ELNSI NASA SMUČINA LETNIK 12 ŠTEVILKA 3 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM 15. MAREC 1973 Zaključni račun za leto 1972 S poslovnim uspehom v letu 1972 smo lahko le delno zadovoljni, kljub temu, da je finančni rezultat razmeroma ugoden. Poslovnega uspeha ne smemo namreč ocenjevati samo po doseženem dohodku ali dobičku, temveč tudi po drugih pokazateljih. Doseženi dohodek za leto 1972 presega pričakovanja kljub raznim negativnim vplivom na gibanje dohodka, kot je povečanje cen uvoznih materialov zaradi devalvacije in drugih povečanih cen in negativnih vplivov na stroške proizvodnje. Da nismo zadovoljni z doseženim rezultatom, je vzrok v izpadu prodaje zimsko-športnih artiklov. Posledica tega je, da so zaloge gotovih izdelkov ob koncu leta 1972 dosti višje kot ob koncu leta 1971, saj znaša iporast zalog gotovih proizvodov kar 103 %. Vzroki za nižjo prodajo so nam dobro znani, saj smo jih med letom že večkrat poudarili. Zelo slabe zime zadnjih let v Evropi imajo močan vpliv na nižjo potrošnjo in seveda zato tudi na nižjo prodajo smuči. Posledice nižje prodaje so višje zaloge, višje zaloge pa pomenijo višjo vezavo obratnih sredstev. Večja vezava obratnih sredstev spet vpliva na poslabšanje likvidnosti, vpliva pa tudi na povečanje poslovnih stroškov, saj ob takem vplivu zelo narastejo tudi krediti za obratna sredstva in to še najbolj krediti z višjo obrestno mero. Obrestne stopnje so v zadnjih letih že tako močno porasle, ob močnem povečanju kreditov (ki jih je poleg tega še zelo težko dobiti), pa je porast plačanih obresti še toliko večji in znaša 125 % v razmerju z letom 1971. Razen z gibanjem zalog glede na gibanje proizvodnje in prodaje, smo z ostalimi dosežki lahko zadovoljni. Pri izpadu prodaje v izvozu je toliko bolj porastla prodaja na doma- XIV. republiško smučarsko tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev maribor 23.-24. II. 1973 (Glej rezultate na 5. strani) čem trgu, kar pa ima za posledico, da v letu 1973 ne bomo več pretežni izvozniki. Upamo, da samo za krajši čas in da bo v naslednjih letih izvoz glode na domačo prodajo ponovno prevladoval. V letu 1972 se je močno povečal izvoz na vzhodno tržišče, kjer pa je delna ovira ta, da naši proizvodi niso vključeni v blagovne liste. Kljub vrednostno povečani prodaji jc stanje terjatev do kupcev nižje kot leta 1971, kar je na eni strani vzrok v boljši poravnavi s strani kupcev iz tujine, na drugi strani pa so pri domačih kupcih že opazni vplivi ukrepov za odpravo nelikvidnosti. Na vsak na čin je za podjetje to pozitiven pokazatelj, saj so nasprotno kot pri zalogah vezana manjša obratna sredstva. Proizvodnja je dosegla predvideno višino kljub namernemu zadrževanju, ker bi bil sicer poras' zalog še večji. Porast proizvodnje za 18 % pri enakem številu zaposlenih kot v letu 1971 pomeni, da je v enakem odstotku porasla tudi proizvodnja na zaposlenega. Vendar pa ne bi mogli trditi, da doseženo povečanje proizvodnje pomeni tudi povečanje produktivnosti, ker smo v lotu 1972 zaradi povečanih cen osnovnih materialov povečali lastne in prodajne cene nekaterim našim proizvodom in je vrednostni obseg proizvodnje porastel bolj kot fizični. Povečanje poprečnih mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v višini 12 % je v skladu v primerjavi s porastom proizvodnje primerno in je tudi v skladu s samoupravnim sporazumom. Zaradi boljšega pregleda nad doseženim rezultatom pa še nekaj podatkov v primerjavi z letom 1971: Doseženi celotni dohodek je v letu 1972 za 13,9% večji kot v letu 1971, glede na postavljeni plan pa je za 12 % manjši. 86,2 % doseženega celotnega dohodka predstavljajo prodani izdelki, 10,4 % pa znašajo zaračunane storitve in prodaja trgovskega blaga, predvsem pa prodaja materiala in raznih odpadkov. Ostali del, to je 3,4 % pa so izredni prihodki. Porabljena sredstva so glede na doseženi celotni dohodek v realnem razmerju, kar pa analogno velja tudi za doseženi dohodek. (Nadaljevanje na 3. strani) Mlado dekle z novimi smučmi Iz poslovnega poročila Samoupravni oz. splošni akti, ki so bili veljavni v letu 1972 1. Statut podjetja 2. Pravilnik o delitvi čistega dohodka 3. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov 4. Pravilnik o delovnih razmerjih 5. Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih 6. Pravilnik o varstvu pri delu 7. Pravilnik o požarno varnostni službi 8. Pravilnik o denarnem nadomestilu za koriščenje letnega oddiha 9. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in financiranju gradnje stanovanj Elanovim delavcem 10. Pravilnik o poslovanju obrata družbene prehrane 11. Statut Instituta 12. Pravilnik o organizaciji in delu službe zavarovanja 13. Načrt za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 14. Program za postopen prehod na 42-urni delovni teden 15. Pravilnik o sprejemu pripravnikov na delo 16. Pravilnik o noposrednnem upravljanju in o delu organov podjetja Elan 17. Pravilnik o knjigovodstvu 18. Pravilnik o načinu in oblikovanju cen za proizvode in storitve in o pogojih za prodajo proizvodov in za opravljanje storitev 19. Pravilnik o zaščiti in tajnosti 20. Pravilnik o narodni obrambi (Nadaljevanje na 2. strani) UREDNIŠKO - REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj 21. Poslovnik o štipendiranju 22. Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest Organi upravljanja In njihovo delo Delavski svet je imel v poslovnem letu 1972 deset sej in je obravnaval in odločal o naslednjih vprašanjih: — inventurne razlike — valorizacija osnovnih sredstev — zaključni račun 1971 — organizacijske spremembe podjetja — organizacijske spremembe IE — pravilnik o sistemizaciji delovnih mest — plan investicij in investicijskega vzdrževanja za leto 1972 — plan sredstev skupne porabe — družbeni dogovor o štipendiranju — odpis osnovnih sredstev in ne-kurantnega blaga — sklep o razpisu delovnega mesta generalnega direktorja in imenovanje komisije za razpisni postopek — razpis volitev za DS in imenovanje komisije za izvedbo volitev — gospodarski načrt za leto 1972 — izvajanje investicijskih del — poročilo o delu samoupravnih organov v pretekli dvoletni mandatni dobi in razrešitev kolektivnih izvršilnih organov, verifikacija novo izvoljenih članov delavskega sveta, konstituiranje novega DS, izvolitev obeh poslovnih odborov ter pomož- nih organov delavskega sveta komisij, ki so po statutu podjetja obvezne — poročilo komisije za reelekcijo direktorja in ponovno imenovanje dipl. ing. Ostermana za generalnega direktorja podjetja — kategorizacija delovnih mest — poročilo in potreba komunalnega dela v občini in odobritev sredstev za komunalno dejavnost — predlog prodajnega sektorja glede upravičenosti ustanovitve predstavništva v Beogradu — periodično poročilo za I. polletje 1972 — kategorizacija delovnih mest — nadaljevanje gradnje skladišča za reprodukcijski material po predlaganem načinu financiranja — stanovanjski problem družin Burnar-Stojanovič in dodelitev sredstev v višini 130.000 din — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z dodatnimi merili — problematika predstavništev podjetja — kategorizacija in dodatna sistemizacija delovnih mest instituta tovarne Elan — predlog prodajnega sektorja za nakup poslovnih prostorov Vatro-tehne v Zagrebu — predlog KSS, da postanemo člani Združenja izobraževalnih centrov in služb pri Gospodarski zbornici v Ljubljani — periodično poročilo z dne 30. 9. 1972 — predlog za spremembo investicij in investicijskega vzdrževanja — dopolnilo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — izplačilo osebnih dohodkov — stanovanjska problematika — izjemni krediti za nakup stanovanj Odbor za gospodarjenje in Odbor za vprašanje združenega dela sta imela 8 skupnih sej zaradi koordiniranih in enotnih odločitev. Obravnavala in odločala sta o naslednjih vprašanjih: — predlog za organizacijske spremembe — pravilnik o sistemizaciji delovnih mest — osnutek poslovnika glasila »Naša smučina« — zaključni račun za leto 1971 — gospodarski načrt za leto 1972 — akcijsiki program k izvedbi XXI. in XXII. ustavnega amandmaja — kategorizacijo delovnih mest — pripombe h kategorizaciji delovnih mest — polletni obračun — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in dodatnih meril — dodatna stopnjevanja delovnih pogojev — periodično poročilo z dne 30. septembra 1972 — koledar prostih in delovni dni — polletni obračun — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in dodatnih meril — dodatno stopnjevanje delovnih pogojev — periodično poročilo 30. 9. 