Poftnina pfaSana v golovlitl.
Leto. VI, št. 230. V Ljubljani, v ssedalj® 22, oktabra 1922. Posam, It. 1 BSn,
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
'Tr^niš^o jn upravništvo: Ljubljana, frančiškanska ulica 6-1.
.asluv za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm I Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
HflPRE
Glasilo Socialistične stranke J*. r^siaviie.
Pogumnim srcem.
»Usmiljenim srcem. Naključje je hotelo. da sem zašel v stanovanie slepega jnvalida. Na prvi pogled sem spoznal veliko revščino, ki vlada v njegovem stano-^anju. Počasi sem izvedel vse. Poleg sebe mora preživljati še ženo in petero_ne-jjoraslih otrok, ki hodijo na pol nagi in °.si. ima sicer trafiko, ki si io je s težavo Priboril. Nahaja se pa na takem prostoru ~Jttestu, da mu donaša na mesec borih j-uuo kron. Kako nai preživlja s tem dogodkom sebe in družino? Drugega zasluž-5* nima. Najin razgovor se je raztegnil. Znočil seTn se- {n sedaj sem videl šele ?ravo bedo. Otroci so prosili očeta- naj dovoli prižgati luč, ker bi se radi učili, ni odgovoril. Otroci so polegli brez Večerje. Na vprašanje mi je invalid pri-da je tako skoro vsak večer. Se ne-3^-'Davčna oblast mu ie predpisala okrog wU0 K. reci in piši: tritsoč kron davka.
opisavati tu trpkih izrazov, ki so “dali na račun merodajnih faktorjev, na «cun države. Povedati hočem le da je acilni nalog zavrnil s pripombo, da ne y*aca ničesar, ker nima s čim, nai mu pa trafiko prodajo. Dovoli mi je bilo! Po-f10vil sem se. Domov grede se mi ni krčilo .srce. ampak tudi pest proti onim. ki so Pivi bede njegove, ki so mu vzeli naj-Qražje na svetu — luč oči. Ne bom klical na pomoč niti Goršiča niti Žeriava. ampak Usjniljena srca, ki imajo kaj sočutja, naj Priskočijo, naj pomagaio. Uredništvo prav ^gdo sprejema darove? ki jih bo oddalo
slepemu invalidu.« Tako dopisnik. Naj nam oprosti, če pripišemo nekaj besed vsem usmil;enim srcem, ki še premalo poznajo socializem. Vsak pošten človek, (ne da bi bil »usmiljen«), vsak poštenjak mora priznati, da ie treba temu slepcu pomagati. Zato bomo darove sprejemali, izkazovali in oddajali. Toda ...
Če bi bila država za kaj, bi mu sama bolj uspešno pomagala, če ne zato, ker mu ie vzela luč oči. pa vsaj zato da bo mogla čez nekai let vzeti oči ali kai drugega tudi njegovim otrokom. Pa država ne pozna usmiljenja, oraviš. zato hočeš pomagati sam. Revček! Če bi vedel koliko takih in enakih siromakov hodi k nam po pomoč, pa moramo vse napoditi. Pa to niso vsi, velikanska večina jih je že obupala, ne hodi več trkat na nobena vrata, kajti pošteni (zopet ne »usmiljeni«!) so samo tisti, ki so tudi sami reveži ki niti sebe in svojih ne morejo preživljati, kai še. da bi pomagali drugim. Pa tudi če bi se združili in pomagali enemu, kaj z drugimi tisoči in milijoni? Samo slepih je velikansko število. Ali hočeš skrbeti za vse? Država še niti toliko ni zmožna, da bi uredila primerno šolo za slepo deco! Zakaj to? Zato, ker država ni tisto, kar bi morala biti. Država. to ie danes kopica ljudi, ki skrbe vsak samo zase. Danes so na vladi jutri, morebiti ne bodo več. zato hočejo uživati danes in spraviti si še tudi za jutri — kaj in kako ie z ljudstvom, to iim je deveta briga. »Za nami karkoli, čeprav vesoljni potop!« To ie vsa niih politična modrost. Kopica takih ljudi pomeni danes državo in tako ostane toliko časa. dokler..
Dokler bomo imeli »usmiljene« ljudi. Pa nič pogumnih poštenjakov, ki bodo znali iztrgati državo iz rok tiste kopice ljudi.
Tudi slepi invalid mora postati pogumen. Zvedeti mora, da je država ljudstvo in da ie tudi on del tega ljudstva. Da je izgubil oči, niso krivi samo tisti ki so voj-* no pripravljali in zanjo molili, marveč tudi tisti, ki so se dali kakor backi peljati v klavnico. Krivi so tudi tisti, ki so bili preleni da bi si zračunali krvne in znoj-« ne kaplje ki so iih plačevali s svojim 16-urnim delom državi in kapitalu, da je mo-gla država in da je mogel kapital z nabra-nim bogastvom pripraviti iri voditi stra* šno vojno. Za bodočo vojno bodo krivi tudi tisti invalidi, ki danes v svojem obupu drže roke križem in čakajo smrti, namesto da bi se pridružili borcem, ki hočejo odpraviti »usmiljenje« in napraviti prostora pravici. Grozno je. če slišimo, da nesrečni oče nima sredstev, da bi prižgal otrokom luč. Grozno je. če pomislimo, da bodo morebiti otroci v šoli kaznovani, ker ne bodo imeli svojih nalog izgotovljenih. Pa vendar v mojem srcu ni prostora za usmiljenje, samo srd proti tistim učiteljem ki tega vsega ne vidijo, gnus proti krmilarjem države, ki tega ne vedo, hrepenenje po maščevanju za tiste stranke, ki vse to sicer vidijo in vedo in v javnosti govore in pišejo o tem pa vendar nič ne store proti tej grozni krivici, bodisi da čakajo na božjo pomoč, bodisi da pripovedujejo žrtvam bajke o »potrebnih žrtvah« za narodno stvar, pri tem pa voditeljem prvih božje milosti ni treba, ker sami ne
Meteorji varajo človeški vid.
