Seja glavnega odbora UJU v Beogradu. Nova pravila UJU. — Razprave za skupščino UJU v Skoplju. — Debata o vstopu vsega hrvatskega učiteljstoa v UJU. Po sklepu Izvršnega odbora UJU z dne 26. februarja t. 1. se je vršila 12. in 13. mar= ca 1927 seja Glavnega odbora naše orga« nizacije v Beogradu. V prijaznem Učit. domu so se zbrali polnoštevilno člani Izvršnega odbora in za= stopniki iz petcrih poverjeništev, da se po= svetujejo o važnih notranjih zadevah Udruženja in potrdijo razne sklepe in pred* loge, ki jih je za sejo pripravil Izvršni odbor. Slovenska delegacija. Naše poverjeništvo so zastopali: po« verjenik Andrej Skulj, strokovni taj* nik Josip Kobal, urednik I v a n Dimn i k in člana Anton Hren in Josip L a p a j n e. Predsednikovo poročilo. Kmalu po 8. uri otvori predsednik Udruženja Vlada K. Petrovič sejo in pozdravi navzoče člane iz vseh pokrajin širne domovine. V kratkih, jedrnatih bese* dah poda poročilo o delovanju Izvršnega odbora. Omenja proglas, ki je bil povsod simpatično sprejet, sestanke poverjenikov, abstinenco nekaterih učiteljev, ki nočcjo sodelovati v Udruženju le iz osebnih in partijskih razlogov. Izraža nado, da mora vse učiteljstvo v kratkem izprevideti seda* njo pravo smer Udruženja, ki naj ščiti vsa naša prava vedno in povsod. Ako bomo solidarni in bomo stali strogo na nepolitič* nem stališču, morajo prenehati vsa prega* njanja in pridobili si bomo v kratkem vse one pravice, ki nam pritičejo. Načrt šolskega zakona. Nadalje navaja načrt zakona o narod* nih šolah. O njem je referiral Izvršnemu odboru dr. Č a j k o v a c. Posebna komisija v ministrstvu, v kateri so bili tudi zastopniki naše organizacije, ga jc predelala, mi= nister prosvete pa ga je izročil kot prcdlog zakona narodni skupščini. Učni načrti. Sedanji učni načrti ne odgovarjajo niti šoli, niti učiteljstvu. Potrebno je, da deluje pri njihovi sestavi vse učitcljstvo. Posebna komisija bo dovršila nove učrie načrte do meseca avgusta 1927. Pravila UJU. Izvršni odbor je izdefal za Udruženje nova pravila, ki so scstavljena tako, da nu« dijo vsakemu jugoslovenskemu učitelju možnost in priliko, da se lahko včlani. Pra* vila morajo dati kolorit in dušo vsemu učiteljstvu. Dečji dom. Potreben je tudi Dečji dom, kjer naj dobi zavetjc ono učiteljstvo, ki dojde v prestolico. Sprejema naj pod svoj krov pa tudi deco iz vseh pokrajin, ki obišče Beo* grad. Mestna občina je že odstopila brez* plačno primerno stavbišče. Izvršni odbor ima že čez 300.000 Din gotovine. Poslovanje Izvršnega odbora. Poslovanje Izvršnega odbora jc bilo intenzivno. Vršil jc svojo dolžnost po svoji najboljši vesti. Slišal bi rad nasvete članov Glavnega odbora, pa tudi kritiko o po= greških, ki jih je morda napravil. Blagajna in listi so aktivni, materijalna stran dobra in ugodna. Po teh podatkih otvori sejo proseč, da bi bili govorniki v svojih izvajanjih kratki in stvarni, ker je dnevni red obširen in vrlo važen. Nova pravila UJU. Nato so se predvsem pretresala nova pravila UJU, ki jih jc sestavil Izvršni od« bor na osnovi referata državne skupščine in na osnovi načel, ki jih je doposlalo sa« rajevsko poverjeništvo. Tu omenja pohvals no ljubljansko poverjeništvo, ki je