žil. JtevtlRo. oanasnia številka stane Din 2* v ljudijom, v nedeljo zi oktobra 19Z3. Leto mi. OVEHSK Mg, . ^ ■ • t ■ 5* ■ • -v £ I I iiJisjo vsak dan popoldne, Ursojasl nedelje ia prsialka. tnserstl j do 9 petit vrst i 1 D, o J 10—15 op ti! vrst a 1 O 50 p, večji tnserati peUt vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ŽenJtne ponudb; beseJa 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprei. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov na{ se ortloEl znamka za odgovor rjFuvulstfo „Slov. Narodi" in .Narodni tlskim" Soaflova olloa it 9, pritlično. - Tel«! on it. s04. Uridnidtvo „31or Narodi' Snnon atloa it S. I. aaditrooio Telion itov. 34. Dopisa spr«|a-ns !e 9o4)ls*:»a la sadost«e {riakorans. Bokooisov so no vr-iči. v JugaslaviU trse dni o o Din v inoicmsuj u^i Jii dii Oin 1t rtadelja Din V25 Poitnina platani v gotovini. .Slovenski Narod" velja: vT^otu^* V l.-oitiiiitt v Ljubljani po poitt 12 mesecev...... Din 144 — . 72-36 — • 12~ Din 144 — . 72-36-. 12— Dtn 264*— . 132--66*— . 22-- Novi naročniki na; poSl;ejo v prvič naročnino vedno po nakarnTea Na -umo nismen« naročila brez poslatve densria sc na moremo ozirati. Dr. Fran VVindischer: Kam. Gospod, gre naša pot? Odkrito priznam, da vselej prebiram tako predlog o proračunskih dva-najstinah, kakor predlog o rednem državnem proračunu z notranjim nepo« kojem svoje vrste. Od člena do Člena se bojim, da nepričakovano ne namerim na določilo najdalekosežnejše važnosti, kajti predmetni zakoni skoro redno vsebujejo ne samo stvari, ki jih navadno najdemo v proračunskih zakonih, marveč tudi druga meritorna in kreativna določila za najrazličnejše stroke. Pri nas je zategadelj, kakor je težko dobit? v roke proračun, potrebno, posvečati dvanajstinam in proračunu prav posebno pozornost, ako nočemo, da po izvršenem glasovanju v skupščini stojimo naenkrat prepozno pred popolnoma novim položajem. Sedanji proračun ima jako važna določila. Za Slovenijo je negativno zanimiv zategadelj, ker nI v njem vpoštevanih niti važnih predlogov naše finančne delegacije same niti utemeljenih predlogov Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo. Pozitivno bi samo mimogre-doč opozoril na člen 236, kateri ima za občine s preko 10.000 prebivalcev glede doklad jako opasno določijo. Vso pozornost cefe naše javnosti pa zasluži člsn 123 pod glavo »Ministarstvo trgovine in Industrije«, ki se glasi tako-le: »Ovlašćuje se ministar trgovine 1 Industrije, da na teritoriju kralevlne Srba. Hrvata f Slovenaca Izuzetno od postojećih zakona može jedino davati odobrenje za podizanje Indostrljsklh 1 fabričkih preduzeća. No za fabrike Špirita I karata za Igrar.ie potrebna ie soglasnost ministra finanslja.« Zopet in zopet sem Čital to jedrnato besedilo. Svojim očem nisem mogel verovati, da je celo pri nas v državi vsakdanjih presenečenj mogoče tako enostavno rušiti temelje obstoječih obrtnih zakonov v celi državi in preko vseh obrtnih zakonov polagati celo nsodo našega gospodarskega razvoja v roke vsakokratnega trgovinskega ministra, odnosno v roke vsakokratnega ČinovniŠtva enega oddelka trgovinskega ministrstva. Navedeno določilo je za naše gospodarstvo odločilne in življenjske važnosti. Ako obvelja, ima trgovinsko ministrstvo v vsakem primeru samo odločati o tem, ali se sme v določenem kraju naše države osnovati novo industrijsko aH fabriško podjetje aH ne. Ako postane določilo zakon, zadobi trgovinsko ministrstvo nečuven privl-'eg. Absoluten gospodar bode nad in-dustrilalnlm razvojem v posamnih delih nase domovine. Posledice so v danih naših razmerah nepregledne! Za Slovenijo je predmetno vprašanje prav posebno aktualno. Naši *avno-sti je žc znano, da obstoji v našem trgovinskem ministrstvu struja, ki zastopa stališče, da je Slovenija preekspo-nirana po svoji legi za obstoj in za snovanje industrijskih podietij. Ponovno se je čitalo in sl:šalo, da Slovenija ni pravo mesto za industrije gotove stroke in da bi bilo na mestu, mi liti na premestitev takih podjetij iz Slovenije v centralno ležeče dele naše države. Izšla jc ceb knjiga »Naša industrija i obrti«, v kateri so zastopani taki nazori. Ti nazori so dali povod, da se je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v svoji plenarni seji dne 5. junija t. L na iniciativo g. Ivana Rebeka obširno pečala s tem vprašanjem ter zaključila svoje predmetno posvetovanje s svečanim protestom proti takim idejam, katerih uresničenje bi pomenialo gospodarsko propast Slovenije. Vsakomur, ki pozna položai Sloveniie. mora biti na tem, da se z vso odločnostjo upre demontiranju in desindus+Haliza-ciji Sloveniie. Iz praktičnega življenja je znano, da se je mnogim projektantom novih industrijalnih podjetjih v Sloveniji dopovedovalo, zakaj ne bi šli s svojimi napravami niže v naši državi, kjer bi mogii računati na vso podporo vlade. Tako nastopanje in take ideje po obstoječih zakonih za nas v Sloveniji doslej niso bile Še tako neposredno nevarne. Glede novih industrijskih in tovarniških podietij. katere osnujejo po-samnl podjetniki, je po določlib obstoječih zakonov stvar dokaj enostavna, ker gre ponajveč za svobodne obrti in je treba samo zglasitve novega obrata pri obrtnem oblastvu. Boli kompTi-ciran postane položaj takrat, kadar gre za družbe, osobito za akcijske družbe, glede katerih je potrebno, da si pridobe koncesijo ministrstva. Ako pa se sedanji pravni položaj Izpremenl In bi bilo po sprejetju vise navedenega člena proračunskega zakona dano trgovinskemu ministru na voTJo. da poljubno odloča o tem. aH da dovoljenje za osnovanje konkretnega Industrijskega ali fabriškega podjetja ali ne, se stvar popolnoma Izpremeni. Pri nas kakor drugod bo potem odvisno zgolj od trgovinskega ministrstva« ali sme v življenje novo projektirano podjetje ali ne. Ne moremo si misliti da bi mogla skupščina sprejeti tak predlog kateri odpira široko pot samovoljnosti, šikanam in av-tokratizmu. Zavladati bi moglo potem glede industrijelnega razvoja pri nas resnično kabinetno pravo. Takega pravnega položaja bi ne kazalo dopustiti niti v starih urejenih državah z izkušeno upravo, ne pa v mladi državi katera se bori baš na polju uprave z največjimi težavami. Iz žalostne dnevne prakse vemo, kakšno mučno pot in koliko stroškov ima tisti, kateri mora iskati kakega dovoljenja, ki ni vezano na postavne pogoje, marveč na svoboden preudarek tega ali onega upravnega mesta. Tožbe o korupciji se množe. Ob ta-kh prilikah Je treba v upravi zavračati vse. kar daje priliko In povod tudi samo za govorica in šepetanje o korupciji. Naši gospodarski krogi so na strani uradmštva r nj'h pravični borbi za bo-ijše plače. Ne morejo se užlveti v Ideologijo, da bi uradnik ne bil navezan samo na svoj zaslužek, marveč tudi na priliko In priložnosti svojega položaja. Vprašanje naše domovine je predvsem upravno vprašanje. Dobra uprava je pa mogoča h z dobrimi uradniki. Vse, kar liubi domovino in kar je dobre volje, mora zategadeli odklania-ti vse. kar meri na poslabšanje naše uprave. Na?1 gospodar, krogi, njih korporacije, naši narodni poslanci morajo storiti vse. da preprečilo uzakonjenje zlo-nosnega določila, kakor smo ga goH navedli. Vihar ogorčenia mora nastati v celi naši Sloveniji proti poskušenemu atentatu na naš gospodarski razvoi. Ne moremo Jn ne smemo se dati demontirati. Ne smemo si dati vzeti možnosti, da Živimo in da se naša dežela indu-strial'zlra zdravo in smotreno. Mi se veselimo gospodarskega napredka v vsakem delu naše domovine in zlasti tudi v srbskih pokrajinah. BranHI se bomo pa z vsemi silami proti poskusom, kateri merijo na to, da se z vladino pomoČ:o In z upravnimi sredstvi zavira gospodarski razvoj ▼ Sloveniji. Z resnično žalostjo v srcu čujemo tožbe, namigavania. Šepetanja in obdol-ževania o napredujoči korupciji v državi ter o sistemu bakšiša upravnim organom. Zdi se nam tudi da se na me- rodajnem mestu premalo vodi računa o tej nevarni bolezni, ki nam mora prinašati samo sramoto pred celim svetom. Sistem je poguben. Preti nam največja nevarnost, ako ne udušimo skoro sistem bakš;šev. Usodno bi moglo po- stati za našo lepo domovino in za na* vse, ako bi prišlo tako daleč, da bi E ozirom na razmere pri nas postalo načelo: »Si socius ungit, ungas aut un-gere fingas.«. Širša koalicija? Programi in postopki naših vodećih strank omogočajo s precejšnjo lahkoto pregled možnih smernic naše notranje politike. Na eni strani imamo federalistično strujo z raznovrstnimi re-vizionističnimi načeli, drugo Strujo predstavlja radikalna stranka, ki zagovarja Vidovdansko ustavo, ki pa istočasno vodi v pogledu gotovih izvršilnih zakonov, posebno glede onih, tičočih se oblastne samouprave, taktiko neprenag-lienega in zapovrstnega uresničevanja. Tretjo strujo tvorijo demokrati, do letošnjih skupščinskih volitev Pribičevi-čeve notranje smeri, to je nagle izvedbe Vidovdanske ustave z istočasnim brezobzirnim bojem proti federalističnim strankam. Kmalu bo minulo leto, odkar je notranje ministrstvo prenehalo biti orodje strankarskega boja proti federalističnim struiam v državi. Zmagala je nasprotna smer. ki je zavrgla nasilne notranje sredstva in poboje naci-jonalističnih organizacij ter prepustila federalistična stremljenja časovnemu spametovan u. Ce gledamo danes na to stran notranjega vprašanja, moramo priznati, da je režim mirnega notranjega razvoja vplival na federalistično razpoloženje Hrvatov in Slovencev sila pomirjevalno in da to vprašanje danes že nima več tiste ostrine, ki jo je imelo pod Pribičevičevcs navidezno uspešno, v resnici šibko in škodljivo roko. Ra-dfc* je daleč v Londonu, demagoška su-gest ija hrvatskih mas je propadla. Življenje je skrhalo marsikatero federalistično ost in približalo zavedeno prebivalstvo ideji enotne in močne države. S tega vidika odobravamo stališče vlade, ki je oblastno razdelitev na Hrvatskem in v Sloveniji odložila in sicer do trenutka, v katerem se izkaže, da je bila borba proti Vidovdanski ustavi iz-grešena ali pa da na deio federalistične struje konkretne revizijonistične progra-grame ter zlasti garancije za uspešno vodstvo širših samoupravnih poslov, kar n. pr. danes o Hrvatih, ki so izgubili vsak trezen pogled, ne moremo reči Deklici med sabo. Marcel Prevost. Siika se odigrava v znameniism penzioraru v Vernonu. Bell dan je. Odmor. Dve učenki višjega razreda sta zapustili park in se vrnili v delavnico; pri nadzorujočih damah sta se bili izgovorili, da hočeta pisati svojim staršem. V tem trenutku sedita druga poleg druge v pusti delavnici, vsaka pri svojem pisalniku se z naslonjenimi komolci zaupljivo pogovarjata. Obe sta belolasi in zali A to sta dve popolnoma različni vrsti belolask in krasotic. Lucija ima sivomodre oči, je velika, vitka, nekoliko bleda. V pepelnastih laseh se igrajo zlata lučke, videti je kot kaka Angležinja. Julčl je majhna, nekoliko okroglasta, ima zelene oči, rdečkaste lase in je zelo živahna v svojih kretnjah. Skozi odprta okna lije v sobo mlačni pomladanski zrak, dehteč po španskem bezgu. J u 1 č i ; Rečem ti, Margaretino pismo lahko pride še danes popoldne. Le izračunaj: v ponedeljek se je omožila; Še isti večer sta se odpeljala z vlakom v Nizzo. V torek ob treh je prišla tja, je torej sredo zjutraj preživela že Štiri-in dvaiset ur s svojim možem... Potemtakem je mogla pisati že v sredo, in pismo je prišlo četrtek zvečer v Ver-non Alice nama je obljubila, da bo prišla s svojo služkinjo po zajtrku mimo pošte. Ce je prišlo pismo pod znano črko, ga nama gotovo prinese sedaj pred poukom. Lucija (zamišljeno): Imaš prav. nisem mislila, da je danes že petek. Julči (vznemirjena): Oh. rada bi ga imela že tu, pismo! Ce nama »e le Margareta vse prav razločno pisala. Mora biti prav težko razumeti, kajti nobena tukaj, tudi na;starejša ne, ne ve popolnoma natančno, kako je ta stvar prav za prav. Lucija: Misliš, da nobena ne ve? Julči: Vsaj povedo ne. In če nekatere vedo, zakaj neki ne povedo. Rečem ti, če bi jaz vedela, bi druge takoj izvedele. In ti, kai bi ti napravila? Lucija : Jaz bi seveda tudi povedala. (Obe deklici zamišI;eno molčita.) Julči (poluglasno): Ali si stvar kako predstavliaš, Lucija? Lucija : Prav za prav ne. čemu bi s! tudi belile glavo nad nečem, kar morava vendar v dveh, najkasneje v treh letih izvedeti. Da ti odkrito povem, ne mislim dostikrat na to. Julči: Ker nisi radovedna. Ti hočeš torej slepa, z zaprtimi očmi iti v zakon, ne da bi bila le malo poučena. O ne. hvala lepa. želim biti au courant. (Ponosno.) SIcer pa. malo že vem! Lucija : Res? Kaj pa?... Julči: Cemu naj ti povem, ti se vendar za to ne zanimal Lucija (objame Julči): Kako si neumna, seveda me zanima. Dela me le Čisto nervozno, če vedno iščem. Česar ne razumem: in zato raje nočem na to prav nič misliti A ti, povej mi, kar veš. Julči: Torej--(zardi)-- veš, ni baš lahko povedati, in potem ne vem Čisto gotovo. Obljubi mi, da se ne boš iz mene norčevala, če bova iz Mar-garetinega pisma videli, da sem se motila. Lucija (radovedno): Ne, ne, ti norček. (Obe mladi deklici se primakneta druga k drugi: Luciia dene svojo roko okoli JulČinega života: Julčl ki je čisto zardela, govori tiho. tiho in gleda pri tem v tla. Luci ine sivomodre oči se v pričakovanju svetijo.) Julči: Torej--Ve§--prvič --to se more vršiti ie po noči... Lucija : Zakaj pa? Julči: Ne vem, zakaj, a prav gotovo ne po dnevi Saj si že večkrat slišala »poročna noč« in še nikdar poročni popoldan. Zakaj to, ko se vendar po-roče po dnevi. Zakaj se govori v pesmih In spevih In operah vedno le o »ljubezenski noči« in nikdar o »ljubezenskem jutru ali »ljubezenskem popoldnevu? a Lucija (prepričano): Imaš pravi Julči (o tej pritrditvi ohrabljcna); In potem vem tudi še. da morata biti slečena in ležati v postelji. Lucija (vznemirjena): Slečena? čisto slečena? Julči: Ne, ne čisto, v srajci Saj si videla, da so bile tudi srajce v Mar-garetinem bališu. Eno mi je celo pokazala, vso v čipkah in v vezenih všitkih in je pri tem rekla: »To je moja poročna srajca.« torej mora vendar imeti pri tem srajco; sicer bi si vendar ne dala za to napraviti tako lepe. Lucija: In potem bi bilo tudi strašno, biti z moSkim v postelji in ne imeti sra ce! (Glavo si skrije na Julčina prsa. Hehetanje v zadregi, poljubita se.) In potem, dalje? Julči: In potem morajo biti tudi Še Hofmanove kapliice. Teh si pa absolutno ne morem razlagati, a vem za gotovo, da morajo biti. Slišala sem na Margaretin poročni dan, kako je rekla njena mati k njeni teti: »Ne pozabi dajati Hofmanove kapliice v Marjetičin potni kovčeg!« In nato je teta odgovorila: »Kako moreš le misliti, da bom to pozabila: dala ji bom prej dve kot eno stekleničico v kovček — naša draga ubožica!« In nato sta se obe dami joka-je objeli. (Molk.) Lucija (obotavljajoče): Pa. če je slečena in leži s svojim možem v postelji, se mora vendar nekaj goditi. Baš to bi rada vedela--- V tel zvezi ne razumemo negativne m opozicljonaJne politike SLS. Ta stranka bi po svojih voditeljih lahko vedela, da je federalizem izgrešen pokret, odkar je našel v gosp. Radiću tako ne* srečnega, nesposobnega In celo boja« zljivcga voditelja. Da smo Imeli oprav« ka z resnimi in treznimi hrvatskimi zahtevami bi bil federalistični pokret zanesljivo na§el v radikalni stranki pravičnega rešitelja, SLS ne preostaja drugega, kakor da poizkuša ustvariti v parlamentu novo opozlcijonalno koalicijo, ki bi pa morala biti izrazito avto« nomistična, da ne rečemo federalistična in ki bi nudila garancijo za skorajšnjo revizijo ustave. Tako garancijo pa bo demokratska stranka zaenkrat odrekla* dasi se v zadnjem času že bliža razpravi zakonskih načrtov razširjenja ob« lastnih samouprav po delokrogu in obsegu. Ostaja samo možnost, da se SLS priključi radikalni stranki, da sodeluje na državni upravi ln pomaga ustvarjati plodne zakone, da nosi delno odgovornost režima, da temu primemo deluje za interese slovenske pokrajino in da ostavi svoj revlzijonistiČnl program na poznejši ugodnejši Čas. Dasi bi taka solucija prinesla naprednim Slovencem nekaj razočaranj, bi bila vendar z državnega stališča zelo priporočljiva. Ker že upoštevamo to solucija *c$e države ter aktivne intereeno pocomeznitz pokrajinskih žel bi torfl čehoslovaške republike. Ravno zaradi tega je treba pripisati temu potovanju velik pomen. Ne pevska družba ali kakšna kulturna organizacija je, ki prihaja k nam v več ali manj zabavne svrhe, ampak to je Studijsko potovanje ravno onih, ki so najbližje realnemu življenju. Slovoaet so od nekdaj tmeh visoko razvit smisel za dobro, srčno razmerje s svojimi severnimi brati. Slovenci so naiglobokeje prepričani, da je zveza s Ceaoslovaško eden najvažnejših stebrov naše zunanje politike. Tako solidna zve-potreb tat ki bi v to prehodno avruo od- 4 za je pa nemogoča, ako nima svoje zdra- loiflo oddvogene notranje In rerisiio-*#zilčne pravce na poznali! čas. Idola je zdrava, toda strankarska tetpretja so žal tako osebne narave, na do take koalicije, ki bi bila lahko •jg^dovinrkega pomena za Jugoslavijo fti njen narod, po vsei priliki ne pride. Dr. Beguna f! Volnjak: Čehoslovaško-jugoslovensko gospodarsko udruženje v Ljubljani. E. T922. pe bflo ustanovljeno v Pragi IWioslovaško> - jugoslovensko gospodar- ?o udruženje, katerega glavna naloga Ustvarjati ita čuvati gospodarske zve-ae med Cehoslovaško in našo kraljevi-Jro. Zamišljeno je, da bi bilo to udruženje odlično sredstvo, da se Mala antanta -iudl utrdi v gospodarskem oziru. Naše časopisje je krivo informirano, ako piše o izletu Ceho&Iovaških industrijcev v Jugoslavijo; ne ampak Udruženje potuje + teh dneh po Jugoslaviji. To Udruženje pa ni samo organizacija čehosbva-fce Industrije, aurrpak celokupnega čeho-zlovaSkega gospodarskega življenja, T tljem ni samo amstopana industrija, ima ledi kmetijstvo, bankarske in trgovske fcrnore. Z Udruženjem potuje poleg njenega predsednika veleindustrijalca Rudolfa Barte tudi eden Izmed šefov čeho-zfovalke agrarne stroke predsednik Ce-fjks zemedelske radv senator Prokupek, ki je obenem na čelu celokupnega Češkega narodno-obrambnega dela. Udruženje rma sledeče sekcije: 1. fctnčno m finančno, 2. industrijalno, 3. skctfo trgovskih komor, 4. agrarno, 5. ie narodno - gospodarsko in 6. legis- Bančna m. trnančrra selrefja fma za ntJogo, delovati na tem, da bi prišlo do ntenzivnejših stikov med bančnim sve-om Cehoslovaikim ni jugoslovenskim. bdustrUalna sekcija propagira izvoz Če-loalo vaških Industrijabiih produktov v rl kraljevini, in to na tak način, da to bo konkurenca jugoslovenski indu-ItrtjL Ta sekcija naj tudi podpira industrijalizacijo v naši državi Sekcija tr-JOvzkih komor naj organizira sodelovanje Jugoslovanskih in čehoslovaSkih trgovskih komor. Agrarna sekcija naj vo- p !dneva ie bilo v parlamentu popolnoma mirno in tiho. Radikalni klub je imel včeraj kratko konferenco o pol;t:čni situaciji V demokratskem klubu so se sestali demokratski poslanci na kratko konferenco. Razgovarjaii so o opozicinnainem bloku, v klerikalnem in muslimanskem klubu ni bilo včeraj popoldne nobenega poslanca. Nemci in džemiiet so kratko razmotrivali položai. Nemci zahtevajo od vlade zelo obsežne koncesije. Nemški parlamentarni klub stavlja na vlado zelo težke zahteve. vnega uspeha, — Diferenca med ni. — Dr. Korošec bolan. Zemlj. rainiškl klub je imel dopoldne in popoldne daljšo konferenco. Klub je sklenil, da poslanec Joca Jovanovti nadaljuje razgovora z Ljubo Da vido vičem o opc:7:o j natnem bloku. Stališče zemt>oradmškega kluba je, da se pridružijo vsaki akcij? proti današn emu vla-dlnemu režimu, klub pa ne more skleniti nobenega sporazuma z bosanskimi muslimani iz razlogov strankinega prestiža v Bosni in Hercegovini. Tekom včerajšnjega dneva je prispela večina opozicijonainih poslancev v Beograd. V Beogradu se sedaj nahaja 10 Koroščevih poslancev. Prvotno poročilo, lansirano od bengrariskega »Vremena«, da je dr. Korošec odpotoval v Romunijo, ie napačno. Dr. Korošec se nahaja v Beogradu In leži bolan v svojem stanovanju. Nekaj muslimanov je prispelo v