Po Garrett P. Servissu.
Dr. George P. Merrill z Narodnega Muzeja v Washingtonu pravi, naj bi bili l^alo bolj pozorni pri čudnih pojavih padajočih meteoritov, ki pogosto zelo varajd naše oči* Dr. Merrill, se mi zdi. da je v Preteklosti malo preveč dvomil o zgodovinskih podatkih glede padanja meteoritov. ki so baje uničili mnogo človeških -'vljenj. Ne samo radi pripovedk, ki pripovedujejo da je iz neba padla velika ma-kovine ali skal,tudi druge priče so. ki Ukazujejo, da so meteoriti padali že dav-1)0 prej in po čudnih svetlobnih ob! k ah Dri Padanju varali prebivalstvo, ki je minulo. da je to kak nadnaravni pojav. Dr. Merrill pravi:
»Malo naravnih poiavov je sposobnih yzbuditi tako veliko občudovanje in dodeljevanje o nadnaravnih silah, kakor ravno pojavi pri padajočih meteoritih. Nezmeren grom. s katerim pridrvi na tla Meteorit, žvižgajoči strašen glas padanja, spreminjajoča svetla luč in trepetanje ce-*ega ozračja, ki ga povzroči padec velikega meteorita na tla. vse to je nekai tako nepričakovanega in vzbujajočega občudovanje, da se. nikakor ne moremo čuditi,
da so nevedni ljudje imeli take pojave za nadnaravne in da so po božansko častili maso ki ie s takim veličastjem padla na tla. Malokdo vsekakor mora biti dobrih živcev in podučen o meteorjih ter njihovem padanju, je zmožen^brez vznemirjenja gledati na tak pojav. Se manj pa jih je. da bi mogli določiti po končanem prizoru smer, kam je padel ravnokar padajoči meteor. niti bi ne mogli določati približne teže in velikosti meteorja.«
Po letanju je sploh nemogoče določiti, kam bi bil meteorit padel. Zemlja se Potrese, kamor prileti z vso silo meteorit, ki se pogosto zarije globoko v tla. da ga ie skoro nemogoče najti. Mr. Merrill je zbiralec meteoritov, pa vzlic temu ni mo-2el slediti padanju, ko je nekega večera, sedeč na nekoliko višjem mestu nekega trga, videl padati meteorit. Videl je padanje, a ko je zamižal in je meteorit že padel, ni vedel, v kateri smeri nai bi bil. Le no tresenm zemlje ie sodil, kje naj bi meteorit nadel. Ko je šel tja kjer so drugi trdili da ie meteorit padel, je rekel, da se mu je zdelo, da ie meteorit padel nekaj sto metrov v drugi smeri, prišedši pa na mesto, kjer se ie zdelo prebivalcem, da je padel meteorit, so prišli sosednji prebivalci in povedali, da je meteorit padel na zem-
ljo v njihovi okolici. Cel večer so iskali, kje naj bi bil padel, dokler drugega dne niso izvedei. da leži meteorit zarit v zem-. Ijo kakih dvajset milj od tistega mesta, kjer so ga iskali. Za dvajset milj se je torej varal ekspert pri padcu meteorita, čeprav je bil »skoraj gotov«, da je meteorit padel tik zunaj trga na polje.
Varanje na ta način je vsekakor po-, vzročeno od perspektive in odbijanja žar^ kov letečega meteorita, in ima nekaj skupnega s pojavom, ki nastane, kadar solnce v vodo sije; pravimo da solnce k sebi vodo vleče. V takem slučaju meteorit vsekakor leti v poševni smeri proč od opazovalca in naredi v velikem krogu pot na zemljo. Tek meteorita se sicer zdi vertikalen bd neba doli. Vsega tega nada«?«! oa ne more zasledovati oko s pravTm uspehom, če pa radi bliska in čudnega do-iava niti ni opaziti, kam bi bil meteorit priletel.
Dr. Meirill lazpravlja o pripovedkah glede kamenja ki so ga videli prebivalci padati na tla in ga pobirali, ko je bilo še vroče. Mikavne pripovedke so nastale iz te?a:..^a^.vIe znači, kako bujna je bila domišljija ljudstva, ki še ni znalo tolmačiti tega naravnega pojava.
okušajo grenkosti krivice, voditelji drugih Da niti ne sanjajo ne o »sladkosti« takih narodnih žrtev, ki jih niso nikdar okušali! Pač pa poznajo usmiljenje! Cele litanije lepih besed imajo in po vogalih se tudi postavljajo s kakim grošem, ki ga daio revežu samo zato. da pokažejo svoje usmiljenje — tistega poštenja pa nimajo, da bi izračunali krivico, ki jo s tem delajo na n°v°. ker ne dajejo po potrebi, ampak po slučaj«, pravtako kakor predpisujejo davke: ne po potrebi, ne po pravici, sploh brez mere. kar po slučaju: slepi invalid 3000 kron. veletržcu pa nič. Ta namreč prevali ves davek, kolikor ga plača, na svoje odjemalce, moka in sladkor Ln meso in vse drugo se podraži za toliko, pa je — invalid mora plačati sam, ker mora tobak prodajati po predpisani ceni.