edino poslalo podrobno izdelana pravila: V od* bor za pravila so bili izvoljeni tovariši: Dimnik in Sfculj, M. Popovič in T'oma Koptič, LazareTvič in Sii« čevic, Novak in Kutjača, Milo« jevič in Tunkl. Predsedoval mu je taj* nik Izvršnega odbora M i 1 i j e v i č. Iz poročila tega odbora je razvidno, da pravil Glavni odbor v tej obliki ne more predložiti glavni skupščini. Priporoča, da jih ponovno pregleda poseben odsek. Po dolgotrajni in stvarni debati sklene Glavni odbor predlagati skupščini obvezno člana« rino, ki ne sme presegati letnih 120 Din. Zato bo prejemal vsak član UJU brezplač« no »Narodno Prosveto« in »Učitelja«. Cla« narino bo določala skupščina s proračunom. Ker pa imajo pravila mnogo točk, ki jih je treba še natančno proučiti, se prepus sti dokončna redakcija seji odbora vseh po« verjenikov, ki se bo vršila v Zagrebu. Do te seje naj predelajo vsa poverjeništva na= črt pravil do podrobnosti. Tako prirejena pravila naj se objavijo in po redakciji pred= lože glavni skupščini v definitivno odc brenje. Teme za glavno skupščino. O tcmah, ki naj bi prišle na dnevni red glavne skupščine, je poročal tov. M i h. Stanojevid. Po njegovem poročilu je določil poseben odsek, sestoječ iz tovari* šev: D i m i t r i j e v i č a ,' K o b a 1 a , V. Petkoviča, St<anoj!eviča, Suče = viča, Tunkla in Vavrove sledeče referate za glavno skupščino: 1. Program naše organizacije v bodoč* nosti: a) Razvijanje stanovske zavesti. b) Ustanavljanjc učit. domov po obla= stih v zvezi z drugimi ustanovami. c) Dvig socialnega, moralnega in intes lektualnega nivoa pri učiteljstvu. 2. Ali odgovarja naša šola potrebam sedanjosti s poscbnim ozirom na nacional= no življenje. 3. Kako izboljšati prosvetnc prilike v obče, posebno one v Južni Srbiji. Referati naj se prečitajo na plenarni seji. Debata naj se vrši le v izvoljenem odseku, ki stavi potrebne resolucijc. Za ses stavo referatov se razpiše natečaj. Odnošaji Udruženja proti drugim učiteljs skim organizacijam. Predsednik VI. K. Petrovič nava* ja, da obstojc poleg našcga Udruženja v državi še druga učiteljska društva, ki jih mora nazvati le separatistična. V Sloveniji obstoji društvo »Edinstvo«, ki ima le polU tičcn in polemičen značaj. Ker to ni sta* novsko društvo, zato o njem noče govoriti. Tudi na Hrvatskem obstoja poleg Udruženja še Savez hrvatskih učiteljskih društev. Njegov predsednik izbegava sestanek z našim Udruženjem. Omenja sims patično pisanjc »Hrvatskega učitelja« in pismo podpredsednika N e m e t a , ki je za sporazum vsega učiteljstva na Hrvatskem in v državi sploh. Položaj med hrvatskim učiteljstvom sta popisala tovariša Tunkl in Miloje* v i d. Natančno sliko o zgodovinskem raz* voju pa je podal poverjenik prof. Š k a 5 v i č. Iz njegovega poročila je razvidno, da je na Hrvatskem in v Slavoniji 46 okrajnih učiteljskih društev, od katerih je 31 v Udruženju, 15 pa v Savezu. Jelisava Vavra govori o ideolo* škem momcntu Udruženja. Mncnja je, da mora politika delovati roko v roki s kul« turo. Izjavila se je odločno za strogo sta* novsko politiko. Poverjenik beograjskega poverjeništva M. P o p o v id pozdravlja odločni korak Slomškove zveze. Ko je zaznal za njeno li= kvidacijo, je