Zemun. Tekom današnjega dopoldneva prispe dr. Spaho. Demokratje bodo danes zjutra? skušali pred otvoritvijo plenarne seje doseči sporazum za skupno kandidatno listo opozicijonainih skupin za predsedstvo narodne skupščine in za posamne skupščinske odbore. Narodna skupščina. i Borba za edinstvenost Nemčije. bi bila prva posledica postavitev fran coske hegemonije na evropskem kontinentu. Ta bi gravitirala bistveno na zapadne Alpe in na Sredozemsko morje. Druga posledica po mnenju generala bi bila nasilna obnova iredentisričnega gibanja Nemcev ob Gornji Adiži, katero gibanje, kakor znano, podžigajo iz Mo-nakovega, iz Berlina pa ga utesnujejo. Tretja posledica bi bila, če tudi ne neposredna, zveza Bavarske z Avstrijo, da bi tako na severni italijanski meji nastala homogena nemška država s prebivalstvom 13 milijonov, katera bi hotela spraviti pod svojo oblast tudi Nemce ob Gornji Adiži. General Ben- državam Evrope, pa se ni oživotvorila. Nastala je samo Mala antanta. S tem državnim sistemom je v ozki zvezi tudi Poljska in enako Avstrija s pogodbo v Lanih. Slej kot prej ima Mala antanta tendenco razširjevati se proti severu in jugu v smislu« ki ga je koncipiral Masarvk, m tvoriti temelj za združene države Evrope, ki so cilj njegovega hrepenenja Mala antanta je tudi v svoji sedanji sestavi evropska velesila. V zvezi s Poljsko reprezentira 70 milijonov Evropejcev na ozemlju nad 1000 km*. Te združene države vz- zvezo s civenga meni, da ni treba izgubljati i hodne Evrope imajo svojo dosti besed, da se dene v pravo luč ka- j Francijo m s svojim spretnim vodstvom tastrofalna situacija, ki bi prišla za Ita- 1 (dr. Beneš) v Evropi vplivno opozicijo. lijo v tej slednji eventualnosti. Vsakdo lahko presodi, .kakšno presijo bi morala prenašati italijanska dežela ob planinskem loku vsled vojaške sile in rival-nosti Francije, vsled obstoja avstro-ba-varske drŽave z nameni, segajočimi preko Brenerja, in vsled slovanskega navala na Julijske alpe. Največje zlo, katero bi prinesel razkroj Nemčije, bi pa obstojalo v podpisu menice na kratko skadenco. na kateri bi bilo zapisano: Vojna! Kajti ni dvoma, da bi se nemške države po kratki dobi ločitve zopet hotele združiti, in zgodovina nas uči, da za^ dosego takega cilja ni nič pripravnejšega kakor vojna proti ka- V zvezi s Francijo in Belgijo razpolaga ta državna skupina več nego s tretjino prebivalstva vse Evrope in se lahko razvije za njeno bodočo krista-lizacijsko točko. Njene trenotne svrhe pa niso federacija Evrope, marveč varstvo proti Rusiji Nemčiji, Madžarski In Bolgarski. Dokler ne pride Ma?a antanta do sporazuma z razoroženo in demokratično Nemčijo, ne bo mogla izpolniti svoje vseevropske misije m preti ji nevarnost da jo nekega dne potepta znova vstala Rusija in njen nemški zaveznik. Mala antanta tvori prvi simptom evropske rekonstrukcije, do- . . . . • polnitve analize Avstrije potom nove kemu zunaniemu obiektu. in kateri je za m,h —- j« x. j- - JZZ , „ •• r» t : sinteze. Mali antanti gre zasluga, da nemške države boljši od Francu?? Tn . trvpllJIV,1a „ Fvrrtni ~ WOPwt* baš ta s spominom, da se je nemška dr- znu is bilo, kot da nima ničesar na sebi, tako dobro mu je stal trikot. Imel je le kratka plavalne hlačice iz črnega žameta. Izredno mi je ugajal le upala si ga nisem dobro ogledati; bala sem se, da jp to nespodobna Lucija: In v noči na to zt sanjala, de spi s teboj v postelji? J niči: Da. Lucije: Kako strasno, ka] ne da? Julči: Tega ne morem reči (Obe molčita) Lucija: An misul, da m prav, tla sjovorive o takih rečeh? Julči (skomizga z rameni): Ni prav? Zakaj ne, saj gre vendar za »potočen? reči«, tn ker so nama tudi namenjeno, so tudi nama nekaj mar. Sicer pa je meni vse ono. Najin spovednik je star tz giuh kot noč; lahko mu rečeva, kar hočeva. — Da, če bi bil mlad mož . „. Lucija: Oh, tn je Aiice . . - (Malo Altec, dvanajstletno deklico, sprejmeta obe več H z burno nežnostjo; vzameta fc> v naročje in jo nežno poljubljata. Jul Čl reče: »In pismo, mala?« Alice ga potegne z važnim obrazom iz žepa in ga da. Dobi tablico čokolade, in jo pošljejo stran.) Julči (zelo resna, odpre jrfsmo): Sedaj bova torej slednjič Izvedeli resnico. (Razgrne pismo.) Kako sem razburjena! Štiri strani! (Obe mladi deklici vtakneta giavf tesno skupaj — lase navskri*. Vsaka objema a roko fivot druge, obe hkrati citata.) »Moja draga Julči! Vid!?, dt sem mož-beseda. Včeraj takoj, ko sem vstala, še prej kot mami To zaradi tega, ker nisem pozabila na svojo ljubljeno Julči in se spominjam lepega Časa v Vernonu (slede spomini — nič posebnega). Moja vožnja je bila zelo prijetna; izvrstno sem spala v spalnem vozu, in ko sem se prebudila, so mi bile oči Čisto prevzete od krasnih pokrajin, od lepega juga, ki ga nisem poznala. Pomisli . . . (sledi opis vožnje od Mar-seillea v Nizzo. Lucija in Julči preskočita vsa ta mesta.) Jakob je diven z menoj. (Julija in Lucija skupaj: No vendarle). Je najveselejši in namežnejŠi spremljevalec na potovanju, ki si ga moreš predstavljati. (V sledečem našteva Jakobove čednosti) Nastanila sva se v Angleškem hotelu, kjer se prav do- je uvel javila v Evropi po vzgledu ameriških državnih sistemov nov politični sistem, ki veže zunanjo solidarnost s polno enakopravnostjo in notranjo neodvisnostjo tn ki gradi s perijodiČnimi konferencami politično skupnost Ta sistem bi lahko posnemale tudi druge evropske državne skupine, tako Skandinavija, da bi se krčila pot za zvezo državnih skupin v svrho panevropske kooperacije. KLERIKALCI IN PREKMURSKI POSLANEC ŠIFTER. — Beograd, 20. oktobra. (Tzv.) Vesti da je na kandidatni listi SLS izvoljeni prekmurski poslanec Geza Šifter iz Martinjcev prijavil izstop Iz parlamentarnega Jugosloven«kega kluba m naia-bro počutiva (Sledi opis sob in hotela) i vil vstop v radikalni klub, so v parla-Nizza je krasna, moja Julči; Jakob srč- i mentu vzbudile delno senracijo. Globo- no dober z menoj — sem zelo srečna, moži se hitro, da boš prav kmalu isto tako srečna kot Tvoja tisočkrat Te po-ljublajoča Margareta.« (Obe deklici se trenotek molče gledata) JulČ!: To je lepo pismo! Kaj naj neki počnem z opisom Sredozemskega morja, Nizze, njenega Jakoba; niti besedice mi ne pove o tem, kar sem hotela vedeti in kar mi je obljubila, da mi bo pisala. Lucija: Morda Je pozabila. Julči: Ne, dela kot vse druge. Clm so omožene, nam nočejo ničesn-več povedati. (Jezno zmečka pisrr Nič ne de, bom že izvedela v* bom kar svojega bratranca ki vtis te vesti skušaio klerikalci več ali mani potlačiti in omiliti. Neki član klerikalnega kluba se je izrazil o Šifterju ta-ko-le: »Šifter je protestant po narodnosti Madžar, ne zna niti slovenski, niti srbski čuti se v Beogradu v neugodnem položaju ter je zato hotel Že položiti svoj mandat kar mu pa klub ni dovolil. Srfter je kandidiral na programu SLS, na nasvet prijateljev je dr. Korošec sprejel 5rfterja na kandidatno listo,« Značilno je dalje, da hočejo klerikalci vesti e Šiftarju označiti kot ten-dencijozne In Izjavljajo, da še nimajo ni-' akega oficijelnoga obvestila ▼ rokah. 1 rikalci skušajo Slfterjevo zadevo na način rešiti sebi v prilog. Zelo se ''o, da bi Sifterja odvrnili od rad>-•» kluba, Zaključitev izrednega In otvoritev jesenskega zasedanja. — Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Predsednik skupščine Ljuba Jovanovlć Je otvori! včerajšnjo sejo ob 10. dopoldne. Po končanih formalnostih je ministrski predsednik prečita! kraljevi ukaz o zaključitvi izrednega in o otvoritvi Jesenskega zasedanja skupščine tele vsebine: Na predlog našega ministrskega sveta, na temelju členov 52 si 57 ustave in po lasJji-šanfa našega min sirskega sveta smo odločili tn odločamo, da se z ukazom z dne 2K decembre WZ2 sklicano in z ukazom z dne 30. maia 1923 oivorjeno izredno zasedanje narodne skupščine zaključi tn da se $kl Če narodna skupščina na redno zasedanja za 20. oktobra /923. Naš predsednik ministrskega sveta naj Izvrši ta ukaz. Dano v Beogradu, 19. oktobra 1923. — Aleksander 1. r. — Slede podpisi članov ml-nistrskeza sveta. Seja je bila na to zaključena In prihodnja določena za danes dopoldne z dnevnim redom: Volitev skupščinskega predsedstva ni članov posamnih odborov. DEMOKRATJE IN ZEMLJO-RADNIKL — Beograd, 20. oktobra. (Izv.) Na podlagi od glavnega odbora danega pooblastila je vodja demokratske stranke Ljuba Davidovi* pričel včeraj oficijelna pogajanja z zastopniki opozicijonalnih skupin v zadevi skupnega nastopa proti radikalni vladi Ker je dr. Korošec bolan in ker je dr. Spaho še iz Beograda odsoten, Ljuba Davidović tekom včerajšnjega dneva ni ofidielno razgovar-jal s klerikalci m muslimani Daljši razgovor je imd Davidović z voditeljem zemljoradniške stranke Joco Jovanovi-6em, ki je bil od kluba pooblaščen za ta razgovor. Po končanem razgovoru je izjavil Joca JovanoviĆ: »Z Davldovičem sva so rzzgovarlala skoral dve uri o vseh aktuetaui vprašanjih zunanie m notranje politike in o delovanju parlamenta Razgovariaia sva so o nepravičnem m koruptnem delovanju današnjega režima ter končno o potrebi skupnega delovanja opozicijonainih skupin proti vlad! v parlamentu. Vsi razgovori pa mod tem niso tnogtf dobiti kontrre+ne obliko. Sporazumela sva se, da Davidović nadaljuje v soboto razgovore s klerikalci m muslimani In da potem še enkrat sledi sestanek z zemljoradnik!,« Sporazum Madžarske i Malo antanto, — Bndhnpeštat 20. oktobra. (Izv.) V stmanjem ministrstva Je bila včeraj pod predsedstvom zunanjega ministra konferenca, kateri so prisostvovali razni resotni ministri. Konferenca je razpravljala o materijala za poeafanfa z Jugoslavfo, Češkoslovaško tn Romunsko. Ugotovljena fe baza za ta porajanja Pogajanja s če?ko$lova?ko republiko se imajo priče« v RudimprSti že Z3 t m. Datum porajanj z Jujrr>slaviJo Se ni določen. Pričakovati Je, da se prično ie koncem tega meseca, kakor hitro prispe odgovor beogradske vlade. VELIKA ZAROTA ERDELJSKIH SASOV. — Bukarešta. 10. oktobra (Izv.) V Sl-b!nja fn BraSovu so politične oblasti odkrile veliko zaroto, M sta lo vodila dva ka-petsna-ErdetJca. Zarotniki to bili v zvez! s gotovim! nadV>nr»lTStf?ntmi or za rotacijami v Avstriji m v Nemci*. Tendenca te zarot« jo bfla Širi« med erdemklml Saši pro-nssjando m odcepitev ErdelJske cd Romunske. Števim* hišne preiskave so spravile nt dan komprornftujoč materijal na podlagi katerega to bile Izvršene zelo itevtint tretsclje uzlednlh trgovcev ki oficirjev. SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«] Spor med Bavarsko in Saško. — Ludendorff proti princu Rupre-chtu. — Neuspehi Hindenburga* pomiriti Ludendorffa. — Lossov ni odpoklican, — Rim, 19. oktobra. (Tzv.) Vesti da so dlplomatičnl odnošaji med Bavarsko in Saško pretrgani niso semkaj prišle nepričakovano, ker se je to moglo pričakovati na podlagi vseh iz Berlina došlih zanesljivih poročil »Tribuna« presoja položaj na Nemškem relo optimistično m opozarja, da se ne more govoriti o bankerotu nemške edinstvene države, da ne moremo računati na konec nemškega edkistva. Bavarska in Saška ostaneta še dalje del nemške države, bosta še dalje ostali v državni zajednici, čeprav vlada medsebojno neprijateljsko razpoloženje. — Monakovo, 19. oktobra. (Izv.) Vesti da je državna vlada skupno z državnim ministrom za narodno obrambo dr. Gessleriem odredila takojšnji odpoklic berlinskega zastopnika pri bavarski vladi generala Lossowa, so Izzvale na Bavarskem veliko vznemirjenje in razburjenje. General Lossow nI točno orijentiran o politični situaciji To je bil glavni razlog, da ga je berlinska vlada odpokJicala. — Monakovo, 18. oktobra, (Izv.) Med bavarskimi monarhisti in Hltler-Ludendorftovtrnl bojnimi organizacijami je prišlo do velikih nasprotstev. Ludendorff zahteva od bavarske vlado, da prepreči povratek Wltte!sbaohovcov na bavarski prestol Dalj Časa je poskušal Hindenburg pomiriti Ludendorffa s bavarskim prestolonaslednikom Rruprech-tom. Ta poskus ni uspel Ludendorff je izjavil, da ostane zvest dinastiji Hohe» zollerncev. — Berlin. 19. oktobra. (Izv.) Driav^ na vlada je sklenila, da odpošlje več bataljonov broječo vojsko na Saško v svrho vzdrževanja javnega reda in mini. — Monakovo, 19. oktobra. (Izv.) Državni Korespondenčnl urad objavlja de*-menti da so vesti o odpokllcanju generala Lossowa od strani državne vlade neresnične. Na vodilnem uradnem mestu ni o takem odpoklicu ničesar znanega. — Pariz, 19. oktobra. (Izv.) Ha vas objavlja: Vesti nekaterih bavarskih listov, da je Francija odposlala na Bavarsko k dr. Kahru posebnega odposlanca, da pripravi teren za odcepitev Bavarske, so popolnoma izmišljene, POOSTRITEV SPORA MED FRANCIJO IN NEMČIJO. — Berlin. 20. oktobra. (Ixv.) Z današ* njim dnem stopa položaj Poruhrja ▼ fazo največje In osodepolne krize. Državna vlada le sklenila vsa plačila za Poruhrje ostaviti. Vsaka kreditna pomoč preneha. Ker Je tudi Francija odkFonila vsako obveznost Izplačil za ruhrsko ozemlje in so tudi industrije! odklonili prevzeti kaka plačila iz svojeza, je položaj milijonskega delavstva nevzdrilliv. — Berlin, 20. oktobra. (Izv.) Državni kancelar izda danes manifest v obliki »pismo vsem!« o položaju v ruhrskem ozemlju. Manifest se obrača obenem na vso Evropo ln Ameriko. OdnoŠaH med Francih tn Nemčijo so se tekom zadnjih dne Izredno poostrit, nastopila Je skrajna aapetost tn ni izključeno, da se vse te tako rahle dolomatične zveze med obema državama popolnoma pretrgat o. ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT. — Praga, 20. oktobra. (C.) Z ukazom predsednika republike Je sedanja sezija s 21. t m. zaključena. Jesensko zasedanje |e sklicano za 3L oktober. ^ev. 241. »SI O V C NS K I NA K <>!>. dnr2i oktobia 19^3. Stran 3. Dobava mm^ industrije naši državi. Sporazum z nemškimi industrijalci. — Beograd. 23. oktobra (Izv.) Prvotno Je nemška vlada obvestila zaveznike In ostale Intereslrane države, da ne more več dobavljati reparacijskega materijala z ozl-rom na njen finančni gospodarski položaj. Pred dnevi je bHo javljeno, da je bil dosežen sporazum med našo rcparacljsko komisijo v Berlinu in zastopniki nemške industrije. Po tem sporazumu se je nemška Industrija obvezala dobavljati materijal na račun reparacij. Ta sporazum značl lepe uspehe naše komisije v Berlinu, ker je Nemčija oficijelno izjavljala, da ne more zaveznikom dobavliarl nlkakega materijala, ker je gospodarsko In finančno Izčrpana. Nemški tndustriici so se sedaj obvezali naši kraljevini dobavit! v prvi vrsti potrebni materijal za naš prometni park, dalje materijal za mostove, tvornice !n državne delavnice. Nasprotno se naša država obvezuje, da nemškim Industrijcern Izplača gotovo svoto na konto onih diferenc, ki so flh utrpeli Industrije! rad! katastrofalnega padca nemške marke. Ta diferenca znaša več milijonov v zlatu. Na podlagi sporazuma Je prometno ministrstvo že sestavilo seznam materijala, ki se Ima naroČiti v Nemčiji. Naroči se materijal za velike državne delavnice, ki bodo popravljale lokomotive In vagone, dalje rudi materijal za konstrukcijo mostu Pan-Čevo-Beojrrad. Nemška Industrija bo dalje še nabavljala naši državi nove lokomotive m vagoue. Gospodarstvo. Dr. Gustav Gregorin, Vzroki inflacije obtoka naših novčanic in problem deflacije. Politična konferenca v Zagrebu. USTANOVITEV STPANKE SREDNJE LINIJE? — Zagreb. 20. oktobra (Izv.) Za nedeljo dopoldne je sklicana v veliko dvorano strelišč konferenca pristašev nekdanje Jugoslovenske zajednice In pa politikov, ki skušajo vodit! »politiko srednje linije«. Konferenco je sklical bivši ban dr. Tomlje-novlć. Tekom včerajšnjega dneva so v Zagreb prispeli Iz Beograda: dr. Boža Mar-kovlč, unlv. prof. MllrvoJ Jovanovlć, minister na r. Ljuba Mihaflovlć, bivši poslanik v vVashfngtonu. dr. Ivo Rlbar, bivši predsednik narodne skupščine, Božidar Vlajlć, odvetnik v Beogradu in posl. Gllgorfje Ana-staz!JeWc\ ki je bfl do zadnjega član demokratskega kluba, a Je Iz njega Izstopil. Te konference se dalje udeleže: blvll minister dr. Žtvko PetrlČlč. Glnnlo, Milan Mar-lanovlć, bivši predpredsednik narodne skupščine dr. Ante Pavellc* tn bfvš! demokratski poslanec ter načelnik občine Sušak Juraj Kučić. Vesti iz Italije. Razprave proti komunistom. — Hudi boji v Tripolitaniji. — Delovanje reškega guvernerja. — Rim, 19. oktobra. (Izv.) Včeraj se Je pričela razprava proti 32 komunistom, na čelu Jim inženir Bordlga, ki »o obtoženi tajnega rovarenja proti državi in razširjeva-nja spisov med vojaštvo, hujskajočih k nepokorščini. Bordiga je razlagal pomen in namen komunizma in označaJ dosedanjo propagando In organizaijo za dopustno po obstoječih zakonih. Denar Je dobivala organizacija Iz mednarodnega komunističnega središča v Moskvi. — Rim, 19. oktobra (Izv.) Iz Tripoll-tcnlje prihajajo vesti o velikih napadih In hudih bojih s strani upornih domačinov. Dva spodada sta bila pri Misuratl in Slitnu. Službena poročila govore samo o Izgubah na strani upornikov, ali znatne so Izgube tudi v vrstah italijanskega vojaštva V glavnem trpi kolonijalno vojaštvo. Ljudstvo je razburjeno In silno nezadovoljno radi nove vojne v Tripolitaniji. — Rim, 19. oktobra. (Tzv.) »Agenzla Štefani* hvali dosedanje delo reškega guvernerja Giardlna, ki je rekel v seij svojim sodelovalcem. da se Je res že mnogo storilo, ali potrebno Je sodelovanje vseh slojev reškega mesta In vsak odpor treba takoj odstraniti. Sodetovalci naj porab 'Jo svoj vpliv za prepričevanje in asm liranje preb'valstva, tako se doseže cilj kar nal-hltrejšet FRANCOSKO POSOJILO DRŽAVAM MALE ANTANTE. — Pariz, 19. oktobra (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš Je imel danes daljšo konferenco s predsednikom Poincarejem. Konferenca je rešila vprašanje kreditov drŽavam Male antante v celokupnem znesku 1.2^0.000.000 franc. frankov. TI krediti so določeni ra nabavo materijala v Franciji. Krediti se razdele na posamne države takole; za Poljsko 400 milijonov, za Jugoslavijo 300 milijonov in ostanek 500 milijonov odpade na Češkoslovaško m Romunsko. mmmm^mmmmmmmBmmmmmmmmm = Pred sporazumom v reškem vprašanju? Tekom včerajšnjega dopoldneva je obiskal italijanski poslovni odpravnik S u m o n t e zunanjega ministra dr. N i n č i ć a. Zadevnim razgovorom je prisostvoval tudi sedanji poslanik v Pragi Ljuba N e S i 6. Razgovor je traial pol ure. Predmet je bilo reško vprašanje, glede katerega pričakujejo končnega sporazuma. Zelo številne obiske Surnonteja v zunanjem ministrstvu tolmačijo na ta način, da le med obema vladama dosežen sporazum in pride v 1 -atkem do sestanka med PaSičem in Mussolmiiem. Ta sestanek bi imel svečano zaključiti sporazum. V svojem članku, izišlem v št 235 »Slov. Naroda« 14. t. m. z naslovom »Inflacija In deflacija«, sem teoretično razpravljal o pomenu teh pojmov. Obetal sem, da se hočem v prihodnjem članku baviti z vprašanjem konkretne Infla-cie In deflacije v našem denarstvu z ozirom na načelna izvajanja v omenjenem članku. O tem, da obstoja, in sicer precej znatna, inflacija novčanic v naši drža vi, pač ni potrebno izgubljati besed. Da se o tem prepričamo, nam zadostuje površen upogled v tedenske izkaze Narodne banke. Po zadnlem Izkazu od 8. t. m. znaša skupni dolg države proti Nar. banki 4570.7 milijonov dinarjev in sicer za izmenjavo kronskih novčanic 12382 milijona Din. po računu začasne Izmenjave 373.1 milijona Din, na posojilu na bone za obratno glavnico 959.4 milijone Din in na posojilu na bone za Izredne kredite 2000 milijonov Din. Vsi ti krediti niso služili produktivnim svr-ham, ampak le kritfu enkratnih, začasnih potreb. Vsled tega nosijo na sebi znak eminentno inflacijskih kreditov. To vidi ter razume vsak lajik na prvi pogled. Ali to še ni vse. kar se tiče državnih dolgov. Med aktivi zadnjega Izkaza se nahaja postavka »saldo raznih računov v znesku 250.1 milijona Din. pod katero nI izključeno, da se skriva, vsaj deloma, kredit, podeljen državi. To domnevo potrjuje namreč znana praksa pri drugih novčaničnih bankah. Na vsak način pa predstavlja ta postavka neproduktivne kredite, finančne kredite, ki niso prekriti ne z blagovnimi