Peter Jakša
Nemške izposojenke v slovenskih ljudskih pesmih 15- snopič Štrekljevih SNP (Joža Glonar 1913)
Članek obravnava in razlaga nemške izposojenke v354pesmih 15■ snopiča Štrekljeve zbirke Slovenske narodne pesmi. Na kratko je predstavljeno Štrekljevo zbirateljsko delo in njegov pogled na nemški vpliv ter zgodovinski potek vplivanja nemščine na slovenski jezik. Vse izposojenke so pojasnjene v slovarčku, nekatere, predvsem manj pogoste in razumljive, ki so v današnji živi govorici večinoma že izumrle, pa so posebej podrobno obdelane. Od časa prevzema so bile podvržene določenim pomenskim in glasoslovnim spremembam ter so se različno vključile v verze pesmi in besedišče vsakdanjega jezika.
The paper analyzes German loan-words in selected songs from the anthology Slovenske narodnepesmi/Slovene Folk Songs by Karel Strekelj. The author briefly outlines Štrekelfs method of collecting material and his viewpoint on the German influence as well as historic processes dealing with the influence of the German language on Slovene. All loan-words are explained in a dictionary. Those which occur less frequently, are not entirely comprehensible, or have died out in everyday language, are analyzed in detail. At the time of their borrowing they had been subjected to certain phonetical and semasiological changes and have been incorporated into songs and everyday language in many different ways.
1 Uvod
Ljudska pesem odseva jezikovno podobo preprostega ljudstva, ki pesem nenehno prežema s svojo besedo. Kot živa tvarina se neprestano spreminja, sprejema nove vplive in se širi v novo okolje. V njej se razodeva bogastvo ljudske govorice, ki ima za vsak predmet »ustrezen izraz in razločuje pomenske odtenke do take natančnosti, da učinkuje knjižni jezik /.../ ob njej kar revno Pesem je last preprostega človeka, svoj odnos do stvarnosti podaja v vseh malenkostih, ki jih premore slikovitost njegovega jezika. Tako
' Kumer, 1996: 42.
je poleg revnejše kajžice zidana hiša, v kateri so velhane, svetle ali malane kamrice. Nekateri tipi hiš imajo mostovž, gankali Undo, v stavbo pa vodijopomalane duri. V hiši najdemo pernato posteljo ali štampet, škrinco malano in tulipansko ladico. Marsikaj je povedanega tudi o oblačilih. H gorenjski ženski noši sodijo mezlanka, raš, štumfkifajn plavi, zlata avba ali črna parta. Fant naj bi imel hlače jelenove z žido preštepane, lajbič lep žameten, štifelne ledraste, šnolce pa srebrne in še kapco kosmato} Med naštetimi besedami je kopica takšnih, ki jih je človek s podeželja pod dolgoletnim nemškim vplivom enakopravno sprejel v svoje besedišče.
Ker so bile mnoge nemške izposojenke odrinjene na rob jezikovne rabe, je danes njihov pomen povprečnežu pogosto nejasen. V svoji raziskavi sem zato iz izbranega korpusa pesmi izpisal in pojasnil vse nemške izposojenke ter manj razumljive podrobneje obdelal v glavnem delu. Poudariti moram, da na osnovi pregledanega gradiva, ki predstavlja le delček Štrekljeve zbirke3, ne moremo ugotoviti, kakšna je pogostost nemških izposojenk pri različnih tipih pesmi in katera vsebinska področja pokrivajo. Predvidevam, da so npr. pripovedne pesmi po jezikovnem izrazu najbolj čiste, saj večinoma izvirajo iz časa, ko nemški vpliv še ni bil tako izrazit. Nasprotno bi lahko pri vojaških pesmih ugotovili, da obstaja kopica vojaškega izrazoslovja, prevzetega iz nemščine. Iz podrobnejše študije bi lahko tudi ugotovili, kolikšen je bil vpliv nemškega jezika na ljudski jezik določenega časa in na katerih vsebinskih področjih. Gotovo bi bilo zanimivo primerjati izbrane pesmi z novejšimi variantami, saj bi ugotovili, v kolikšni meri se germanizmi dedujejo pri novih generacijah. Od raznih možnosti za raziskovanje se mi zdi najbolj smiselna razlaga besed, ker nam pomaga razumeti pesemsko vsebino. S tem bi se delno izpolnila tudi Štrekljeva namera, izdati slovarček manj navadnih besed in oblik.'*
2 Štrekljevo zbiranje ljudskih pesmi in njegov pogled na nemški vpliv
Prizadevanja Slovenske matice konec 19. stoletja za knjižno izdajo slovenskih ljudskih pesmi so po večletnem iskanju primernih urednikov že zbranega narodnega blaga ter sporih med zagovorniki znanstvenega koncepta in njihovimi nasprotniki obrodila sadove v štirih debelih knjigah slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je zbral in uredil Karel Štrekelj.5
Zbiranje narodnega blaga je v prejšnjem stoletju pri nas pomenilo veliko kulturno delo, ki so se ga poleg »cveta tedanjih kulturnih delavcev na Slovenskem»6 na razne pobude lotili tudi drugi zapisovalci.7 Med zbiratelje se je že kot dijak uvrstil tudi Karel Štrekelj.H Zanimanje za narodno blago je gojil vsa leta študija9 in bil seznanjen z delom
2 Prim. Kumer, 1996: 42, 43.
’ Od skupno 8686 pesmi celotne zbirke sem jih pregledal le dobre 4%.
4 Prim. Štrekelj 1895-1898: VI.
3 Prim. Slovenske ljudske pesmi, 1970: VIII; Kumer, 1995: 9.
4 V krog zbirateljev ljudskega gradiva so bili poleg Smoleta in Prešerna zajeti tudi Čop, Kastelic, Kavnikar-
Poženčan, poljski emigrant Korytko, nemški literat Anastasius Grün in Stanko Vraz, ki je po kvaliteti gradiva
in vseslovenski zasnovi odločno vodil. Njegova bogata zbirka je vse do izdaje v Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmih prehajala le kot rokopis iz rok v roke. Prim. Slovenske ljudske pesmi, 1970: VIII.
7 Slovenska matica je leta 1868 v Novicah objavila poziv, naj -častitljivi rodoljubi- po svojih krajih zasledujejo in zapisujejo vse narodno blago. Prim. Glonar, 1908-1923: 6,7, Kumer, 1995: 9.
* Prim. Kumer, 1995: 10.
Po končani gimnaziji je na dunajski univerzi študiral slovansko in klasično filologijo ter primerjalno jezikoslovje in leta 1884 doktoriral. Prim. Slovenski biografski leksikon 1960-1971.
Slovenske matice, ki je kot »osrednji kulturni zavod«10 dobila v dar tudi zbirke narodnih pesmi ter iskala primernega urednika za izdajo. Vendar je zbrano gradivo le prehajalo iz rok v roke, dokler se ni zanj zavzel Štrekelj in »za trdno sklenil, zbrati in urediti vse do zdaj uže natisnene in nenatisnene ali zapisane slovenske narodne pesmi.«" K sodelovanju je povabil vse »rodoljube«, ki bi mu »blagovolili doposlati in zbirati narodne pesmi«.12
Čeprav je Štrekelj pogosto naletel na kritike domačih ozkosrčnih moralistov,13 se je pri svojem pristopu k zbiranju ljudskega gradiva držal znanstvenih načel. Že v samem začetku je sklenil, da se bo natančno držal originalnega zapisa in da ga ne bo popravljal. Zavedajoč se tematske raznolikosti ljudskih pesmi, je v načrtu podrobno predstavil klasifikacijo tekstnih tipov, ki jo je pri urejanju pesemske izdaje tudi dosledno upošteval. V prvo skupino sodijo pripovedne pesmi (balade, romance, legende), sledijo jim lirične pesmi (tudi o rojstvu, ženitvi in smrti), pesmi o posebnih prilikah (na »ženitovanju«, pri plesu, v veseli vinski družbi, ob raznih praznikih ...), stanovske pesmi, otroške in šaljive. Sledili naj bi jim še pregovori in uganke.H Napovedal je tudi šest prilog, vendar jih zaradi prezgodnje smrti ni sestavil.15
Kljub rednemu delu univerzitetnega profesorja na Dunaju in nato v Gradcu je sproti sam urejal zapise, ki so v snopičih izhajali med leti 1895 in 1911. Zbirko, v katero je bilo zajetih 8686 primerov, je po njegovi smrti dokončal njegov naslednik Joža Glonar.16
V zbirko je Štrekelj nameraval sprejeti vse pesmi, ki so »brez dvoma narodova lastnina«.17 Zato je bilo zanj nekoliko težavno prepoznavanje pesmi, ki so bile bodisi avtorske bodisi prevodi nemških izvirnikov v ljudskem slogu.18 Morda ga je presenetilo ravno število prevedenih pesmi, saj je v začetku izhajal iz zmotnega prepričanja, da je »narodna poezija nekaj starega, samo v sebi zaokroženega /.../, da stoji na početku vsake »umetne« poezije, ki se šele iz »narodne« razvije.« Glonar pa trdi, da ni »narodna poezija /.../ nič zaokroženega, ampak nepretrgan tok, ki spremlja narodovo življenje in dobiva iz vedno novih virov vedno nove pritoke.«19 Nekateri zbiratelji so bili dvojezični, prepevali in prepisovali so tudi nemške pesmi. Posledice tega so se kazale v prevajanju tujih predlog, prevzemanju vsebinskih motivov in formalnih sredstev, včasih samo golih, nerazumljivih refrenov.20 Od zapisanih nemških pesmi, ki so delno služile tudi kot predloge slovenskim,21 predstavljajo glavni del pivske, dijaške in vojaške pesmi. Sprejemala jih je inteligenca v veseli dvojezični družbi in preprosto ljudstvo v treh letih
10 Prim. Glonar, 1908-1923: 3.
11 Glonar, 1908-1923: 17, Kumer 1996: 21.
12 Prim. Kumer, 1995: 11.
11 Prim. Kumer, 1995: 16.
14 Glonar, 1908-1923: 17-21.
15 Med priloge naj bi sodili: dodatek novih variant oz. naslovov, popravki in opombe, pregled ponarodelih pesmi, literarnozgodovinski pregled o nastanku pesmi in seznam virov, slovarček manj navadnih besed in oblik, kazala (začetkov, motivov ...). Zaradi prezgodnje smrti načrta ni izpeljal, njegov naslednik Joža Glonar pa je sestavil samo kazalo začetkov. Prim. Kumer, 1995: 13.
lf’ Prim. Kumer, 1996: 21.
17 Glonar, 1908-1923: 32.
Prim. Kumer, 1995: 14.
n Prim. Glonar, 1908-1923: 45.