bil jako vesel. Užalostil pa ga je izstop nekaterih učiteljev v Sloveniji, ki so bili prej pristaši Udruženja. Mnenja je, da je treba najti platformo v Sloveniji in na Hrvatskem, da se vrne izstopivše uči= teljstvo v organizacijo v svrho skupnega delovanja. Poverjenik S k u 1 j opiše v kratkih, markantnih stavkih delovanje bivše Zave* ze pred vojno in vzroke ustanovitve Slom* škove zveze. To stanje se je takoj po vojni izboljšalo, nato pa zopet poslabšalo. Razni režimi so preganjali učiteljstvo. To je ro* dilo znano deklaracijo, ki se izreka za edin> stveno, strogo stanovsko organizacijo. Za= njo se je izreklo 28 od 32 okrajnih učiteljs skih društev. Govori o narodnem in držav* nem edinstvu, za katero deluje vse uči* teljstvo brez izjeme. V istem smislu govore še tovariši Hren in Lapajne, Mitrovid, La< zarevid in Kostič, ki se izjavljajo vsi za strogo stanovsko in edinstveno organis zacijo. Naposled je stavil tov. M i 1 o j e v i d iz Zagreba resolucijo, ki povdarja vsestran= sko pripravljenost za udejstvitev enotne stanovske organizacije vsega učiteljstva v državi in izvedbo popolnega stanovskega edinstva. Resolucijo glej v 32. številki »UčU teljskega Tovariša«! V svrho razgovorov delegira Glavni odbor predsednika VI. K. Petroviča in Tih. Kostiča, Josipa Škaviča in Jovo Milojevida. Odnošaji Udruženja napram Savezu drž. nameščencev. O teh je obširno govoril predsednik tov. VI. Petrovid. UJU ni zastopano v tem Savezu. Tudi ni plačalo istemu kakih prispevkov. Vsled tega ni mogel biti po* zvan predsednik na seje tega Saveza, čigar upravo voli njihova skupščina in v kateri se nahajata tudi dva člana beograjskcga poverjeništva. Predita dopis Saveza z dne 17. februarja t. 1., štev. 81 in pravi, da bo izročil akt sodišču. K predmetu sta govorila še tovariša Dimnik in Kadid. Odločitev o pristopu k Savezu se prepušča glavni skupščini. Pravila beograjskega poverjeništva. Poverjcništvo UJU v Beogradu je sc= stavilo nova pravila, ki jih je poslalo Iz* vršnemu odboru v odobrenje. Ker so pro= tivna pravilom centralne organizacije UJU, jih jc Izvršni odbor zavrnil. Na zahtevo poverjeništva v Beogradu mora o njih raz= pravljati Glavni odbor. K predmetu so govorili poverjenik P o = p o v i d in strokovni tajnik T o m a K o = s t i d „ dalje tovariši S m i 1 j a n i 6, M,m lojevid, Dimnik, Vuk s'a n o v i d , Kutlača in Tihomir Kostid kot re* ferent. Po tej dolgotrajni debati je večina pra* vila odobrila z nekaterimi izpremembami. Slovenska delegacija je glasovala proti, ker nasprotujejo centralnim pravilom in je po* trebno, da imajo poverjeništva več svobode. Volitev urednika »Narodne Prosvete«. Predsednik V 1 a d a P e t r o v id pro= glasi tajno sejo, na kateri se je razmotri« valo vprašanje urednika »Narodne Prosve« te«. Sklenilo se jc, da ostane do konca šol= skega leta urednik Staniša Stanišid. Z začetkom novega šolskega leta 1927./28. pa naj prevzame urejevanje »Prosvete« nov * urednik, za katerega naj se razpiše natečaj. Samostojni predlogi in nasveti. Važna in interesantna je bila zadnja točka dnevnega reda, t. j. samostojni precU logi in nasveti. Naj navedemo nekaj naj* važnejših. 