menjlca-ml ne z vrednostnimi papirji in ki imajo torej tudi inflacijski značaj. Vidna inflacija novčanic, izdanih od naše Nar banke znaša torej 4570 + 2S9.1 = 4820 milijonov dinarjev na dne" 8. t. m. izkazani obtok od 6000.5 milijonov dinarjev, torej obilnih 80%. S tem pa ni izcrpliena še vsa Inflacija. Postavka privatnih posojil vsebuje posojila na menice v znesku 1430 milijonov Din In na vrednostne papirje v znesku 193.5 milijona Din, skupno torej v znesku 1.623.5 milijona Din. Kar se tiče posojil na vrednostne papirje, se lahko trdi. da so to po veČini posojila, podeljena v finančne in ne v produktivne svrhe in od teh je večina posojil dana na podlagi zastav-Ijenja obveznic IJc državnega posojila od 500 mllij. Din. Indirektno so torej posojila dana državi, za katera jamči v zadnji vrsti država, ki je izdala omenjene obveznice. Na celokupnem obtoku novčanic z znesku 6000.5 milijonov dinarjev je torej deležen kredit direktno, podeljen bankam, trgovini, obrti, industriji in poljedelstvu z gori omenjeno svoto 1430 milronov Din, od katerih spada na industrijo 400 milijonov Din. Ako se ti vsoti preračunata na predvoj. zlato pariteto, se pride do rezultata, da je vse naše gospodarstvo prejelo od Nar. banke kredit v znesku okoli 90 miljonov, a vsa naša industrija kredit okoli 26 milj. predvojnih Din. Tako nerazmerje med krediti podeljenimi narodnemu gospodarstvu in državi ne obstoja niti v eni državi. Pri vsem tem pa ti krediti ne predstavljajo niti vsi kratkoročnih kreditov, potrebnih za tekoče potrebe gospodarstva. Velik del teh kreditov je bil porabljen za Investicije, katerih povračila tako hitro nI pričakovati. In to za investicije v industrije in za investicije v zgradbe. Te poslednje investicije je posebno forsiralo ministrstvo za so-riialno politiko, ki je prisililo denarna zavode, da so morali (mobilizirati v stavbe svote, ki so večinoma prekašale njih lastna sredstva. Na ta način je imo-bilizirano v stavbah okoti 3000 milijonov Din, In to največ v Beogradu. Seveda ta ogromna svota ni mogla biti potrošena Iz 1430 milj. privatnega kredita, ampak izhaja po velikem delu tudi iz kreditov podeljenih državi ki je ta-Ie spravila v splošni promet. Krediti, podeljeni od Nar. banke državi in privatnikom, so tudi v veliki meri omogočili obnovo od sovražnikov opustošene Srbije. Tudi ti krediti predstavljajo za daljšo dobo Imobiltzirane kapitale. Ali vsi navedeni imobH-zirani privatni krediti, četudi niso kratkoročni, vendar niso bili nepotrebni. Se manj pa se more trditi o njih, da so neproduktivni. Ako ne še danes, bodo krediti podeljeni posebno industri;i v bodočnosti ne le vrnjeni Nar. banki, ampak prinesejo vrhu tega še obile koristi gospodarstvu sploh. Seveda velja to le za kredite, ki so bili podelieni zdravim, žlvlienjazmo-žnlm Industriiam. Ne da se tajiti da je Narodna banka direktno ali indirektno s prelahkim kreditiranjem poklicala v življenje mnoge Industrije, ki niso bile potrebne za naš gospodarski razvoj in ki se vsled tega ne bodo mogle vzdržati. Na nujše pa Je. da je Nar. banka prelahko dovoljevala uvozne kredite, posebno za nepotrebne luksuzne predmete, mesto da bf v prvi vrsti podpirala izvozno trgovino, ki prinaša v zemljo zdravo valuto In ki s tem pozitivno vpliva na zboljšanje valute. Narodna banka ne more danes kar na enkrat z nasilno deflacijo odpraviti denarne krize, ki jo je po velikem delu sama zakrivila. In sicer s tem, da ni svoičas izvajala strožje cenzure, t. j. bolj racijonalno dajanje kreditov na menjice, ter da ni vodila računa o potrebi zahtevanih kreditov, z eno besedo, da ni delala razlike med realnimi potrebami izvozne in uvozne trgovine in investicij za industrijske in druge potrebe. To je bil njen pogrešek. Drugi po-grešek pa je storjen v toliko, da se danes hoče izvajati deflacisko politiko s tem, da se meče v en koš pravične in krivične, t. j. da se odpoveduje oziroma omejuje kredite tako onim, ki so krivi inflacije kakor onim, ki so prejeli In ki uživajo kredite v produktivni gospodarstvene koristne svrhe. Deflacija je potrebna. Ali ona se mora vršiti tako, da zadene one, ki so jo zakrivili, ne pa one, ki so z dovoljenimi jim krediti pomagali razvoju naše produkcije. Nar. banka naj revidira že dovoljene kredite Individualno, ne pa pavšalno in procentualno. Naj odpove vse kredite, podeljene v absolutno neproduktivne svrhe. Naj dovoli primerne odplačilne roke on'm. kl so po njeni sokrivdi prejeli kredite za sicer potrebne in koristne investicije, kateri krediti pa ne spadajo v delokrog novčaničnih bank. Naj od sedaj naprej podelfuie samo kratkoročne produktivne kredite ter princlplje'no odklanja kredite za uvoz nepotrebnih predmetov. Kredite, potrebne za solidno trgovino in posebno za obratno glavnico industrije pa ni smeti omejevati, ali celo odklanjati, ako se noče. kakor sem že v enem prejšnjih člankov omenil, zadaviti našega denarstva, naše mlade razvijajoče se industrije in trgovine, ako se neče onemogočiti uspeha izvoza našega letošnjega poljedelskega bogastva. Deflaclla privatnih kreditov, izvršena z navedenimi kriteriji, je opravičena, mehanična deflaciia pa izražena v smislu onih. ki menijo, da vsako znižanje obtoka novčanic samo na sebi pomenla zboljšanje valute, a da je vsako povišanje tega obtoka smatrati za Škodljivo inflacijo, mora povzročiti gospodarske krize, ki ne zadenejo le producentov, ampak v zadnji konsekvenci tudi konzumente, uničiti ne le nezdravo, ampak tudi zdravo trgovino in industrijo, s posled'co brezposelnosti za uslužbence in delavce, poslabšati trgovinsko bilanco in pa valuto ter končno poostriti draginjo. Kakor sem dokazoval v enem prejšnjih člankov, kredit, ki ga uživa naša gospodarstvo pri Nar. banki v primeri z drugimi državami nikakor ne zadostuje. Prepričan sem, da ga bo morala Nar. banka prej aH slej povišati. Kar se pa mora znižati, to je dolg države, ki znaša čez tri četrtine obtoka novčanic in ki obstoja vedno v isti visokosti. Tu je treba nastavit! nož deflacije In naj stane, kar hoče. V prihodnjem zaključnem članku se hočem dotakniti tudi tega perečega problema ter razložiti kako si zamišljam povišanje kontingenta novčanic Nar. banke vspričo temu nasprotujočega sedanjega zakona o Narodni banki ter dokazati da predlagano povišanje kontingenta za produktivne privatne kredite nikakor ne more poslabšati naše valute. Nasprotno mora jo le zboljšatl vsporedno z napredkom našega gospodarstva, ★ ★ ★ Prof. dr. Fran Ftter: 0 naši davčni reformi. (Nadaljevanje.) 6. Glede zemljarlne Je dosedanja diskusija jasno pokazala samo to. da Imajo svoje kljuke vse metode, po katerih bi se moglo priti k Izenačenju tega davka. Človek skoro ne ve. kateri bi v tem ozlru podelil prvenstvo. Ena Je težavnejia od druge. Ne velja (pa to le o metodah, ki bi nas do-vedle do definitivne ureditve, nego celo tudi za tiste, katere bi nam služIle samo prehodno kot zasilna sredstva, da si po skrajšan! poti ustvarimo viaj Izveiten provizorij. Definitivno bl se temljtrlna dala Izenačiti na tele načine: a) V oblfk! davka po vrednosti zemljišč. Tako se zemljarina že sedaj »pobira v Bosni In Hercegovini Ta metoda bl Imela svoje tehnične vrline, ako zaeno uvedemo Še vseobčl (globalni) Imovinski davek. Kajti nožen bi bil za obadva davka enoten postopek I pri cenitvi zemljiških vrednot I pr! davčni priredb! sami Senčna stran te uredbe e« b! bila, da bl se sem-IJIŠTd posest! nalagala vzporedno dva slična davka po vrednosti kar b! se protivilo načelom davčne sistematike. Boli prJVitpna Je Ideja vrednostne semtjarlne kot predhodnice bodočemu Imovinskemu davku po pruskem vzorcu. V vsakem primeru bl nam seveda nestalrost na$e valute zelo ovirala točno ugotovitev zemllTSke vrednosti b) V nekaterih državah zlasti v Angliji In Franciji se zemljarina (plačuje na osnovi zakupne vrednosti zemljišč, kar pa je pripravne samo za dežele, koder so zemljiški zakupi splošno običajni tn čez vse državno o*srn!je enakomerno razproje-ni Kler pa ta pogoj, kakor na pr. grl nas. nI podan, ondl e pravična ugotovitev zakupne vrednosti zelo težavni in nevarnost - velika, da nastanejo občutne davčne ne-ravnomernosti c) Nadaljnja metode bi bila kat a-stracfja po čistem doiosa. ki je za nas posebno važna, ker Je zemljarina tako urejena že v obsežnem delu naše države. Prigovori zoper katastracijo so stari Očita se ji, da ie spojena z velikimi stroški, da se predolgo vleče, včasih kar cela desetletja, vsled česar da niti nI možno katastra Izdelat! povsem enotno In ravnomer-no. Govor! se nada'je o anahronlzmu kata-straclje. kl se dandanašnji več ne Izplača, češ. da je prehod k čfsto osebnim davkom samo še vprašnnle Časa In se z vsemi ostalim! donosnlnaml vred potem Itak ukine i zemljarina. Temu razlogu ne bi jaz pripisoval odločilne važnosti. Tudi če res kedaj sprejmemo pruski sistem, nam bo kataster še vedno nudil neprecenljive koristi pri odmeri dohodnine, kakor nam jfh nudi že sedaj v Sloveniji. Tstotako bl kataster veliki svoj pomen ohranil na pr. za samoupravne kemtjarlne fobčtnske. oblastne, pokrajinske), kl bf se brezdvomno uvedle namesto drž. davka. SIcer pa katastrski podt-kl niso dobri samo za davčne svrhe. nej:o zelo uporabni rud! v drugih irprav. granah. NaJznimenUelši Izmed vseh prigovorov Je pač ta. da je na Izgotovitev katastra treba tako dolgo čakati. Pr! dan2šnjem stanju davčne uprave, osobito srbske, že celo nI računati, da bf se delo moglo kaj prida pospešiti. Jako poučno je, kar poroča L. An-drelevlč (Obfašnfeme zak. o neposrednom porezu str. 446 1. s.) o srbskem poskusu katastracfje v 90 letih prejšnjega stoletja. Stvar Je navzlic ogromnim denarnim žrtvam napredovala tako slabo, da b! Srbf ne bili katastra dobili niti čez 100 let. Vladi je upadel pogum in katastracila se Je kratko-malo ustavila. Sedaj po vojn! se v Srbiji zem'a zopet meri. a menda t isto polžjo naglico kakor prvi pot. Cul sem, da je finančnemu ministrstvu došla ponudba neke danske al! holandske družbe, kl bl nam po novegu načinu z uporabo zrakoplova v štirih letih narisala vse katastrske mape. Zakaj vlada te ponudbe ne sprejme: aH samo zato. ker noče svojih zemljemercev spravit! ob kruh, ali pa še !z drugih tehtnih razlogov, ml n! znano. Seveda bi nam nestalna valuta delala neprilike ! pri katastru. Cenitve b! hitro zastarevale ta bl se zato morale pogosto revidirati d) Omenjam naposled še metodo, kl jo novi Italijanski zakon predpisuje za odmero davka na kategorijo A 3 (zemljarina). Po tem zakonu b! se zemljiški donos! ugotavljali za vsak primer posebej, torej fndfvfdualno prav po Istfh načelih kakor donosi obrtnih podjetij tn drugih pridobitnih poslov. Doganial! bl se najprej kosmati pridelki po količin! m vrednosti, odštevali produkcijski stroški ter drugI dopustni odbitki in tako Izračunaval! dejanski čht! donosi. Skratka, najkočljlvelšf del katastra-dje, njen gospodarski cenltven! posel, kl se pfl njej obavlja za dolgo vTSto let samo enkrat, bl se po Italijanskem zakonu vršil Iz leta v leto aH pa vsaj ponavljal v krajših večletnih razdobjih. N! dvoma, da si taksno metodo more privoščit! le feredno sposobna In obratna davčna uprava. Za sedaj je ta uredba tudi v Italiji samo na papirju, kajt! do leta 1926. se bode zemljarina pobirala še po starih katastrih In kontingentih. Ako se Italijanski uprav! res posreči, da svojo novo metodo Izvede točno, ne da bf prej aH slej zabredla v najbolj topo šablono, k! se da" misliti potem gotovo zasluži, da te j! odkrijemo. Doslej zato nI ie povoda In zdi se mi da ga tako kmalu tudi ne bo. To Italijansko metodo priporoča g Vodopfvec. AH treba le samo čitati njegova Izvajama v št. 189. »Slovenca«, da se vidi, kako težavno b! bWo pribavljanje in zbiranje orlredbenlh podatkov, kakšne ipreglavi-ce bl davčni organi Imeli s cenitvam! In kako bl se le le po večletnem vežbanju polagoma prisposoblll novim svojim nalogam. Taka Individualizacija zemljarlnske odmere bi seveda ne bila možna brez aktivne sorpomočl samih davkoplačevalcev. Od njih bi se v prvi vrst! zahtevali potrebni podatki. Obveznost davčnega napovedovanja b! se torej morala strogo uveljavljat! rud! nasproti kmetovalcem. Pomislimo pa sedaj, da so naš! kmetje na jugu po veliki večm! nepismeni! No celo od tistih, ki nfso, bi se Jedva dobivali količkaj točni številčni Izkaz! o kosmatem pridelku, kaj še o produkcijskih stroiklh. Da sem Jaz poljedelec; za ta prfredbenl način se gotovo ne bl navduševal. Pr! katastracljt se davčna podlaga ugotovi stalno za daljšo dobo, res da ne individualno, ampak samo povprečno, vendar pa dokaj natačno na osnov! skrbno zbranih pripomočkov, potem ko so se zemljišča po komisijah na Hcu mesta pregledala In ocenila. Kmet Ima, ko Je vse to ojprav-fjeno, več aH manj mir. Vse drugače pri odmeri po Italijanski metodi: podajati bl mora! redno napovedi, odgovarjati na uradne poizvedbe. In ako bl se vedel pasivno, p'ačevat! tud! globe. Navzlic temu bl se često ne dosegla niti ona relativna točnost davčne odmere kakor pri katastru. Tehnične težave bl se dale premagati le na račun natančnosti. Vgnezdfla bf se šablona In ž njo površnost, osobito, ker bi davčnim ob-lastvom za Individualizirani© nedostajalo rud! časa. Skratka, vsi momenti, k! so vzrok, da Je dohodnina za obdačenje zemljiških dohodkov tako neprikladna, bl se poslej uveljavllal! celo pr! zemljarfnl. Ce bl se skrbno odmerjala, b! za stranke bila zelo nadležna, pod mflo prakso pa bl trpela zopet državna blagajna. S čisto teoretskega stališča Je seveda edino prav, da se ob-dačujelo dejanski osebni dohodki m ne povprečni donosi toda čim gre za praktično Izvedbo se marsikaj čira drugače. Meflsto-ve besede: »Siva. prijatelj, vsa Je teorija« veljajo I v davčnih stvareh In rmd! še posebno. Kar se pa tfče prlredbenlh stroškov bl tudi Italijanska metoda ne bila ravno po ceni Zahtevala hI precej osebla. obsežno uradno korespondenco In sploh mnogo pripravlja bega dela. kl bl se redno ponavljalo. (Dalje prihodnjič.) —g Poročilo z žitnega trga. Ljubljane 23. sept. Cene so radi pomanjkanja gotovine ter dvigar,:a vrednosti dinarja polagoma nazadovale. Pri tem so doetgls cene v Voj* vodlni pri pšenici Din 350, koruzi Dm 253, bačkem ovsu 240, ječmenu 260, rž! 285 tU pri moki »0« Din 547.50. V Ljubljani to prt* šle cene za moko »0« na Din 630. Fižol, ru* deč. k! Je medtem v nakupu zoret dosegel preko Din 750. je popusti! in notin 700. —g Kr. direkcija Šum ▼ L'ubijanj pro* da cca. 2000 prm bukovih polen In cca. 30$ prm okleičkov, podclanih in zloženih 00 Izvoznih potih v Ukanci. Notranji Bohinj, Pravilno kolekovane ponudbe z 10% vadi* Jem Je vložiti do 29. oktobra 1923 opoldne pri direkciji ium v LJubljani, Križanke, Id dajo vsa natančnejša pojasnila. —C Hmelj. XXXII. brzojavno tržno po* ročilo. 2 a t e c, CSR., 13, oktebra. V mesto 2atec vnovič viharno podraženje hmelja; enotna cena 4000 Kč za 50 kg (ali 205 Dla za 1 kg); na kmeUh prodano 90%; hmeljarji ne prodajajo; cena ie rastejo. — So4 vez hmeljarskega društva. —g Zanimanje ra gobarstvo se Je po* stbno pokazalo o priliki predavanja zadnjo nedeljo na realki. K predavanju so pri Sli zastopniki vseh slojev, da se je napolnila prostorna rfsalnica. Predavatelj g. Ante Bog je mogel zaradi kratkega časa podati le splošni pregled o važnosti poznavanja In Iz* koriščanja gob v narodnem gospodarstvu* ker za temeljit oris bi bfla treba cele sezlje predavanj. Predavanje Je pojasnjeval s po* močjo tabel In deloma i naravnimi eksem* plari. ki Jih Je v ta namen sam natrgal v gozdu. Popoldne ce J« lepo število poslušal* cev udeležilo !»leta v gozde, kjer ie Je praktično razkazovanje gob Izpopolnilo. Ako ti predavatelju posreči dobiti dobre lesene modele, bo s predavanji nadalJsvaJ tudi pozimi. —g Sklepi konference Stanovanjik!H najemnikov t Ljubljani Dna 14. trn. se ji vršila v LJubljani konferenca vseh dru* Štev stanovanjskih najemnikov cele drla-ve ter j« soglasno sprejela sledeča iklepet Konferenca ugotavlja, da •* »tanovanjsk* beda v Štirih letih n! omili!*., nasprotno te Je vsled neorljentlranlh odlokov, naredb In pravilnikov le poostrila, zato zahteva: L) Da v poštev prihajajočo oblasti pritegnejo k Izdelavi zakonov Jn pravilnikov organizacije najemnikov. I.) Da se zakon o ca* ščit! najemnikov In podnajemnikov podal}« Ša preko 1. jan. 1925. in sicer v naslednji obifki: a) zaščita najemnikov mora trajati dalje, ker bl sicer stalo 90% najemnikov na cesti, b) uvesti ss mora sopet zaš^t* podnajemnikov, posebno onih g rodbinam^ ako ne na drugI način vsaj g maksimira*-nJem podnajemnm. 3.) Ukiniti so morajo/ vse določbe glede kolekov ln taki. 4.) CU: 9 pravilnika se mora preurediti v tel trne-i r!, da se najemnika ne trne deloltrati. do*! kler mu pristojna oblast nI dodelila druge*; ga stanovanja. 5j Zahteva, da se Izvajajo predpisi čl. 2, B tn 4 zakona o stanovanjih ln čl. 5. 7 in 21 pravilnika. 6.) Ustvari se skupni savei društev stanovanjskih najem* m kov cele države. Save* izda centralno glasUo vseh organlcecij Ln »e prihodnji ss*> stanek Savez* obdrll v Zagrebu v drugi polovic! meseca decembra ti. Razposlal se bo oglas vsem najemnikom, da se organU zlrajo v svoje organizacije tn pristopijo] k Savezu. 7.) Osnujejo se gradbene z*dru*J ge za gradbo malih stanovanj v vseh kxa*j Jih, kjer se nahajajo društva stanovanjskih | najemnrkov. 8.) Društva morajo zahtevati* od vlade in občin podporo tako glede bree-j obrestnih posojil, k*kor gradbenih proste*! rov hi (prevoza gTsdbenega materljsia, Konferenca Je Izvršila lepo delo. —g Sadjarska podružnica na Vrnnfki V nedeljo dne 14. trn. se Je v tukajšnji šoli; vršil ustanovni občni zbor podružnic« sadjarskega ln vrtnarskega društva ra Slovenijo, ob precejšnji udeležbi V odbor to b!M izvoljeni; gg. Orosy Viktor, predsednik, Skufca Ivan namestnik. Vuk Slavko, tajnik, Mihler Ivan, blagajnik, Petkovšek Ivan Ln, Petkovšek Ignac, odbornika. Ze sedaj bo* leži podružnica precej članov, nov! pa še vedno pristopajo. Podružnico čaka ogromno dela na gospodarskem polju al! svest!, smo si, da bo temu ona kos !n bo tudi lei vse nepredvidene ovire lahko premagovala. Novo podružnico pozdravljamo ta J! želimo | obilo uspeha; Vrhnlčanom pa svetujemo,: naj pristopijo k tej gospodarsko p^eko^Utni, podružnici —S Do kdaj mora biti gotove Učka !d«j leznJca. Ministrstvo saobračaja da društvu, ki gradi progo Ogulin-Knln potrebo vsoto z obvezo, da mora biti delo dovršeno do! oktobra 1924. —g Laški Industrijalci se boje čeiko-le-1 vaškega uvoza. Po rimskih poročilih, Id Jili, Je prinesel pretekli teden milanski časopis Soleč, so la?kl industrijalnl krogi vznemirjeni zaradi trgovinske pogodbe, kl se Ima v^ kratkem skleniti s Češkoslovaško. Ceškoslo*' vaški uvoz baje Jako prekaša laški izvoz Ja priznano dobro češkoslovaško blsgo dela' konkurenco domačim Izdelkom, ki se (mimo-' grede povedano) v nobenem ozlru ne m o* rejo meriti s češkimi fabrikati. Zato Je sveza industrijalcev prosila vlado, da naj se se* devna pogajanja odlože, dokler se ne sklene trgovvska pogodba s Špansko In Belgijo, da na| se v prihodnji pogodbi ne zmanjšajo so*, pet češkim Izdelkom carinsko pristojbine la vrhutega, da br Češkoslovaška dovolila ob-' sežen uvoz la^keea blaga. — Tzbom! češki fabrikati ter solidne češke tvrdke bi bilo bile vsekako nevaren tekmec domaČim laškim Izdelkom In zato |e bojazen laških industrijskih krogov povsem razumljiva. 