40 Ibid., 61.
41 Tako so npr. kot predloge slovenskim služile sledeče nemške pesmi: Ein Grobschmied sass in süsser Ruli/
Kovač si je zažgal tobak; Hinunter mit dem letzten Rest Und immer fort gesungen/To žlahtno vinsko kaplji-
co zdaj hočemo popiti; Liehe, lebe, trinke, schwärme Und erfreue dich mit mir/Pivaj, vživaj in prepevaj In veseli se z menoj; Wenn mir der Sommer anfängt Da blühen die Rosen im Garten/Po polju že rožce cvetejo ipd. Prim. Glonar, 1908-1923: 62, 63.
vojaške službe.22 Prepoznavanje takšnih prevodov je zahtevno delo, saj so nekateri starejši od ohranjenih zapisov ali tiskov, nekaterim pa sploh ne poznamo predloge.25 Vpliv nemškega jezika je bil torej opazen tudi pri nastajanju ljudskih pesmi in verjetno so tudi po tej poti v ljudski jezik prišle nekatere nemške izposojenke, ki slehernemu človeku niso bile vedno razumljive. Glonar je opozoril, da poje narod tudi besede, ki jih ne razume. Tako bi lahko iz Štrekljevega načrtovanega slovarčka manj navadnih besed in oblik nastal »prav debel slovar«.2"*
3 Vpliv nemškega jezika na ljudsko pesem
3-1 Vpliv nemškega na slovenski jezik1*1
Prvotni zapisi v slovenskem jeziku, ohranjeni v Brižinskih spomenikih s konca 10. st., so služili pokristjanjevanju poganskega slovanskega prebivalstva. Čeprav so vsaj deloma nastali po starovisokonemški predlogi, ne kažejo še nobenega jasnega vpliva nemščine. Jezikovna praksa krščanskih besedil v Karantaniji se je približno od leta 890 naprej naslanjala na slovenščino. V poznejših srednjeveških spisih pa postaja vpliv nemščine vedno jasnejši, kar nam lahko brez težav pojasnijo zgodovinske razmere.
Slovenski jezik je bil nemškim vplivom nepretrgoma izpostavljen več kot 1000 let. Že v 8. st. so Slovenci zaradi obrambe pred Avari prišli pod bavarsko nadoblast, po prihodu pod Franke pa so preživeli vse poznejše nemške državne tvorbe do leta 1918. Kmalu po razpadu Karantanije se je na celotni predalpski svet naselilo nemško prebivalstvo, kar je povzročilo potujčenje in krčenje slovenskega ozemlja.26 Predvsem v visokem srednjem veku (v 12., 13. in 14. st.) so na Slovensko še vedno prihajali nemški priseljenci. Zaradi mešanja prebivalstva se je ponekod razširila prava dvojezičnost. Slovensko okolje je vsrkavalo tuje elemente, ki so pustili sledove v izposojenkah in priimkih.27 Posledica stalnega pritoka priseljencev je bil velik delež nemškega prebivalstva v nekaterih mestih (npr. v Mariboru, Ptuju in Celju).28 Poleg glavnine meščanstva je bilo nemško tudi plemstvo ali pa je postopoma postalo nemško govoreče. V marsikaterem pogledu je nemščina predstavljala jezik sporazumevanja, slovenščina pa je bila kot ljudski jezik poleg latinščine v rabi le v cerkvi. Šele 16. st. je z reformacijo in protireformacijo ustvarilo ugodnejša tla za razvoj slovenščine.
Po izdaji prve slovenske knjige, Cathechismusa Primoža Trubarja iz leta 1550, se je materinščina lahko začela postopoma potrjevati tudi kot uradni jezik. Protestantski prevodi biblije in mnoga druga dela so bistveno prispevali k uveljavljanju domače besede. Po dolgem zatišju so šele prizadevanja razsvetljencev konec 18. st. pripomogla k nadaljnjemu razvoju knjižne slovenščine. Predvsem romantična miselnost je v veliki meri vplivala na oblikovanje knjižnega jezika, ki je bil takrat predaleč od ljudskega, v skladnji in slogu pa preveč pod vplivom nemščine.29 V tem pogledu je bila druga
“ ibid., 63.
« Ibid., 51. u Ibid., 53.
25 Povzeto po Janku, 1997: 3-5.
Prim. liajec, 1956/57: 28.
° Ibid.
“ Leta 1880 je bilo v Mariboru 84,04 %, Ptuju 75,03 % in v Celju 63,53 % deleža prebivalstva z nemškim občevalnim jezikom. Prim. Klemenčič, 1981: 365.
29 Prim. tudi Levstik, 1984: 69.
polovica 19. st. zelo uspešna, saj se je slovenščina že v dobršni meri otresla nemškega vpliva. Izposojenke so v knjižnem jeziku zamenjevale izpeljanke ali izposojenke iz drugih slovanskih jezikov.3'1 Po razpadu Avstro-Ogrske je bil dokončno prekinjen večstoletni neposredni vpliv nemškega jezika.
Današnji ostanki vpliva nemščine, ki je bil največji v 16., 17., 18. in deloma v 19. st., so v knjižnem jeziku opazni v frazeologemih in izposojenkah. Ti v raznih narečjih še vedno predstavljajo pomemben del besedišča.
Močan vpliv nemščine je opazen v skladnji. Protestanti so pogosto kar prestavili nemško skladnjo v materinščino in tako zakrili izvirno strukturo slovenskega jezika. Baročni avtorji, v glavnem pridigarji, so se bolj naslanjali na domačo govorico, ki v svoji skladenjski strukturi skorajda ni bila pod vplivom nemščine. Vendar so šele razsvetljenci začeli zavestno iskati zakonitosti materinščine v govorjenem jeziku, ki je v nasprotju z mestno govorico, močno pomešano z nemškimi elementi, še ohranila izviren slovanski značaj. Trud za »nepokvarjeni» jezik je postopoma obrodil sadove, saj je slovenščina na prelomu v 20. st. dobila času primerno obliko.
Od številnih izposojenk, ki so še danes v rabi v živem jeziku, jih je bilo le malo sprejetih v besedni zaklad knjižnega jezika. Med njimi je večina starejših, saj jih puristi 19. st. niso prepoznali kot germanizme ali pa so jih imeli že za ukoreninjene v jezikovno zavest.
Slovenski protestanti so v svojih besedilih obravnavali izposojenke kot enakopravno besedje domačemu. Trubar je veliko nemčeval na podlagi ljudskega jezika, v glavnem pa zaradi pomanjkanja domačih slovenskih izrazov. Prizadevanja za nadomestitev nemškega s slovenskim so nemške izposojenke potisnila v pozabo ali »pa na raven ljudske (tudi mestne, ne samo vaške) knjižno nekultivirane (neskrbne) vsakdanjosti.»31
3-2 Sledovi nemščine v ljudski pesmi
Domnevam, da lahko v mnogih pesmih, ki jih je »narodov duh rešil in ohranil iz davne preteklosti«,32 zasledujemo tudi vpliv nemškega jezika, ki mu je bil dolgo obdobje izpostavljen tako pogovorni kot knjižni jezik.'1 Kljub načrtnemu izpodrivanju nemških vplivov iz knjižnega jezika so vse do danes ostali globoko zasidrani v ljudski govorici. Ravno ljudski jezik predstavlja osnovo besedilni plati ljudske pesmi, kar nam dokazuje že kopica narečnih izrazov in variant istih pesmi. Prisotnost nemških izposojenk zatorej ni presenetljiva. Pozorno branje pesmi pa nas vodi v ugotovitev, da je pogostost germanizmov pri različnih tipih pesmi različna. Pri pripovednih pesmih se pojavijo zelo poredko, iz česar bi lahko sklepali, da v času nastanka še ni bilo močnih vplivov nemščine. Nasprotno opazimo npr. pri vojaških pesmih, da se pojavlja kopica izposojenk, ki se nanašajo na vojaško službo ali izrazoslovje. Če upoštevamo dejstvo, da so sloveriski fantje navadno služili vojaščino med Nemci, ta podatek sploh ni presenetljiv.
Kot že rečeno, bi ta predvidevanja lahko potrdila samo obsežna raziskava. S temeljito primerjavo variant istih pesmi, zapisanih v različnih obdobjih, bi lahko tudi ugotovili, ali
* Prim. Snoj, Uvod v Slovenski etimološki slovar, 1997: XIV. ■" Toporišič, 1988: 109.
■u Glonar, 1908-1923: 22.
•w Prim. Janko, 1997: 3-5.
je ista pesem pri ustnem prenašanju prevzemala nove jezikovne oblike ali pa se je ohranilo prvotno besedilo. V svoji raziskavi sem se omejil le na manjšo skupino pesmi, iz katerih ne morem povzeti nobenih splošnih ugotovitev o zgodovinskem poteku vplivanja nemščine na ljudsko pesem. Razvidni so le pogostost in vsebinski obseg nemških izposojenk v obravnavanem gradivu ter njihova spremenjenost po prevzemu iz nemške predloge.
4 Analiza nemških izposojenk
V glavnem delu svoje raziskave sem podrobneje pojasnil nekatere nemške izposojenke. Zaradi obsežnega števila sem v slovar sprejel le tiste besede, ki so po mojem mnenju povprečnemu bralcu nerazumljive ali pa kažejo določene glasovne ali pomenske spremembe glede na tujejezično predlogo.
Izposojenke so navedene po abecednem vrstnem redu, pod geselsko besedo pa sem uvrstil tudi ostale germanizme iste besedne družine. Prav tako se pod istim geslom lahko pojavijo variante iste besede. Zapisoval sem jih namreč tako, kot se pojavljajo v pesmih.
Vsaki besedi načeloma najprej navajam pomen. Sledita navedba nemške predloge in čas prevzema izposojenke. Večini primerov je dodan razvoj nemške besede od izvora do danes. Pri tem sem pozornost posvetil predvsem njenemu pomenu, ki se je lahko s časom spreminjal, ter ga primerjal s pomenom, ki ga ima izposojenka v pesmi. Ker mnoge besede kažejo določene glasovne spremembe glede na nemško predlogo, sem navedel zakonitosti, po katerih so se nemški glasovi spremenili v slovenske. Posebej sem razložil besedotvorne posebnosti nekaterih besed, ki so nastale iz nemške predloge in imajo slovenske predpone oz. pripone.
Zaradi pomanjkanja literature so ponekod razlage krajše, pomen ali vsaj pomenski okvir izposojenk pa sem navedel v vseh primerih.
Zaradi boljšega razumevanja sem povsod zapisal verz pesmi, v katerem se izposojenke pojavijo. Zaporedna številka in kraj zapisa sta navedena kot pri Štreklju. Vse izposojenke sem podčrtal sam.
Za besede, katerim je prepoznavna nemška predloga, sem uporabljal izraza (nemška) izposojenka3'* ali germanizem.35 Pri tem nisem upošteval, ali so besede sprejete v slovenski knjižni jezik in ali se njihovi uporabniki zavedajo tujega izvora. Prav tako nisem obravnaval skladenjskih in pravopisnih prevzetih prvin.36
34 Termin izposojenka označuje besede, ki so prevzete iz tujega jezika v starejši dobi in so že prilagojene novemu jezikovnemu sistemu. Navadni uporabnik se ne zaveda več njene neavtohtonosti. Zaradi težav pri določanju mej in meril za to, česa se uporabnik zaveda in česa ne, je bil za izraza izposojenka (ali izvedenka) in tujka vpeljan skupni izraz prevzeta prvina. Prim. Slovarček jezikoslovnega izrazja, 1973.
35 Z besedo germanizem ali nemčizem poimenuje Jože Toporišič iz nemščine prevzete jezikovne prvine. Med njimi so zlasti besedne, ki niso sprejete v knjižno normo (npr. ketna, fleten, fejst, gnada,fara ...). Sem spadajo tudi prevzete skladenjske in pravopisne oblike. Prim. Toporišič, 1992.
36 Namesto izraza izposoditi se vse bolj uveljavlja termin prevzeti, saj besed, ki smo jih prevzeli iz tujih jezikov, navadno ne vračamo. Marko Snoj zato poleg termina izposojenke, tj. iz sosednjih jezikov v obrobna slovenska narečja prevzete besede, ki so se od tod širile tudi v druga narečja in zvrsti, pogosteje navaja izraz prevzete besede. Prim. Snoj, Uvod v Slovenski etimološki slovar, 1997: III, V.