1. Blagajniku se dovoli 12.000 Din pre= koračenega proračuna. 2. Beograjskemu poverjcništvu se voti« ra kot lastniku Učit. doma primeren zne* sek za razna popravila v domu. 3. Sprejeta sta bila predloga, da sc po= tom amandmanov k finančnemu zakonu za leto 1927./28. ukine oni člen finančnega za= kona, ki razveljavlja disciplinske določbe uradniškega zakona glede učiteljstva in da se vnese v finančni zakon določba glede interpretacije člena 39. čin. zakona v tem zmislu, da država ne bo odtrgavala vredno« sti od naturalnih stanovanj, ki jih dajejo občine učiteljstvu. 4. V projekt šolskega zakona naj se vnese izvršilni predpis, da se more izrečena kazcn glcde šolskih zamud tudi izterjati. V to svrho naj se izpremeni člen 69. 5. Sreski in oblastni šolski nadzorniki naj bodo iz vrst osnovnošolskega učitelj* stva. Ako je bil kdo 5 let nadzornik in sto* pi s tem činom v pokoj, naj prejema poleg predpisane penzije tudi nadzorniško na-grado. Členu 123. projekta šolskega zakona naj se doda nov odstavek glede ocene. Gla* si naj se: Ako je učna oscba eno ali celo 2 leti slabo ocenjena, se ji ta doba ne ra* čuna niti v napredovanje, niti v penzijo. 7. Sprejet je bil predlog tov. Mitroviča iz Hercegovine glede premeščanja učitelj* stva, ki naj se vrši le na prošnjo in v skraj* ni potrebi, nikakor pa ne po posredovanju partije, po protekciji in ako ni kredita, ker ubija tako premeščanje učiteljstvu voljo in delo. Premeščanja naj se vrše le v velikib počitnicah. 8. Izvršni odbor naj deluje na mero* dajnem mestu na to, da bodo nameščeni le taki učitelji, ki imajo predpisano kvalifika* cijo, kar se nanaša zlasti na Južno Srbijo. 9. Vsi kronski upokojenci naj se pre* vcdejo na dinarsko plačo. 10. Ženi pok. Veljka Čubrilovida, ki prejema zase in enega otroka 52 Din me« sečne pokojnine, nakaže beograjsko pover« jcništvo primerno podporo iz svojega fonda. 11. Uvede naj se ponovno penzijski fond, da ne bodo upokojenci odvisni od vladne milosti glede izplačevanja pokojnin. 12. Z državnimi uradniki poročene učiteljice naj prejemajo polne draginjske do= klade. 13. Prouče naj sc šolske prilike v Bo* sni in Hercegovini in izdajo potrebni učbeniki. 14. Učiteljski konvikt v Zagrebu, ki je v njem nastanjen oddelek (gozdarskc) fakultetc, naj se vrne svojemu namenu in izplača dovoljenih 100.000 Din za učiteljski podporni sklad. Predsednik Vlada K. Petrovid obljubi, da se hoče Izvršni odbor zavzeti na mero^ dajnih mestih za izvršitev stavljenih na* svetov in predlogov, se zahvali vsem čla= nom za sodelovanje in zaključi dvodnevno sejo. Poset pri ministru prosvete. V nedeljo 13. marca popoldne so po= setili vsi člani Glavnega odbora prosvet« nega ministra g. Veljo Vukidevida. O po> setu poročamo na drugem mestu. Skupni sestanek. Zvečer se je vršila v hotelu »Slavija« skupna večerja, ki so se je udeležili vsi čla* ni Glavnega odbora. Predsednik je povabil k mizi tudi pomočnika ministra prosvete g. Obradovida, ki je bil slučajno v dvorani navzoč. Odhod. Prekmalu je potekel v prijaznem in tovariškcm razgovoru das. Posloviti smo se morali. Odpeljali smo sc v svojo ožjo do= movino z zavestjo, da smo storili mnogo dobrega in koristnega v dobrobit svoje or^ ganizacije. Josip Kobal.