1.000,000 „TARZANOV SIN" pride v KINO MATICA" S'ran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 21 oktobra 1**3 Stev. 241 Politične vesti. ssa Košček »hrvatskega grunta« bi Tadl Slovenci pobasali v svojo malho, tako zatrjuje zagrebški »Obzore, repro-docirajoč naio vest, da je vlada ustavila giede Slovenije in Hrvatske razdelitev države na oblasti V kakšni logični nvenl j« to podtikanje a vettjo, da ostane Slovenija nerazdeljena, je nam seveda nedoumno. = »Obzor«, ki potvarja članke. Odkar je zagrebški »Obzor« prešel v tuje roke, Je izgubil tudi svojo moralno hrbtenico. Zato §e ni čuditi, ako z vso rav-nodusn^stjo falsificira, kakor pač njemu aodL razne članke in jim podtika tendence, kl ?ih sploh nimajo. Takih lopov-ten trna čestiti »Obzore že več na ve-^tL Nedavno je tudi našemu listu podtaknil, da smo proglasili Zagreb za nem-ikutarsko mesto, za leglo proti državnih Id protinacijor;alnih elementov in za sedaš »D ranga r/ach Suden«. Citiraii smo »Obaoru« dotični odstavek iz našega Banka, meneč, da se je samo imotil, ker očlvidno *labo razume slovenščino. Ker pa v zadnji svoji številki vstraja na svojem falsifikatu, vidimo, da je v njegovem dejanja sistem, ki ima edini namen po-jjtoblt! med Slovenci m Hrvati v zadnjem Času, žal. nastala nesoglasja. To je nam nov dokaz sa to, da stoji »Obzor«, tai Je imel nekoč tako sijajno narodno m ijMgoalovensko tradicijo, zal. popolnoma *sr tuji, naiim narodnim tetnjam so-Tražni slnzTbi = falorin*ranost zagrehSkth listov, fa Zagreba v Ljubljano je takorekoč samo en skok, vendar so zagrebški Rstl o raanserah pri nas manj poučeni, ka-ktor o odnoSajfb, recimo, na Polmeškfh ©•okth. Tako ve vsak politični analfabet rde »Slovenski Narod« n* Ml nikdar in ?tssrS danes nI mladinsko glasilo, vkljub "tema pa ga frankovski »Pravaš« in židovski »Obzor« dosledno Štejeta med jriasfla slovenske demokratske, t. J. mladinske stranke. Puščamo jim to veselje, =r Proflč hoče zopet Izdajati svoj &st Beogradski Rstl poročajo, da bo Stojan Prottć eopet je! izdajati svoj S&t »RađtkoJ«. Omotna sredstva za list daje na razpolago neka slmpl-aa radikalnih posalneev, med katerimi ae nahajata baje tuđi dva aktivna ministra. = Pof!!nV>b^ef^e Malrećoricev. Po SJDfocUn iz Beograda so radikalni po-ahmd vlofflS na ministra pravde prošnjo, da se povodom krsta prestolonaslednika predlaga tod! 2000 Makedon-jkt, ki so bili obsojeni na daljše za-p>orne kazni zaradi podpiranja bolgarskih CetaSev, v rxttrriJo5čcnje, ase Ustavitev likvidacije nokrajm-Itt srorav. Ze pred nekaj dnevi amo na jpocUagf zanesljivih informacij objavili, Ida ae začasno ustavi likvidacija pokrajinske oprave v Sloveniji in na Hrvai-$kern. Danes nam relefonlčno javljajo tudi iz Beograda, da je mimV artrski svet izdal odredbo, t katero sa jEa£asno odreja nzravitev ftkvhlacSe no-jkrajm?kfh oprav Da se obenem ustavlja nadati na rzvedfca zakoaa o raz-detft-y\ države as oblasti. Potamne resorne •Oblasti k! so ze izvršile točno razdelitev svojih strok, imajo tudi do nadaij-ne odredbe ustaviti izvršitev. == Radfćevci ne pridejo v Beograd. Beogradski popoldanski Rstl so včeraj a posebnimi letaki objavili iz Zagreba fKjroČilo, da je odpotovalo več Radiće-Tth poslancev v Beograd. Vest je prvotno vzbudila splošno senzacijo, Izka-salo pa se je, da je popolnoma neresnic-na. Radlčevci ostanejo doma, =s Opoz?ctJof?a'n! blok to na9! mta-kSat O opozleijonalnem bloku Javlja Ijeogredskl »Pravdi« njen oVrpisnlk (demokrat) is Ljubljane: »Klerikalci so krepko odločeni da strmoglavijo današnjo vlado, ako se predhodno poare-3! ustvariti opozicijonaln! blok. Za ta blok se deluje in, kakor so zdi, se akcija posreči Nadalje se deluje na to, da prevzame blok vlado m izvede svoj delovni program. Med opozicijonalci je opa-2atl razpolof enje, da bi se odložila vsa važnejša vprašanja m da bi se blok sporazumel samo glede tekočih poslov, izmed katerih bi bfla glavna: uvedba *eda in dela, vspostavitev zakonitosti, predvsem pa obtožba vseh krivcev današnje režimske korupcije. V tem ozira se dr. Korošec sa dr. Spaho popolnoma Strinjata, treba je torej samo še, da na to le pristanejo demokrati m zemljo xadaiki. Splošno prevladuje prepričanje, da bi vlada morala pasti, ako se ta iiok ustanovi in da bi bul v tem slučaja radikali trki tečen! hi vsake kombinad-je . . .« Iz tega poročila Je razvidno, da naši mladini že komaj čakajo, da bt •padla radikalna vlada in da bi prišla na ♦njeno mesto klerukafno-demokratska. Pri tem se zavedajo, da bi v tem slučaju prišli aa krmOo v SkrvenSl klerV kaici To pa naSfli mladtoov Cisto nič ne moti samo da pade sedanja vlada! Kaj to, ako zavladajo pri nas zopet klerikalci in se vrnejo stari časi klerikalnega terorja! Vspričo tega pa vprašamo, česati se borimo z združenim! silami proti k ter tkalcem Oproščcnje«. Obema je skupno samo Ime tn morda do gotove meje se pesniška navdahnjeno«t. drugače pa se ločita kakor noč In dan in kdor se količkaj poglobi v obe zbirki, lahko takoj ngotovi, da je Tone antipod Anama. Zamenjan* ju b4 pomenilo storiti krivico prvemu kakor tudi drugemu. D očim je Tone Seiiškar prvi slovenski pesnik -revolucijonar v d^oesednem pomenu — segel globoko v realno življenje, izluščil iz njega vse, česar doslej blagorodna muza ni sprejemala v svoji prevzvišeni avdijend in v gladki pesniški formi prikazal senčno plat današnjega socijalnega življenja, bodi njegov imenski tovariš na Pamas po uglajeni poti in le tu in tam dovoli obrzdanemu Pe-gazu, da skoči nekoliko v stran, pa se tedaj nrn sa dr h ti roka in ga hitro potegne nazaj. Tone je za svoj pesniški polet v »Trbovlje« ie prejel nezasluženo plačilo — kritika je kratkomalo obsodila njegov lirični kriterij kot nekaj, kar se ne ujema s tradicijami prednikov, Anton pa bo sprejet bržkone z večjo gostoljubnostjo ker zajema svojo umetnost iz istega studenca, kot jo je zajemalo se nešteto sentimentalnih duš. Kje je ta studenec? V krvavem mete-I u* in zmedah, Id so spremljale nedavno dobo splošne podivjanosti (»1915—1918«, »Noč«, »Patrulja«, »Crnovojnik — enoletni prostovoljec Ivan Cankar«. »Nokturno« itd) V domovini (»Troimeni — eden rod«, »Domovina«, »KTle praporov«, »Cerkvica na gori«) te v poljudnih, premalo izrazitih, vendar pa dokaj srčkanih duševnih motivih, ko motri življenje okrog sebe, vidi. da nj vse v reda, pa ne ve zakaj in kako naj razume te čudne pojave (»Bludnica*. •Pesem invalidov«. »Promenada «itd.) Njegove pesmi so simpatične, gladke, neprisiljene. Prebereš Jih z veseljem enkrat, dvakrat — tretjič pa te z večjim veseljem seže« po dragi knjigi in odlnJli »OproSčenJe«, kakor da ga nisi nikoli držal v rokah. — Mnogo Je poklicanih, toda malo izvoljenih. Odred Antonu Seliškarja flrtčno nagne-ttje M pomenilo delati ara krivico; krivico M pa Storili tod! Mnri. Ce bi trdili da ca Je odTTkovala med mnogimi drugimi pov-peasikj. Glasbeni vestnik. — Ljnbljansko občinstvo ponovno opozarjamo na koncert slovenskega planrsta g. Ivana Noča, ki se vrši v ponedeljek, dne 22. tm. ob S. mi zvečer v veliki dvorani hotela Unfon. Zanimiv spored je bfl že prt-občen, posebno opozarjamo na slavno Beethovnovo Sonato Št. 110 ter na Chopino-vo Sonato v h molu. Chopmova Sonata Ima 4 stavke tn je pravo zrcalo svojega velikega mojsrra. V harmoničnem, melodičnem, kakor tudi v modulatorfenem stavku Je prekrasno Izdelana. Posebno lep Je drugi stavek takoi m eno vani Scherzo v Es-du-ru, ki Ima prave Choplnove mekxJične pasaže. Sklepni P/, stavek pa povdarja s veliko močjo glavni motiv, ki obvlada nav-z!k svoji Šestkratni obdelavi popolnoma h) povsem kitcTesTntno ta stavek. Sckolstvo. — DraSBcStfdal odsek Sokola Jescnloe otvori letešnjo sezono z Remčevo kmečko žalcigTO »U?iTkarii« v soboto 20. in nedeljo 21. tm. cb 20. FINO MATICA EATBIS" sg?a ljmhesni, sovraštva tn smrti od 18. do 21. oktobra as**?'-. • ^«j^L>**"isnnjsBi Turistška in sport. — Za zlmskosportne v lake v Sloveniji. Pred nedavnim časom je na5a Zveza za tujski promet v Sloveniji vložila zajedno s osrednjim odborom Slovenskega planinskega društva vlogo na direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da se tudi med zimsko sezono obdrži vlak. ki oddaja ob 9 zvečer H KamnBca v Ljubljano. Direkcija državnih železnic Je odgovorila, da vlaka med zfrno ne more obdržati v prometu iz ekonomičnih razlogov, ker vlak ne pokrije režijskih stroškov. Na ta način so športniki in turisti ki med zimo Izletajo v Kamniško Bistrico m na Vclfko Planmo ob ngodno železniško zvezo. ft7orrrfs.5ek1 zagrebSke železniške dh-ekclie so ničevi. Zahtevamo energično, da se to zveza zopet vzpostavi. Skrbeti moramo za to, da se paš zimski fn turlstlčrrf protnet dvigne, ne pa da ga ubijamo s prohfbirnimi zvezami. — Prvenst^ne nogometne tekme. — Na prostoru Ilirije se vršita v nedeljo dne 21. t m. dve prvenstven: trkmL Oh trteetrt na 14. nastopita Primnrje in Ljublj. Akad. S. K. trr ob pol 16. Ilirija tn llermen. Re* Term« moštva nastopijo ob 9_ oxir. pol 11. donoldne. — Tekma Ilirija : Hermes za« ključi jesensko prvenstveno sezono ljubljanskega I. razreda. Hermes bo gotovo zbral vse moči, da doseže napram Iliriji čim ugod* nejši izid. — Tekma med Primorjem rn Laskom odloči placirtnje na prvih treh mestih prvenstvene tabele II. razr. v Ljub« ljanL Primorje in Lask sta bila doslej v vseh tekmah zmagovita, Slovan se nahaja trenorno dve točki za njima. — Klub kolesarjev tn motocikflsrov rflrtia v LJubljani, priredi v nedeljo Izlet v Radomlje. Zbrralilče ob 12JO pred kavarno »PreSeren«. Odhod točno ob 13. Vabijo se vsi člani, kakor tudi ostati športniki, da se izleta v čkn večjem številu ode-iVilefa. USTANOVITEV »PUTNIKA« d. d. za saobraćaj potnikov In taHsiov j Jugoslaviji. Na Inicijativo agilnega šeia odseka za tujski promet pri ministrstvu trgovine in industrije, našega ožjega rojaka g. dr. 2iž-ka in s sodelovanjem odličnih, za tajski promet zaslužnih osebosti se ie osnovala v Beogradu 16. L m. delniška družba za saobraćaj potnikov in turistov pod Imenom »Putnik«. Delničarji družbe postanejo po-samne centrale t ruskega prometa ter osobe, ki so si stekle zasluge za razvoj tujskega prometa v naši državi Ker Je tudi država prevzela znatno število akcij, bode imda družba poloflcijelen značaj. Glavna naloga bo pospeševanje tujskega prometa po vzorcu velikih zapadno-e v ropskih tuj-sko-prometnih centra1, pred vsem otvoritev modernih prometnih pisarn v vseh večjih centrih naše države. Te prometne pisarne se bodo bavile s prodajo železniških in paro-brodnih vozovnic za tu- in inozemstvo, listkov za mednarodne a vi jonske zveze in za avtomobilrtt promet, z opremo in osiguranjem potniške prtljage, z izdajanjem do-znak za hotelske sobe m za mesta v spalnih vagonih, s dobavljanjem potniških viz za potovanja v inozemstvo, s posredovanjem pri zavarovanju potnikov Proti nezgodam, končno z vsemi trgovskimi in bančnimi posli, ki so v zvezi s tujskim prometom in z pospeševanjem male domače Industrije Prebitki tega poslovanja ne bodn Šli v privatne blagajne, ampak se vpora-bijo izključno za tuj s ko-prometno propagando v tu- in inozemstvu. Družba »Putnik« bode te posle vršila preko svojih poslovalnic, ki se priključijo tujsko-promemira organizacijam v LJubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevo, Splitu in Dubrovniku. V doglednem času se slične poslovalnice otvoriio rudi v drugih gospodarsko važnejših mestih države. V kra:kera se že otvori j o v navedenih mestih b'lle-tamice. le bodo imele izključno pravo pred-prodaje železniških kart ter bode potnio-če občinstvo pri njih kupovalo železniške vozovnice po originalnih cenah za vse proge tri dni v naprej in brez prerivanja ki je običajno pri kolodvorskih blagajnah. Poleg tega bode občinstvo prejemalo od oso-bja bilietamice vse pntrebne Informacij« za potovanje, česar do sedaj železniško osobje ni rnoglo nuditi. V Liitbljanj prične poslovati kot podružnica »Putnika« zveza za tujski promet v Sloveniji (Tdpolkovnfk) V ostsrlm pokrajinah naše države se pri preobratu sprejemali brez trpita mlade podčastnike sa častnike, ki so že davno po-ročnOci, d očka so od Slovencev zahtevali predpisane Izpite ter so vsled tega bfli šele 2 leti pozneje imenovani ta podporočnike in so to še danes. Bflo U torej le pravično, da se prizadeti najprej po ta služenju povišajo, potem šele event upokoje no novem zakonu In činu. Ako minister utemeljuje egMfeojItev s Interesom službe, je njegovo aezfranjs popolnoma pogrešno, V interesu službe Je, da se orožnike sploh kakor tudi njftiove Častnike — strokovnjake pasu* v službi le hočejo In morejo vršiti službe. Z nasilne npokojtrvfle take važnega varnostnega organa bi se moralo eoieg roj. zdravniške komisije sifšarl tudi mnenje Sat- aeravee (notttttoal nblutl ^e' ™" v i^^^ a - ■ —i Dolžnost vlade In inerodajnih faktorjev veješ uprave je, čm se tako kruto prizadetim popravi storjena krtvtca v moralnem ta gmotnem ozira, da se jhn da popolno za-aoeoeaje n zasluge, al so ai jih stekli za as državo. Za acfed državne uprave, oftcsrsfceza sbora ta eelokispae Undarmertje je skrajne poallevelao, da 11 duševno uničeni častniki bodljo od vrat do vrat raznHi uradov, trgov, podjetij Itd. Iskat postranskih rasliri-kov, ker s borno pokojnino — kf Je pa še sploh akna jo ta borznej kdaj jo |efo dobe — ne morejo preživljati svojih rodbin. Naivac nptnja se tnalo rrtvtčao upokojen! ta ud. čas trnki do novega vrhovne ra komandaata Zjwdarm«rtie, k! je rnan stroko v* jak, a »odi mol poln energije ki pravičnosti Od ajeca pričakujejo, da doseže ari vojn—i sanaatro Izpolnitev oblkibe. ki Jo je dal eosteaca dr. Krtamanu. Đ. X. Dnevne vesti. V Urtifani. dne 20 oktobra 1723. Nekatoliki se morajo — z£lasiti? Ljubljanski magistrat je priobčil po dnevnikih (glej n, pr. »Slov. Narod« z dne 17. oktobra 1923, št. 237) poziv, da se morajo zglasiti vsi v občini Ljubljani prebivajoči nekatoliki do 31. k m~. da ; se dobi razvidnost o številu in osebah j ljubljanskih katolikov, ker se v kratkem Italijanska nek»f!tt«rnost in naša ravnodušnost. Dobili smo ta-le dopis: Slovenci ki so tmeli nesreča da so \ prišli pod italijansko obfast, okušajo vrši cerkvenokonkurenčna razprava jledc naklade radi plač cerkvenik^v in orgUarjev, Pristavck k temu poiivu pa se dasi: Kdor bi se temu pozivu ne odzval, zadene ga v smislu § 70 ljubij. obč. reda v zver.i s čl II. In III. nar. deželne vlade z dne 16. decembra 1919, Ur. I. 809, K l o b a c^o 1000 Din, obnosno primerna nadomestna zaporna kazen. Ta poziv je vzbudil pn ! ■ I ;ani precejšnjo pozornost, pa tudi pr>mixle'*ov, ol4 je pravno utemeljen — in to po pravici! j ***f€< 1 turno nanje okoli wb«. Wia •aaep-s« ta — Primorci ns severni nteJL Dober poznavalec razmer sa nzsl severni rranlci nam piše: Cianek sadnj« nedelj* »Primorci a* sirarni meji« ie rteveselM nele vsakega primorskega Slovruca, trmvec rstkss« objekthrr.fejra <*riavl.»na. Tako Jamo priznanje za poz«-rvTTvah>o tarodno udsjarro« vani« j« primorskim bratovi zasula« »«*-došćen.« za marsikatero odLr.M tu prikrito ibedUMpo m čirt cesrečupj begunstva. P« ne samo v ■arediifnj, kulciTrao-prosvetnem tn obrambnem dete so rviraor-ski rojak! vsdkdar v oapr«dra. t«mv©«5 n*di ▼ vseh panorah simnen nas ^iaeza «o-snodartrva so a.*m ni^-IJK zirled. ITjerkotl med nam! so r* Je cbčndnjejo n>?rrry-^ m »ri|N*ost, r.*u*rn> ftc>st ^2 »!ed,]!"^t. Tri tem p? sc mr*>o s ciarr tn a dušo v mrojo remiy>, ttrv*»5 idrnSu vse političan, rotPr^*r^V^ m irut- vao sovražnost in nekulturnost tega na- i Predvsem si treba ogledati § 70 Ijublj. obč. reda. Poziv magistrata se j naslanja očividno na njegov prvi odstavek in ne morebiti na tretjega, ki roda. Njih jezik izgublja vso veljavo; ; pri sodiščih, v loll v uradih, celo v I ^retitvah glob v abstraktnem cerkvi se ga Izpodriva z železno k on- I sm1^' lapretjtev po X odstavku sekventnostjo. Raznarodovanje Sloven- 1 se tlče e bnr*sv^nfe V"?™ T>0I^,{Lin cev se je pričelo v največji meri in z I ustanavlja vrhu tega gl< največjo brutalnostjo. — Tudi na Ko- 1 (po današnjem zakonitem stanju). V pr- roškem se Slovencem nc grvdi boljše — a vendar je velik razloček. Koroški Slovenci niso hneli svojih sol in uradov — vem odstavku 5 70, pa irmmo ustanovljeno takozvano administrativno a'i politično kaznovalno pravico glede: a) primorski pa. zlasti po Goriškem — so \ Prestopkov predpisov, ki so zapopadeni Imeli slovenske Sole m pri sodniil m v iak^nih, b) prestopkov zapovedi in uradih ravnopravnost z Italiiani. Pri- ! Prepovedi v pogleda na izvrševanje morski Slovenci so torei oropani vseh | trajne policijske oblasti. Kaj so sb/ari svojih pravic in gotovo je mnogo težje in mnogo žalostnejse. ako se onemu, ki je že nžival svoje pravice, te zopet odvzamejo. Zato smatramo Italijane za prav take sovražnike kakor Nemce, kajti oni nam vse jemljejo, kar smo že Imeli, dočim nam Nemci nečejo dati tega, kar zahtevamo. Ko se je zaznalo za to brutalno nasilstvo. je bilo pač v slovenskem časopisju čitati nekoliko ogorčenih člankov — to pa ie bilo rudi vse. Naš narod, naš v Jugoslaviji živeči, svobodni vse pravice v največji meri uživajoči narod se je vzoričo tega barbarskega dejanja na naših rojakih v italijanski sužnjosti vedel naravnost ravnodušno. Ni $e sklical noben velik javen shod. ni se vršil noben manifestacijski obhod — vse Je ostalo tiho. nobenega glasu ogorčenega protesta! In ker se sami nismo ganili, tega seveda vlada tudi ni storila ploroatski prote mnogo, pač pa imamo druga orožja v krajne pe!?ciie .navaja § 26 L 2., sicer nc taksativno, vendar cerkveno-konktiren-čne zadeve čisto gotovo sem ne morejo spadati ?e radi tega ne, ker pri njih ne gre za zadeve javne varnosti in ker so s posebnimi drugačnimi zakoni urejene. Brez dvoma je hotel magistratov poziv črpati svojo zakonito podlago *tz cer-kvenokonkurenčmh zakonov*. In ne iz svoje oblasti »v izvrševanju kraln* nn_ licije«. V tem pogledu pa na žalost v verskokonkurcnčnfh zakonih z dne 20. julija 1863, št 12 dež. zak. za Kr„ in v njegovem dopolnlbj z dne 30. marca 1S°0, št 7 dež, zak. za Kr.. ne najdemo niti sence o kakšni zakoniti dolžnosti, da se morajo nekatoliki zglaševati v svrhe, ki gredo katoliškim napravam v prid. Nasprotno 5 11 pravi Izrecno, da se »nepokriti izdatki... pribavijo ved-niii. vega seveaa viaoa j no kakor druge komunalne potrebščine Kak mali ptatomčm a,.?r?ia V Viških vernikov*. Na dlani leži da rokah, ki bi bol, zabolela. Italija je na- ma?!stratov po2iv iz teffa določila pra- vezana na naš uvoz. Lesa in mesa (ži- ^ _ ^ - "t. ,. v. \nino ne more črpati svoje veljavnosti. Še manj pa se sme opirati na § 14, ki govori o pozivu konkurenčnih obvezan-cev k verskokonkurenčni razpravi, torej samih katolikov! Pogrešen je tu- vine) se zlasti od nas izvaža tja v ogromni meri. Mesa zlasti toliko, da se zbog tega pri nas pojavlja velika draginja, Italiiani ga seveda za svoje visoko v kurzu stoječe lire dobiva več kot , .. , zastonj. Carina se mu pri tem še vedno * *z,!?f *v £r e b 'vaJ° C1 nCN katoliki; mišljeni bi smeli biti le tisti znižuje, tako da je že smešna formalnost Tu bi bilo treba represalij. In te represalije bi imele najbrž uspeh. Tako pa hlapČu?emo svojemu ljutemu sovražniku v svojo lastno škodo in sramoto. Ako smo tako brezbrižni ravnodušni in prebivalci, ki imajo v Ljubljani svoje domovališče. Inače bi zadel poziv celo slučajno v Ljubljani bivajoče tujce Če smo prišli tako do zaključka, da zapoved zglasitve nekatolikov v katoli- malomami — kdo nas bo potem še vpo- i š^Jh zadevah nima zakonite podlage, števal. Italijan je vedno naš zavratni so- ! onda kajpada tudi o zapretitvi kazni za vražnik. Njegove intrige so povzročile ^ primer nerglasitve ne more biti govora, poraz na Koroškem, on nam je odvzel | Ta rezultat pa podpira še prav posebno Reka on je krivično razširil svoje me- ; določilo čT 13 Vidovdanske ustave, ki je daleč v naše kraje — in zdaj ugo- j pravi da priznane vere urejujejo samo-nabija ondi naše rojake, hoteč jih silo- j stalno svoje notranje verske posle tn da ma raznaroditi. A mi tega še ne uvidi- nI nihče dolžan, da svoje versko prepričanje javno Izpoveduje Ta druga misel v neposredno predhodnem načrtu Ustave (tkzv. Vesničev načrt) še ni bila izražena. Prišla je —- glasom »Izvestja ustavnega odbora ustavotvorne skupščine, str. 8 — še le pri zadnjih posvetovanjih v ustavo kot komprornisna do- vojeval zmago. Pred kratkim so hneli" fran- I W naj znači ***** Iini'° med coskl kirurgi kongres in na tem kongresu t *d^vno vero* m mcd »vero kot zase je tudi raspravljalo o vprašanju pomla- j sebno zadevo«, ki nima ničesar skup-jenja človeka. Razprava je bfla nad vse i neza r državo. Ne more biti dvoma, pO živahna in caahniva. Na kongresu sta refe- našem mnenju, da danes V naši drŽavi rbia o tem vprašanja zdravnika Baade« tn ; po naši ustavi ni nihče dolžan ja\Tio, to-Darrlgncs. Orisala sta v vseh podrobnostih j rej tudi ne na javen poriv povedati ka-operadjo žlez po Veroaova. Ta j tere vere ^ na vsak naCin pa ga nihče delfkataa operacha je bfla Izvršena na 44 __ CM . ' ' *. x„ f(,k^a nr>,ixrm esebah. Operacije sta IzvrSna večlsoma i ne SITM5 k**™\*«> č« take** P°ZIV> ne hneaovana zdravnika, samo v par slučajih j nbojra- Magistratu torej ne preostaje Je b« operater neki aneleškl kirurg v Loe- « ničesar drugega v napominjane svrhe, donu. Med operkand so bfH med drugim: kakor da se posJnži svojih anagrafsklk neki rndustiijalec. neki profesor tn neki in- podatkov in povabi k verskojronkuren-ženfr. Pri vseh se je operadje Izborno po- čnim razpravam priznane katolike; gle-srečTla. Yaj so dobili nazaj prvotno svojo de nekatolikov pa naj jih povabi, da mo in ne cenimo, kakor je treba, mi smo še vedno, po izreku pesnika Stritarja — potrpežliivi osli Umetno pomlajevanje. Dr. Voronov, za katerega še nedavno nI hotele vedeti službena medicina, je fe- mocfovno elastičnost. Kongresu je priso-stvovai rodi dr. Voronov, ki je povabil vse udeležence kemrreee na svojo kliniko, kjer Je v nfmovl prisotnosti operiral dva stara zdravnika. Operacija se Je posrečila ta oba operi i sna sdrsvnfka bosta aa posebnem sestanku Hrnrgov neročala ta rastre skui-«Je o uspehih te operacije. Edina neprUCka sa take operacije Je pomanjkanje za operacijo pesrebnega ssaterUals. Za operacijo Je namreč potrebna žJeza ssmpanze, §lm-panze pa se danes zelo resTro dobe, ker je guverner zapadne Afrike prepovedal lov aa ie žtvafc. Zato je Pasterjev tairttut v Parim sklenil, da bo skrbel za dobavo ta preskrbo Ibnpanz, da tako na pridejo v zadrego trs«, ki se hočejo pomladiti Pripomniti na je treba, ds Je »pomlaJanje mogoče same prt — moikth!