Vse to in mnogo drugega je popolnoma jasno. Tudi slepec to vidi — pa vendar se dajejo ljudje zapeljavati od usmiljenja! Takrat pa. ko so v naivečji stiski, ker so iih ogoljufale vse stranke po vrsti, takrat ko bi bil res čas da se vsi trpini združijo in si z lastnim delom in po lastni pameti urede svojo državo do svojih potrebah, takrat se daio zapeliati zopet od nove goljufije kapitalistov, ki trosijo med ljudstvo »neodvisnost« Ln sovraštvo do »umazane« politike samo zato, da bo ostala politika še dalje v njihovih rokah, da bo umazana res kar naprej!
Tako in podobno naj govori naš dopisnik temu slepcu in drugim invalidom in vsem, ki imajo danes dovolj vzroka za nezadovoljnost. Nihče nai ne misli, da se bo brez njega kaj napravilo, brez delavnega ljudstva bo vodila državo vedno le umazana oolHika! Edina pomoč ie v samopomoči! Otroke naj pošilja k »Svobodi«, sam pa nai se organizira in naj z ženo vred žrtvuje semtertja kako urico za sestanke in agitacijo da bo razumel socialistično pot in io — razlagal tudi drugim. Ce ga davki tarejo, razloži naj mu socialistični davčni sistem. Če bi vsi invalidi razlagali ljudstvu potrebo progresivnega davka, ne bodo njih otroci že po par mesecih več niti brez večerje niti brez luči!
PoHiticiie v@sti.
+ Zadnji čas je za vse, ki resno mislijo nastopiti proti demokratom pri ljubljanskih volitvah. Vemo, da se mnogi ne strinjajo z našim programom, da jim je pa vendar naš predlog glede skupne protide-mokratske liste potom pravilne ugotovitve medsebojnega razmerja simpatičen, ker zagotavlja popolen poraz demokratov. obenem pa daje vsakemu možnost voliti po svojem programu, brez umazanih kompromisov. Seveda to ni všeč raznim voditeljem, ki se jim s tem podro njih načrti skovani pri zeleni mizi. Zato hodijo okrog naših ljudi in jih pripravljajo za »enotno fronto« po kompromisnih načrtih. Pa vse ne bo nič pomagalo. Ce ne bo predvolitev, pojde naša stranka samostojno v boi in takrat se bo moral vsak odločiti. če ne bo hotel ostati doma za pečjo. Kdor bo pa ostal doma, bo delal za J utr ovce to spoznanje bomo v volilnem .boju preskrbeli vsem in takrat jim bo žal, da bodo morali po svoji vesti rajši voliti socialiste nego pa koritarje ki so si z zvijačo osvojili njegov program.
+ V parlamentu so se demokrati in radikali sporazumeli, ker »demokratski klub ni dopustil vladne krize radi osebnega vprašanja«. Za predsednika je bil izvoljen dr. Edo Lukinič. Zanimivo ie. da se je na seji ministrskega sveta izrazil »sa-mostojnež« minister Pucelj proti kandida-
turi dr. 'Ribaria za predsednika parlamenta. Politični krogi sodijo ta korak gospoda Puclja kot poskus približanja samostojnih kmetov k radikalni stranki. Ej. samostoj-neži že vedo katera stranka rada posega v državne blagaine.
+ Rumuni izgnali 4000 Čehov. »Ladove novine« poročajo: Obratno ravnateljstvo čeških državnih železnic v Košicah ie dobilo brzojavko, da prispe 4000 češk:h državljanov, izgnanih iz Rumunije. Praški listi zahtevajo pojasnitev te čudne vesti.
+ Papež Leon XIII. je izdal 1878. 1. encikliko, iz katere izvira opozicija katoliške cerkve proti socializmu. Sledeči odstavek iz omenjene enciklike dokazuje, kako je papež Leon XIII. slikal social:ste:
»... Oni (socialsti) napadajo pravo lastnine katero je sankcionirano po prirod-nem zakonu, in pod pretvezo, da hočejo zadostiti potrebam vseh. napenjajo vse sile. da bi vzeli in dali splošnosti vse. kar so si pridobili posamezniki s pomočjo zakonite dednosti, z duševnim in ročnim delom ali z varčnostjo. To svoje gorostasno stališče oznan:aio na javnih shodih in širijo potom potom knjig ter časopisja ... Oznanjajo celo. da visokost in moč vlade ne izvira od Boga, temveč iz ljudstva in da se ljudstvo lahko upre zakonom, kateri so spreieti proti ljudski volji. Odtod prihaja uporno mišljenje napram visokim vladam in godi se celo. da uporni podaniki napojeni s takim mišljenjem dvigajo svoje brezbožne roke proti glavam držav ...« Tako tedai papeževa enciklika. »Slovence« z dne 21. t. m. poroča o kulturnem boju v Nemški Avstriji, ki so ga započeli socialisti s tem. da so omejili udeležbo otrok pri verskih vajah, odpravili molitev pred poukom in po pouku, nakar so hoteli iztisniti iz urnika verski pouk. Vsi ti koraki avstrijskih socialistov so popolnoma razumljivi, ker ie klerikalizem s svojo vzgojo največji prijatelj kapitalističnega režima, kar dokazuje med drugim tudi omenjena papeževa enciklika. »To bo sodu izbilo dno in socialna demokracija bo izšla iz kulturnega boja tako tepena in zmlinčena. kakor še vsak. kdor se je takega posla lotil,« pravi »Slovenec«. Klerikalna stranka naj bo le kar brez skrbi, da se to ne bo zgodio. zakaj svet napreduje in enkrat bo prav gotovo konec ljudske nezavednosti.