4.1 Okrajšave
agl.	angleško	nar.	narodno
asir.	asirsko	nvn.	novovisokonemško
avstr. n.	avstrijsko nemško	pger.	pragermansko
bav.	bavarsko	P(>g.	pogovorno
bav. avstr.	bavarsko avstrijsko	prid.	pridevnik
bkr.	belokranjsko	pslov.	praslovansko
csl.	cerkvenoslovansko	sin.	slovensko
dial.	dialektično	slov.	slovansko
frc.	francosko	spn.	spoclnjenemško
fig.	figurativno	srb.	srbsko
germ.	germansko	srvn.	srednjevisokonemško
gr-	grško	star.	starinsko
hrv.	hrvaško	stvn.	starovisokonemško
j-	južno (v sestavi)	štaj.	štajersko
kor.	koroško	Staj. n.	štajersko nemško
kor. n.	koroško nemško	tirol.	tirolsko
lat.	latinsko	trans.	tranzitivno
n.	nemško	zahgerm.	zahodnogermansko
4.2	Seznam okrajšano navedene literature
lie	Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika, I—III, Ljubljana 1977-
Br	Bradač, Fran: Latinsko-slovenski slovar, Ljubljana 1966
De	Debenjak: Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana 1993
Gr	Grimm, Jacob und Wilhelm: Deutsches Wörterbuch, Leipzig 1-12 2 1854-1971
Ja	Janko, Anton: Deutsche Lehnwörter zur Bezeichnung des Begriffskomplexes »Christliche
ethische Werte und menschliche Sünden« in Trubars Cerkovna Ordninga, v Razprave FF, Ljubljana 1986
Kl	Kluge, Friedrich: Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Walter de Gruyter,
Berlin, New York 1989 Le	Lexer, Matthias: Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, Leipzig 1980
IM	Pleteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana 1974
Sch	Schmeller, Andreas: Bayerisches Wörterbuch, München 1877
Sn	Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar, Ljubljana 1997
SSKJ	Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1994
ST	Striedter-Temps, Hildegard: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Berlin 1963
Wa	Wahrig, Gerhard: Deutsches Wörterbuch, München 1992
4.3	Slovar manj pogostih izposojenk
ajfrati; ST (79) navaja pomen »hlepeti po; vnemati se za, naprezati se« (ST, 79; De, 53, 247), vendar s tem pomen besede ajfrati v pesmih še vedno ni povsem jasen. Ustreznejši so pomeni, ki jih navajajo starejši leksikografi: »ne privoščiti, zavidati, biti ljubosumen« (ST, 79; De, 247, 741).
Povsem možno je, da je izposojenka prišla v slovenščino šele z Dalmatinovim prevodom biblije. N. beseda Eifer je prvotno pomenila »Eifersucht, Mißgunst« in je šele pozneje pridobila današnji pomen »eifern, Anstrengung zeigen« (ST, 79).
Na osnovi pomena, ki je razviden iz konteksta, bi lahko besedo ajfrati prišteli med starejše izposojenke. Pomen besede se namreč bolj nagiba k prvotnim konotacijam »ljubosumje, nevoščljivost, zavist«.
V naslednjih primerih bi lahko izraz ajfrati prevedli kot »zavidati, biti ljubosumen», besedo ajfranje pa kot »ljubosumje, zavist, nevoščljivost»:
št. 8459 (Kranjska.)	št. 8299 (Kranjska.)
Vse to hočem storiti,	To stri vse tvoje ajfranie.
Kar stri tebe vjeziti,	Ker šale, reva, ne poznaš:
Razsajat’, nagajat’	Tvoj mož h kakimprijatligre,
In ajfrat’ čem vselej.	Ti precej tje za njim bezljaš.
antverh »obrt« (ST, 82; De, 473). Prevzeto iz srvn. bav. hantwerch (ST, 82).
Izguba h v vzglasju je pogost pojav pri n. izposojenkah v slov. jezikih (ST, 58). Srvn. ch je nastal s stvn. premikom soglasnikov iz germ, k (ST, 56).
Verz pesmi št. 8538 (okoli Sv. Bolfanka na Pesnici) govori o čevljarskem poklicu:
Toti antverh je smerdliv,
Pa le penezom je racl.
To pertisne ene flike,
Tan naredi ene Štihe,
antvert, antvort »odgovor« (ST, 82; De, 55). Zabeleženo pri Megiserju, poznejši leksikografi pa te besede niso več zapisovali. Beseda še živi v ljudski pesmi. Prevzeta je iz srvn. antwert, antiverte, antwürte, antivurt «Antwort«, ostala pa je omejena na majhna narečna območja (ST, 82).
Beseda antvort je morda mlajša izposojenka (iz n. Antwort) ali pa je zgolj »posodobljena« po zgledu nvn. Antwort:
št. 8527 (Iz Ščavniške doline.)	št. 8532 (Od. Sv. Jurija na Ščavnici.)
Žena, kora le korajžo ma,	Kera takšo le korajžo ma,
Tista lehko moži antvert da,	Tista lehko moži antvort da,
Dare mož se s palcoj joj grozi,	Da se s palcojproti njoj grozi,
Deno pa nič ne včini.	Pa ničjoj deno ne včini.
Na istem mestu se lahko pojavi tudi slovenska ustreznica, čeprav bi	bila n. izposo-
jenka ritmično ustreznejša:
št. 8527 (Od Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji.)
Žena, kera le korajžo ma,
Tista lehko moži odgovor da,
Gda mož s palcoj meni se preti,
Nič pa vendar meni ne stori!
arcnija nižje pog. »zdravilo« (SSKJ, 21), ercnije, recnije »zdravilo«, r’cn’vati »zdraviti«. Pomen vseh besed je razviden iz konteksta. Beseda arcnija je prevzeta iz srvn. arzät, ar zet »Arzt«; arzente, erzeme »Heilkunst, Heilmittel« (ST, 83).
Besedi recnijein r’cn’vatista verjetno redki, saj jih literatura ne navaja (SSKJ, ST, Be, Sn, Pl).
Zaradi e v medglasju predvidevam, da je beseda recnije prevzeta iz srvn. erzeme. Po prevzemu je verjetno zaradi lažje izgovorjave ali površnega ustnega prenosa prišlo do zamenjave prvih dveh glasov.
Beseda ercnije je verjetno tudi prevzeta iz srvn. erzeme. Beseda r'cn’vati je novoiz-peljani glagol s slovenskim sufiksom -(v)ati. Besedotvorno izhodišče predstavlja nemška izposojenka recnije, manj verjetno arcnija.
Pesem št. 8460 (Dolenjska) predstavlja dialog med možem in ženo. Mož ji grozi z udarci, če se ne bo poboljšala:
Pogledaj ti, spaka!	Če na boš dobro strila,
Kaj toj jezik stri,	S palico se boš gostila:
Kadar bodeš še taka,	Bo pela - kot strela
Arcniia se dobi.	Dokler te prerodi.
Namesto izposojenke se pojavi tudi slovenska beseda:
št. 8459 (Kranjska.)
»Čakaj, nesrečna spaka,
Kaj tvoj jezik stori!
Kadar bodeš še taka,
Zdravilo se dobi.
Pesem št. 8235 (Iz Škofje Loke.) pripoveduje o bolnem dekletu, ki se ozdravi s hlačami:
Nek' deklet’ se j’ prigodilo,
Da je močno bolna b’la;
Recnije so ji dajali,
Pa jih nucat ni hot’la.
V isti pesmi dekle moškemu sune hlače, da se z njimi ozdravi:
Grozno jih je kuš’vala,
Z njim se je r’cn’vala.
brumen »pobožen; prizadeven, vnet» (SSKJ, 73), najbrumnejši. Prevzeto iz stvn. fruma »Nutzen, Vorteil“, srvn. vrume, vrum »Nutzen, Gewinn, Vorteil», srvn. frum prid. »tüchtig, wacker, förderlich; fromm« (ST, 95).
Čeprav je bila zamenjava stvn., srvn./s sin. b do leta 1200 splošno veljavna, je bila izposojenka morda prevzeta že v 9- st. Ta domneva se opira na pomen besede brumav slovenščini. Pojem namreč ne pomeni le »pobožnost«, ampak se nagiba tudi h konotacijam »pošten, pravičen, priden«. Tudi nemška beseda je šele z Luthrom dobila današnji religiozni pomen.
Sin. bruma je potemtakem izposojenka iz stvn., pomen vseh izpeljank pa je tesno povezan s pomenom osnovne besede (Ja, 84, 85).
Beseda najbrumnejši je presežnik in je sestavljena s slovenskim prefiksom naj-.
Zgornje domneve o zgodnjem času prevzema izposojenke brume n besede v izbranih ljudskih pesmih ravno ne podpirajo, saj je njihov pomen bolj povezan z religioznimi konotacijami:
Pesem št. 8455 (Iz Gornje Savinjske doline.) pripoveduje o fantu, ki ga zapušča dekle s kopico otrok. Odloči se živeti pobožnejše:
Otrokom bom dal bajto čez,
Vse svoje premoženje,
Pol’ bom začev pa jaz peljat
Naibrumneiše življenje.
V naslednjih pesmih je še bolj razviden pomen »pobožen»:
št. 8307 (Iz Višnje gore.)	št. 8428 (Suhor.)
Pa še praviš, da res ni,	Jest sem ena brumna žena,
Počakaj, saj ti povem,	Rada v cerkev grem.
Kako je bil brumen Adam,	Zapijem firkelj vina,
Dokler je bil on sam.	Pa po cesti grem.
bufati; iz konteksta lahko besedo razumemo kot »udariti, suniti, tepsti», kar bi ustrezalo n. puffen »suniti, dregniti, riniti, odriniti» (De, 864). N. glagol puffen je nastal iz medmeta puff »S toß», pozneje postal tudi oznaka za igro na igralni deski med moškimi in ženskami v kopališki zgradbi, ki je lahko prešla v erotične igrice; od tod Pt(/7'»Bordell» (Ki, 569).
Ker se v pesmi izposojenka pojavi v zvezi bufati z nekom, je možno tudi, da gre za spolno nasilje.
Verjetnejši je pomen »tepsti, udarjati«, kar ustreza n. büffen, puffen »schlagen, stoßen«, tudi »frisieren; mischen, würzen; klopfen, knallen« (Gr 2, 492) in srvn. buffen »schlagen, stoßen, das Haar kräuseln« (Le, 28).
St. 8430 (Iz Cerkvišča.)
-Mož, če boš ti mene tepel,
Kdo bo tebi hlebec pekel?
Če boš ti z menoj bu fal.
Kdo bo tebi štruklje kuhal?«
cagati, scagati »obupati, obupovati« (Ja, 80). Prevzeto iz srvn. (ver)zagen »zage sein«, nvn. (ver)zagen (ST, 96). Ker je bil nesestavljeni srvn. glagol zagen redek, smemo besedo cagati prištevati med mlajše izposojenke (Ja, 80). *
V pesmi št. 8493 (Od Sv. Ane na Krembergu.) mož obžaluje, da je v zakon dobil hudo ženo:
Ne morem si pomagat.
Alj meni je za cagat.
‘ Glej tudi: Leopold Kretzenbacher, Slovenisch (s)cagati = »verzagen- als deutsches Lehnwort theologischen Gehaltes. Ein ISeitrag zur barocken »Legendenballade- der Slovenen. V: Die Welt der Slaven 9 (Wiesbaden 1964), str. 337-361.