« Rešimo sokolski Tabor 1 se zglase prostovoljno, ako nočejo (osobito če niso morebitne Izpremembe vere iz poslednjega časa priglasili magistratu), da bi jih zadela kakšna tan-| genta neklade za cerkvenike in orgij av-ce katoliških fara... O kakšni kazenski sankciji radi nezglasitve pa po našem mnenju ne more biti govora. Dr. Metod Dolenc. — Krst preetolorasJednfka. Pred-sedništvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Dne 21. t. m. se vrši v dvorni kapeH krst Nj. Vis. prestolonaslednika, dne 22. t m. pa poroka Nj. Vis. prtnea Pavla. Ob tej priliki se v ostali državi ne bodo vršile nobene svečanosti. Korporaciie in osebe lahko pošliejo ob i priliki krsta in poroke svoje, čestitke. knjige, obiskuje zborov*«* ia Predavaš*)! ter sploh povsod strem' sa espredk^rn, Na se varni meji Imamo par tokih vnornia kmetTvai~ev n. pr.: Merr.•• .*-.«.;»-\ ta dr. Ako b* bP.e ca<» K^ravn« r>b:a.ifc 5 PO-močjo cemr.-irte vlsde kn-eKa v»c drbr<» volje ta odločnosti lahko bt trneH ob eell severn' meji ra 5>*ajersl:em krionlie n*tlh primorskih p\ po moe* nosd 5olaJ.3 v AvetrtJL ^- sCe s« bo Ljtfkataaa abodUn na bobnu«. Socljalistično glasilo *Napraje! posveča natnovejSim docodkooi na ljubljanskem mftfstrata, ki imenuje. »ljubljanske Škandalije«, daliSi članek, v katerirj piavl med druglui; »Ce se bo I nekega dnfj Ljubbana zbudila na bobrtok' ne bo to slepo Ikidstvo nič manj krivo 1 r>olorr»a, nego oni katerv-i se je za»* apalo v roke, čeprav so ga že toUkov krat ogrljufaTi Pripominjamo le, da1 Pire n: bil cdlnl si se je pc^luReval nv tak način i>bčmskega avtomobil-i. na da; bi se »socijalisflčen« župan PerlČ za trj. kaj brigal Drugi dični »socijalist« To*j kan bi vedel iz lastne prakse o vožnjah! s tistim avtomobilom tudi kaj povedali ri . . .€ Da, ko se bo nekega dne Ljubljana vzbudila na bobnu! No, to bo praV! kmalu, ako se ne bo vlada prej odločila! napraviti konec škanda^znsmu k!erlkaW; rjo-kornunističnerrra gospodarstvu! — Zaradi poaknienfh atentatov Trbovljah se je uvedla obsežna preu' iskava. Kakor smo Izvedeli je oblast krivcem žo na t*edn In žo te dnf s? iz* vrie aretacije osnrntjencev. Kakor nam poročajo iz Trbovcij. kažejo rezultati preistrave rta to, da je Ml a razpletena obsežna zarota po raznHi krajih. — Odhod sela rojafke sanitete* Sef sanitete dra\-ske divizijske oblasđ 2. san. polkovnik dr. Jovan M 11 o s a v«-JI eri d je premeščen na Cetlnje ln od« Ide na svoje novo službeno mesto V nedeljo. Dr. MfloeavIJević1 jo deloval t Ljubljani Štiri leta m si je v tem Časa pridobil splošne simpatije. Zanimal ss je za vsak naj naroden pokret, ker Je tudi v dejanju izvajal načelo, da smo Srbi. Slovenci ta Hrvati eno. Zahajal je prav rad v slovenske družbe, kje* st je čutil kakor doma. V krogu svoJTb stanovskih tov-irišev-zdrevnikov je bil spoštovan in rrijuhlj^n, ker je bil od« krit značaj tn dober kolega. Rodom hi Smedereva je študiral v Pragi kjer je navezal že' takrat prijateljske stike • Slovenci. Zato Je trne! še irza česa svrv* jih univerzitet, stadij v Sloveniji mnogo prijateljev in znartcev. V L^MjanJ Je bil splošno znana in popularna oseba, Zato je njegova premestitev vzbudila pri nas veliko presenečenje. Ohfnrujoc njegrov odhod mu želimo mnogo sreče na njegovem novem službenem mesta v nadl, da se od Ltubljane ni pcelovti za vedno! — VSEM LJUBLJANSKIM OBRT* NIKOM, TRGOVCEM IN INDU* STRUALCEM! V ponedeljek 22. t. m. aH prihodnje dni bedo posefltl Ljub* liano Č8$kcy$kiV£ški industrijalci, trgov* ci in obrtniki, radi česar pozh*amo vse ljubljanska obrtnike, frget»ce in indiu strijelca, posebno pa zadruine načelnu ke, da se sprejema bratskih gostov 1$ češkoslovaške v čim največjem Številu udeleže. Čas prejema na kolodvoru bo objavljen v časopisih. — Deielna svexa obrinih zadrug v Ljubljani. -^Senefor Pio Foa znameniti Halfieatki roenstvmik in profesor na A tene in v Tu# rrmi. je umrl dne 6. t. m. RI j> zlasti iniee jator boja zoper tuberkulozo. Bavfl se je tudi ■ problemom settualne profilakse. Le* ta 102? se je udeležil kot ita^iiartti delegat in^«Udske|fa kongrese v Ljubljani ta rzbtj*« sricano ^ pozornost in priznanje s izredno duhovitim in prisrčnim blagim tvojim go» vorom. Tedaj jo slasti poudarjal svoi^ f«kre« ne simpatije do na« Slovencev. Vveda se dandanes r Italiji takih poaamnflv fetndl stran. 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 21 oktobra iy^o aiev ^41 fifctijaJftrih propagatorjev mirn In sprave t | nami Jugosloveni v Mussolini jcvi Italiji že ! davno več ne upošteva. Toda znano nam jo prav dobro, da tudi italijanski učenjaki in It«ni politični krogi ne razumejo in ni* coi ne odobravajo pretiranega nacijona* aa, ki ga uganja Mussolini s svojimi ele* . nsenti srednje duievne kvalitete in pa a tiatim absolutizmom, ki se mu mora dan« i danei v Italiji sploh vsakdo brezpogojno j »kloniti. In prav sedaj čujemo, da se pri* ! pravi J* ie definitivna prepoved in kasacija ] vsak slovenskih listov, zlasti tržaške »Edi* I notri«. Rea ie, da že postaja Mussolini prsvi j naci jonalnl N o r o n za na i slovenski narod ! ▼ Italiji. Uničiti nam hofco sedaj vse šolstvo, j poitalijančitl vea slovenski živelj. In če ne i pojde drugače, en dan naveže sploh vse | Šlovenco na drevesa in jih pusti zažgati. In kadar bodo vso te žrtvo postavljene v celo goreče drevorede, takrat menda se pripelje Is Noron s svojo slavno gardo prvič v nase fdovenske kraje na svoj krvavi triurni. Toda ' udi italijanska drevesa ne srastejo do neba. !a. todi Mussolini s svojimi grabežljivimi j )fM — n« bo spraskal vso modre barve iz ■ jena. Mogoče ga prej doleti pravo človeško 1 poznanje, da se slovenskega naroda ne da j i-lffati In no da Izruvati iz lastih domačih j »trn naj se jih namoči tudi s celimipotoki lomače krvi Dr. K. V. — Odlikovanje, Odlfkovam* so: z re-4ba* sv. Rave V. stopnje postajenačelnfk fi Bledu Josip Božič m postajenačelnik T Lescah Matija Bercej s zlato medaljo kg državljanske zasluge Je odlikovan asf-Jrteni. uradnik Žel postaje na Bledu Martin iCrivec, mm Iz sdrevnISks službe Za okrožne Jđffnviilks so imenovani dr. Ar tur rtronov-SJrjr sa zdravstveno okrožje Poljčane; dr. Svgen Jaezer za zdravstveno okrožje Pod-atrtekj dr. Fran Svetina za zdravstveno ekrožje St. Jurij ob Južni želesnlcl; dr. Ci-ffi Clrman za zdrrj^stveno okrožje 5t. Vid fed Ljubljano tn dr. Maks Mrchelhsch za ravstvono okrožja Velike Laiče. — Is državne službe. Za carinskega posrednika pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani je postavljen Josip P I t s m le, aa carinskega posrednika na Sušaku Peter M a n r e r. V poke jena sta rudarski račun-Jki svetnik v Sarajevu Leon Fine In višji 'flavčni upravitelj r Ptuju Herman Bndau. — Miha žuiomaža na javni produkciji. jtadar ni Imarnle — in te so samo v maju —. se Miha Zužamaža dolgočasijo. Zjutraj ero do v cerkev in kleče pred sv. Urhom iko dolgo, da jim otrpnejo kolena. Tega svstniks jako spoštujejo, ker jim da zs vas* ko aro ns kolenih tristo dni popolnih od* puatkov, tako da so Miha že preskrbljeni s so sadevo sa vse življenjo in nameravajo v Oporoki sapustiti nekaj duievne čistosti tudi svoji kuharici Potem molijo tri očenaic prod sv. Alešora In se spominjajo, kako jim je bilo bridko pri srcu, ko se še sami kopr* nsli pod lestvico. Nazadnje se pnporoče ie sv. Aloaiju, da bi jih s belo lilijo varno vodil skosi valove skušnjav in nadlog, in ko Je vso to srečno končano, gredo na trg. Tu So Miha kakor doma. Od vseh strani se ;eg!asijo dobre ženice: »Gospod, peteršiljčka, kumare, janeža, komttcl« MIhe so namreč vegctarijar.ee in imajo na jedilnem listu samo zelenjavo s mlekom in kislo smetano. Dobre znanko Is Bizovika in Kurje vasi jim napolnijo torbico do vrha m MIha so vračajo ijmagoslsvno domov. Kako js vso lepo ns boljem svotu I V aro* odpustki, v torbici zelenjava in smetanca, samo če bi ne bilo te preklicane naduho. O, ta jih tare vedno ia povsod tn ie kako jih tare! Tako so Se včeraj lepo počasi prigugsli s odpustki Žn peteri1 ilJčkom do svoje kuhinje, kjer so 'odložili vso prtljago razen naduhe. Spelca se je tsvrtala po kuhinji, Miha pa so pre* dremali v naslonjaču do kosila In komaj so Odložili žlico, jo potrkalo na vrata In roka Srn Jo pomolila pod nos »Slovenski Narod«, t dno jih tare naduha, samo kadar zagle* ijo to zgago, jo noaabljono vse. Nataknili SO ečala in pogledali najprel v svoj predslček. Aha, tako sem si tudi mislil! Ideje, vidiš Jih. so se spet tu z očitanjem I Kril božji, kaj jim vse no pride v plavo! Ideje? Kdo pa jih frn« drugI. Če ne Jaz, in kaj so, če ne moj -monopol. In Miha so se nemudoma vrnili na trg. Mesa. bikova stegna! se kričali na vse protege, vmes ps jih ie duŠil žolč In kašelj. SO namreč opazili, da Je maček poseb* no razborit kadar se naje surovega mesa. In so kupili pol stegna in ko so se po za* biki nekoliko segreti dobri polovici pošteno «**fljut!ll, Šb šli v soboto v »Slovencu« ns Živno produkcijo. Moč svoje Ideje so defl* irali tako Imenitno in temeljito, da je lav* noet sedaj trdno prepričana o njeni resnični -tooel. Samo kategorlzaciio idej so prerrli in j%o je hiba. Vi bo vplivala tudi v bodoče na njihovo naduho. — 2a!nl dan je praznovalo včeraj 19. i m. Udruženje vojnih invalidov po *ell kraljevini v spomin za padlimi in irmiiiml vojaki Invalidi in dobrotniki V ljubljanski stolnici je bila v ta namen Crna maša, ki jo i* daroval ob asistenti kanonik S 1 S k a. Navzoče so bile številne deputacije civilnih uradov, posebno polnoštevilno pa oficirski zbor. Tudi korporacija, društva, občinstvo in vojni Invalidi so se udeležili v velikem Številu žalne maše. — Izvrlevalni od-l>or Udruženja vojnih Invalidov v Ljubljani se tem potom najlepše zahvaljuje Vsem zastopnikom civilnih, vojaških In drugih uradov ter korporacij in vsemu cenj. občinstvu za prlsostvovanje pri talni prireditvi, ker so s tem pokazali aloboko sočustvovanje do slavnih padlih in umrlih borcev. Zahvaljuje se tudi g. Premrle za lepo lalno petja • tprenv iftvanjem orgelj. f Kazimir Markon, eand. ing. Kruta usoda nam je nenadejano oropala ustanovi« telja in dobrega člana, goap. Kaiimlrja Mar« kous, csnd. ing. Zsvrstna bolesen, ki ca je vrgla pred par dnevi na bolniško postelj, je včeraj tirjala mlado žrtev. Naš prijateli je spadal med tihe člane, ki so prejšnja leta polagali temelje p ri mor Jana k e športne drufl* ne in ki je v zadnjem času pod obilico poslednjih Inženjerskih izpitov s velikim notra* j lan interesom zasledovat razvoj S. K. Primorja. Oddolžimo se njegovemu delu in sprejmimo gs jutri, ▼ nedeljo, ob 4. pop. Iz javne bolnice k večnemu počitku ne peko* palilos k Sv. Križu. Trsjen spomin nesreč* nomu prijstolju Markomal — Odbor S. K. Primorje. -— — Važno za oficirje. Poročajo nam: Udruženje bivših aktivnih oficirjev je pričelo v Interesu gmotnega podpiranja svojBi članov s sledečim delom: Za svoje tovariše v Beogradu in izven prestolice prejema m izvršuje proti mali odškodnini pri vseh oblastih ni uradih vse posle, da Jim prihrani stroške potovanja v Beograd. Izvršuje vse posle pri sodinj, bankah, ministrstvih oficirski zadrugi Itd. Deluje sa reguliranje pokojnine za upokojence kot njihove udove, kakor za mvallde; vlaga denar ta daja posojila. Udruženje prosi vse tovariše aktivne kot neaktivne, da naj imajo popolno zaupanje vanj In naj ie v vseh navedenih zadevah obračajo na Udruženje, prepričali se bodo, da bode njega delo točno tn ravno tako brzo. kakor da bi ga sami izvršili. Pisarna Udruženja se nahaja v Beogradu »Hotel Astorlja« soba br. 1 In posluje vssk delavnik od 9.—11. In 15.—17. — Poročil se Je 17. trn. v kapeli na Rakovniku g. Jožef Kovač, trgovec z gdč. Štefanijo Jebačm, hčerko veletrgovca g. Joškota Jebačina Iz Rudnika pri Ljubljani. — Celjske vesti. Mestno gledališče. Danes v nedeljo 21. tm. se uprizori veseloigra v treh dejanjih »Pri belem konjičku«. Igra je izvenabonementa. — Žalni dan. V petek 19. tm. se Je ob prilik! žalnega dneva za padlimi vojaki v svetovni vojni vršila ob 8. zjutraj Žalna služba božja. Udeležili so se je predstavniki cl-▼flnm in vojaških oblasti. Invalidi Iz celj-skegs invalidskega doma ter mnogo drugega občinstva. Danss v nedeljo ps priredi Udruženje vojnih invalidov cvetlični dan. — Tombola, katero je nameraval danes prirediti Celjski Sokol, je preložena na prihodnjo nedeljo dne 28. oktobra. — Zopet vlom. V vilo pri vinogradu g. Snlmlča v Zagradu so vlomili neki nepridipravi In odnesli razne stvari v večji vrednosti. Vlomilcev še nimajo. — Izpred sodišča. Dne 29. julija ti. je posestnik Anton Drofe-nik v Sv. Mohorju pri Rogatcu v nekem prepiru zssadil kose v hrbet Trancu Šeligu ter ga težko poškodoval. Za svojo podivjanost je prejel 4 mesece težke ječe. — Anton Opreinik Iz Verač pri Kozjem Je prišel do občinskega pečata ter si izstavil uradno potrdilo, da Je poeorel ter s tem potrdilom potem izvabljal raznhn ljudem milodare. B41 Je že radi goljufije predkaz-novan. Sedaj je prejel 6 mesecev težke ječe. — Matija Založnik Je lansko jesen v HudinH pri Konjicah In po drugih tamošnjih vaseh kradel živino ter jo prodajal, dokler ga ni zasačila roka pravice. Da se živine krasti ne sme, o tem bo imel čas tri mesece premišljati v zaporih celjskega okrožnega sodišča. — Celjski mestni proračun sa leto 1924 Izkazuje okroglo 3,800.000 Din primanjkljaja. — Mariborske vesti. Nerodno gledališče. Dne 18. tm. se je v tukajšnjem gledališču ponovna Cankarjeva drame »Kralj na Betajnovi« žal pred prav malfm številom občinstva. Uprizoritev Je bila vas skozi dobra, kaT nam jamči že vnaprej režija g. Bratme, ki Je tudi rea mojstrsko orisal mač al »Kantor ja« kakor ga js zamislil avtor sam... Tudi ostale vioge so bile v dobrih rokah. Posebno pa g. Kovica župnik, Tomažič kot Maks, Jdeučeva kot Francka, Kraljeva kot Nina, ga BakSeko-va kot Hana. Želeti bi bflo, da se tako dobrim predstavam posveča več pozornosti posebno od strani fmovitejžfh slojev, ki kažejo popolno apatijo za vso umetnost In tih prav posebno pogrešamo v — gledališču. — Zakaj se Cehi izoglbljejo Maribora? Prvo leto po vojni Je bilo živahno zanimanje od strani Cehoslovakov za naselitev v Maribor. Nekatere tvrdke so res ustanovile večja podjetje. Toda ustanovitev tm js atals ne samo ogromno denarja, nego tudi mnogo osebnih žrtev ta truda, predno ao dobile dovoljenje sa naselitev ln gradnjo. Te prve šikane to seveda ustrašile druge retlektante tako, da se vsaka rvrdka predno se sploh spušča v globlji načrt, skuša prejo preskrbeti ugotovitev za naselitev. Pa tudi glede mimoebiaka so se Cehi pričeli izogibati Maribora. Ko Je Vaš dopisnik nekega takega gosta vprašal po vzrokih, mu je pokazal aa naše hotele, kjer navadno sploh nt dobiti — ako pride s nočnim vlakom, sobe, ako Jo pa dobi, so take cene, da Je groza. Dotičnlk Je prišel Is Ljubljane, kjer Je plačal v najboljšem hotelu sa čedno sobo 23 Dta. d očim so tu ta umazano m sasteničeno sobo računali čez 40 D. Na ta naetn jo seveda nemogoča za Maribor pridobivati simpatij Cehoslovakov kakor se Je v začetku obojestransko želelo. Olede na selitve Cehoslovakov treba spregovoriti resno besedo v Beogradu, glede razmer v naših hotelih pa je skrajni čas, da policija in sanitetna oblast napravi-ts red, sploh pa da se kdo ojunači ta zgradi sicer priprost vendar ličen hotel. — Pobegli kaznjenec. Na več mesecev j Ječe radi tatvin obsojeni Kociper Je tobeg-! nfl od dela v vinogradu v Počeno vi pri M a j riboru. — Smrt. Umrla sta 74 letni frgo-vee s usnjem Josip Stark in poštni pod-j uradnik Matevž Skof. — Pozna n a g r a-I d a. Upravnik mariborske carinarnice gosp. j Trošt js dobil končno vendarle prfznsnlco nagrade 250.000 dinarjev od zaplembe zlata Is 1. 1919, ko se je zidom zaplenilo 19 kg slatin NapoleondoTov. —> Vesno ga trgovat* radastrijce hi obrtnike, »Trgovski Ust« prinaša v številki 124 pristojblnskl pregled za poštiropo-vsetne pakete v tuzemstvu, na podlagi katerega si more vsaka stranka točno Izračunati pošt. stroške za povsetne pošiljke. Pristojbine so izračunane za zavoje bres ozna-i čene vrednosti, za kraje z obvezno dostavo ; In za oen, kjer se zavoji tamo obvestijo naslovljencu. — Ureditev eeet hi potov tsj Mirta. Prt novi naselbini ga Mirta ta ureditev glavnih treh cest malodane končana, ta dohodi k hišam ta vflsm potrebujejo le zboljšanja. Tu ta tam bo izvršiti le nekaj dela s cestnim parnim valjarjem In nasuti pota a peskom. Električna ln vodovodna napeljava Je večinoma že dovršena. Manjka Se ulične razsvetljave. — Iz Kočevja nam pišejo: v narodnih krogih vzbuja veliko nevoljo dejstvo, da odpušča vodstvo premog okopa slovenske delavce, ki so bili že leta tu v službi m imajo v občini volilno pravico, ter jih nadomešča s tujci. Zdi se. kakor da bi bil v tem postopanju sistem. V doglednem času se Imajo namreč vršiti nova občinske volitve, pri katerih bo potreben vsak slovenski glas, ako hočemo Kočevje obdržati v narodnih rokah. Ali tiči v tem sistemu gotov namen? Radi bi smeli odgovor na to vprašanje, da se potem lahko ravna mol — Izenačenje koledarja. Kakor je znano, bi se moralo izvršiti Izenačenje pravoslavnega in gregorijanskega koledarja 14. t m. Ker pa dotični predlog še ni odobril Sv. S»-nod pravoslavne cerkve, je že napovedano izenačenje dne 14. t. m. izostalo. Med tem pa se je Sv. Sinod sestal na sejo in soglasno odobril Izenačenje. Kdaj se izenačenje izvede, še ni znano. Najbrže tekom meseca novembra, tako da bodo pravoslavni in katoliki že letos skupno praznoval: božič in novo leto. — Postna znamke. Pišejo nam: V Ljubljani občutno prfmamkuje odgovarjajočih poštnih znamk po 20. 