+ Dunajski monarhisti se tudi zanimajo za kreditno pomoč Avstriji. 19. t. m. so imeli zborovanie. na katerem so »ogorčeno protestirali« in »energično zahtevali« da inozemski kredit sedanjega stanja ne sme podaljšati ter da mora vlada napraviti konec sedanjemu brezpravnemu stanju v državi.
+ Na Moravskem pripravlja industrija nadaljno znižanje plač delavcem. Nekatera podjetja so že znižale plače za 38%. Draginja namreč rapidno pada.
+ Češki škofje bodo izdali svojim vernikom pastirski list v katerem bodo protestirali proti odredbam češkoslovaške vlade, ki ie ločila cerkev od države. Protestirali bodo med drugim najodločnejše, da bi smeli pokopavati nekatol'čane na katoliških pokopališčih. Neverjetno je. kaj si vse domišlja klerus ki je še vedno korakal roko v roki s kapitalizmom.
+ Na Češkem je pričelo stavkati v oremogokopnem revirju Hanclova okoli 2000 delavcev. Podjetniki so namreč od-j klonili delavske zahteve po isti pogodbi,
! ki si so jo dosegli delavci v Moravski Ostravi.
+ Na nemškega državnega kanclcrJa dr, Wirtha so neznani zarotivki izvršili atentat, ki pa se je ponesrečil. Dr. Wirth
ni hotel dati parlamentu noben1*1 :ia
to pa zaradi tega. ker zasledu e p ‘ je vso energijo zločince izmed a * dva že prijela. Političnih atentat
še ni konec v Nemčiji.	ie
+ Sestavo vlade na Angleškem
prevzel Bonar Law katerega min pa bo le kratek čas na krmilu. No litve se bodo namreč vršile z e ok
novembra.	.	Angle-
+ Vsled kabinetne krize na ato
škem. so v Londonu odgodili sestane tantnih izvedencev, ki bi Pr,ouc£^nco terial za orientsko mirovno konferenco^
D n @vn e ^estl. _
Sodrugi. pozor! Ravnokar smo prejeli različne vrste lepih razglednic •	^
delavskega zleta v Celju. Sodrug ■ _ so se izleta udeležili, bodo sluzile d_ sen spomin. Organizacije ki zele ra ^ 0 nice. nai se direktno obrnejo na tajn* d SSJ v Celju. Vodnikova ulica 3. fcon*
stane 3 Din.	.	.
G. Ign. Mihevca so spodili iz s brez preiskave. Daši nimamo z ni ^ skupnega, nasprotno, v nedelio £ iza. stopal ljubljansko Kocmurjevo »or«* ciio« na mariborskem »kongresu« se tistov« torej pač nihče ne bo>rmsli,	^
posebno ogrevamo zani. Venda	^udi
spodom Žerjavovcem poveda _ njati. naših nasprotnikov ne sme P odvi. Kam pridemo, če bodo uradniki .v<t sni od prijaznosti takihle »P0 Toliko za danes.	. pre-
Požar v Sostru. obč. P°brJ"ji 'pote* jeli smo: Dne 14. t. m. je izbiu	jvoje
pri posestniku Ahl nu. Zgorelo	^nosti
poslopii z vso krmo v skupni	zna?a
300.000	kron. — Zavarovalnina	svo;;0
menda 600 K. — Gasilci so s . 0dli-
dolžnost v polni meri. Naj'bolj
koval gasilec Fran Paučič.	,.	sino
Župnik Lesnv obsojen.	ra^1
že da ie bil župnik Lesnv oDtpor0čanio posilstva nedoletnih deklic.	,j	^k®
dodatno, da je bil obsojen na
ieče-	^	za	z2fa-'
Zastopniki ameriške družne ^ drllZ-
bo železnic so prispeli v Del«‘a : u kraj«'
bi z našimi inženirji bodo pregle
kjer bodo gradili nove proge.	goV.
Pisemske pristojbine v Rus« • p0Štne jetska Rusija ni član sv® rneCinar°<^' zveze, udeležuje se pa ve™V tojbine zn,a' nega poštnega prometa. Pristol trg0VSka
šajo kakor razglaša zagrebška^ ^
zbornica, za pismo do 20 g ^	^	. 50
Ijev, za dopisnice 120.000 rubi] . stare oziroma 30 cent. V Pometa s° vredno?* poštne znamke, le da se je m ^ ^-li' povečala pri znamkah do H * rubi,eV ionkrat. Pri znamkah odi yelia t o-
10	OOOkrat. Znamka za 5 kopejl rej 50.000 rubljev.	k	RU'
Gospodarske vesti iz sov < ^oVgo-sije. Letošnjega sejma v Niznjen , in rodu se ie udeležilo 400 vd** "stu so okoli 300 manjših. Na Pr^eI” priP®' državni trusti. Rečno brodete je p ^ i;alo na seim do 20. avgusta P ^'jono lijonov kg blaga železnice Pa ej }pri-kilogramov. Od 20. avgusta go0.oOO * spelo na sejm dnevno priblunc^kovali-hinp-i Takega usneha niso p' ,pta 1 V prvem četrtletju budscetuesa le»„ 40« ki 'se Sne 1. oktobra. miliard rubljev. Vrhovni ekon |1Iwo i,na namen, kriti tadeficit P«,e„ a** Dovoljen le zadnji Sas svo £eKa«ir!‘ mesa v Rusijo. - Ztattasna* opraviti tudi pri trgovini: ka*^
zanljenjuje zlato, inozemske valute in nakit. '
v. Iz Washlngiona poročajo, da leži bivši predsednik Zedinjenih držav Wilson na siprtni postelji, in da je katastrofa neizogibna.