Oh naglost, neumnost,
Jaz v tebi uržah mam!
Besedi scagati je dodan slovenski prefiks s-. Pomen se s tem ne spremeni.
Naslednja pesem govori o obupanih dekletih, ki niso dobila moža. Ena še ni povsem izgubila upanja:
št. 8230 (Dolenjska.)
Ta peta prau: Jest pa na scan am.
Tud nubeno nuč na spim,
Jest se zmirom snupcou troštam,
Zmiram se jeh veselim.
V drugi varianti iste pesmi se pojavi slovenska beseda, ki sicer ni čisto pravi ekvivalent, vendar sodi v kontekst:
št. 8232 (Iz Toplic pri Novem mestu.)
Ta peta prav: Jest pa ne čakam.
Tud nobeno noč ne spim,
Se zm iraj veselujem,
Obstaja možnost, da ljudski pevec ni razumel besede (s)cagati in jo je nadomestil s fonetično podobno besedo čakati, ki se logično vklopi v verz. Prav tako bi isto napako lahko zagrešil tudi zapisovalec.37
čaker; v zvezi v čaker hoditi s kom, s kako rečjo »imeti opravka s kom, s čim« (ST, 97; SSKJ, 79). Prevzeto iz starejše avstr. n. zveze zu acker gen »isto«, srvn. z’ acker gän, kar vsebuje ustreznice n. zu »k, v«, Acker »polje, njiva« in gehen »iti«. Prvotni pomen zveze zacker gen, zi ackere gän je »orati«, pozneje z(u) acker gen mit einem »z nekom skupaj iti na njivo, z nekom skupaj orati« (Sn, 56; ST, 97). Figurativni pomen v 16. st. Beseda je bila zaradi nespremenjenega a v o gotovo prevzeta že v zgodnji srvn. (ST, 97).
Ča s prevzema je sporen, saj se v slovenščini beseda čaker uporablja le v figurativni zvezi, ki je v nemščini znana šele od 16. st. V vsakem primeru moramo govoriti o skrčenju pomena.
V pesmi št. 8299 (Kranjska.) žena svari dekle pred zakonom. Pripoveduje ji o grobem možu, ki jo pretepa vsak dan. Dekle pa se odloči imeti drugačen odnos do svojega moža.
Zvezo Okoli v' čaker z možem šla bi lahko prevedli kot »ravnala z možem, se vedla do moža, (okoli) ga prinesla«:
Jez bom drugači kakor ti
Okoli v' čaker z možem šla.
Jez pojdem v’ oštarijo ž’ njim,
Tam glažke bom zvračala;
17 Pesem St. 8232 je iz pesmarice Fr. Gimpla v prepisu M. Rodeta VII. St. 35. Pesem St. 8230, kjer se pojavi izposojenka scagati, pa je zapisal Juri Dolinar okoli 1840.
candrav slabs. ..raztrgan- (SSKJ, 79), »fetzig, lappig, zerlumpt« (Pl I, 74). Izpeljano iz cander »cunja, krpa«. Prevzeto verjetno iz kor. n. zalder, zader »zähes, faserichtes Fleisch; losgerissenes Fleischteil, der noch hängt; arme Weibsperson«; Staj. n. Zader »zerrissenes Tuch, Fetzen«; tirol. zaldr •• Faser, Fetzen«, zaldrar »schlampig gekleideter Mensch«, zädr »Faser, Gewandfetzen« (ST, 98). Po Sn (56) kor. n. zalder, zader ni dokazano kot izhodišče. Možna je tudi malo jasna ekspresivna domača izpeljanka, sorodna s cunja.
št. 8369 (Od Sv. Lenarta v Slov. gor.)
Krpica za krpice drži,
Nit njemi kre niti od njega visi,
Ma zaflikano suknjo, pa candrav rokav,
Kak se ti šelm obleče, saj tak je nej prav.
cir »okras, ponos« (ST, 103; De, 1302). Prevzeto izsrvn. ziere, zz'er»Schmuck, Schönheit, Pracht« (ST, 103), stvn. zieri»Ausschmückung, Schönheit«; iz pridevnika srvn. ziere, stvn. zieri »schön, anmutig« (Kl, 812).
V prvi pesmi pomeni beseda cir »okras«, v drugem verzu pa bi bil možen tudi fig. pomen »ponos«:
št. 8451 (Z Blok pri Cerknici.)	št. 8328 (Iz Zreč in Oplotnice.)
Al hišo imam pa žie staro.	Pa kadar je poroka, ni veneča	nikir,
Al strejha buo kmal duol pala;	Ker baba ma otroka tukaj za svoj	cir,
Po hiš je pajčovna za cir.	Ker poprej da je rodila
Pr luknah za šajbo papir.	In na vekomaj zgubila
Venec, svoje duše cir.
falovski; verjetno kot varianta prid. falotski izpeljano iz falot »slab, malopriden človek« (SSKJ, 210). Beseda falot prevzeta prek avstr. n. Fallot »malopridnež« iz star. frc. falot »prijatelj, družabnik«, kar je pod vplivom frc. pälot »bledikav« dalo današnji pomen »nepomemben, medel (človek)«. Frc. falot je izposojeno iz ag\. fellow »družabnik, tovariš« (Sn, 121). Možno izhodišče je tudi kor. n. vällot »Herumstreicher, Gassenbube«; tirol. falött »Landstreicher« (ST, 114).
Besedi je dodan slovenski sufiks -ski. Do izgube / v vzglasju in nadomestitve z v je po mojem prišlo v narečnem razvoju. Malo verjetna se mi zdi razlaga, da bi bila beseda prevzeta iz predloge, ki nima t v medglasju, npr. agl. fellow ali frc. falot (izgovorjava: falo).38
V pesmi št. 8384 (Iz Kanala.), ki predstavlja svarilo oženjenega moža še neporočenim fantom, so ženske označene kot »malopridne, ničvredne«:
Oj le fantje, ne ženite se,
Ženitve so prepovedane,
Dekleta ra lovske.
1“ Robert, Paul: Dictionnaire alphabetique & analogique de la langue franfaise. Paris 1973: 681.
fašenk, fašnik »pust* (ST, 116; De, 326), fašenski, fasänski »pustni«. Prevzeto iz nvn. Fasching. Zaradi bav. avstr. Faschang gre gotovo za izposojenko iz knjižnega jezika Faschang {ST, 116).
Do zamenjave glasov n in iv medglasju besede fašnik je po mojem prišlo zaradi naslonitve na besedotvorje slovenskih besed, ki se končajo s sufiksom -ik.
št. 8270 (Od Ljutomera.)	št. 8239 (Iz Dravelj pri Celju.)
Fašenk nam je vsem minio,	Fašnik se že približuje,
Dosti se njih oženilo,	Vsako dekle se solzi,
Pogosteje se v pesmih pojavi slovenska beseda pust. Predvidevam, da je raba ene ali druge besede povezana z ritmom in rimo v pesmi.
št. 8238 (Kranjska.)
Ker čas že prihaja, že prišu bo pust.
Me žalost obdaja, pri srcu slabost.
št. 8273 (Od Sv. Jurija na Ščavnici.)	št. 8534 (Z Bratoniic.)
Zdaj neka deklina pä žalostna je,	Nega bolä vdselij dnevofl
Kda fašenski dnevi se sklenejo že,	Kak so dnevi fasänski!
fest; verjetno prevzeto iz n. fest »trden, trd, utrjen; tog; nepremičen; zakoreninjen; fiksen« (De, 336).
Na osnovi enega samega primera je težko določiti pomenski okvir izposojenke fest. V naslednjem verzu ima pomen »trdno, močno«:
št. 8235 (Iz Škofje Loke.)
Pa kaj si ji prigodi.
Ko Luka fest zaspi?
Možno je tudi, da gre za različico besede Jejst »postaven, lep; dobro, izvrstno; zelo, hudo« (SSKJ, 213), ki je prevzeta iz n. feist »tolst, zavaljen, debel«, srvn. veizen »postati zamaščen, predebel«, to je pa izpeljano na osnovi pger. * fait a- »masten, debel« (n. fett). Sin. pomen je razložljiv prek vmesnega »postaven, ne presuh« (Sn, 123).
V danem primeru bi besedi fest lahko pripisali pomen »dobro, zelo«. Izhodiščna beseda v n. tega pomena nima, tako da se je izposojenka pomensko spremenila šele po prevzemu.
flangirati, langirati; jštaj. flankäti »klatiti se« (ST, 120; De, 1182). Prevzeto iz bav. avstr. Flank, prim. kor. n. flanke »Vagabundin« (ST, 120). Možna je tudi sorodnost z n. flankieren »an jmds. Seite stehen, gehen« (Wa, 481), prim. sin. flankirati »postopati, pohajkovati« (SSKJ, 218).
Beseda flangirati spada med mlajše izposojenke, saj je bil n. samostalnik Flanke prevzet v 17. st. iz frc. flanc »Weiche« (KI, 218).
Nejasen je pojav g namesto n. k, saj tovrstna zamenjava pri izposojenkah ni običajna (ST, 51-55). V naslednjih verzih je možen pomen »pohajkovati, klatiti se«, čeprav iz konteksta ni povsem razviden:
št. 8327 (Od Teharji pri Celju.) Seveda vsak nore bi jemau,
Ko b' jima kdo zmerom dajau, Bi vsak flatwirau Pa dari pobiran,
Potem jih pa babam zdajau.
št. 8326 (Od Ruš.)
Sevede vsak nore bi jemal, Do bi le kdo zmiram dajal, Bi usaki lanuirov
In dara pobirov,
Potem jih pa babom zdajal.
frajest; izvor in pomen besede nista povsem jasna. Možno je, da gre za izposojenko iz n. frei »prost, svoboden, neodvisen, odkrit» (De, 362), srvn. vri (ST, 123). Beseda je bila prevzeta po letu 1250, po diftongizaciji srvn. iv aj(ST, 15).
Beseda frajest je novoizpeljani samostalnik s korenom fraj in sin. sufiksom -ost, oblika z -est pa je verjetno le posledica narečnega izgovora.
Pesem št. 8324 (Primorska.) pripoveduje o moških, ki so imeli dosti blaga in posesti, po poroki pa so pustili proste roke ženam, ki so zapravile vse premoženje. Besedo frajest bi lahko prevedli kot »svoboda, proste roke».
Oni so se oženili, ženi so vso fraiest pustili.
Čezse, čez grunte, čez blagu:
Al use je kmali zginilu.
frboltar, ferbualtar »upravnik, upravitelj« (ST, 117; De, 1216). Prevzeto iz bav. avstr. Verwalter, zaradi o namesto n. a slušni prevzem (ST, 117).
Zamenjavo n. w s sin. b razlaga sprememba izgovorjave stvn. u. Stvn. polsamoglasni-ški u je od pribl, leta 1100 postal bilabialni spirant. Ker ga sosednji jeziki niso poznali, so ga zamenjavali z b (ST, 72). Lahko torej trdimo, da je bila beseda prevzeta po letu 1100.
Diftong ua se v izposojenkah ne pojavlja kot nadomestilo za n. a (ST, 1-3, 11, 12). V besedi ferbualtar gre verjetno le za narečno posebnost.
št. 8408 (Srednji Globodol na Dolenjskem.) št. 8409 (Iz Črnuč.)