50 m 75 para, po I In 2 dinarja. Osobito so v zadre«rl časopisi in velika podjetja, ki Imajo promet z inozemstvom. Pozivamo poštno upravo, da vse potrebno ukrene, da dobimo te znamke. Sedanja Praksa z 25 para znamkami gotovo rudi obtežuje pošto samo pri obli- i terlranju znamk. — Pomnožttev čolnov pri tivolskem ribniku. Poleg starih čolnov je dala mestna občina nabaviti letos primerno število ma-Kh ta večjih čolnov za vožjo po ribniku. Nekaj teh je še v delu. Treba bi bilo pa mediti pri lopi stopnjice m tla. ker so prve Popolnoma rardrapane, de«ke podija pa le provirorično tn na nol pritrjene. — Šopek dehtečlh vljoflc nam Je poslala gdč. Zenica Rebec is Litije. Natrgala Jih je na domačem vrtu. Da cvete vijolice ▼ oktobru, je velika redkost. — Nemiri v Južni Srbiji. V kraju DmIjs se je pred nekaj dnevi uprlo alban«ko prebivalstvo *n pregnalo vse državne funkci-JonarJe. Obiasti so poslale v D.?!|o eskorto 12 orožnikov, da se vzpostavi red. Prebivalstvo pa Je orožnike m padlo m Je bilo vseh 12 mož ubftih. V uporen kraj je bil poslan močan oddelek vojaštva. — Vlom v Zapelovcu. Dne 14. t. m. je bilo vlomi leno v kovačnlco kovača Frsna HofVa v Zapelovcu. okraj Brežice Vlomilci so odnesli težek »primož« in nekaj drugega orodja ▼ skupni vrednosti 1500 Din. — TaMna Jajc na železnici. Tatovi pod ključem. Dne 16. t. m. Je bilo med vožnje Novo mesto*LjublJsna* vlomljeno v plombi^ ran vagon tovorne?« vlaka. Iz katerega ;e bilo ukradenih več zabojev jsic ▼ teži 182 kilogramov. Policija Je izsledila tatove, in sicer je bilo pet železničarjev. Pri enem so našli še 243 iac, pri drugem 151 ln ori tret* jem 21 laic. Ostalo so že prodsli. Vseh pet so izročili sodišču. — Avtomohff povozil pse. Ns Kongres« nem trgu Je včeraj okoli 17. povozil neki lukouzni avtomobil nekega psa. Avtomobil Je vozil normalno In js pes vsled zbeganosti prišel pod kolo. Pes je ns mestu obležal. — Premetena sleparka. Neks okoli 20» letna Primorka, ki se trda »a r.m Frsn'"i*lco Vuk. |e hrvsht'la tehniku H. B 2490 Din denarja in pobegnila neznano ksm. Bsje fms ns vesti ve? tlepaHI. — Tatvina kolesa. Kolo znamke »Es*Va«, vredno 3000 Din, ie bilo 17. t m. na Po* Danski cesti ukradeno mesarju Ivanu .Ta* vorniktt. Kolo Je ie skoraj novo In ima šte* vllko 95.275. — Cerkven rop na Ljubicu. Dne 17. t. t. m. Je bilo v Zagradu pri Celju vlomljeno Ijeno. Neznani storilci so odnesli iz taber« naklja dva kclha iz medi in pozlačeno mon* fitreneo. Skoda znsis 2000 Din. — V7om v Zagradu pri Celju. Dne 17. t, m je bilo v Zagredu pri Celju vlomljeno v flo Rafaela Selm'ča. Tatovi so odnesi? novo novert*puiko, daljnogled znamke »Zeiss«, kakor tudi nekaj drugih predmetov v vred* nos ti 3445 Din. — 6mrt pod vlakom. Pred nekaj dnevi sta šla oče in sin Jovan in Aleksander Toma is Novega Sada proti domu in sicer sta lo mahnila po bližnjici ob železniški progi. Zatopljena v svoj pogovor nista slišala nenadoma prihajajočega vlaka, ki je oba podrt. Bila sta težko poškodovana In sta kasneje v novosadski bolnici podlegla poškodbam. — Tatvtaa gonilnega Jermena. Posestniku Lužarju Is Buloga zje bil 15. L m. ukraden z Žage gonilni jermen, dolg 10% m ter širok 12 cm, v vrednosti 2000 dinarjev. — V čretah Je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Antona Dežnikarja. Ukradeni so bili 4 zlati poročni prstani, 4 srebrne ure, 9 srebrnih kron In nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 3750 Din. — Zagoneten rpilv strele. V vasi Mahovi janI pri BanJalukl se je vršila te dni cerkvena slavnost. Popoldne pa je nenadoma nastala nevihta in ljudje so se razkropili na vse strani. VeČina njtfi je odšla v gostt'no, kamor Je še! tudi načelnik občine. Ces nekaj časa je stopil iz gostilne, da bi pogledal po vremenu. V tem hipu pa Je udarHa strela v streho gostilne in je zadela načelnika tako čudno, da so mu bili odtrgani čevlji z nog. Sam pa ie padel v ne-zsvest. Zdravnik je Izjavil, da ne obstoja aikaka nevarnost. Po nekaj dnevih pa je moral župan radi notranjih poškodb v bolnico, kjer Je umrl. — Harlev-Davldson zmaga v dirki za prvenstvo Amerike. J. T. Branson prevozi 100 milj t. j. 160 km 900 m v 1 uri 11 sek. t. j. z povprečno hitrostjo od 160 km 412 m na uro. Istodobno vozi Jim Davfs z povprečno hitrostjo 178 Icm 800 m na uro. Har-ley-DavkJson največja tovarna sveta za motorcik!e doseže tako dan ta dnem nove zmage m svetovne rekorde. Glavno zastopstvo O. Žužek. Sodna ui. 11. Tel. 4ol. — Tovarna čevljev Peter Kosina & Ko. •Peko« je v svorm trgovin?h in trgovin* g. HInko Seljak. Prešernova ulica, znižala cene dokler traia ta zaloga, na kar se cenj. občinstvo opozarja. — Opozarjamo, da se ie rvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja Še nadalje po izdatno znižanih cenah. — Danes, v soboto zvečer °b 20. url otvoritev nanovo, moderno opremlj?n<» restavracije in kavarne »Tratn'k« s priljubljeno cigansko kapelo. V naj ga oblasti od5love. Afera se Je vedno ^IJ zapletala In končno je Mlnkuš vložil tožbo radi razžaljenja časti. Sodišče je ngotovilo. da so vse očitki neutemeljeni ln da Je prl-zatedi le žrtev osebne zavisti ln intrig. Ker so se njegovi nasprotniki pri vsaki obravnavi skrivali za službeno tajnost in niso hoteli ničesar Izpovedati, se Je Mmkuš odločB za samopomoč ta nastopil dokaz resnice. Pred sodiščem je izjavil, da je DobrovŠek nemškutar in da ncpoš'eno postopa s svojimi podrejenimi tovariši, tri druge pol. uslužbence pa Je hnenoval denuncijante. Prlzated? so vložil tožbo in službena taj-not Je bila prekršena. Knnec afere je bil ta. da Je sodfš!e obsodilo Minkuša prvič na 500, đrugK pa na 100 Din dobe, ki jih pa obsojeni ni pacal, ker je bil povodom rolstva prestolonaslednika amnestiran. Na vse ovadbe glede revolucionarnost! In komunizma je obtožence pred sodiščem potom prič dokazal, da Je nedolžen In da ie gonja proti n:emu 'e posledica osebnih računov. Mlnkuš ie sploh znan kot iskren Jugoslovan in vesten uslužbenec« ki pa Ima mnogo sovražn'kov in ti so zakrivili, da je prišel pred sodišče. S tem pa seveda ni niti najmanj prizadeto njegovo dobro Ime. u/MNOVnšA PuWlA. Nemčija pred meščansko vojno. — Jnomost, 20. oktobra. (Izv.) Po vesteb. ki dohajajo iz Monakovcsa. je treba z vso gotovostjo računati, da pHde v Nemčiji do državljanske vojne. Kaos v Nemčiji je splošen in nasprotja med monarhisti in republikanci tako ostra, da mora priti do eksplozije. Glede bodočih dogodkov v Nemčiji so si vsi politični krogi edini v tej-le sodbi: »Samo kak čudež še moro odgoditi, ne more pa preprečiti izbruha državljanske vojnelt Organizacija proti invaziji Italijanov. — Innsbruck, 20. oktobra. (Izv.) Vest, da nameravajo Italiani v sporazumu s Francijo zasesti Severno Tirolsko, ako pride do popolnega razpada Nemčije, ni tukaj vzbudila nobenega presenečenja. Tirolska je tudi za ta slučaj pripravljena. Vsa pokrajina je izborno vojaško organizirana v svojih »iiel-matwehrihc. Vse te organizacije stoje pod vrhovnim vodstvom generala Lu-dendorffa. V Ludendorffovem imenu je prevzel že lani komando nad temi organizacijami major Pabst, ki si je nadel ime Peters. Na Ludendorffov ukaz so se združile vse enake vo:aške organizacije na Tirolskem, VorarlberSkem, Salc-burškem .Koroškem In Zgornje-AvstrQ-skem v eno zvezo, ki je imela nedavno tega svoj zbor v Celovcu. Tega zborovanja se je osebno udeležil tudi Lu-dendorff. Na tem zborovanju se je sklenilo, da bodo vse te organizacije, ki nosijo Ime »rieimarwehr«, aktivno posegle v borbo na strani monarhlstov, ako pride na Bavarskem do boja med monarhisti in republikanci. Ako bi pa Italijani vdrli preko Brennerja. se jim vse te organizacije kot en mož postavijo v bran. Komando prevzame v tem slučaju sam Ludendorff. Zahtevajte oovsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO i: izvrstni pridatek za kavo. :: Dobrega modelnega mizarja sprejme v službo kot prcddelavcs Rudnik Trbovlje. — Reflektanti naj se obrnejo uat» meno ali pismene ne rudniško ravnateljstvo v Trbovljah. 11244 ČOKOLADA 1e najboljša! Zali a!? Ker se Izdelate le ls nafplomo« nltefilh vrat kakaoa. MI BI M, MARIBOR Glavno zastopstvo: Ljubljana, Sodna ul. 11. Telefon 4S1 I Brzo-brzo na vlak v Celle v veletrgovino R* Stermeokl, kjer kupite letos sukno ia tnoike In volneno *a ženske obleke, parnent, belo, pisano In rjavo platno, ka or rud1 vso drugo manufakturno robo po čudovito n^klh cenah. V »ustnem inte rean se vsakemu priporoča, da enkrnt poskus kupbl v ve'etrg. R. 9TERMECKI, Calja. Trgovci enjrros-cene. 3C 0205 6239 odgovor« »pravo naj so pritoki mnu OGLHSI oglasom do 20 ktosed Oln s* vsaka tdaljne besada 50 irof s davltmo vred Obleka in čevlji naprodaj. — Poljanska cesta št. 17, L nadstropje. __11.190 Indian Big~ChieF s priklopnim vozom pro* da tvrdka Kenda, Ljubljana._10.818 Damski kožuh te proda po ugodni ceni — Ogleda se Pod Trančo ' it. 2, 11. nadstr., levo (J. Kit). 11.225 Motorno kolo (novo), 1H HP, se ceno Proda. — Ljubljana, Sod« pa ulica it. 11, pritličje, desno. 11.236 Motorno kolo 2K HP, v zelo dobrem stanju, te za nizko ceno proda. — Naslov pove upravi »SI. Nar.«. 11.237 Plinova svetilka ca pred izložbo se za nizko ceno proda — Na« •lov pove uprava »Slov. Naroda«._11.238 Dve železni peci, lepi, ena vel., druga malo manjša, poceni naprodaj, v— Mestni trg 13 (v prodajalni). 11.135 W-- »Puch« avto tipa VTT1, malo rabljen, jblektrična razsvetljava, se Pogodno proda. — Ponud* J>e pod Nizka cena/11.239 tia upravo »Slov. Nar.«c 2 elegantni bluzi tn par modernih klobu* kov po jako niski ceni naprodaj — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 11.158 Parni stroj 18/24 HP, ležeč, v naj. bol j Sem stanju, bres par* pega kotla, po ugodni ce» pl naprodaj. — Ponudbe pod »Parni ttroj/11.188« pa opravo »Slov. Nar.«. Pregrinjalo (čipkasto) za dvojno po* steljo ter kašmirski Hl, paprodaj. — Naslov po* 5' e uprava »Slovenskega farodft«, 11.108 Otroško posteljico (železno) prodam za 350 dinarjev. Romanc GJinee gt. 220 (h«a g. Umeka). _11.191 Tovorni avto »Fiat«, dvotonakl v do* brc m stanju, ceno napro* daj. — Pojasnila daje: Sudorf Ravnikar, Radeče ri Zidanem mostu. 11192 Čevljarski stroj, tprav dobro ohranjen, prodaj. — Naslov po* e uprava »Slovenskega aroda«. 11.1V7 Puška-dvocevka |mi 16, skoro nova, s %nunicijo in taJko, napro* Hej. Naslov pove uprava k-SIov. Naroda«. 11.185 Kredenca« divan, zrcalo in umivalnik na* tarodaj. Naslov: Niche, Mfkloli&eva cesta 6, TI. padatropje.__11.150 Lepa jedilnica, ro vrstno delo, se pro« po nizki ceni vsled pomanjkanja prostora. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.116 "Prodam dve okni ^eno meri 2 X 1.90. drugo 1 X 1.90 m) in pisalno mizo Iz mehkega lesa. — Cena niska. — Ogleda se pa Stolbl^_H155 "Spalna oprava, povo izdelana, iz trdega lesa, ugodno naprodaj. Ogleda se pri mizarju /J. Velkavrhu, Krakovska 'ulica st 7. 11.178 Tovorni avto 2H do 3 tone, skoro nov, se proda za 450.000 Din. Ponudbe pod »Ugodnost /11.232« na upravo »Slov. Naroda«. Parni kotel 18 m* kurilne ploskve, 8 atmosfer ter kompletna naprava za izdelovanje marmelade ceno napro* daj. — Dopisi pod »Par* ni kotel« na Al orna Com* pany, Ljubljana 11.081 Proda se oprava za salon (kompletna) za 25.000 di* narjev in brušeno steklo (zrcalo) za 3000 dinarjev. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Perz. preoroge (Izredni komadi), kožuh za vitkega gospoda, že* Ieznica, parna in elcktrič* na, igrača, naprodaj. — Polzve se iz prijaznosti pri Zelinka. Cesta na Rožnik St 5. 11.206 Proda se stroj za izdelovanje dvorezne cementne strešne opeke si tem a dr. Gasparv, sko* raj nov in 600 komadov jeklenih modelov. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.821 Naorodaj razna vinska posoda In 5 velikih hramnih sodov, dokler traja za* loga, — Avguštin, So. Slika, St Jerneja c. 231 10.209 Prodam sode far suheha klanega hra* stovege lesa od 250 D do 3 D za 1 liter is skla* dišča. Dobavljam vsako množino. — Jovo Milo* ievič, Zagreb, Franko* panaka br. 8. 10.287 p"«j*nnasjssinaaanaonai l lokali I Skladišče, prostorno in suho, v bil* Zini Ljubljanske kreditne banke, se odda t pod* najem Ponudbe pod Skladišč l 11.105 na opna* vo »Slov. Naroda«. tonim 1 Tehtnica od 50 do 200 kg se kopi, — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.242 Pisalni stroj, dobro ohranjen se kupi. — Ponudbe pod »K. L. 11.143« na upravo »Slov. Naroda«, Jedilnico, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Jedilni« ca 11.120* na opravo »SL Naroda«. Pletflni stroj it 8, nov aH rabljen, kupim. — Ponudbe pod »A- G. 11.107« na upravo »Slov. Naroda«. Kupim boo (lisičjo ali kunčjo), zofo, hol j Je atole in zastavne listke. — Ponudbe pod »Boa/11.096« na upravo »Slov. Naroda«. Ozkotirne tračnice in vozičke ter obračalnice in premi« kalnice 7a prevoz sodra m pes1 kupi Vinko Majdic, Kranj. 11.014 Kupim ioto-aparat 6X9. event. 9 X 12. dvojni anaatigmat. Com« Eound zatvor: tudi priti* line. — Ponudbe pod »Dobro oh ran jen/11.151« na upravo »Slov. Nar.«. POZORI Lep jedilni kostanj kupuje vsako množino družba »Slovenija«, Go spoaka ulica 4. — Vaorei, opremljeni a ceno, naj se pošljejo na zgoraj imenovani naslov. 11.202 Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.218 Dva dijaka prevzamem na stanova* nje z vao oskrbo (750 di« narjev). — Naslov pove uprava »SI. Nar.«, 11.196 Dijak išče sobo z eno ali dvema postelja* ma, najraje s posebnim vhodom. — Ponudbe pod »Obrtna lola/11.110« na upravo »Slov. Naroda«. Uradnica ali dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano ali zajtrk. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.200 Dve prazni sobi na periferiji Ljubljane se oddaste ▼ novembru do* ričnemu, Id bi prispeval k stavbnim stroškom. — Naslov pove oprava »SI. Naroda«, 11.209 Dobro kuharico aa vsa domača do!« mm mlad sakoaoki par. — Naslov pove uprava »Sov. Naroda«. 11-045 Penzijonist, ki ae razume na vrtnar* stvo, dobi postranski za« služek. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.201 Kavarniška blagajničarka trg. naobraiena. ižče me* sta v boljšem večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prodajalka 11.068« na upravo »Slov. Naroda«. Trg. sotnidrnka ! v galanterijski stroki do* bro lirvežhancga. išče ve» j letrgovina v Ljubljani — j Ponudbe pod »Gslante* rija/10.685« na upravo »Slov. Naroda«. Vajenca za krojaško obrt spre j« me takoj Anton Preskcr. Sv. Petra cests 14 11.123 Strojnik s 12 letno prakso, želi premeniti službo. Vešč je rseh popravil na žagi, opekarni, parketni tovar* ni itd.: izučen je kiju* čavničar, ter dela tudi kot železostnifjar. — Po* nudbe na upravo »Slov. NT«roda« pod »Strojnik 11.152«. 6 Mesečno sobo s hrano tiče gospod takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod »19. okto* ber/11.062« na upravo »Slov. Naroda«. 10.000 K nagrade dam doti čn emu, ki mi preskrbi stanovanje s 2 sobama, kuhinjo rn pri* tiklinami v mestu. — Po* nudbe pod »Hitro/l 1.172« na upravo »Slov. Nar.«, Išče se soba« elegantno meblovana, aa takoj ali pozneje, a po* se brni m vhodom. Plača se tudi par mesecev naprej. — Ponudbe pod »Udobnost/l 1.171« na upi a ro »Sov. Naroda«. Kot sostanovalec se sprejme na stanovanje visokoSolec tehnične Ho* le, — Isto tam ae sprejme rudi kot sostanovalka k hčerki gospodična — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 11.119 ljana. 11.231 Dobro nagrado dobi, kdor ml odda aH preskrbi kakršnokoli sta* no van je za takoj. — Po* nudbe pod »Dobra na* grada/10.230« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje In prfeiklln. dobi a 15. novembrom oni. ki plača mesečno 500 Dm ca par let naprej ter da 12.500 Din posojila. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.207 Mesečno sobo s hrano (event. tudi bres nje) išče gospod za takoj ali s 1. novembrom, In sicer v Ljubljani. Plačam tudi za več mesecev na* prej. Posodim, ozir. pri* stopim kot kompanjon; najraje k samostojni go* spe — Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod »Obo* jestranaka zadovoljnost 150/11.061«, Vratar s dobrimi spričeval! Želi mesta v kakem večjem hotelu ali tudi v manj* Sem hotelskem podjetju. Naslov pove uprava »SI. Naroda« pod »Vratar 10.576«. Primorec, trgovsko naobražen. ve5č vseh pisarniških del, tSče primerno mesto za po pol* danske ure, ev. za ves dan. Ponudbe pod »Istra* nTa.11.3rr5« na npravo »SI. Naroda«. Boljša gosr>odična gre za gospodinjo; naj* rale k vdovca brez otrok oziroma z enim ali dve* ma otrokoma. Je izvrstna •josnodinja in Izborna ku* hariea. — Ponudbe r Post* no ležeča, Litija (Fran i a Miheicič) 11.175 Isce ae poslovodja (strokom!, prvorazredni) m čevljarsko delavnico z nad 50 delavci. — Shižba •talna. — Ponudbe z do* k umen ti je poslati na na* slov: Poštanski broj 322, Beograd. 11.133 Jfe^remičnin Velika klet Za 400 hI vina se odda v najem kaki vinski zadru* gi in trgovini z mešanim blagom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.069 Gozdno oosestvo (70 oralov, 15.000 m8 bu* kve in smreke). 5 km od ieie miške postaje, ae proda za R0O.0O0 Din. — Poizve se od 4. do 5. ure popoldne.. — Naslov po* v« imrava »Slovenskega Naroda«, 11.077 I wsmmwm Službe J Gospodična, vešča vseh pisarniških del s prakso, i*če službe. — Pismene ponudbe pod »Vestna-11.229« na upre* vo »Slov. Naroda«. Zaslužek dobi vpokojenec, za pisanje in vodstvo računov pri ma« lem podjetje v Ljubljani Dela je samo za par ur aa dan. — Priletni imajo prednoat. — Pilite na npravo »Slov. Naroda« pod »ZaneglJTv/11.150«, G. FluX| Gosposka ulica 4, L nadstr. Posredovalnica boljših siueb: priporoča in po* sređuje oaobje vsaka tt» •te, sa privatno, hotele rn trgovine, sa tu ti izven. — Za zunanja sporočila priložite znamke. 11.204 Dva čevljarska pomočnika dobro hrrelhana, se spre j* meta takoj v trajno delo za prvovrstno »bito m si* vano delo. Plača od kosa. Na teijo tudi stanovanje In hrana. — Anton Bre* eelj, čevljarski mojster. Gajeva ulica it. 2, Ljub* Obrtnik fiče primeren lokal aH nemeblovano sobo v me* stu za izvrševanje mirne obrti. Ako je vdova ali samic«, tudi ženitev ni Izključena. — Če pa ima lasni dom, napravi lokal na lastne srrolke. — Po* nudbe pod »Obrt/11.222« na upravo »Slov. Nar.«. Korespondenta, perfektne ga ia sam ostal* nega, aa hrvatsko In nem« sko dopisovanje, sposobnega vseh pisamiiklh del, samo prvo silo. se išče. Nastop čira prej, plača dobra. — Prednost imajo samci. — Samo serijozne ponudbe 1 navedbo refe* rena in pogojev na: And. Jakit, tvornica koža 1 ci* pela d. d., Karlovac Hr« 11.319 Posestvo 62 oralov, 20 minut od železnice na Dolenjskem, z dvema hišama in vsemi gospodarskimi poslopji, s 30 orali zaraščenega gor* da, se proda za 550.000 dinarjev v Realitetni pi* sami. Ljubljana, Poljan« ska cesta 12. 11215 Proda se eno-nadstromia vda, 15 minut od glavne poŠte, X velikim vrtom in takoj prosti matanovanjem za 240.000 Din v Realitetni pisarni, Ljubljana, Po* ljanska cesta 12. 11.214 Naprodaj gostilna in trgovina sredi Ljubljano s takoj prostim stanovanjem za 450.000 Din. — Poizve se v Realitetni pisarni. Ljub* ljana. Poljanska cesta 12. 11213 Mizarji! Naprodaj h i š a s Štirimi sobami, veliko mizarsko delavnico, gospodarskimi poslopji, vrtom m njivo v trgu ob Železnici za 450.000 kron. — Pojasnila daje Realitctna pisarna, Ljubljana, Poljanska ce* sta 12. 11.212 Gostilna in mesarija ▼ večjem trgu ob želez* mci v najlepši legi z go* spodarskimi poslopji na* prodaj za 300.000 Din v Realitetni pisarni. Ljub* jena, Poljanska cesta 12. 11.211 Enodružinsko hišo a tremi sobami. pritikH* nami, lepim vrtom in prostim stanovanjem, tri min od električne, pro* da za 110.000 Din Reali* tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta St, IZ 11.210 Dve hiši v Konjicah št 85 In 102 se prodasta dne 29. okto* bra 1923 ob desetih na licu mosta potom prostovoljne javne sodne draž* be. Pripada več prizid* kov, gospodarsko poslop* je, dvorižče m vrt. Ob* sega 11 sob, 5 kuhinj, proda j al ni sk i lokal, obrt* ne prostore In skladiSča. Ves kompleks leži ob ve* liki državni Dunajski ce« sti in je prav primeren sa nastanitev večje trgo* vine ali drugega podjet* ja. Vadi j znaša 100.000 kron, Dražbene pogoje In informacije nudi no* tarska pisarna v Konji* cah, — Rado Jereb, 1. r., notar kot sodni komisar. He 99/21 11.160 Proda se hiša z dvema stanovanjema (eno z dvema sobama in kuhinjo, drugo s eno ve* liko sobo in kuhinjo), no* va dovrier.a t juniju pod zeir ugodnimi pogoji. — Kler m ca. 300 m3 vrta, — Zelena jama 217. 