Ljubljana.
Poučno predavanje o umetnosti se bo
^fsilo danes, v soboto. 21. t. m. ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Predaval bo so-drug Anton Podbevšek o »Pionirjih večne iflternac'onale«. Vstopnice se bodo dobile pol ure pred pričetkom pri večerni olagajni.
»Svoboda« v Ljubljrni izreka svoje globoko sožalje rodbini pokojnega Karla p e č n i k a.
j. Razstava umetn!ške šole »Probuda«.
kopica naših umetnikov in profesorjev na pednji tehniški šoli se je lotila pred poldrugim letom velike naloge:	ustanovila
at .^r na svojo roko umetniško šolo pod kriljem društva »Probude«. Prerokovali J} ii sicer naglo smrt. a ustanovitelji so
11	pravo pot brez peticij in resolucij. Šo-a Je dobila kmalu lepo število učencev njimi nekaj prav talentiranih. — V nedeljo 15. t. m. je otvoril prof. Volavšek e drugo šolsko razstavo »Probude«. Vmenil je v svojem nagovoru, da se mo-a šola boriti s težavami in izrazil je upa-,lie. da se bo začela brigati zanjo tudi vla-S- ^ato je vodia šole. g. akad. slikar ^terle razkazoval in tolmačil razstavlje-i,a dela. — Poučevali so na šoli gg. Ster-* S. Šantel in Maksim Gaspari. — Raziva napravi zelo ugoden vtis.
, Hipotekarna banka jugoslovanskih aranilnlc in posojilnic v Ljubljani nam je “°slala dopis, v katerem sporoča, da je fjevzela vsled sklepa pokrajinske uprave ^kranjsko deželno banko« z vsemi aktivi * nasivi. Delnice, ki znašajo 10,000.000 K.
5,0	Vse v posesti regulativnih hranilnic,
ker
'e najbolje jamstvo za obstoj in napre-
,	uajui.
dek banke. „ m
Cehe*
Občina okolica Celje. Vsem našim Sodrugom. ki imajo v občinski politiki ko-‘Čkai opravka, v premišljevanje. V obči-hi imajo naši sodrugi precej veliko moč, Ul sicer je od 32 občinskih odbornikov 14 Socialistov. Na ta način imajo tudi svoje-jta^ župana: ker se gospodje klerikalci in »ažidemokrati niso mogli pri volitvi župana sporazumeti so torai glasovali nekateri za socialističnega župana. Po enoletnem skupnem delovanju so gospodje jnislill. da morajo zastopniki delavstva tako plesati, kakor si to gospodje klerikalci in demokratski občinski očetje domiš-iiujejo. Zahtevajo, če hočemo, da bodo v občini sodelovali tudi oni. da mora soci-alistični klub izključiti sodr. Čebularja ter obžalovati vso kritiko, ki je bila v »Na-nreju« priobčena. To, kar se tukaj pojavna, nam ni čisto nič novega. Mi vemo. da bodo gospodje vsepovsod in zmirom tam. kjer se prikaže prava moč proletariata, bodisi to v strokovni organizaciji ali v kakršnemkoli političnem zastopstvu, brez razlike politične pripadnosti šli v objemu v boi proti delavskemu razredu. Tako je tudi tukaj, ne da bi šlo mogoče_ za ta ali oni princip pri katerem bi naj imela nad Cse blažena buržoazija materialne ali kakšne druge zle posledice. Ne! Gre za to. ker se gospoda čuti razžaljeno radi kritike v »Napreju«, v kateri se ji očita oolitična nezrelost. Dali so nam pismeno, ravno tako nezrelo kot neumno izjavo, na kateri se sveti s svojim podpsom med drugimi tudi sladki g. rudarski svetnik Baebler z zahtevo, da naj izključimo iz ob-
činskega sveta sodr. Čebularja, ker bi tedaj bili pripravljeni v občinskem svetu zopet sodelovati. Dobro so vedeli, da mi tega Pod nobenim pogojem ne bomo storili. Mislimo, da še ni prišel čas, ko nam bodo dajali nagobčnike. Za vsakega mora veljati svobodna beseda in kritika. Vemo. da bi jim bili v občinskem svetu všeč kakšni backi, ki bi samo kimali, da bi lahko delali kar bi hoteli, če bo moral biti občinski svet razpuščen radi njihovega postopanja, potem ne bodo odločevali samo občani njihovega kalibra temveč odločevalo bo občinstvo, kdo mu naj v občini gospodari. Tako hočejo imeti in tako hočemo tudi mi. ljudstvo naj namreč natančno spozna svojega prijatelja! Če ne bo vlada za nas napravila posebnega volilnega reda, se bomo videli pri prihodnjih I občinskih volitvah ravno tako združene j kakor smo danes: buržoazija skupaj v eni ! fronti proti proletariatu. Sedaj pa imajo ! gospodje besedo; naj ukrenejo kakor ho-! čeio mi smo storili svojo dolžnost ter se tudi tega zavedamo. Mi nimamo ničesar zgubiti kvečjemu le profitirati. Na svidenje tedaj pri prihodnji seji ali pa pri volitvah. — Socialistični klub občinskih odbornikov občine okolica Celje.