Če ji kej r‘’ačem, se napuhne	Čt> j’ kej rjačbm, se napuhne,
K’ je derehtar cejle kuhne;	K' je ferbualtar cele kuhne,
Je derehtar tud’ pomin	Ker je šafar vshh pomij
In frboltar vsbh čbepin.	Ker je rešpehtar vsih čbpin.
glešt; iz konteksta lahko razberemo pomen »imetje, premoženje«. Beseda je izpeljana iz glagola gleštati »skrbeti za kaj, negovati; imeti, premoči« (SSKJ, 239). N. geleist ne more biti izhodišče, saj pomensko ne ustreza; »Wagenspur« (Gr 4 III, 2981). Gleštati prevzeto iz srvn. geleisten »leisten, vollziehen, beschaffen«, starejše nvn. ge-leisten (ST, 128), stvn. gileistan (Gr 4 III, 2981).
Pri samostalniku glešt lahko opazimo določene pomenske spremembe glede na izhodiščno besedo geleisten. Pomen besede glešt se je zreduciral na »imetje, premoženje«, skupna nit z n. predlogo pa je še opazna v pomenu »beschaffen«.
Prva pesem govori o ženski, ki možu zapravi ves denar in čast, druga pa pripoveduje o usklajenem zakonskem življenju:
št. 8308 (Od Sv. Jurija na Ščavnici.)	št. 8341 (Od Ljutomera.)
Vsem tem ja peldo nam dava	O čudovita glihenga,
Najbole ti zgübleni sin.	Gde mož no žena eno sta:
On ne bi vse glešti zaprava,	On glešt zapravi, ona špara,
No k zadnjemi pasa še svinj.	On sukno flika, ona para.
V naslednjem primeru pojem glešt očitno ne označuje vsega imetja, ampak neki konkretni predmet, ki iz samega konteksta ni razviden:
št. 8369 (Od Sv. Lenarta v Slov. gor.)
Da sem mlada bila, sem prosila Boga,
Da bi mi Bog naj dal bogatega moža,
Saj mi ga je oblubil, no saj mi ga je dal:
Eno butaro glešta. no cvajarja dva.
gmah »mir, tišina, udobnost« (ST, 129; De, 131, 921); sin. dial, mäh, mäha »Ruhe«. Prevzeto iz stvn. gimah, srvn. gemach «Ruhe, Wohlbehagen, Bequemlichkeit« (ST, 129).
V naslednjih primerih se beseda gmah pojavi v pomenu »mir«:
št. 8385 (Iz Podgorja.)	št. 8416 (Koroška.)
Žena me krega osem dni,	Ne	da	pred konca, gmaha.
Po noči gmaha ni.	De me prav po plečeh namaha.
grevati, grivati; greva me «žal mi je« (ST, 131; De, 902) reva; izhodiščni sin. pomen je »beda, revščina, žalost« (Sn, 535).
Izposojenka grevati je prevzeta iz srvn. geriuwen trans, »in Betrübnis versetzen«, intrans. »Schmerz oder Reue empfinden, klagen«, stvn. hriuwan, hriuwa, nvn. reuen (ST, 131). N. predloga je mogoče izpeljana celo iz zahgerm. *hreuwa »seelischer Schmerz« (Ja, 84).
Beseda reva je prevzeta iz bav. srvn. * röuwe, srvn. riuwe, nvn. Reue -kesanje, žalost, bolečina, trpljenje, slab izgled«. N. beseda je izpeljana iz zahgerm. *hreuwo »žalost, duševna bolečina«, kar je izpeljano iz *hreuwa- »boleti«. To je sorodno s pslov. * krušiti, sin. krušiti, kar v delež, skrušen pomeni tudi »žalosten, potrt« (Sn, 535).
Po prevzemu je prišlo do določenih pomenskih sprememb; sin. reva označuje osebo, medtem ko se n. Reue nanaša na duševno občutje.
Beseda reva označuje »reveža, pomilovanja vrednega moškega«:
št. 846l (Iz Podgorja.)	št. 8466 (Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Oh kaj sem sturu reva!	-Oj, revež, kaj sem štora!
Zdaj šele spoznam.	Zdaj te že poznam,
Prepozno me greva.	Prepozno mene griva.
Zdaj, ko te že imam.	Zdaj te že imam.
huncvut; huncvet »malopriden, malovreden človek« (SSKJ, 288). Beseda se uporablja kot zmerljivka. Prevzeto iz bav. avstr. Hundsfott ali Hundsfutt »feiger, niederträchtiger Mensch« (ST, 137).
V pesmi št. 8437 (Zagorska.) se fant kesa, ker je dobil ženo, ki se cele dneve samo lepotici:
Kaköv sem ja huncvut bil,
Da sem se ja ženil,
intrfat zastar. »nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže» (SSKJ, 307). Prevzeto iz bav. dial. *ünterpfeit. Samoglasnik ü je postal i, diftong ei pa na kor. ä, torej interpjat, kot se še danes glasi dial, v delih n. Koroške; prim. Unterfat »weiter weiß gestärkter Unterrock”, štaj. n. Unterpfeit »Unterkleid» (ST, 138).
št. 8413 (Iz Konfina na Gorenjskem.)
Moja baba gre pa v Kandrše plet,
Voblekla je intrfat lep,
Od spret in zat je biv nabran,
Na teden pa šeskat usran.
jirhast; izpeljano iz irh »mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh» (SSKJ, 311). Prevzeto iz srvn. irch, irh, erch, erich »belo ustrojena gamsova, jelenova ali srnina koža», starejše nvn. in dial, še ohranjeno. Prvotni pomen je »kozlova koža», kar je pomensko specializirano iz stvn. irah »kozel», to pa je izposojeno iz lat. hircus »kozel» (ST, 138; Sn, 188).
Samski fant nosi jirhaste hlače:
št. 8188 (Iz beljaške okolice.)
Hvače mam pa jirhaste.
Pbr kolienah na knofe.
kirfati »romati, iti na božjo pot», kirfanje, kerfanjä »romanje, božja pot»; v narečju se beseda pojavlja kot kirfart, kar je prevzeto iz bav. avstr. Kirchfahrt »Wallfahrt». Drugi rje disimiliran (ST, 149). H v medglasju je izpadel zaradi poenostavljene izgovorjave med soglasniki (ST, 57).
Besedi kirfati in kirfanje se pojavita v pesmih, ki govorijo o svetnikih priprošnjikih:
Št. 8279 (Od Sv. Barbare v Slov. gor.)	št. 8283 (Z Lipöväc.)
Svetim trem Kraljem bom kirfat šla,	K Svetin Tren krälon
En pintek masla gor ofrala,	Na kerfaniä bon Slä;
Täm bon lipo Jas molila Bogä.
Št. 8289 (Od Sv. Trojice v Halozah.)
K svetim trem kralom na kirfanje bom šla,
Tam bom prosila za moža.
V eni varianti pesmi se namesto nem. izposojenke pojavi slovenski izraz: št. 8280
K Svetim Trijem kraljem na božjo pot bom šla,
Tam bom prav srčno molila.
lajhati »goljufati, varati, preganjati» (Be II, 121). Prevzeto iz srvn. leichoere »glumač, goljuf», leichen »sein Spiel mit einem treiben, betrügen» (ST, 164).
V pesmi St. 8322 (Od Sv. Miklavža pri Ormožu) se beseda lajhati v pomenu »varati» pojavi v verzu, ki svari moške pred nezvestobo lepih žensk:
Največ se moreš lepih bat,
Či ona začne sladko djat,
Te te že na zajnki ma,
Kak bi te leži lajhala.
lajt »sodček, ki drži od štiri do devet veder« bkr. (Pl I, 497). Prevzeto iz srvn. leite »Tonne, Faß zum Verführen einer Flüssigkeit» (ST, 165). Po Be (II, 121) je srvn. leite osnova sin. lajta »sod za žito», lajt pa je prevzeto iz bav. avstr. Leit, Leitfaß.
Literatura (Pl, Be, ST) navaja besedo lajt kot belokranjsko, vendar je očitno znana tudi v drugih pokrajinah:
št. 8341 (Od Ljutomera)
On zelje trebi, ona rible,
On lajte snaži, ona kible,
luntverna »zmaj«. Prevzeto iz srvn. lintwurm »Höllendrachen, Teufel« (ST, 170), stvn. lindumrm (KI, 444), nvn. Lindwurm »drachenähnliches Ungeheuer« (Wa, 838). Drugi del besede se v sin. pojavlja v različnih oblikah: lintvrt, Ptuj lintvur, Ormož lintvor, kor. lintburn, (ST, 170), štaj. lintver, lintvrn (Pl, 519).
Beseda lintver se. v slovenskih govorih pojavlja v mnogih oblikah. Predvidevam, da gre tudi pri glasovnih spremembah v besedi luntverna le za (primorske) narečne posebnosti.
št. 8324 (Primorska)
Še pravi, de žene jezik,
Je huiši kot kače jezik,
No de glava ženina Je huiše kot luntverna.
ofart »napuh, ošabnost« (Be II, 242; De, 521). V stiškem rokopisu hofart. Prevzeto iz srvn. hochvart, hochverte »Hoffart, posnemanje dvornih navad, domišljavost« (Be II, 242), »Art vornehm zu leben, Hochsinn, edler Stolz; äußerer Glanz, Pracht, Aufwand; Hoffart, Übermut« (Le, 91), kar je izpeljano iz fahren (hoch + Fahrt; Wa, 662) s splošnim pomenom »leben, sich befinden«. Pomen se je kmalu obrnil v negativno stran; »Hochmut, Übermut, eitler Aufwand ...» (Kl, 313). Nvn. Hoffart je asimilirano iz srvn. oblike (ST, 184).
V že omenjeni pesmi št. 8310 pripovedovalec meni, da so nekatera dekleta polna napuha:
Še dekle vredna ni,
Da b' krajcarje dav tri:
Al na životi ofart Pa ji vsa visi;
ofbaver, hohpauer »villicus« (Gr 4 2, l660); »oskrbnik pristave, upravitelj« (Br, 575). Prevzeto iz n. Ilojbauer v> (Gr 4 2, l660).
Soglasnik h v medglasju besede hohpauer je asimiliran.
prunckahla »nočna posoda« (Gr 2, 442; Br, 314). Prevzeto iz n. Bruntzkachel»nočna posoda« (Ibid.). N. brunzen »urinieren« iz srvn. brunnezen, wie brunnen-, izpeljano iz Brunnen, prvotno »einen Brunnen machen« (KI, 109).
N. izposojenka kahla »nočna posoda; pečnica«, prevzeta iz srvn. kachel, kachele »irdenes Gefäß; Ofenkachel«, stvn. chachala »irdener Topf«, nvn. Kachel (Be II, 9; ST, 141) »(lončena) ploščica, pečnica« (De, 564). Stvn. chachala je prevzeto iz razgovorno lat. *cac(c)ulus »kuhinjska posoda« (Be II, 9).
Beseda je zaradi manjkajočega prehoda a v o gotovo prevzeta že pred letom 1200 (ST, 141).
Pesem št. 8319 (Iz Guštajna.) je svarilo fantom pred poroko. Spodnji verz govori o slabostih bogate žene:
Ali vzemeš bogato,
Pa tudi nič ni,
Moraš ziutra gor vstati,
Bruštik perpravi,
Prunckahlo iei sprasni,
Pometi hišo,
reht; gre za redko besedo, saj je literatura ne navaja (Be, ST, SSKJ, Pl). Verjetno je beseda reht prevzeta iz n. recht »richtig, so, wie es sich gehört, zufriedenstellend, so, wie es sein soll; geeignet, passend, zutreffend; angenehm« (Wa, 1044).