11177 Naorodaj je eno-nadstropna htša skoro nova, s tremi sta* novanji in vodovod' m. na solnčnem kraju, ter nekaj vrta — v Novem mestu. — Ponudbe pod »Novo mesto/10.288« na upravo ►Sle roda« Leno posestvo (6 oralov) cx Tar.dler v Smihelu št. 24 pri No> vem mestu, obstoječe iz velike pmstome hise, hleva, poda. lepih trav« nikov, njiv in sadnega vrta. se proua Vse je ograjeno s tekočo vodo. 10.950 Prodam lepo posestvo, ca. 40 oralov, sad-ino-nik. njive, travniki, vsa prira* dajnča stanovanjska in gospodarska poslopja, >;v m mrtev inventar, aron* dirano, na krilišču treh cest, primerno za ino'»* strijo. — Marija Ko«i, Sv. Tomaž pri Ormožu. 11.088 Graščina na Dolenjskem, okoli 100 oralov zemlje, največ travnikov, se proda iz proste roke. Oos^o(!"r> ska poslopja, kakor tudi kovačnica; vse v dobrem stanju. Živina: 9 konj ia 12 clav govedi po dogo* vorj Obsežen hrastov gozd za sekanje; zraven nova žaga »Venecijanka«. Okolica je bogata hra* stovih gozdov. Cena po dogovoru. Denarja ni po* treba takoj vsega. — Dopisi pod »Graščina 11.029« na upravo »S!or. Naroda*. mi 11 imimaKrnmmammr I Dopisovanje Ženi tria ponudba« 29Ietna vdova z lastno trgovino želi resnega zna* nja s trjjovcem ali bolj* šim obrtnikom, starim do 40 let, tudi brez kapitala. — Le resni dopisi s sliko pod »Diskretno/11.187« na upravo »Slov. Naroda«. Ženitev! Bogate inozemke in imo* vito nemške dame žele srečne omozitve- Gospo* dom. tudi brez imetja, da diskretno pojasnilo po nemško Avsk. Stabrcy, Berlin NT. 113, Stolpische Str. 48. 10.927 Ženitbe radi* tražim za svog prijatelja in te L mladog trgovca u Zagrebu gospodičnu iz dobre i imućne familije ne ispod 20 sjod. staru. — Samo neanon. ponude sa fotografijom pod »Sretna budućnost« na ogl. zavod Zagreb, Mesnička ulica 15 11.183 Dam posojilo proti zastavitvi briljan* tov, zlata in drugih vred* nosti, ozir. tudi kupim. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod »Zlato/11.098« na upravo »Slov. Nar.«. Do 200^0^Din~ se odda solidnemu vele* podjetju proti obrestim, vknjižbi na prvo mesto in soudeležbi za daljšo dobo. — Pismene ponud* be pod Daljia doba 11.136 na upravo »Slov. Nar.«. Boljši trgoTec išče 50. do 75.000 Din posojila proti dobri ga* ranciji z večjimi posestvi za dobo treh do šestih mesecev m proti dobrim obrestim. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Nujnost 11.134* Rezanje drv z motorno žago. — L:"i> vik nerčič. na Friakovi Vojaška ulica. 11.140 Dobra vrtna prst (okrog sto voz) »e odda. — Poizve se ^ri- Al / -man, Ljubljana. Stari trg St, 32 11.193 Novi vinski sedi (bačve) v v»eh vc se dobe in popravljajo pri Fran Rep'Ču, Ljubljana, Trnovo. 11.169 Na domačo hreno (dobro) se takoj sprej* meta dva gospoća. — Vprašati: Stari' trg °1. levo. 11.20S Akumulatorje, prenosne in stabilne, do. bavlje in popravlja Konc. akumulatorsko podjetje Ivan Hebcin, Ljubljana, Gosposvctska cesta 14. 11.137 Kompanjona (tihega) s 10C do 200 tW soč dinarjev iiče sta-a. dobro vpeljana lesr.a ta« govina. — Naslov pov*j uprava »SL Nir.«. Il4# Prir>oročas »e »L cr^nstru izdalavo usnjenih oblek. V zalogi imur.5 vedno usnjene e a k a j i aa. — 1 -aat na delavnic*. G. trgovcem dam pri večjem naro'iha pop-»L — K.-'.st;an Prt** mru, Kranj, SLo-emja. 11.028 Sindikotin lepi vse. Glavna ?a!r>flr>. »Portuna«, trg. družba Barjak & Com p.. Ljub; liana. Krekov trg 7 — 8 (poleg Mestnega doma), 11.146 Modele in forme ra peči na pernico želi kupiti Ladislav Pollak v Jastrebarskem pri Zagre* bu. — Ponudbe prosi ta* koi pismeno ca gornji naslov. 11.217 Razglas* Trgovska hiša v Mariboru, na pra"- do* bretn mestu, se proda. — Več novo uprava »Slov. Naroda«. 11.064 V sako vrstne čcvife, ^£ma5er Telovadci - športniki 1 Priporoča se tvornica telovadnega in sr> v*^eqa orodja J. ORA££ '. Ri h niča. Dolasijsko. Oprema kompletrih rxl>* vadnic m lednih Uuovas dišć. — S^aVP.r.o in ras no>ljivo orodje. 10 363 Emajlirano Ind . -sko posodo dobite na »cene je na dmbJ no m debelo s popustom, pri tvrdk! »Fortuna«, trg. družna, Bizjak & Coapu Ljubljana, Krek. v trg 7 do o (poleg Mestne doma). 11.147 početkom nov-mbrs v inozemstvo fTt«Iljo, Frana OOako, ^vieo itd.) ter r>r*»* vzamem vsakovrstna kn*> misi i sko p>«le in lntoz* vencije. G a-a n ti ram Bel polteno Im-senjc. — Po* nudbe r^d rK^mfr:' " "t 11.195« na up-avo v*,V">v, N*.roda«. Otro^ V i vozički več vra^. dvokolese rasi. nih modelov, najnovejSa, pomoinl motorčld ameria) Varske^a tint aEvansa, Velika zaloga pnevm iti* ke in delov po Dajnifjt ooai. Sprejemajo se t i v?a popravila. em*;!ira»j j nje in ponikljanjc. —1 j »Trfbima«. F fl L., to* športne Čepice, bomba! J«" d:t'r]- r~ In volno za pletenje vseh I TOtičkov. I Karlovska cesta 4. 10-1 ljj Jermenars^o in torb^rsko obr^< 3esn otvorila v Vel. Col* I narski ulici ter bom cen j', i i--' I naročnikom toČrso in pO 1H neCieijfO j mihrfia c-r.i iTvrseval« barv nudi vedno ra" ceneje: RarpoSil jadnica »Konkurencija«. Ljubljs* na. Zgornja Šiška. 8139 Vsako soboto svežo domaČe koline In pr/ovrstno vino nudi go* stilna Vidmar (Težak), Sv. Jakoba trg 5, Ljub* ljana. 11.148 Družabnik ea Bde za dohičkanovno podjetjo v Ljubljani. Po* treben kaoital 200.000 do 2^0.000 Din. 2cli se oseb« no sodelovanje; vendar pa ni pogoj. — Ponudbe pod »Družabnik 11.106« na upravo »Slov. Nar.*. Perje od kokoši, puranom gosi> rac sa dobi vsaJco mno* zino iz prve reke pri E. Vajda, izvoz perutnine, Jakove©, Medjimurje, Ju* goalavTJa. —• Telo fon 59, < 3. 11.085 Šivilje pozor 1 Preoblečeno gumbe vseh velikosti ter ažuriranje izvršuje takoj in noj o©* neje tvrdka Belihar i Velepić, Ljubljana * Šiška, Kolodvorska ulica 150, 10.963 Ne zamudite prilike ! so najboljši sve* tovno znani iivalni stroji znamke »Mnndloa« Ori* gtnal Viktorija s 151etno garancijo. — Pouk v vr* zenju brezplačen. — loga se razprodaja po iz« redno niskih oenah: Z dolgim fcolničkom rSchsringschiff) stane Din 2161; z okroglim čolnič* kom (Centralbobbin) sta* ne Din 2614; z okroglim čolničkom (Centralhob* bin) za pogre^njenje stane Din 3185. — Cene velja* jo samo dokler traja za* loga. — Jos. šelovin*Cw den, trgovina z zlatnino, srebrnino, jedilnim orod; jem, urami a kolesi ter s šivalnimi stroji, Liublja* na, Mestni /rg 13. ' 10.968 vta v tO stroko spadajo*^ ca dela In popravila, kas) kor kovčkov, torb, koa^ matov In druge sedlanje, i —- Naročila ae sprejen^.a«; jo na Sv. Jakoba nah-ezav ju 25, za katera se pripo*, roča Marija Prok^h. 11071 —---*f Suhe gobe i* fižol .\ r^nirrntf tvTdki Sever & Kornp^ Waffova t*?loa &\, Bf : PERJE vedno % želodi pri t^fiki I. Mm uvmuama . neVaVnenl Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz svojih dosedanjih obrtnih prostorov na Sv, Petra cesti 3 ter otvorit m dmem /d t, m. v Novem Vodmatu štev, 77 novo moderno urejeno peka rno. Zahvaljujem se ob tej priliki vsem dosšdanjim cm/, odjemalcem* zagotavljajoč jim tudi v bodoče točno postrežbo g vsakovrstnim m ro+Mm pecivom, hi se dobiva še v naprej v slaščičarni Ciber, kolodvorska 8 in mlekarni Vrh, *Xbpifarj§vm Z odličnim spoitooamjem Novi Vodmat, 19.1X. 1923. Jlvguit elPaitufhL Tihega družabnika g razpoložljivim kapitalom naimanj Din 300 000'— sprejme dobro vpeljana trgovina na drobno in debelo g lepim lokalom in skladišči v Ljubljani. Ponudbe na ■pravo Slov. Naroda pod Tra|na truiba 11091« Traonik refik tri ta po! oralov, ograjen z zidom, pripraven m »MadiMe, poslopje ia orodje, dalje M JI V A i oralo* ia glavnim kolodvorom ae da v najt m ozir, prod- Poizvedbe pri: Dr. LUCKMANNU, Gradišče 4, od S—4. popolni Velika zalog!?* eleki^emotor|e7v 15 TU? satao Dla rjoU bafcrena &sa po dnevni c^oL Vojnovii! & Cie.g LJubljana Dunajska cesta 22. lastnina tvrdkt O. Kom*na nasL (Stranic) v Rado IjloJ s« čela razprodaja« 17. t m. na drobno In debelo. Cent so in!fa<»c, Ina prilika za trgovce *n tudi ra privatnike! Eventuelna pteme-i^arnUa daje Ivan Dernlč, InaluetHjaleo san vem, p. %t*4o«ljloav Sfran 8. •SLOVENSKI Na kn li« dnr 21. oktobra 1^3 štev 241 ŽIDOVSKA ULICA štev. 8. MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV A J V K 0 J A IZBIRA! ŽIDOVSKA ULICA štev. 7. MLINSKI STROJI vseh vrst v prvovrstni izvedbi- Ureditve modernih mlinov. Prezidave 2c obstoječih mlinov. S losi tavanske žitnice In uredbe za transport žita dobavlja točno Tvornica strojev in podjetje za zgratlnjo mlinov SnEl m 8 MMM PMBUaitt — toltrSLOfJIŠRn Generalno zastopstvo za SHS Braća FISCHER d. d. ZAGREB, Pantovčak 5. TE m G. F. urasek Ljubljana Vatftvi ti. 12 Uglašnjeaa ter pO Tavliem glasovirje in harmonije, Spedielno strokovno in ceno l Pletenine na debelo In drobno Met tad trg IT. Sirarna 11104 flajstarejsa slovenska pleskarska in Ha delavnica Itm SPleall, Danatske e. 19? ■s« priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530 ZAG??EB, - Prerado viceva 5. Veliko skladišče inozemskega in domaČega sira. Specijalna n^odaja na veliko in na malo. Ementatec Gorgoncola, Cldamer, Betptese, Parmezan, Rokefort, razni trapast., čajno maslo. Brzojavi: SIRANA, Zagreb. vaeh vnt, najboljše kvalitete In po najnižji ceni se dobe pri JOS. BERGMANU, Ljubljena, Poljanska cesta 85. 10895 Teod. Korn, Ljubljana Po if finska cesta it. 3. Krme stavbni, galinteif skf in okrasni ktspar. h»st»lacl|e vsievoda«. Rasnmj rtoniadtri.Krpal Rttaktesatn«Rssravj Izdelovanje posod Iz ploče%*ine za firnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle, za konserve. jfTbsolvent slov. trg. Sole, z večletno prakso, zm^len vseh pisarniških del, ieb premenlti službo. Ponudbe pod .Marljiv 11176* na upravo Slov. Naroda. 11176 Cele opreme m neveste, ln entlan*e izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica P. Jandigai« LJubljana, Resi leva cesta 291 levo Krmar in izdefovatelj Čepic Eliglf loer Ljubljana, Kongresni trg tt. 7. ? zikfi i«« ruki«nfBf rih: ktift, tsuki irl, kitt. .vsCi. cmtvtkg. aW*rtia?*B Um-ai ptafce. ton>34a rcrtimta atrtrr? idrevnik dr. Pečnlk zdravi boine na pljučih v CELJU, Cankarjeva ulica 11, H. nadstr., vsak jpetek, tudi v četrtek. — Čitajte ajejjov« 3 kniljre o Jetiki. 7927 Peter Senika % fagoslovsaaks karvari««, atrzaaratvo ln Btrojnrstso ljubljena, KriZmlška ulica 7. Barva lisičje kožo, katere Izdeluje 0 najmodernejšo garniture. Pre-^esnia tudi vsa popravila v mc~ demiiiranje. Strešno lepenko Lesni cement <£ftavlja v vsaki množini najceneje đos. B. PUH, Ljubljana Grtfdaska nI. 22. Tel. 513 Velika zaloga porcelana. -Eanajllrfna In luksusna posoda. Prtnoroca se 98C6 Ana K u s, LJUBLJANA, Resljeva ceata 4 (prej trg. barv g. Hauptmana) jffikaBont sobna pasta, ustna voda, zobni prasak. Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KARC, LJubljana. TEODOR KUNC LJubljana, Beethovnova ulica 9 Isdeluje kostume, toalete. plašče In 9931 Spalni divani otomane, klubove in salonske garniture, ilmnice ln afrik-modrod vedno v zalogi. RUD. SEVER, 10881 specijalna zaloga tapetntikih Izdelkov In potrebščin, Ljubljana, Oospoavetska cesta 6 Sprejema naročila in ropravila. Resnfst filatelistom je na razpolago iibira znamk. Pošljite Vašo nepopolno listo. Najstajejša trgovina z znamkami v Jugoslaviji Izidor SUiner, Brod na Savi, 11184 5 'e*na lepa koNla, visok« 15 in pol nesti, razn* konjska oprema (komati, sedta itd.V korite, vo70vl. Ogleda sr pil J. Zor-manv Sp Šf*ka, Cel' vSka c. 91 &ur**si*$m posietf u 6i07eiil!l da 100 futarai sa stan- zgraža***«. Piaćam u gotovom. Prodavaoci neka stave svoie ponude na aeen-turu INTERMISSOR, Zagreb, Samostanska ulica 9. Telefon 21—64. 11223 RoDBška Slina Vitlo dr. Pesnik Zdravn'ika penzi a, san storit. Z* bolne na notrsn ih bclezn;h, za oslabele In odpoCltka potrebne, za katari e rljučnlh vrtičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna Izvrstna hrana. Krasna južna lesa. Prospekti. 4438 Zldsa opeka normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množini no dnevni cenl. R. 8mU!ewckl, arh tek; in mestni stavben k. poses nik opekarne na Viču. — P'msk* cest« 18 ?sloqs na> drebmo ns Opekarski ceati 18* 7915 Mm 0 :!Sm:'! In ?e?ravlia PJSSN in tečss ucfl nn de'elo. sa si o k o SS kg vsebujoče. In zj otrobe 50 k? vsebujoče, dob'*, čiste in hret-luknjaste kup: Vinko Majdid, valjični mlin, Kranj. 60fj0 Feliks PovSe^t^ Žima vseh vrst fn morska trava vedno v zsloel. RUD. SEVE«, 10880 specilalna zaloga tapetniških izdelkov in potrrb^čln LJubljana, Oosposvetska cesta 6. prvovrstnih tovarn prevzame za celo Slovenijo sodno protokolirana in dobro vpeljana tvrdka z lastno pisarno in prostornimi skladišči v Ljubljani. Cenj. ponudbe pod .INDUSTRIJA 11.173" na upravo Slov. Naroda. Huirsiisi*! lili y uu *•? Baterije ter vžigalnike in kamenčke 107» za žimo trgovino, samostojen, z daljšo prakso, se i*ro s nastanem 1. da* C4inbrf9 19Jl,li. Potrebna kave ja 10.00- r>in. Ponudbe stsrelln moč. išče mest.t kot is stcn'lnja (tadl kot lehsicaV — Ponudbe pod „ZoKitrhnic* 11007" na upravo S;ov. Naroda. 11007 Enoe^nilnska hiša (vila) 5 sob, vrt in gosrodarsko poslopje *f Ma ribom so proda raxxjjoaooa VAŽNO ZA PEKE! ■■■■■■■ VAŽNO ZA PEKE I pod .Poslovodja 11205" na » M*tar*č* ■ cd a cd u cd a cd b cd b o a cz> a cd ■ cd a oic? obstoječe tz spalne, jedMne •.er gosposke srhe (pokrite z usnjem) L t. d.. se proda. OgJrda se ishko vsaki dan 1 od 10—12 ter od 2 — 4 are v aklsd^Ču Dunajska ersts 33. ■ B IS ion [1 ti P. b. Siia ffl&M SlISMil m in TTi t"T7lllTni0m oc)ozarjamo, da so copd dospeli najbolj?! šivalna stroji in mladinski albumi ter vsi posamezni kroji, nadalje vse potrebščine za šivilje in krojače, potem nogavice, rokavice, gumbi, trikotaža, sukanec, rute, pleti ter sploh vsi predmeti drobnega in kratkega blaga, dobe so ssdaj po najnlsjlh conah w na novo oivorj«nem oddelku tvrdka AUT. KRISPER, ljubljana, stritarjeva ul. 3 ! na drobno ln na dehelo najceneje pri tvrdki Igo. Tok, Lfabljana, Oadna i-Ucs 7. Is. R0T, kFinarst¥0, Lfublfana GRADIŠČE 7. f Barvanje lisičjih kož. Zaloga kožu-hovlne. Moderniziranje damskih ko- žuhovinastih plaščev v najkrajšem času. •toj! »c upotrebljava ka«.« i — ž*,'t c»o«totns ntstopina Lv-soform le najpozatije, već od decenija priznato 1 znanstveno ispitano desin-tekcijono sredstvo. — Dobiva se u svakoj apoteci i drogeMjl u ori-^inalnoi opremi. Providjen sa uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depot za cije'u Jugos'svlju: iunnhm rtnaelja d d. Zagreb, Prilaz 12 v vseh opremah. Pouk v veaenju ter krpanju perila in no-gavic 'stef-n e) brezplačno EDINO le pri : JOSIP KUK, urnim, n m m. OIĐIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI ' t iJOStJRIlSHn CUETLICHRHH 0 ■ 0 ■ 0 ■ o a o VIKTOR BHJT. nssK Ukllka Izbira soctšli cvcfl^c fn porodiih *«ft2tca. nalmodcnicISI aranžma pcr!^n!?i f oh In voz. Hranlmali za ajledallf^a. Ju- bllc^slil venci. Soail žalni ocvd vseh oblik. Velika zaloga šahih vencev. Suhe pahne, cvetic in Usl}e vseh vrst En dcthh! en arosi Cene lolfiSfle! PostreZha ivena! Se vtiporoCa za nadallnv naklonienosl TOriCKH BHJT, Salcnhnrnvva nfica. )IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOlOIOI o H o K g ■ 0 m o a o a 0 a 0 B 0 B cd Potrtim srcem naznanjamo, da nam je kruta in nemila smrt ugrabila dragega prijatelja in dolgoletnega člana, gospoda Kazimira Markona stud« Ing. elekiroiah. ki je včeraj v tukajšnji deželni bolnid po kratki mučni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega tovariSa se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 4. pop. ti mrtvašnice deželne bolnice. LJUBLJANA, 20. oktobra 1923. AMdemsko drostvo Akademski klub hiSatfov. tehnikov. elektrotehnikov. Objava. Carinarnica I reda u Ljubljani bo prodavala na osnovu čl. 128 in 147 car. zakona dne 20. novembra 1923 ob 9. uri u garaži šped. firme .Balkan" v Ljubljani: jedan luksuzni avto marke Jtala" ca 60 HP z zaprto karoserijo, razsvetljevo na karbid, ima 2 zagrneta in 2 električne svetilke, uži ^anje je dvojno, magnet je znamka .Bosch" razplnač ie originalen .Hala*, za mazanje je motor opremljen z aparatom tipe .Friedman*. Izklicna cena: 90.000 dinarjev Lidtanti so dolžni na licu mesta položiti kavcijo v znesku od 1076 izklicne cene Z kancelarije carinarnice v Ljubljani, dne 18. oktobra 1923. Br. 18.053 Zahvala. Povodom smrti nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Antona Putricha gostllnl6ar(a ln mesarja se izreka vsem sorodnikom, prijateljem in in znancem najiskrenejša zahvala za izkazane izraze sožalja. Posebna zahvala Častiti duhovščini za zadnje tolažilne besede, zadrugi mesarjev za darovano krasno cvetje, gg. pevcem za genljive žalostinke, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 20. oktobra 1923. EL YD 7 Štev. 241 •S! OVTNSK! NAROM« đn*» 21 rktobra \W6 Stran 9 Naša vojnopomorska politika. V zadnjem Času našo javnost precej razburjajo vprašanja, katerim se prej pač ni posvetilo potrebne pažnje in skrbi. Notranje politične razmere in pa ho-matije so stopite nekako v ozadje ter se umaknile vprašanjem, ki niso samo tu pri nas nego tudi po celem svetu povzročila dosti razburjenja in tudi bojazni — vojaških zapletljajev med nami in Italijo. Ali naši res miroljubni politiki se je posrečilo nevarnost nekako preprečiti in, kakor vse kaže. skleniti sporazum, nam le malo ugoden. Še ni nam znano, kakšen je ta sporazum, sklenjen pod Damoklejevim mečem; no, pripravljeni moramo biti še vedno tudi na grenka presenečenja. Ali zaradi tega ne smemo obupati, ne smemo držati navskriž rok in pameti. Ne smemo samo po časopisih razgrajati, kakšne krivice se nam gode, in pri različnih prijateljih iskati tolažilnih besed. To bi bila naša najslabša politična poteza, ki bi samo napeljala vodo na mlin našega soseda, nam pa bi bila od najtežjih ekonomskih in političnih posledic. Mi bi morali že danes, še pred skle-nfenlm sporazumom, računati na najslabše in že sedaj naš bodoči politični in ekonomski razvitek usmeriti vspričo rebus sic stantibus. Naš sosed ima z aneksijo Reke gotovo Že naprej začrtan program. Z njo hoče on prodreti na Balkan, tu ustanoviti središča svoje trgovine, da more uspešno konkurirati naši mladi industriji in posebno pa naši še v povojih se nahajajoči prekomorski trgovini. Te njegove namere pač najbolje potrjuje njegova zahteva za njega naugodnejŠe trgovinske konvencije z nami in nameravana zgraditev mornariškega oporišča na Reki, ki naj ščiti njegovo ekonomsko ekspanzijo pri nas in ji poda napadajoči karakter. Kakšne so pač naše protimere proti tej nameravani ekspanziji našega najnevarnejšega soseda? Bomo mu 11 tu popustili in dovolili, da nas s časom ekonomsko zamreži, zasužnji, da našo že itak navidezno samostojnost napada? Ne bomo mu li tu na morju takoj postavili protiutež, ki mu pošteno zmeša zvite račune? Ali ni glavni cilj vse naše bodoče voinopomorske politike ustvariti za slučaj vojne silo, ki zavaruje našo skoraj 600 km dolgo obalo? Res je. na morju še nismo močni. Naša vojnopomorska sila Še ni faktor, s Čimur naš sosed danes računa, dasirav-no je nedavno in ravno iz strahu pred našim razvitkom na morju postavil za ugodno rešitev reškega vprašanja točko, »kl nam zabranjuje razvitek naše voinopomorske sile na Jadranu«. S tem je pač pokazala po navadi zvita italijanska diplomacija, kje se nas boji, s Časom seveda. Naša obala je danes še popolnoma nezavarovana. Nikjer modernih utrdb, nikjer za pomorsko vojno prepotrebnih oporišč z dobrimi zalogami, brez za obrambo obale nujno potrebnih plove-čih vojnih jednot. Z Reko. Kvarnerskimi otoki, Kasto-vom, Sausegom (mali otok pred Valo-no) nas raš sosed popolnoma obkroža. Tu na teh mestih si je Že ali pa si bo v najkrajšem času zgradil oporišča, ki postanejo za slučaj vojne izvrstna izhodišča njegovih vojnopomorskih jednot in pa centri njegovih napadov na našo obalo. Vsaka naša akcija na sovražni obali bo v veliki meri onemogočena ravno zaradi teh oporišč. Samo križarke, ru-šilci, torpedovke, katerih glavno orožje je torpedo in velika brzina, bodo mogle uspešno braniti njegove napade, a veliko Število podmornic bo vsaj deloma obranilo akcijo njegovih drednougtov. 