa je čitljiv pri ultravioletnih žarkih in izgine že v 24 urah. Sumljive ule'e-žence na ta način lahko vsak h ip s posebno pripravo odkrijejo in odslove. Kakšmi »te na Javnih prireditvah ? PRVA GOBA Med skrajno vljudostjo in neotesanostjo obstoja še cela vrsta stopenj DdgOVorite iskreno na teh petnajst vprašanj in izvedeli boste, če znale živeti v družbi, gledališču, kinu. na javnih prireditvah Itd. 1. Menite, da je normalno, če človek da ali ne obdrži v kinu klobuk na glavi, če je zelo prehlajen? .............................. 2. Ali mislite, da so mladi ljudje, če so objemajo v kinu, novzgojeni? ................................ 3. Ali kdaj postavite n<»ge na sedež svojega soseda, ker vam je tak položaj udoben? ................................ 4. Ali «<• vam zdi neumno prepustiti mesto v dolgi vrsti pred blagajno kina starejši osebi? .............................. 5. Se vam zde smešni mladi ljudje, ki se v kinu na daleč glasno pozdravljajo? ................................ 6. Ali rečete vsaki osebi »oprostite!«, če mora zaradi vas vstati cela vrsta? ............................... 7. Ali sedite na vašem sedežu tako, da sosed, ki je za vami, lahko vidi? ................................ 8. Ali ste že kdaj v gledališču žvižgali? 9. Menite, da ie normalno, da v času predstave objasnj ujete svojemu sosedu stvari, ki jih od igralcev ni dobro slišal? 10. Ali opozorite v kinu ali v gledališču tiste, ki govore v vaši bližini? 11. Ali prenehate odpirati vrečico za bonbone, če preveč šumi? 12. Ali vržete papir od bonbonov na tla? 13. Ali vedno potrebujete oba naslona, da položite nanju roke? 14. 'Ce opazite, recimo, izgubljeno rokavico, ali jo odnesete takoj k vratarju ali blagajničanki? 15. Ali ste se že kdaj isrprli z vratarjem, če ste prtšh po pneetku predstavef Vsakokrat dodajte eno točko, če ste odgovorili da na naslednja vprašanja: 2., 5., 6., 7., 11., 14. Prav tako, čo ste odgovorili ne na: 1., 3.. 4., 8.. 9., 10., 12., 13., 15. Ce imate več kot 10 točk, je vaše obnašanje v družabnem življenju povsem pravilno. Vedno spoštujete pravice in svobodo drugih. Pazite, da ne boste postali blaga žrtev onih, ki so do vas brezobzirni. Ce imate 5 do 10 točk pomeni, da ste takšni kot »vsi drugi«. Vaša vljudnost, zavisi od prilike. Priznajte si sami: ne obnašate so najbolje, kadar vas nihče ne vidi in ne more o vas ničesar soditi. Ce imate manj kakor 5 točk. pa pomeni, da je vaše obnašanje v družbi na zelo nizki stopnji. Ce to delate hote, se dobro izprašajte, če imate za tako početje upravičeno razloge. Ce je to nehote, se boste verjetno spremenili, ko vam bodo vase lastnosti odkrile te vrstice. V__J Največja znanstvena odkritja zadnjih dvajsetih let Večina nas sodobnikov se komaj zaveda, kakšne ogromne korake j" napravili znanost v zadnjih dvajsetih letih. Tu navajamo nekaj najpomembnejših znanstvenih dosežkov, ki so spremenili naše življenje bolj kot katerakoli doba doslej. Salkovo cepivo proti otroški paralizi je nedvomno ena izmed najvaŽnejSih znanstvenih pridobitev našega časa. Leta 1955 so r ANEKDOTE Da bi že v tem času šel v gozd po gobe, se verjetno nihče ne domisli. Za gobarje začne sezona navadno šele konec maja ali v začetku junija. Franc Pušur \? Bobovka v Kranju pa je imel za letošnje prvomajske praznike nevsakdanjo srečo — na sprehodu skozi Uden boršt je zagledal precej velikega jurčka, seveda ga je tudi odtrgal, saj se mu kaj takega še ni prip'lilo. čeprav je že vrsto let navdušen gobar. Virtuoz na klavirju, Artur Rufbinsteln, ki obvlada osem jezikov in v v.soh zelo rad govori in. mnogo govori, pripoveduje o sobi, da se ga je pred nekaj meseci lotila trdovratna hripavost. Časopisi so prav tedaj pisali mnogo o tem, da je rak v zvezi s kajenjem. Odločil se ie, da gr-j k specialistu za bolezni v grlu. »Med pol ure trajajočo preiskavo sem poskušal razbrati sodbo na njegovem obrazu,« pripoveduje Rubin-steim, »a je bil neprediren. Naročil mi je, naj naslednji dan zopet pridem. Ko som odhajal, sem bil na moč zaskrbljen. Tisto noč nisem mogel spati.