Pomen izposojenke reht je potemtakem razviden iz konteksta, pomeni namreč »primerno, prijetno«. Pesem št. 8315 (Iz Guštajna.) govori o previdnosti pri izbiri partnerja:
Kadar mev ženin priti,
Le prau ga poglej ti,
Al se on prav reht derži,
Noi al ie za te bol ni.
Manj verjetna se mi zdi razlaga, da bi bila beseda reht izpeljana iz glagola rehtiti se »šopiriti se, mogočno ali ošabno se vesti« (Be III, l68) in bi torej omenjeni verz pomenil, da se ženin prav ošabno derži. V lem primeru ne bi šlo za nemško izposojenko.
■w Beseda je verjetno omejena na podeželje ali pa sploh ni več v rabi, saj v modernejših slovarjih ni več zapisana; Wahrig, Gerhard: Deutsches Wörterbuch in 6 Bänden. Wiesbaden und Stuttgart 1981; Duden: Das große Wörterbuch der deutschen Sprache in 8 Bänden. Mannheim, Leipzig, Wien Zürich 1994.
št. 8327 (Od Teharji pri Celju.) Ojbavra vsak dobro pozna, Saj brado že sivo ima,
št. 8326 (Od Ruš.)
Hohpaura vsak dobro pozna, Že brado vso sivo ima,
šafan; v literaturi beseda ni navedena (SSKJ, ST, Pl). Predvidevam, da gre za izposojenko iz n. predloge geschaffen »ustvarjen« z redukcijo nemškega prefiksa ge-. Podoben pojav je opazen npr. pri izposojenki gratati »werden, geraten, gelingen«, ki se pri Trubarju pojavi kot rat ati »isto«, torej brez g v vzglasju (ST, 131).
Pesem št. 8309 (Od Sv. Barbare pri Mariboru.) govori o ženski zapeljivosti:
Že Adama tam v paradiži Ga Eva zapeljala je,
Tak zdaj še po njeni viži So ženske ži šafane vse.
šafar zastar. »oskrbnik« (SSKJ, 1344), »der die Wirtschaft besorgende Oberknecht (bes. bei Herrschaften), Haushälter« (Pl II, 615). Prevzeto iz srvn. schaffoere, Schaffer, schaffenoere »Anordner, Aufseher, der für das Hauswesen sorgende Verwalter«. Prim. tudi bav. Schaffer »Aufseher über untergeordnetes Personal, Frachtfuhrmann« (ST, 214).
Pesem št. 8409 (Iz Črnuč.) govori o hudi ženi:
Či> j’ kej rjačbm, se napuhne,
K jaferbualtar cele kuhne,
Ker je šafar vsbh pomij,
Ker je rešpehtar vsbh čbpin.
ši(m)flati nižje pog. »kritizirati, očitati napake« (SSKJ, 1351). Verjetno gre za mlajšo izposojenko, saj se je v izposojenkah, prevzetih do 12. st., srvn. (stvn.) afrikata pf nadomeščala s sin. soglasnikom p. Šele po 12. st. je srvn. pf substituiral sin. f. Ta zamenjava velja tudi za mlajše izposojenke iz zbornega jezika (ST, 31). V Pleteršnikovem slovarju iz leta 1894 beseda šimfati ni navedena.
Ši(m)flati je verjetno prevzeto iz n. schimpfeln »zmerjati« (De, 956), kar je dem. od n. schimpfen. N. schimpfeln je zastarelo, ohranjeno je na podeželju in se uporablja predvsem pri otroški igri; tudi schimpfelen (Gr 9, 174; Sch II, 422).
N. schimpfen iz srvn. schimpfen, stvn. skimpfen »Scherz treiben, spielen, verspotten« (Kl, 633).
št. 8332 (Od Sv. Jurja na južni žel.)
Če dolgo ga ni,
Pa njega leti,
Pred vrate se stopi, ga ši(m)tle tako,
Da sram hi ga hlo.
šmajhlati; v literaturi beseda ni navedena (ST, SSKJ, Pl). Iz konteksta je razvidno, da beseda pomensko ustreza n. glagolu schmeicheln »laskati« (De, 968), iz katerega je tudi najverjetneje prevzeta. N. schmeicheln je izpeljano iz poznosrvn. smeichen, srednjespn. smeken »smeicheln, streicheln«. Izhodiščni pomen je »streichen« (Ki, 642).
št. 8304 (Iz ljubljanske okolice.)
Jaz se mu šmaihlala bom,
Da ne bo drugih štemov.
šonati "čuvati, varovati, paziti na; prizanašati« (ST, 222; De, 977). Prevzeto iz nvn. schonen, srvn. schonen «aufmerksam behandeln, schonen« (ST, 222).
V naslednji pesmi se glagol šonati se pojavi v pomenu «čuvati se, varovati se, paziti
se«:
št. 8459 (Kranjska.)
O ti raca buzarona!
Tak te nič ne boli?
Zlocli naj se te šona.
Baba, nisi od ljudi!
špampet, španpet, štampet nižje pog. »postelja« (SSKJ, 1361). Prevzeto iz srvn. spannbette »Bett, dessen Pfühl auf untergespannten Bändern liegt, Tragbette«, tudi spambette. Prim. bav. Spannbett (ST, 222).
Okoli leta 770 je stvn. bav. b v vzglasju postal p, ki se je v jbav. obdržal vse do danes. Ta zamenjava velja za besede, prevzete v vseh obdobjih (ST, 27).
ST (222) navaja obliko štampet za pogosto v ljudski pesmi. V izbranem korpusu pa se pojavi le enkrat, medtem ko je beseda špampet prisotna štirinajstkrat.
Iz naslednjega primera je razvidno, da špampet ne pomeni povsem isto kot postelja. Verjetno gre za tip ležišča, ki ga Slovenci nekoč niso poznali. S širjenjem novega tipa postelje pa se je udomačil tudi novi izraz. Prevzemanje tujih besed je torej povezano s prevzemanjem novih stvari, za katere v domačem jeziku ni izraza.
št. 8519 (Kamnik.)
Kaj pa sb ti reveš imu,
Ko sva midva skup pršla,
Pojstlo gnilo, špampet zvezan,
Stoli vsb brez nog.
špendati »(iz)dati, porabiti, potrošiti, plačati« (ST, 223; De, 77, 84, 142). Prevzeto iz srvn. spenden «als Geschenk austeilen, Almosen geben«, srvn bav. *spendinge, nvn. Spendung, stvn. spentunga (ST, 223); prevzeto iz lat. expendere »abwägen, ausgeben«; lat. pendere »wägen; schätzen, zahlen« (Kl, 685). N. spenden je verjetno prvotno cerkvena beseda s pomenom »an Arme verschenken, Almosen geben, austeilen« (Gr 10 1, 2149).
Religiozni prizvok ima beseda špendati tudi v ljudski pesmi:
št. 8237 (Iz Bohinjske Bistrice.)
Eno mašo bom špendala.
Pri svet'mu A ntonu se bo brala:
De b’ se že an mošdobiv,
De b’ biv žepuklast al’pa kriv!
špilovec; verjetno gre za novotvorjeni samostalnik iz izposojenke Spil oz. špilati, kar je prevzeto iz srvn. spil, spilil, spilen, nvn. Spiel, spielen (ST, 224), in sin. sufiksa -ovec. Iz konteksta lahko razberemo, da beseda označuje moškega, ki v gostilni s špilanjem (verjetno kart) vse zapravi, torej »hazarderja, zapravljača«.
št. 8315 (Iz Guštajna.)
So dro tače zapelane,
Kera špilovca dobi,
Mož u tabemi vse zapravi,
Žena pa doma latpi.
štikelc; verjetno gre za izposojenko iz n. Stiick(lein) »kos, košček« (De, 1082), na kar kaže tudi pomen besede štikelc v kontekstu. N. Stück iz srvn. stück(e), stuck(e), stvn. stucki, germ. *stukkja -Stück- (KI, 710).
Besede, ki imajo sin. i za srvn. ü, spadajo med mlajše izposojenke in niso bile prevzete pred 13- st., ko je bav. ü postal /(ST, 11). Sufiks -e/ckaže zaradi /na naslonitev na n. sufiks -lein.
V naslednji pesmi, ki pripoveduje o hudi ženi, je iz konteksta razvidno, da se predmeti razletijo na -koščke-:
št. 8415 (Od Zagorja na Savi.)
Otroke okol hiše suje,
Po hiš stole, mize prebračuje,
Sklede, piskre, latovce,
Vse more jet na štikelce.
štole -ponosen« (ST, 230; De, 1071). Prevzeto iz srvn. stolz »übermütig, hohen Sinnes, hochgemut, stolz« (potrjeno od 11. St.), srednjespn. stolt, tudi frc. st uit. Izvor ni povsem jasen (KI, 705).
Glede na pomen v pesmi lahko besedo štole prištevamo k starejšim izposojenkam. Naslednja pesem predstavlja svarilo izbirčnim. Beseda //o/cima negativne konotacije in pomeni pribl, -visok (fig.), napihnjen, objesten«:
št. 8254 (Štajerska od Ptuja.)
Če maš voglednike Te ne bodi štole.
Drugač boš na veke K špoti stari nore!
štritati »prepirati se, tekmovati« (ST, 232; De, 1078, 12Ö9). Prevzeto iz srvn. strit, »Streit, Wettstreit -eifer«, striten »kämpfen, streiten (mit Worten oder mit Waffen), wetteifernd etwas tun; streben«, stvn. stritan, germ. *streid-a»streiten, schreiten, spreizen«, nvn. Streit, streiten-(ST, 232; Kl, 708; Le, 214).
Samoglasnik / v medglasju kaže na staro izposojenko, prevzeto še pred diftongizacijo srvn. fv ei. Diftongizacija se je začela v 12. st. v kor. govorih in okoli leta 1250 zajela bav. govorno področje (ST, 13).
Beseda štritati pomeni v kontekstu »prepirati se«. O variantah pesmi glej tudi pod geslom šp’terati.
št. 8520 (Gorenjska.)
Tiho bodi, grda spaka,
Jen ne štritai se z menoj,
Tebe še ena druga čaka,
Ce ne vstrežeš mi necoj.
uržah, uržoh, uržok, oržah »vzrok« (ST, 242; De, 1179). Prevzeto iz stvn. bav. ursach, stvn. Ursache »Grund, Ursache«, nvn. Ursache. Izposojenka iz visokega srednjega veka. Beseda je pogosta v ljudski pesmi (ST, 242). N. Ursache je v poznosrvn. sestavljeno iz Sache «pravni spor« in prefiksa ur v pomenu «začetni«, torej označuje »začetek pravnega spora«. Pomen se je pozneje posplošil (Ki, 753).
Besedi uržoh in uržok kažeta bav. avstr, prehod a v o. (ST, 242).
V besedi oržah se pojavi sin. o namesto n. u. Pojav je opazen tudi pri nekaterih drugih izposojenkah (ST, 9).
V naslednjih pesmih se mož kesa, ker je v zakon dobil hudo ženo. Vzrok išče v lastni prenagljenosti:
št. 8459 (Kranjska.)	št.	8464 (Suhor.)
Ne morem si pomagat,	Saj	menije za scagat,
To mi je za scagat:	Da	ni več za pomagat.
O naglost, o neumnost!	Naglost,
Jaz tebi uržah dam.	Neumnost!
Jest sam sebi uržoh dam.