Maribor.
Čisto tako ne pojde. Mariborski kon-ferenclarji so sklenili odstaviti pokrajin-j ski odbor in tajništvo, namesto obojega pa uvesti režim skupnega »provincialnega odseka«. In sicer bi kar pri zeleni mizi določili: od tu bo komandiral Golouhov, od tam pa staroveterajnarski štab. Ampak reč ima kopito: Pri nas bo namreč še dober čas odločevalo članstvo na kongresih, izrezane osebe ter organizacije pa ne. čeprav bi se z vsemi Kocmurjevci na glavo postavile. Pika. Ker pa vemo. da konfe-renclarji kar umirajo hrepenenja po ustanovitvi osebne diktature brez pravilnikov. jim damo dober svet: Pojdite, poskusite z lastno stranko! Imate vse predpogoje. Delavstvo se kar trga za vas. Predvsem: na krajskonferenci ste zastopali — za to prvo številko nosite odgovornost vi. za vse druge mi — ste zastopali 1000 (uf!) organiziranih članov (+ Mihevc zraven = 1001). Mihevc ie dobil od Kocmurja in Periča polno moč zastopati celih 20 pravih »Zarjevcev«. (20, + prejšnjih 1001 = 1021). Pojdimo dalje: Perič sklepa ravnokar z Gosarjevimi boljševiki v Ljublani pakte, da bi ga izvolili za župana. Ti katoliški možje se že precej časa navzkriž gledajo z drugimi katoliškimi možmi in bi se radi šli zračit v novo stranko, nimajo pa tiskarne (»Novi Čas«!) in primerne, večje, enakovredne družbice, da bi jim pomagala za prvo silo na noge. Glejte kakšna prilika! (1021 + recimo 500 = 1521). Kjer so katoliški, tam so tudi pravi boljševiki (saj so se tudi ti izjavili za Periča!). Ti boljševiki _ so pripravljeni za zgago prodati delavski interes magari hudiču. kaj šele vam, ki zdaleka niste hudiči! Ergo: V Ljubljani jih je 100 + 1521 = 1621. * Pripomniti pa treba, da je to sam cvet boljševiške inteligence in celo neka vojaško izvežbana moč (krasna pridobitev!) je med njo, V ostali Sloveniji je še oar Bogvejev, Jesihov itd., recimo 10 (= 1631). Golouh ima še nekaj starih znancev iz svoje komunistične in vseh drugih praks. (1631 + 7 = 1638). ja; pa Gmaj-narja ne smemo pozabiti ta se Golouhu kar sam ponuja, oni Da njemu = 1639. Pet Prepeluhovcev je tudi še živih (macht 1644). Tako — za Golouhov mandat je stranka že skupai. če bo ostankov še za en mandat, se zatečete lahko k Stefanoviču. Ali pa Gmajnarju. Ja, najboljše bi
bilo. da se radi sloge tako postavite, da bo za vsakega nekaj ostanka in mandata. In res: Prepeluha ne smete pozabiti! On ima namreč tako navado, da zbeži, če ne dobi mandata. Saj veste — takrat pri prvih volitvah...
»V Mariboru ni Kocrmirjevcev!« je kričal poslanec Golouh na predzadnji okrožni konferenci v Mariboru in udrihal kakor obseden po ... zraku. Takrat je g. Golouh izigral Kocmurjevce kot zadnjo karto da naslika ljubljansko gnilobo in nedisciplino v drastični luči. Kaj smo v tem kratkem času že doživeli! Pred nedavnim je začela »Zarja« Golouhovstvo hvaliti na polna usta, češ: glejte, kakšne mučenike ustvarja radikalizem pokrajinskega odbora in tajništva z zahtevo po brezpogojnem redu v stranki. Malo nato je začel Golouh (isti Golouh. Glej prvi stavek.) priobčevati svoje komunikeje v »Zarji«. Pred par dnevi je deložirani okrožni odbor pozval stare veterane na konferenco. In so prišli. Golouhovstvo je šlo še dalje: čisto na koncu je že začelo priporočati prepeluhovstvo. Koliko časa še in bo pozvalo Toneta Kristana nazaj?. E, Golouh ne more čisto pozabiti na svoje dobrotnike, ki so mu pri zeleni mizi pomagali do socialističnega mandata in tako iz zadrege, ko je spoznal, da mu v komunistični internacionali ne pihljajo več ugodni vetri! Čemu jih ne more pozabiti ravno sedaj, o tem bomo še govorili. Eno je gotovo: slovenska politična terminologija prihaja polagoma do svojega tehničnega izraza za politiko laviranja »od brega do brega«, kakor pravi Cankar. Ta izraz je kratek — golouhovstvo’... Mariborske proletarce poživljamo, naj vprašajo kar Golouha, če ie na omenjeni konferenci spregovoril v naslovu citirani stavek. Glede sedanjega prijateljstva do Kocmurjevcev in Prepeluhovcev naj pa nogledajo naravnost v zadnjo »Enakost« in »Volksštimo«. Dobro je takšne reči znati, da ne bo na koncu od same nevednosti potegnjen za nos!