2e zgoraj smo omenili, da je naša obala Še popolnoma nezavarovana, brez utrjenih pristanišč. Res je, da nas je narava že sama obdarila s pristanišči, za katera nas cel svet zavida. Ali med temi pristanišči je potrebno izbrati ona, ki so najboljša in ki bodo za slučaj vojne največ koristila. To je pač prva skrb našega glavnega generalnega štaba, ki mora v prvi vrsti skrbeti za dobre železniške zveze med temi pristanišči in z industrijskimi centri! Seveda bo s tem tudi podan pogoj za čim večji razmah naše domače industrije in prekomorske trgovine, ki nas obrani italijanske ekonomske nadvlade. Mi smo edina slovanska država, ki meji na odprto morje. Imamo tudi pač vse ugodnosti, da postanemo vrata velike bodoče slovanske države, ki bo, oprta na tri odprta morja, igrala prvo svetovno vlogo. Naša naloga je, da že sedaj zbiramo vezi, da že sedaj sklenemo voinopomorske konvencije, da že sedaj pošljemo naše mornariške atašeje v prvem pogledu pač v Rusijo, ki bodo pripravljali teren za bodoče skupne akcije. Tam si moramo poiskati naših zaveznikov kakor brat med brati. — In Solun — ki mora sle] ali prej postati naša vojna luka, naj postane tudi glavno oporišče ruske sredozemske pomorske sile. IV gornjih stavkih smo samo v glavnih potezah označili smeri vojnopomor-f ske politike, kakršno zahteva naš seda- Razne stvari. Zadnji nabsbnržani. Norvežanka ' nji in bodoči politični položaj in velik ! Klara Tschudi Je prod približno 20 leti iz-del našega naroda. J dala životopis avstr. cesarice Elizabete, ki Mogoče je vse to pesem daljne bo- j Je Izšel v nemškem Prevodu v Reclamu. dočnosti. Toda morje ie bilo vedno pr- Ker je ondl bilo, četudi zelo na rahlo hi diva in najkrajša pot, po kateri so se spo- I »kretno opisano razmerje med cesarjem znavali in družili narodi. Naj bo tudi nam prva pot — k naši čim tesnejSi vezi z »matjuško* Rusijo, ki nam je in ostane porok naše boljše, naše slovanske bodočnosti. M. P. Protest slovanskega društva. Sofijsko slovansko društvo se je na svoji seji koncem minulega meseca bavilo s problemom razmerja slovanske žurnalistike napram Bolgariji in sklenilo: 1. Slovansko društvo je politična, kulturna In dobrodelna organizacija. V skoraj četrt-stoletnem delovanju se je obdržalo na tem stališču, ne da bi se udeleževalo politične borbe v državi. Kot kulturno društvo pa Fran Josipom in cesarico, ki je vedlo do disharmonij v zakonu In povzročilo, da se je cesarica vedno bolj oddaljevala od Dunaja in preživela največ v Inozemstvu — bila je knjižica v Avstriji :>rep~vedana. Kljub temu se ie razširila In Imeli so jo skrivoma povsod v zalogi, saj meni se je po knjigarnah na Dunaju večkrat ponujala. No, do očitega preloma nI prš'o, pač pa je bi!o na Dunaju obče znano poznejše razmerje med cesarjem fn neko dvorno Igralko in ljudje, ki so ulagali kake prošnje na cesarja, so se hodili k nji priporočat za ugodno rešitev. Stanovala je v blfžfni Schonbrunna in zlobni ljudje so trdili, da so neka vratca v obzidju tega gradu nalašč bila napravljena, da so omogočala neopa-zovane sestanke. Fran Jožef nI nikdar sle-kel uniforme In bil vojak skozi In skozi; pazljivo zasleduje slovansko žurnalistfko .. . . . in njeno razmerie do domovine. To dolž- j nje-ov sin Rudo!f pa ie b'] ra,vnn nasprotje rd? ctatnH Fvn ^mt, M f — za vojaštvo se p zmeni! dosti in le pri- nost mu nalagajo tudi statuti. Evo čemu se | je slovansko društvo z vnemo udeleževalo vseh slovanskih kongresov In je energično delalo na to, da se ustanovi centralni brzojavni in informacijski urad, ki bi v svojih poročilih navajal istino In fakte glede dogodkov po slovanskem svetu, ne oziraje se na nacijonalne, razredne, stanovske Interese. — 2. Zahteva slovanskega društva gre tudi sedaj za tem, da povzdigne svoj glas proti poročilom in tendenci I nekaterih organov slovanskega tiska, kf le v zadnjih letih vzbudil pozornost dru- j šrva In njegovih članov. 2e pred več leti je nastalo v Beogradu središče neresničnih in neutemeljenih vesti, očitkov in napadov na Bolgarijo, ki jo slikajo kot gnezdo, nemirov, pripravljeno vedno, da z oboroženo silo napade svoje sosede češ, da išče priložnosti za osveto. Po padcu bivšega re- ' Žima In povodom komunističnega gibanja se je ta kampanja še poostrila. Tekom 2—3 zadmih tednov je jugoslovanski deloma tudi češki tisk preplavljen z lažnjivimi vestmi, s poročili o očitno nemogočih dogodkih. Dočim se je po prevratu poročalo, da je car pobegnil, da se makedonski avtono-misti udeležujejo v ti spremembi da je Sofija obkoljena od zemljoradniSke vojske, ' da se po sofijskih ulicah pretaka kri, da Italijani financirajo to akcijo, da so udele- 1 ženi tudi Madžari, da sta car Ferdinand in Radoslavov prispela osebno v Bolgarijo, da prevzameta politično vodstvo, se sedaj razširjajo iz Beograda in Caribroda debelo tiskane brzojavke po vseh beogradskih, zagrebških, ljubljanskih fn nekaterih češkoslovaških listih o pobegu carja z aeroplanom, o umoru ministrskega predsednika Cankova in ministra Volkova, o zmagos'av-ju komunizma po vsi Bolgariji, o pobegu celokupne vlade itd. Te basni dajejo povod, da se pišejo dolgi čl2nki o strašnem položaju v Bolgariji in da smatrajo to državo za nesposobno, da uvede notranji mir brez inozemske Intervencije. In tako je v danem slučaju sploh mogoče kaj obžalovati, je to žalostno dejstvo, da so francoski, nemški, angleški In celo ameriški listi bolje Informirani kakor pa organi sosedne kraljevine SHS in Češkoslovaške. Te Izmišljotine pa kujejo v prvi vrsti v Beogradu ljudje, ki hočejo kompromitirati našo državo, tako težko prizadeto in brez možnosti, da se opravičuje ali brani, do-čim so se oni, ki žele škodovati Bolgariji, potrudili, da zvijejo gnezdo v čim večjem delu evropskega tiska. Iz Beograda se širijo sovražne in tendencijozne vesti po vsem jugoslovanskem tisku in najdejo pot celo na Češkoslovaško, kjer je na umeten način nastala protibolgarska struja. Ako si ogledamo to stvar od blizu, nam postane jasno, da je vse to delo sovražnikov Slcvanstva. z očitnim namenom škodovati Bolgariji. Kajti bolje bi bilo tako za Beograd, kakor tudi za Zagreb, Ljubljano In Prago, da pošljejo v Sofijo po enega dopisnika, ki bi pošiljal resnične vesti tako, da bi se izognili izmišljotinam in basnim Tem večjo hvaležnost pa zaslužloj z naše strani oni maloštevilni slovanski listi (»Narodni Listy« v Pragi, »Poslednia Novosti, v Parizu, »Novoje Vremia« v Beogradu in deloma »Obzor* v Zagrebu In nekateri poljski listi) ki se v zadnjem času držali rezervirano aH pa sploh niso verjeli v Beogradu fabriciranim vestem, nekateri pa so jih celo dementlrall kot očitno neresnične In tendencijozne. Spričo tega žalostnega padca, ki ga opažamo deloma pri jugoslovanskem, zlasti beogradskem tisku, smatra predsedstvo slovanskega društva za potrebno, da povzdigne svoj glas In glasno izreče svoje globoko obžalovanje, obenem pa resno pozove vse liste, ki so v zmoti alf pa nalašč nasprotujejo Bolgariji, naj se povrnejo k prejšnjim pametnim principom slovanske vzajemnosti: slovanski narodi so člani ene in Iste velike družine in nedostojno je. da si tako usodno škodujejo. Ne ozirate se na vse ostalo, si morajo podati bratsko roko za medsebojno spoznavanje, za medsebojno razumevanje in skupno kulturno in gospodarsko delovanje. Drugače Slovani ne bodo videli mirnega kulturnega In gospodarskega življenja, za katerim moramo stremeti složno in vzajemno. Prlobčujemo to izlavo brez komentarja, ker je vsaj njeno bistvo dokaz, da je med bolgarsko Inteligenco Se nekaj takih, ki mislijo in čutijo slovansko, dasl so ne glede na dobro voljo nekoliko naivni (Op. ured.) Inseriraltr Sloo. naro sfljeno se je pečal s tem. Javna tajnost, o I kateri je govoril ves Dunaj, je bila, da je general Kuhn (imejitelj kran;skega polka) eden prvih veščakov v vojaških stvareh — pri nekem manevru v znani svoji odkritosrčni brezobzirnosti — kritHcoval manevre, katere je moral voditi prestolonaslednik, skrajno neugodno se Je Izrazil, da bi n^ben korporal ne napravil takih neumnosti. Khu-novi sovražniki so to seveda takoj s->oročili cesarju in posledica je bila. da ie bil nenadoma upokojen. Tembolj se je Rudolf družil z učenjaki pisatelji In časnikarji, ter imel za kulturne smotre mnogo sm?sla, kar je niegovemu očetu povsem primanjkovalo. Bil pa je mnogo večji Eahkoživec in rzznz-danec kot njegov oče. Tmel bi se ženiti na Saksonskem. Bil je tja pos'an v snubitev kraljeve hčere, kakor je bilo dogovorjeno In se je tudi pisalo v listih. Vzel pi je Še celo na to pot svojo merreso. To je Izvedel saksonski kralj; dasl dober prijatelj cesarjev, vendar nI hotel dati svoje hčere takemu možu v zakon. — Seveda se je o tej »korbfcf« govorilo po vsem Dunaju. — Kmalu nato je šel Rudolf snubit na Belgijsko. Ondašml kralj Leopold, znan Iahkoži-vec Je bil tako rigorozen kakor saksonski. O Rudolf ovih ekstravangancah se Je dosti govorilo po Dunaju. Pravili so. da je nekoč Štefanija, vozeča se v dvorni kočiji v Pra-ter. zapazila v Praterskl cesti pred neko slaboglasno h?š"o znanega Pudnif^ve^a kn-čfjaža — In videvlf, da Ima ondf opravka pustila zani pred hišo dvorno koči;o. sama pa se v fijaker ju peljala v Prater. Ko se je vrnil — tableau! Da je bil Rudo1! veMk prijatelj srbskega kralja Milana, istotko znanega lahkoživca, da sta rada skunno pohajala v gostilno v Dornbachu, kjer so se producirali t. zv. umetniški žvižga čl, nn rod- ni pevci itd je znano. Ko sc ie odigrala tragedija v Maveriingu. smo po dunajskih kavarnah In v tujih listih čitali natanko vse te senzacijske ljubavne dogodbe, ki so vedle do cesaričeve smrti, videli smo slike Ud. dokler se čez dober mesec nI policija spomnila In jih konfiscirala, dočim so domačim zabranjevali vsako objavo. Pristna avstrijska birokratska modrost! Sedaj se ni vedelo prav ali preide nasledstvo na Frana Ferdinanda ali na Oiona. Med tema dvema bratoma je kolebala odločitev sedaj sem sedaj tja. Dvorni krogi so delovali ti za prvega, ti za drugega; najraje pa bi videla Marija Valerija, ki je dobivala vedno več upliva na svojega očeta ce?arja, da bi Imel njen mož nasledstvo. O Fran Ferdinandu se je na Dunaju pripovedovala anekdota, da ga je cesar ho:e! nekoč poslati v London k neki dvorni nroslavi. Poklical ga je k sebi fn vprašal: A'I znaš angleški? — Ne. — Pa francoski? — Ne. — Kaj pa znaš? »Dunajski. — No če nI nič drugega, te pa ne morem rabiti. O Otonu pa, ki ie bil v Celovcu v garn?z;ji, so kurzirale najrazličnejše po-vedke In se i** zatrjevalo, da je prišlo mestno odposlanstvo pros*t na dvor, nij ga odpokličejo od tod. ker nI pred njim varna nobena ženska. Slednjič seje vendar določilo Fran Ferdinanda za prestonas^dnika, a ko se je morganatično poročil Otonove o*r^-ke v njegove naslednike. Ako torej premot-r'mo zadnje ffabsb-.irfane, vidimo, da niso IrneH sreče. Fran Jožef je sicer vladal ne-verietno dolgo, da se nI odpovedal že -d^kaj preje radi starost' vladi, kakor se le dostikrat pričakovalo in govorilo, ie pač radi bil vzrofc da so v dvornih krogih imeli blazen da ne pride do zapletljajev, ki bi b?li pričetek razn-da države, računali so, da cbča pril'ub'ienost njegove osebe še najmočneje to preprečuj m zadržuje. — K~r so slutili se *e res 7god:lo — po svetovni vojni, s katero so noaH utrditi m^č države In moč nemštva. Zatirano Slovanstvo Jim ie vzTv!*iTo ta unrav'čenl strah in tudi brez v^'ne bf se bf!o marsikaj predrugačflo v stari in troh'f državi, o kateri so včasih re-kall da bo vztrajala do konca sveta. X. V. * Vitka ženska. Sedal le moda vitkih žensk. V svo-*fh modnm krilih so kaknr po-vfte a ven-dar ie ta m-*da okusna in leoa ter pr?pTos*a. On b* se te krITa ne podaljšala več nego so se Že! Glede vitikih pravzaprav suHh m debelih žensk je prinese! nek itali^nski Vfst to-le sodbo: Suha žena ima prednost brez vsakega dvoma. Debela ženska napravlia vtis, kakor da je duša notfsn*ena v žfmnfco ali pod pošito odejo. Debela ženska se smeie vedno: ona je fleg-matfčna fn sk^ra' apatična. Najraje sedi ali poluleži na mehkih stolih, kier mirno opravka svojn prebavo. Oovrrf tako slndVo, Va-kor bi se hranila s samimi sladkorčkf. Posluša vas z naooj zanrtfmi očmi ter smehljaje sledi vršemu govorjenju. Ne vzkrpi se ne vznemirja in ni nervozna. Čitajte JI Drckrasno pesem, ona so bo smehl'nla. Pokažite prekrasno pokrajino, aH marino ob •jolnčnem 7?j)"du, mesečino ob snegu, sliko. krp — ona se bo smehljala. Prepovedujte ji patetično zgodbo ali grozno tragedijo, popišite požar, bitko... ona se bo smehljala in samo smehljala. Ali suha ženska, kako je ta drugačna! Suhe ženske so kat* alne. ki prevladujejo v višinah, v azurljl kakor himne. So serafične silhuete, Ijubeznjive. ki so ostarele v čisti ljubezni in v samoti. Žive samo od čustev In čustva jih Ezpfjejo. Zde se kakor prikazni, katerih se ne more dotakniti. V suhi ženski je živčevje jako delikatno, živčevje, ki vfbrlra ob najmanjšem vtisu, njihova fantazija je vedno živa. Ekscentrična je tudi, če hočete teda ima umetniški okus, Žrtvuje se junaško, v p^zabijenju same sebe gre tako daleč, da živi in umrje za svoje ideale. Samo egoisti so zlobni, suha ženska ne more nikoli biti absolutno zlobna. Ali nI bil dotični, ki je to pisal, čez glavo zaljubljen bal v — tako suho žensko, da je samo v takib videl vse vrline? * Moderni plesi. Plesi sedanje sezone se imenujejo »La Java«, »Tango Parisien«, »I es Blues«, »Le nouveau Boston«, »Tango Mflonga« in »Schimmv - Blues«. Plesni strekoviaki izjavljajo, da Je bistvena sestava novih plesov v glavnem taka, da so kolikor mogoče direktni in priprosti. »La Java« Je Iz Amerike importiran Shimmy-korak s šestimi varijacijami. »Tango Parisien« Je živahnejši: njegovih šest figur zahteva lahko nogo: desna noga se prestavlja pred in za levo. '♦Les Blues« Je iz samih majhnih, kratkih korakov, sestoječ Shimmy-Fo.x, i četrtinskim, polovičnim ali celim obratom, ne da se noga potegne na znotraj. Novi >Bost^n« Je enofičnelši dolgočasni Boston-ples, kakor je tudi novi Tango samo varijacija plesa pred nekaterimi leti. Vsebuje pa tako težko figuro, da Imajo samo poklicni plesalci izglede, da jo Izvršijo. »Shimmv-Blues« Je »Blues«, mešan s SbJnvnv korakom. V splošnem so pa novi plesi okusni in gracijoznf. • Kihanje. Se sedaj je med ljudstvom navada, da se reče ob kihanju: Bog pomagaj in če je ravno dotični kai pripovedoval, še dostavi, »da je res«. S kihanjem se torej potrdi, da Je res, kar se je bilo reklo tisti hip. Ta navada pa sega v prastare čase, ko je bilo vobče razširjeno mnenje., da je kihanje dobro znamenje. Taverno hz zgodovine, da so po vojni pri Ku-naksi bfle grške čete ponolnoma neodločne. Ksenofon jhn je rekel, da jih lahko reši le še hitra in nagla odločitev. Se vedno se Jo obotavljala vojska, ki je Štela 10. tisoč mož ko v onem hipu kihne In neki Atenec hitTa> nasvetuje, da je to znamenje bogov, ki odobru je jo. Tudi iz Homerja Je znan odstavek, kjer govori o nesrečni In zvesti Pe-nelopi. Odisejev! soprogi. Ker so Jo snu-bači nadlegovali, se Je zatekla v svojo sobo in naprosila bogove, naj jI kmalu vrnejo dragega soproga. V Istem trenutku je klh-nil njen srn Telemai; in Penelopa le bila! prepričana, da so jo bogovi uslišali in da se njen soprog gotovo vrne. ■i ■ j LE „CABLE MICHELIN je najboljše avtomobilno gumi-kolo ter obenem najcenejše. ti Cene tekočih dimenzij s Dimenzije Kolesa Cevi Dimenzije Kolsea Cevi 90 710 1240 176 835 3180 334 760 1335 190 j 135 | 895 3360 344 105 765 1565 225 935 3545 365 815 p 1705 236 s,v. X 30 1375 176 815 1945 310 4 X 33 amerik. dim 2035 236 120 820 2265 295 5 X 35 amerik. dim. 3775 365 880 2495 316 Dobi se pri tvrdkah «ato, Ljubljana, Tal. 2 36. I. Maravec, Maribor, Tel. 1—32. = 5RP8KA TOVARNA PREPROG: LAZAR DUNJERSKI A. O. VELIKI BEČKEREK, priporoča svoje najmoderneje urejeno domače podjetje za izdelovanje vsake vrste Ti Ve.vet, Glorfia, Vaaesir!, Buklo, Kiderminater, Holend«r, Jut«, Manila in Rfloket preprog, kakor tud: svoje splošno znane specijaliteta z roko izdelanih Smirnskih preprog, knipferov v vseh barvah in vzorcih po danih velikostih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta it 36- at K lami j', masira Krajša vožnja v Ameriko — Ha vre — New York samo 6 dni. jVvi^ Giavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb V ■• tlozne listke fn tozadevna pojasnila V■ 4*1* zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA STEV. 41 AND.JAKIL tovariio kol in Čevljev d. d« prodajalna Ljubljana. Poljanska c. 13 Bogato aklatflKt nolkfti. ženskih fn Bfrottlfti CcBfjco Iz taleCiesja taksa a ostal bolan, oavcfega boksa ta rjaoc kraotne SOLIMO DELO ! ZniZIINE CEIIE! u ■ ■ ■ u ■ ■ i h ■ ■»■ ■ 11 TrrmnnnnnuLXJUUuuui h ■ | mm* iunnniinniriinniin£UXJLUX]axm] i.-. TVORNICA SVINČENIH PROIZVODOV J. B. ULRICH D. D. GENERALNA POSLOVNICA IN SKLADIŠČE ZASfSES| JELACIĆEV TRO 25. TEL. 13—46 S^lsčenf proizvodi: svinčene cevi, svinčene plošče, (orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkah i. t. d. Pločevine: crne in pocinkane (orig. G. Winiwarter) in angleške pločevine. Slanici i v raznovrstnih barvah in načrtih. Cevi: plinove, črne in pocinkane, parne cevi, železne flan- žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) iz litega kovanega železa. Kopalnice i t. d. 10631 kolandskl ta nmenri krnet Kit teklnrle s lanenim oI}mb# mer anfllne potrebščine miniom-blt, Važno naznanilo! Kamgarn, sukno, dnbl, pliš in druga manufaktura iz prvih čeških in angleških tvornic došlo! Oglejte si pri Lenasi A Gerkman, LJubljana. klobaćsvtae in v vse b mednih barvah. Halnizjs tene I najvetja Iznlra f modni salon c hly-Maske Ljubljana. Židovska ulica 3 W YORK Iz Soirthamptona — Cherbourga Leviathan 30« oktobra, 20. novembra, 19. dacambra Iz BREMEHA čez SDuthampton in Cherbourg v NEW V0RK Georgs Washington 24. oktobra America . . . . Presieent Roosevelt Presldent Hardlng Presldent Fillmore Presldent Arthur . 29. 81. oktobra 7. novembra 14. novembra 21. novembra 22. decembra decembra 1. decembra 12. decembra 16. Januarja CA3NA ROČKA Kdor namreč kot jez ve ceniti dobroto in finost fer ceneno uporabo, se ne bo nikdar mogel ogreti «a katerokoli drugo znamko. ^ Ćej a znamko .Čajna ročka* se dobiva lev^ v iivirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko •Čajna ročka" v veh z lepaki označenih trgovinah. OddOd iz Southampton« In Cherbcmrga «1 dan porn«j«. Vti l« tpodotftt UNITEO STATES LINES Generalno zastopstvo: Beograd, Palata Beogradske Zadrape, preko puta .Hotel BristolaV — Zagreb, S«-edi*n>i Savez Hrvatskih SeljVkih Zadruga, Mihanovićeva ulica 2. creko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških Držav, Dunajska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu i Hercegovino, Aleksandrova ulica 52. — SuSak, Banka za Pomorstvo. ,—,-,— 1 i r Zahvala. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oddal svojo staro, znano restavracijo in kavarno Tratnik4* svojemu sinu. strokovnjaku. ff Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanji obisk in naklonjenost, ter obenem priporočam najtopleje nadaljni obisk nanovo, moderno opremljene restavracije in kavarne mojega sina. Z odličnim spoštovanjem Leopold in Alojzija Tratnik* Naznanilo. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staro, znano restavracijo in kavarno ffTratnik*1 od svojega očeta, katero sem popolnoma nanovo renoviral in moderno opremil. Kot strokovnjak zagotavljam p. n. občinstvu, da bodem postregel v vsakem oziru z najboljšo kuhinjo, pristnimi vini, točno in solidno postrežbo. Otvoritev se vrši v soboto, dne 20. t m. zvečer ob zvokih priljubljene ciganske kapele. Koncert se vrši redno vsak dan od 20 V* do 24 lh ure ponoči. Vstop prost — cene običajne. Ža obilen obisk se najtopleje priporoča Mirko in Marija Tratnik restavrater in kavamar. Mlete Mm kemične, na ol]n ki prstene 0 Terpenllnono olie 1 rosnu, umi Švedsko ta dobacila o osakl koliCkd H0ST6R tDornic* laka *• *• Zaareb. na Kanala 41 PodroZnlca: Beograd, Kraka Patra mL 54 3oe3e)OQC?Qcxx>expoo50oo