Soglasnik k v izglasju besede uržok ni popolnoma jasen. Predvidevam, da gre za mešano obliko med besedama uržoh in sin. ekvivalentom vzrok, ki je prevzet iz drugih slov. jezikov, csl. vbzrokz. ali hrv., srb. uzrok (Sn, 735). Pomen je namreč isti, prav tako sta se na istem mestu lahko uporabljali obe besedi:
št. 8459 (Kranjska.)	št.	8459 (Kranjska.)
A.	B.
O naglost, o neumnost!	O	naglost, neumnost!
Jaz tebi uržah dam.	Jaz	sebi uzrok dam.«
št. 8326 (Od Ruš.)
Če revno živita,
Se grenko deržita,
Saj uržok to nismo nič mi.
Vzrok, da se dekle ne poroči, je lahko tudi revščina:
št. 8231 (Z Izlak.)
Četrta prav: jez sem obožna,
Narveč mi je oržah to,
Ker imam premajhno doto,
varžat, aržet »žep«, nar. tudi atžet in aržat, kar je verjetno prevzeto iz srvn. arssack, iz česar se je razvilo današnje Atschsack, tj. bav. »Hosentasche, Kleidertasche« (Sn, 706; ST, 84). Srvn. sac je prek lat. saccus in gr. sakkos »iz kozje dlake narejena vreča« prevzeto iz asir. šakku »vreča, spokorniška obleka« (Sn, 756).
Soglasnik v v vzglasju besede aržet je sekundaren. Predvidevam, da je bil besedi dodan zaradi pogoste rabe s predlogom v (npr. imeti nekaj v aržetu). Soglasnik z je nastal iz s iv n. 5 (ST, 84). Sprememba v izgovorjavi s je utemeljena s spremembo stvn. izgovorjave s. Germ. 5 je ok. 750 ob stiku z zvenečimi glasovi postal stvn. bav. 2: (zapisano stvn., srvn. s). Temu stvn., srvn. z je bil kot nadomestilo najbližje sin. ž(ST, 44).
št. 8493 (Torovo.)	št.	8510 (Iz konjiške okolice.)
Če me plesat uzameš	Ker meje vun podil,
En hlancat ti dam;	Prav mi je storil,
S'noč s'm ga vcvrua,	Denarce bi v aržet žmel.
Tla v varžat ua jmatn,	Ko ne bi jih zapil.
zgrimati; grimati »žalostiti se, gristi se« (ST, 131; De, 446), grimnost. Osnova grimati iz bav. avstr, sich grimmen »sich grämen, sich Sorge machen«; sich grumen, grümen »sich bekümmern»; srvn. gremen »sich grämen» (ST, 131).
Glagol zgrimati je sestavljen iz slovenskega prefiksa z- in korena grimati. V pesmi št. 8318 (Podjunsko.) beseda zgrimati pomeni pribl, »žalostiti se«, mogoče tudi »jokati se«:
Mož pa zavber v’nkej gleda,
Ko se vinca napije,
Žena je kak žna dera,
Ko se z otroci zgrimiie.
Samostalnik grimnost je izpeljan iz glagola grimati z dodanim slovenskim sufiksom -(n)ost in pomeni »žalost», kot je razvidno iz naslednjega primera.V pesmi št. 8509 (Kranjska.) žena obžaluje, da ima hudega moža:
-Naj boli (v) božje ime,
Ker sim jaz vzela te.
Zdaj bom pa v’ grimnosti Starala se!
žehtati, požehtati »prati zlasti ročno navadno večjo količino perila« (SSKJ, 1699), »in der Lauge beizen, beuchen, sechteln« (ST, 250). Prevzeto iz bav. avstr, sechten, sechteln-, prim. štaj. n. sechten, sechtnen »perilo kuhati in prati v lugu« (ST, 250; Sn, 758).
Naslednji primer kaže, da besedi žehtati in prati ne označujeta povsem istega opravila, možno pa je tudi, da gre le za besedno variiranje:
št. 8341 (Od Ljutomera.)
On štrenje želita, ona pere,
On grozdje zoblje, ona bere.
Glagolu požehtati je dodan slovenski prefiks po-. Pomen se s tem ne spremeni:
št. 8421 (Štajerska.)
Drugi dan sem ji gvant požehtou In na perišče sem jo nesu.
5 Slovar nemških izposojenk
V slovarju navajam v nespremenjeni obliki vse nemške izposojenke, ki se pojavijo v pesmih št. 8184 do št. 8538. Vsem besedam razen redkim izjemam razlagam pomen v slovenščini, kot je naveden v uporabljeni literaturi in bi ustrezal tudi v danem kontekstu. Pojasnila sem izpuščal pri besedah, ki predstavljajo sestavni del današnjega živega jezika in opis z domačimi ustreznicami ni potreben. Na seznam sem jih uvrstil zaradi nemškega izvira.
Poudariti moram, da so pri nekaterih pojasnjenih izrazih možni tudi drugačni prevodi, saj so besede v narečnih govorih ponekod s časom prevzele pomene, ki se oddaljujejo od zapisov v literaturi.Pravi odgovor bi nam zato lahko dala le terenska raziskava v različnih pokrajinah.
Pri nekaterih besedah pomen brez vloge v kontekstu ni popolnoma jasen. V takšnih primerih sem zato v oklepaju zapisal še številke pesmi, v katerih se pojavijo izposojenke.
ajfranje - ljubosumje, zavist, nevoščljivost ajfrati - zavidati, biti ljubosumen ajmoht - vloženo sadje in zelenjava ajmožna, almožna - miloščina antverh - obrt antvert, antvort - odgovor arcat, arcet - zdravnik arcnija- zdravilo aržet - žep
avba - žensko pokrivalo
birt - gospodar, gostilničar, krčmar birtna - gospodarica, krčmarica boršt - gozd
brumen - pobožen, prizadeven bruštik - zajtrk bufati - tepsti, udarjati, suniti burtoh - predpasnik
cagati - obupati, obupovati cajt - čas
čaker v zvezi v čaker hoditi s kom, s kako rečjo - imeti opravka s kom, s čim candrav - raztrgan čimer - soba Cimperman - tesar cir - okras, ponos copernija - čarovnija cukati - vleči, potegniti cukur - sladkor
cvajar - dvojača cviren, cvirn - sukanec
čikla, čiklja - žensko krilo čiklč - srajca
deno- vendar dohtar, dokter - zdravnik drek v zvezi en drek
ercnije - zdravila
fajn, fein - dobro faliti - manjkati, zgrešiti faljen - zgrešen
falot - malopridnež, slab človek
falovski - malopriden, ničvreden
far - župnik
fara - župnija
farba - barva
farof, farov - župnišče
farovški - župnijski
fašanski, fašenski - pustni
fašenk, fašnik - pust
faulast- slab, pokvarjen, ničvreden
ferbec, firbec - radovednost
ferbualtar, frboltar - upravnik, upravitelj
ferkel, firkel, firkelj, firkl - četrt
fest - trdno
flangirati, langirati - pohajkovati, klatiti se
40 Tako označuje npr. beseda ■ajmoht• po ST (1963: 80) vloženo sadje in zelenjavo, v lieli krajini pa z njo imenujemo obaro (informacija Katarina JakSa).
flaša - steklenica
fleten, flehten - čeden, prikupen, zabaven
fletno - prijetno, zabavno
flika - krpa, zaplata
flikati - krpati
flisati - truditi se
fouš, fovš, fovšen - nevoščljiv
frajest tu - svoboda, proste roke (8324)
frajhajt, freihert - svoboda
frej - prost
friše n - svež
froštek, froštik - zajtrk
funt utežna enota - funt (8509)
glažek, glajžek, glaž, gvažek, gvažtk glett - imetje, premoženje glid - ud
glih, gli, lih - ravno, isto
glihenga tu verjetno - usklajenost (8341)
gmah - mir
gmajšne - preprosta dekleta gmejn - preprost, navaden gnada - milost gnadljiv - milostljiv
gratati, gratvati, hratati - postati, postajati grevati, grivati v zvezi greva me - žal mi je gril - ščurek grimnost - žalost
groš - nekdaj avstrijski in nemški novec grunt, grünt - posestvo, kmetija gvant - obleka gvišno - gotovo, nedvomno
habica, hauba, hoba - žensko pokrivalo
hamer - kladivo
hav’žjati - slabo gospodariti
hin, in - uničen, umreti
hiša, hišica, hiža
hlancat - flancat
hohpauer, ofbaver - upravnik pristave, upravitelj hojset - svatba
huncvut - malopriden, malovreden človek
intrfat - nabrano spodnje krilo, ki se v pasu priveže izpucati - prečistiti
jamrati - tožiti, tarnati
janka - krilo, jopica
jirhast - iz usnja kož divjadi, drobnice
jišprejn - ječmenova kaša
južna - kosilo
kafe - kava
kajžica, kajžtca, kujža - majhna, preprosta hiša kambra, kambrca, kamra, kamrica, kambrca, kamtrca - manjša soba v kmečki hiši kapa, kapica kapun - skopljen petelin kibla - čeber, vedro
kikla, kiklja, kitla, kitlica - žensko krilo kirfanje, kerfanjä - romanje, božja pot kirfati - romati, iti na božjo pot klafati - gobezdati, govoričiti klošter - samostan knof- gumb koštati - stati
kraicer, krajcar, krajcer - drobiž v Avstro-Ogrski in Nemčiji krama - tu verjetno kramarski sejem (8316, 8318)
kramp - kramp, orodje za kopanje kranc, krancel, krancelj - venec kravžan - skodran, nakodran krinolin - dolgo krilo, podprto in razširjeno z obroči krumpast - šepav kuhna - kuhinja
kunšen, kunšten - pameten, bister, premeten kunšt - umetnost kušniti - poljubiti kuš’vati - poljubljati kvartir, kvarter - bivališče, prenočišče
10b)ft - zrak lajbič, lajbč - telovnik lajhati - varati lajt - sod
ledik, ledek, ledig, ledih, led’k, ledtg, ledtk, ledig, lejdig, lejdih, lejdig, lödik, ledičiin, ledičen - samski, prost lim tu - past (8274)
Ion - plačilo
lonati tu - kaznovati (8416) luntverna - zmaj
lušt - vabljivost, privlačnost, mamljivost lušten, lušen, liišten, lujšen, uštnejš -čeden, ljubek, zabaven luštno, lüStno, lušno, luštm> - zabavno, veselo
malan - popleskan malati tu - mazati, ličiti se (8250) martra - trpljenje, bolečine matrati - mučiti, trpinčiti muzikant, muskont - glasbenik
nafutrati - nakrmiti
najbrumnejše - najpobožnejše
namalan - naslikan
narajmati - naleteti, najti po naključju
nucati, nticati - potrebovati, uporabiti
obrajtan - cenjen, spoštovan
ocopran - začaran
ofart, hovert - napuh, ošabnost
ofer, ofar - gostač, najemnik
otlikan - zakrpan
ofrati - dati, darovati
ohcet - svatba
oržah - vzrok
otar - oltar
paradiž - raj paurič - kmet pelda - zgled
penzjon, pezjon, penz’jon, ptnzjon - tu podpora, dohodek, pokoj (8299, 8301, 8304, 8435, 8302, 8303, 8433, 8434) pild - slika
pintek, pintec prostorninska mera, tu verjetno - zavoj (8279, 8285, 8286, 8287, 8292, 8294, 8296, 8289) plac - trg, prostor plajnk, planjk - deska ploh, ploh - debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla pob, pobč, pob’č, pobeč, pobič, pajbič, pajbiček, pebar, puabič, pubbč, pueb, puebič - fant