Ig stranke.
Krajevna politična organizacija Ljubljana ima odborovo sejo jutri — v nedeljo
— ob 8. dopoldne v uredništvu »Napreja«.
— Krajevna politična organizacija Spod-nia Šiška eno uro kasneje, ob 9. istotam skupno z ljubljansko organizacijo. Dnevni red zelo važen, — Predsednik.
Cestnik Srafeoeše,
»Svoboda« v Spodnji Šiški. Včeraj srno si ustanovili poleg raznih odsekov, kateri vsi izborno napredujejo tudi zletni odsek. Ta odsek ima namen propagirati, v prvi vrsti pa zbirati denar za II. vsede-lavski zlet v Mariboru. Sodrugi, osem mesecev imamo časa. v tem času si vsak lahto toliko prihrani, da se bo brez skrbi radi žepne bolezni udeležil zleta. Vsak teden nekaj kronic si vsak lahko utrga od cigaret. Iz malega raste veliko, pravi pregovor zato pridno nosite v »šparovc« sodr. Angelci Hlebcevi in sodr. Janko Jankoviču, katera sta za t0 izvoljena.
n TV YrfIn(>ft--d?“arJ'a. . 1 dolar velja 61 Din, 1 m a -m Din. 1 frank 4 ?7 Din
1 češka krona 2.02 Din. 100 avsMiskih kron 8 par. 100 mark 2.5 Din V Curihu velja 100 naših kron 2.47 švicarskih kov _____________
— *NrL.re^ I8 k?*’ kl vam Dodaja resnično sliko delavskega gibanja po svetu. Prinaša Pont ene in znanstvene članke, stat sbke. cmse krajev itd. »Naprej« fe Ust. ki sin zdravo socialistično znanje med siovensKlm delavstvom. Širite ga!
Repertoar Narodnega gledališča v
Ljubljani.
Drama:
Torek. 24. oktobra zaprto.
Sreda.	25.	oktobra »Živi mrtvec«.
, Izven.
Četrtek. 26. oktobra »Jack Straw«. Red B.
Petek,	27.	oktobra »Živi mrtvec«.
Red C.
Sobota,	28.	oktobra »R. U. R.« Izven.
Nedelja.	29.	oktobra ob treh popoldne
j*Hlapci«. Izven.	— Ob osmih zvečer »Živi
mrtvec«. Izven.
O p e r aU
Torek, 24. oktobra »Tajnost«:. Red E.
Sreda. 25. oktobra zaprto.
Četrtek. 26. oktobra »Triptychon«. Red A.
Petek, 27. oktobra zaprto.
Sobota, 28. oktobra. »Jenufa«. Proslava praznika osvobojenja češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Izven.
Nedelja, 29. oktobra »Lakme«. Izven.
»Slovenska Matica«. Prejeli smo sledeče obvestilo: Za leto 1922. izda »Slo-.venska Matica« zadnji zvezek »Slovenskih Narodnih pesmi« z daljšim zaključnim spisom sedanjega urednika dr. J. A. Glonarja in 3. zvezek Mencingerjevih izbranih spisov v uredništvu dosedanjega prednika dr. Jos. Tominška. Članarina znaša 80 kron. Vse poverjenike, ki dozdaj itega še niso storili, prosimo, naj takoj po-bero in odpošljejo članarino. Dalje opozarjamo prijatelje književnosti na izdanja [»Slovenske Matice«. Iz založnin zadnjega časa je še v zalogi »Zemljevid slovenskega ozemlja« (120 kron); Golia »Pesmi o zlatolaskah) (40 kron) in »Večerna pesmarica« (40 kron); Lermontov-Borštnik I^Junak našega časa« (40 kron); dr. Lah >Začetki Slovenske Matice« (20 kron) in s»Ceška antologija« (48 kron); dr. Lončar (»Politično življenje Slovencev« (48 kron); iVida Jerajeva, ilustrovana zbirka otroških
pesmi »Iz Ljubljane Čez poljane« (60 K). Kot izredna založnina je v tisku imenik krajev na zemljevidu slovenskega ozem-lja.	________________________
D®g>šsi.
Dravograd. Nedavno smo čitali v »Napreju« kritiko zaradi agrarne reforme pri tvrdki HirschleT. Kritika je dala povod da je tukajšnje orožništvo zadevo preiskavalo. Pri tej preiskavi ie bilo med drugim tudi ugotovljeno, da dobiva delavstvo pri navedeni tvrdki koruzo po 3 K za kg. Sedai se pa povprašuje delavstvo med seboj: »Zakaj se nam pa pri izplačevanju mezd odtrguje 4.50 K?« Tukai ne more biti nekaj v redu. Dobro bi bilo. če bi orožništvo tudi to zadevo bolj natančno preiskalo. — Prizadeti.