« Naslednji dan jo trajala preiskava .spet dolgo in zdravnik je spet Skrivnostno molčat, »Gospod doktor,« je vzkliknil naposled Rubinstein, »kar povejte mi po pravici, lahko bom prenesel. Živel som lepo in v izobilju. Kaj mi je?* Zdravnik je odgovoril: »Preveč govorite.« ROSSINI O ŽIVLJENJU O tem velikem umetniku, skladatelju in mojstru komična opere pripovedujejo marsikaj zanimivega. Nekoč jo dejal: »Želodec je t is ti maestro, ki dirigira orkestru naših strasti. Jesti, ljubiti, peti prebavljati hrano, to so štiri dejanja komične opore, ki se imenuje življenje!« začoli množična cepljenja in ^ je kazalo, da jo bitka proti P*" ralizi dobljena. Tega leta je w° za polovico mani obolenj kaKO v povprečju od 1950 do 1954. le*8' Ha'ov teleskop. AstronortiiP pomni mnogo dramatičnih najdb, ena izmed najimenirn^' ših je prav gotovo Halov tel^ skop, največji odbojni telesk°P na svotu. S petmefcnskim odboj' nim ogledalom lahko vidi nU11' jarde svetlobnih let daleč. P*] stavili so ga 1948. leta na i0^ Palomar v ZDA. Televizija. Načelo televizije & dognali že 1884. leta, ikonaa micin, teramicin in drugi- " zdravila iz različnih plesni i* uspešno uničujejo mnoge b° ženske in kužne klice. .a Atomska energija. Najv"*! znanstveni dosežek zadnjih f*v desetletij je nedvomno silen n/" predek na področju atom-energije. Atom je postal 6*3^ ki vlada nad življenjem naše» planeta. . Nihče ne ve, kaj nam še P . nese prihodnost. Ni pa da>„ doba, ko bomo premagali " lezni — telesne in duševne, j podali v vsemirje in morda ffi rešili uganko življenja. ROMAN 11. del 25 Mirni Malenšek Konic Dominik se je očitno rogal in Pavlu je bilo znova, kot da je deček, ki ga je oče nabil zaradi majhne nerodnosti. Pričakoval je, da se bo stari zguzil vase, kakor hitro mu bo omenil dekle, on pa se je posmehoval. Bilo je, kakor da je neranljiv — nikjer mu ne moreš do živega! V tej Pavlovi zavesti je bil konec občudovanja, toda moral se mu je postaviti po robu, moral ga je premagati. Zato je rekel: »Pusti Vido pri miru! Oba je ne moreva imeti!« »Oba?« je široko zinil Dominik. »Nisem vedel, da hočeš imeti priležnico, ko se vendar ženiš!« Zdaj je sin nenadoma pobesnel. Dominik je ostrmel, ko je videl, kako so mu oči potemnele in skoro nato ga je Pavle zgrabil za vrat. Kratek trenutek osuplosti, potem je Dominik s svojimi žilavimi rokami stisnil sinove roke v zapestju in fanta pahnil daleč od sebe. Pavle je pobledel — v tem trenutku se je zdel Dominiku neznansko mlad in malone otročji — in mu zabrusil: »Ti bi človeka še v zločin zapeljal — ostudni starec!« Dominik je molče stopil k njemu in vzdignil roko. Preden je Pavle utegnil odskočiti, ga je zapekel na licu udarec in nato še eden. Oče je mlel s čeljustmi, na licih so se mu pokazale značilne rdeče lise. »Dovolj imaš,« je zamrmral in prekrižal roke na hrbtu. »Sramota, da te moram strahovati kot pobalina! Mislil sem, da si bolj pameten. Zapomni si: če ti to ni dovolj, te bom prijel še drugače! Preveč sem ti popuščal, poslej bo pa drugače,« Nato se je obrnil in odšel izpred vigenca proti skladišču, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Pavle je pol zbegan pol sovražno strmel za njim. Odkar je odrastel šoli, ni oče več položil roke nanj, zdaj pa .. . In niti na um mu ni prišlo, da bi bil zaradi nedeljskega početja v zadregi! Kakšen človek je to? Zvečer Dominika ni bilo doma. Čeprav je pretepel sina kot otroka, je čutil potrebo, da poplakne žolč, ki se je nabiral v njem in je odšel k Jarmu. Večerjali so Ana, Pavle in Vida sami. Po večerji je Vida odnesla posodo in se ni vrnila, Pavle in Ana pa sta obsedela v zgornji hiši. Ana je po svoji navadi pletla, sin pa je bral časnik. Prilika se mu je zdela kot nalašč, da bi se porazgovoril z njo. »Kaj bi rekla, če bi se oženil?