pocukati - povleči poflisati - potruditi se polonati - poplačati ponu, ponu, pounca - ponev porajtati - meniti se, zanimati se potroštan - potolažen potroštati - potolažiti požegnali - blagosloviti požehtati - ročno prati prata - pečenka predga - pridiga pregmajn - navaden, preprost prešmentan, prešmentran, prešmejntran, prehentani, šentan, šentran, šmentan, šmentran - presnet, preklet prežlahten tu - čudovit, imeniten (8218) prirajmati - zgoditi se, pripetiti se prišparali, pršparati, paršparati -prihraniti prunckahla - nočna posoda pucati - čistiti pukl, pukov, puku - grba puklast, pukvast - grbast piikša - puška
punt tu - spor, hajka (8234, 8235, 8236)
pušeljc - šopek
puška
rajati - plesati
rajža - potovanje
rajžati tu - oditi (8454)
ratati - postati
r’cn’vati - zdraviti
recnije - zdravila
reht - primerno, prijetno
reva - neodločen človek, revež
rihtar - sodnik
roža, rožca, rožica
rožmarin
scagati - obupati, obupavati soldat, sovdat - vojak spuntati - spreti se
šac - zaklad šafan - ustvarjen šafar - oskrbnik šajba - šipa
šelm - lopov, baraba
šema - maska
šenkati - dati, podariti
ši(m)flati - zmerjati, očitati napake
šiša - hiša
škaf - vedro, čeber
škoda
škodvati
šmajhlati - laskati šment - hudič šnita - rezina
šnofanje, šnupanje tu - vohunjenje (8413, 8414, 8412) šnofati - njuhati šnopc - žganje šolmaštria - učitelj šonati - čuvati, paziti se šostar, šoštar, šoštarija - čevljar špampet, španpet, štampet - postelja špancerati, špancirati, šprancerati, šprancirati - sprehajati se šparati - varčevati
špas, špajs - smešen, zabaven dogodek Špeh - slanina špendati - plačati špilovec - hazarder, zapravljač špitirati, Sp’terati, šptterati - prepirati, prerekati se špot - posmeh, zasmeh špotati, špotiivati - zmerjati šrajati - vpiti
štalca, Stal’ca, štalica - hlevček
štant - zakup
štediran - izobražen
šternast - lisast
štih - vbod
štikelc - košček
štima - glas
štiman, šteman, št’man - vesel, urejen štimati, štmati, štemati, štumati tu - urejati, skrbeti (zase), živeti, pripravljati (8198, 8299, 8322,8341,8462,8463,8466,8469, 8472,8498,8302,8299,8304,8324,8233) štole tu - visok, napihnjen (8254) štrafati - kaznovati štrenje - preja
štrigle - čohalo za krave in konje štrik - v iv
štrikati - plesti
štritati - prepirati, prerekati se
štruklji, šlrukle
študent
študirati
štufce - nogavice švogr- svak
tadlati - grajati, kregati talati - deliti tavženkrat - tisočkrat teštament - zaveza tišlar - mizar
tolar - avstrijski in nemški srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja trompeta - trobenta tron - prestol trošt - tolažba, upanje troštati - tolažiti, upati
urajmati - posrečiti se uržah, uržoh, uržok - vzrok
varžat - žep
virt, vert - gospodar, gostilničar, krčmar viža tu - način, podoba (8308, 8309) vseglih - vseeno
zaflikan - zakrpan zagvišno - gotovo zajuckati - zavriskati zalumpati - zapraviti, zapiti zašonati - prizanesti zavber, zauber, zavbrn - lep zgrimati - žalostiti se znucan - obrabljen znucati - obrabiti
žegen - blagoslov
žegnan - blagoslovljen
žegnanje, žohnenje - proščenje
žegnati - blagosloviti
žehtati - ročno prati
židan - dobre volje
žiher, žihr - lahko
žlahta - sorodstvo, sorodniki
žlahten, žlahen - plemenit, izbran
žlahtno - plemenito
žleht, žleh, žlehten - slab, hudoben	Žnidar, Žnidar, žnider - krojač
žmah - okus	župa, žiipa, župca, žup’ca, župica - juha
žmahno - okusno	žvegla - vrsta piščali
žnabelce - ustnice
6 Ugotovitve
V obdelavo sem vzel pesmi št. 8184-8538 iz velike Štrekljeve zbirke SNP, to je 15. snopič, ki ga je uredil dr. Joža Glonar; v njih sem vključno z besednimi variantami našel prek 450 nemških izposojenk. Ugotovil sem, da več kot polovica izposojenk izvira iz srednje visoke nemščine, ostale pa so bodisi starejše bodisi prevzete pozneje. Pri slednjih so opazne jezikovne posebnosti bavarskih dialektov. V jezikovnem razvoju je prišlo do sprememb v glasovni podobi in pomenu; ta je v primerjavi z nemškim večinoma zožen, vendar pa odvisen tudi od narečja in konteksta. Nekatere besede so bile enakopravno sprejete v domači jezikovni sestav, njihov nemški izvor pa ni več razpoznaven. Ponekod se v variantah pesmi pojavljajo bodisi izposojenke bodisi slovenske ustreznice. Njihova raba je povezana tudi z rimo in ritmom v pesmi. Pogosto služijo izposojenke kot besedotvorne osnove novim besedam, tvorjenim s slovenskimi predponami oz. priponami.
Vir:
Štrekelj, Karel: Slovenske narodne pesmi 4. zvezek, 15. snopič [ur. J. Glonar] Ljubljana 1913
Literatura:
Bajec, Anton: Ljudske izposojenke. V: Jezik in slovstvo, letnik II. Ljubljana 1956/57, št. 1.
Bezlaj, France: Etimološki slovar slovenskega jezika 1-111. Ljubljana 1977.
Bradač, Fran: Latinsko slovenski slovar. Ljubljana 1966.
Debenjak: Veliki nemško-slovenski slovar. Ljubljana 1993-
Duden: Das große Wörterbuch der deutschen Sprache in 8 Bänden. Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich 1994.
Glonar, Joža: Predgovor. V: Štrekelj, Karel: Slovenske narodne pesmi. Ljubljana 1908-
1923.
Grimm, Jacob und Wilhelm: Deutsches Wörterhuch. Leipzig 1-12 2 1854-1971.
Janko, Anton: Deutsche Lehnwörter zur Bezeichnung des Begriffskomplexes -Christliche ethische Werte und menschliche Sünden« in Trubars Cerkovna Ordninga. V: Razprave FF. Ljubljana 1986.
Janko, Anton: Deutscher Einfluss bei der Entstehung der slowenischen Schriftsprache. V: Spuren der deutschsprachigen Kultur in den Balkanländern und im Mitteleuropa. Bukarest: Anima 1997 (Deutsch aktuell; 1997).
Klemenčič, Matjaž: Germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19■ stoletja do prve svetovne vojne. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 1-2 (1979).
Kluge, Friedrich: Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. Walter de Gaiyter, Berlin, New York 1989.
Kretzenbacher, Leopold: Slovenisch (s)cagati = »verzagen« als deutsches Lehnwort theologischen Gehaltes. Ein Beitrag zur barocken »Legendenballade« der Slovenen. V: Die Welt der Slaven 9 (Wiesbaden 1964) str. 337-361.
Kumer, Zmaga: Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana 1996.
Kumer, Zmaga: Štrekljevo delo za slovensko ljudsko pesem. V: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Ljubljana 1995.
Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana 1987.
Levstik, Fran: Martin Krpan z Vrha, Popotovanje od Litije do Čateža. Ljubljana 1984.
Lexer, Matthias: Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch. Leipzig 1980.
Mater, Erich: Rückläufiges Wörterbuch der deutschen Gegenwartssprache. Leipzig 1983.
Pleteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar, I-LI. Ljubljana 1974.
Ramovš, Fran: Historična gramatika slovenskega jezika. 11 Konsonantizem. Ljubljana
1924.
Robert, Paul: Dictionnaire alphabetique & analogique de la langue frangaise. Paris 1973.
Schmeller, Andreas: Bayerisches Wörterbuch. München 1877.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 1994.
Slovarček jezikoslovnega izrazja. Ljubljana 1973.
Slovenske ljudske pesmi, L Ljubljana 1970.
Slovenski biografski leksikon, zv. 5-6. Ljubljana 1933; zv. 11 Ljubljana 1960-1971.
Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana 1997.
Splett, Jochen: Althochdeutsches Wörterbuch, Band 1, 2. Walter de Gruyter, Berlin, New York 1993.
Striedter-Temps, Hildegard: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Berlin 1963-
Štrekelj, Karel: Slovenske narodne pesmi 1. zvezek. Ljubljana 1895-1898.
Terseglav, Marko: Splošne značilnosti ljudskega pesništva. V: Delo, 13. avg. 1987.
Toporišič, Jože: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
Toporišič, Jože: Besedni germanizmi v Trubarjevem Cathechismusu. V: Slavistična revija, št.l, 1988.
Wahrig, Gerhard: Deutsches Wörterbuch. München 1992.
Wahrig, Gerhard: Deutsches Wörterbuch in 6Bänden. Wiesbaden und Stuttgart 1981. Z usa m menfassu ng
Deutsche Entlehnungen in den slowenischen Volksliedern
15. Lieferung von Štrekeljs Sammlung SNP (Joža Glonar)
In die Analyse nahm ich die Lieder Nr. 8184-8538 aus Karel Štrekeljs Volksliedsammlung »Slovenske narodne pesmi-. Sie stellen die 15. Lieferung dar, die von Dr. Joža Glonar herausgegeben wurde. In diesen Liedern fand ich samt Wortvarianten über 450 deutsche Entlehnungen. Ich stellte fest, dass mehr als die Hälfte der Entlehnungen ins Mittelhochdeutsche zurückreicht, die übrigen sind entweder älterer oder jüngerer Datierung. Bei den letzten sind sprachliche Besonderheiten der bairischen Dialekte nachweisbar. In der Sprachentwicklung kam es zu Veränderungen in der Lautgestalt und Bedeutung; diese ist im Vergleich mit der deutschen in der Regel verengt, jedoch auch vom Dialekt und vom Kontext abhängig. Einige Wörter wurden gleichrangig ins slowenische Sprachsystem aufgenommen, ihre Herkunft ist aber nicht mehr erkennbar. Manchmal kommen in den Volksliedvarianten entweder deutsche Entlehnungen oder slowenische Synonyme vor. Ihre Verwendung ist auch mit dem Reim und dem Rhythmus im Lied verbunden. Häufig dienen sie als wortbildende Elemente für neue Wörter, die mit den slowenischen Präfixen bzw. Suffixen gebildet werden.
15. SNOPIČ
(IV. ZVEZKA POLA 31—43|A)
riLviiks—x<
mmm
PIP®
EsSf
SLOVENSKE		
NARODNE		
	PESM	1
UREDII	. DR. J. A. GLONARII	
II II		
		
1 HIBI IALIA	«an _ iTimi m im Vita at	
| | h«WVMNnM| 19 1# " l«VHhlt IH AMkVAlbM | | 1 MATICA SLOVENSKA - TISKAL D. HRIBAR ||		
©is» PIP®
jjpSŠ] »-" uNB2i u
’,•-•• I •• S8'. ■:
qK^QiySSalS
i&ilfoiŽlIliil
Posili®
§mmm
8®p®
SUH
šmmm
P®P®
iß'SciBöf'&ao
 1fK5l«3'
Pl P®Plj
PIPI
»s