Delavec mora tudi skrbeti za potratno življenje svojih izkoriščevalcev. — Kadar delavec dela, prejema mezdo za svoje delo. Ta mezda ni nikdar tako visoko odmerjena, da bi si lahko privoščil udobnost, ali da bi celo živel potratno, pa četudi zasluži dnevno velike svote. Delavska mezda je vedno tako umerjena, da zadostuje za najpotrebnejše življenske potrebščine. — Ni pa tako z dohodki delavčevih izkoriščevalcev — podjetnikov, veletrgovcev, finančnikov itd. — Pri njih ne opazimo le, da so boljše oblečeni kot delavci in da se bolje prehranjujejo, ampak tudi vidimo, da izdajajo denar za reči, ki so za delavca nedostopne. Tako ima razred, ki izkorišča delavce, svoje stanovanje pozimi v mestu, poleti pa na deželi. Nekateri si nabavljajo jahte, da delajo izlete po jezerih in na morjih poleti, drugi si kupujejo avtomobile
— ne Fordovega sistema, marveč avtomobile
— ki stanejo po več tisočakov. Tudi hišna oprema in pohištvo je razkošno in se loči od mizerne hišne oprave delavca. Z drugimi besedami: Delavski izkoriščevalci izdajajo veliko več za svoje življenske potrebščine, kot neobhodno potrebujejo za svoje življenje. — In od kje prejemajo ti ljudje denar za svoje potratno življenje? Od delavcev! To se godi na tale način. Podjetniki ne dajo delavcem toliko dela, da bi zaslužili za svoje potrebščine, ampak delati morajo dalj časa. Ako bi delavci prejeli polno vrednost za svoj produkt, bi delali tri do štiri ure na dan. i Ampak delavci morajo delati po osem, devet, deset in tudi več ur na dan! Kar delavci Izdelajo več na vrednosti, kot dobe na mezdi, ostane podjetniškemu razredu. Lahko tudi rečemo, da delavec ustvarja večvrednost za podjetniški sloj, ko je dokončal tiste ure pri delu, ki krijejo nje-
govo 'dnevno mezdo. — To večvrednost, ki jo
dnevno ustvarjajo delavci, pa daje podjetniškemu razredu sredstva za njegovo potratno življenje in vlaganje kapitala v nova podjetja. Ako bi te večvrednosti ne bilo, bi podjetniški razred ne imel sredstev za potratno življenje, pa tudi ne bi mogel vlagati novega kapitala v nova podjetja. — Iz tega sledi, da je delavski razred upravičen do boljšega plačila za svoje delo, kot ga sprejema. — Podjetniški razred pa ne da ničesar prostovoljno. Ako hoče delavec povišati svojo mezdo, jo mora zahtevati. Kadar pride posamezni delavec v pisarno in zahteva povišanje mezde, se mu navadno rogajo, ako ga že takoj ne odslove. Kaj naj torej stori, da se mn poviša njegova mezda? Organizirati se mora in delavci morajo skupaj zahtevati, da se Izboljšajo mezde. V ta namen služijo delavske strokovne organizacije. Tako nastajajo boji, med podjetništvom in delavstvom. — Podjetništvo se nahaja le takrat v slabem položaju, ako delavci spoznajo resnico, da posamič ničesar ne opravijo, ako zahtevajo zboljšanje svojega živ-ljenskega položaja. Kakor hitro se delavci zavedajo, da je v združenju moč, se spremeni položaj zanje in za podjetnike. Podjetnikom ni več mogoče odkrižati se delavcev s praznimi obljubami ali frazami, še manj je pa mogoče odsloviti vse delavce, kajti če delavci ne delajet tudi ne ustvarjajo večvrednosti za podjetnike. Ravno tako ni igrača nadomestiti kar v enem tednu tisoč ali še več delavcev. To so pokazali razni Izpori, katerih se poslužujejo razni lakomni podjetniki, ki hočejo pripraviti delavstvo do tega, da bi padlo na kolena. Podjetnikom je bilo sicer lahko izpreti delavce, ni jih pa bilo mogoče nadomestiti. Masikateri podjetnik, ki je bil v začetku izpora ošaben in trmoglav, je postajal z vsakim dnem izpora pohlevnejši, dokler ni bil krotek kot jagnie in je bil vesel, da se je mogel usesti z zastopniki delavstva k eni mizi, pri kateri je izravnal spor. — Da podjetnik postane mehak in krotak, je potrebna delavska strokovna organizacija- ker le organizacija jamči, da nastopijo delavci skupno in se ne pogajajo posamič s podjetnikom o svojih zahtevah. Tako je delavska strokovna organizacija tisti močni štit, ki brani delavstvo pred nenasitno lakomnostjo podjetnikov. Le organizacija lahko spametuje tudi najbolj trmoglave podjetnike, da uvidijo, da je delavec tudi človek, ki je upravičen do človeškega življenja. Posamezen delavec ne more nikdar doseči tega zase, kar lahko zanj stori njegova organizacija. In zaradi tega je nujna potreba, da se vsak delavec organizira pri strokovni organizaciji, vse organizacije skupaj pa pri strokovni centrali
Odgovorni urednik: Anton Podbeviek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
MajvaCJa Izbira
lis, m® nogavii
In rokavic pri tvrdki
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mastni trg 10.
kupuje
SEVER I KOP., LJUBLJUHA.
'mmmm Ufolfova ulica 12. =====
I
rokavice« nogavice,
najceneje pri:
A. Sinkovič nasi. K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
II
NAZNANILO.
Kranjska deželna banka
naznanja, da je vsled sklepa pokrajinske uprave prešla z vsem aktivnim in pasivnim premoženjem v last regulativnih hranilnic ter se bode vodila pod
naslovom
Hipotekarna banka jugoslovanskih ==r hranilnic v Ljubljani ===
£ delniško glavnico K 10,000.000*—.
Izvrševali se bodo vsi običajni bančni posli na najsolidnejši podlagi.
Zveza najmočnejših hranilnic je najboljše jamstvo za obstoj in napredek
banke.