« je vprašal nenadoma. Ana ni niti pogledala od pletenja, samo malomarno je prikimala. Tako pogosto so govorili o Pavlovi ženitvi, da ji je bilo že vseeno, kdaj se oženi. Komaj na dnu duše jo je rahlo zabolela misel, da se bo morala umakniti mladi in ji prepustiti gospodinjstvo. S tem je bila zvezana zavest, da je že zarse stara in da se njeno življenje bliža koncu, da je že zares stara in da se njeno življenje bliža koncu, izgubila sina in z njim vse, kar jo je toliko let vezalo na življenje, toda v to nekako ni mogla verjeti. Pavle bo zmeraj ostal njen — njen sin. »Kar z očetom se zmeni,« je rekla. »Z njim se ne bom menil. S teboj moram govoriti. Stvar je ta, da ne bom vzel Hele.« Zdaj je Ana le odložila pletenje. »Kaj pa to pomeni?« je vprašala in zaskrbljeno gledala sina. »Mislim, da Hela ne bo preveč žalovala, če me ne dobi,« je zamišljeno rekel Pavle. »Govoril sem z njo — zelo pametna je in ni ji dosti do mene. Vzel bom Vido.« »Ali našo?« »Čigavo pa?« Pavle je opazoval mater — ni se mu zdela tako presenečena, kot je pričakoval. Na njenem starem, pa še zmeraj prikupnem obrazu je bila komaj senca neke zavzetosti. Bilo je, kot da občuti olajšanje ob misli, da se s Pavlovo ženitvijo v hiši ne bo nič spremenilo. Ne da bi mnogo premišljala, je izrekla edino skrb, ki je naglo vzklila v njej: »Kaj bo rekel oče? Vide ne more.« »Vide ne more, saj.« Pavle se je zasmejal, da ga I Ana prestrašeno pogledala. »Nisem ga nameraval vpra§a za svet. Saj imam že leta.« »Dote ne bo imela. To mu ne bo všeč.« »Oče tudi ni nič prinesel k hiši!« ^ »Čisto tako ni bilo,« je krotko odvrnila Ana. »PlaC je dolgove, zelo se je mučil. Brez njega bi bila hiša nema prodana. Stric Filip je imel namen, da bi jo prodal Gl° bočniku.« Pavle se je prizanesljivo smehljal. Dobro se je sp° minjal, da mati ni zmeraj tako spravljivo govorila o °čet.a Leta so jo umirila. Unesla se je kot voda, ki se vsa dM in razburkana požene iz višavja, ko pa se izlije v niŽ»j| samo še čaka, kdaj bo njen tek končan. Gledal je njen žilnate roke, prekrite s starostnimi pegami in njene ble* j mile oči in ganilo ga je. Primaknil se je k njej in UJ njeno desnico v svojo široko dlan. , ''k »Mama,« je rekel, »če boš ti z menoj, se očeta ^ ne bojim. Proti tvoji volji pa bi se ne mogel. . . res misl1" da ne. A ti mi pač ne boš branila?« »Jaz ne,« je rekla. Gladila je njegovo močno, Šir°K. roko. Kakor brez misli je drsela s svojo levico po nJeJ: bit' Bila sta si tako blizu, kakor že leta in leta ne. More nikoli več od takrat, ko je Pavle prišel iz gimnazije " stopil v vigence. »Pri tej hiši je bilo veliko nesreče, kar preveč,« ' rekla zamišljeno. »Mogla bi ti pripovedovati o svoJe očetu in materi, ki sta se mučila drug zraven druge9 ' čeprav sta bila vsak zase dobra človeka, Ali pa tvoj Sl ^ Aleš . . . umrl je, ravno ko bi se bil moral oženiti. j o sebi bi ti lahko veliko povedala. Tik preden si ti pr,f;.| na svet, smo živeli malone revno. Tvoj oče je uStva!a blagostanje v hiši. Kljub temu pa sem včasih zavid3 kovaškim ženam in bi bila rada menjala z njimi. Naj1^ sem bila nespametna, kaj hočeš?« Ana se je tiho, mlad°;5 no vznemirjeno zasmejala. »To in ono je bilo, česar veš in predolgo bi trajalo, če bi ti hotela vse pove datl'