1972 — koledar prostih in delovnih dni — stabilizacijski program ukrepov in njegovega izvajanja — predlogi o konstituiranju TOZD — pismo organizacije ZKS Elan, sindikalne podružnice Elan in MA-Elan Samostojno je odbor za gospodarjenje na 10 sejah obravnaval: — poročilo o inventurnih razlikah — valorizacija osnovnih sredstev — dotacija raznim društvom in organizacijam — odprodaja osnovnih sredstev — prodajni cenik za leto 1971/72 — nagrade praktikantov — prispevek za poplavljena področja Pomurja — kratkoročni krediti — prispevek za stanovanjsko izgradnjo in solidarnostni sklad občine Radovljica Odbor za vprašanje združenega dela je samostojno obravnaval na 14 sejah: — izredni dopusti za izpite na izrednih šolah in razna športna tekmovanja, — predlogi komisije za izume in tehnične izboljšave in izplačilo nagrad avtorjem za utemeljene tehnične izboljšave — občasne komisije za oceno pripravnikov in na podlagi ocen pripravnikom ukinitev pripravniškega staža — razpisal natečaj za dodelitev kreditov za gradnjo in nakup stanovanj — vloge za dodelitev stanovanj in dodelitev kredita za nakup stanovanj v okviru Pravilnika — na podlagi predlogov strokovnih služb odobritev nagrad študentom, ki so bili na obvezni praksi v podjetju — predlogi za odobritev novih delovnih mest — predlagane razporeditve delavcev na delovna mesta — zahteve za spremembo delovnih mest po sistemizaciji — družbeni dogovori in sporazumi — pritožba delavca zaradi izključitve — pritožbe delavcev v zvezi z razporeditvijo na delovna mesta in kategorije delovnih mest — predlogi za spremembo stopenj dodatka na delovne pogoje Zbori delovnih ljudi: Ti zbori so organizirani po delovnih enotah obrat smuči, pomožni Obrat, skupina proizvodnih enot, skupne službe in obrat čolnov. Zbor delovnih ljudi je bil organiziran enkrat, obravnava pa je zajemala: — predlaganje in potrditev kandidatov za člane delavskega sveta, — obravnava gospodarjenja podjetja, informacije o zaključnem računu 1971, obravnava izhodišč gospodarskega načrta 1972 in obravnava investicij 1972, — informacija o sistemizaciji in kategorizaciji. Komisije, ki delujejo kot pomožni organi delavskega sveta: — komisija za kadrovsko-socialna vprašanja — komisija za varstvo pri delu — komisija za odločanje o kršitvah delovnih dolžnosti — komisija za izume in tehnične izboljšave Tekom poslovnega leta 1972 so v okviru pristojnosti aktivno delovale in določena stališča strokovno pripravile o katerih naj bi končno odločili kolektivni izvršilni organi in delavski svet. Stanje kadrov v letu 1972 V podjetju je bilo skupno z obratom družbene prehrane v začetku leta zaposlenih 796 delavcev, od tega 434 moških in 362 žensk. Tekom leta se je na novo zaposlilo 36 delavcev, od tega 21 moških m 15 žensk. Odšlo pa je 103 delavcev, od tega 69 moških in 34 žensk. Na koncu leta je znašalo skupno šrevilo zaposlenih 729, od tega 386 moških in 343 žensk. Letno poprečje zaposlene delovne sile je bilo 770 delavcev. Vajenci Tekom leta smo sprejeli v uk 3 vajence za poklic strojnega ključavničarja. Izučil se ni nobeden. Skupno pa smo imeli v uku na koncu leta 10 vajencev. 1 vajenec za obratnega električarja, III.letnik 2 vajenca za strojnega ključavničarja, III. letnik 2 vajenca za obratnega električarja, II. letnik 1 vajenec za strugarja, II. letnik 1 vajenec za strojnega ključavničarja, II. letnik 3 vajenci za strojnega ključavničarja, I.letnik V oddelku za oblikovanje pa je bil vajenec II. letnika grafične smeri, ki se izobražuje za poklic reprodukcijskega fotografa. Institut Institut tovarne Elan, ki je registriran kot samostojen znanstveni zavod, je imel v začetku leta skupno zaposlenih 45 delavcev, od tega 33 moških in 13 žensk. Tekom leta pa se je na novo zaposlilo 11 delavcev, od tega 10 moških in 1 ženska. Odšlo pa je 13 delavcev, od tega 8 moških in 5 žensk. Na koncu leta je znašalo skupno število zaposlenih 43, od tega 35 moških in 8 žensk. Letno poprečje zaposlene delovne sile je bilo 42 delavcev. Problematika zaposlovanja Pri zaposlovanju nove delovne sile nismo imeli težav, zlasti ne z delavci, ki delajo v proizvodnji, ker jih tudi nismo potrebovali v večjem številu. Večji problem imamo z uslužbenci v prodaji in tehničnem sektorju, ikjer imamo še vedno nekaj nezasedenih delovnih mest. Proizvodnja je stagnirala in je tekom leta odšlo večje število delavcev, seveda na njihovo lastno željo, zato dodatnega nadomestila nismo potrebovali. Kolikor pa bi se tekom leta pojavila potreba po novi delovni sili, zlasti v proizvodnji, kjer je odšlo naj večje število nove delovne sile, ki je trenutno nikjer ni na razpolago. Vsi delavci, ki so odšli, so se po večini zaposlili v drugih podjetjih, kjer so imeli ugodnejše pogoje in se verjetno tudi ne bodo vrnili. Problem bo nastal tudi z zaposlovanjem mizarjev in kovinarjev, če jih bomo potrebovali, kajti kvalificirane delovne sile teh strok zelo primanjkuje. Skratka jih ni dn jih je moč dobiti le iz drugih podjetij, kar pa pospešuje fluktuacijo, ki je pa vsekakor nezaželjena. Še en pogled iz gasilskega občnega zbora Naši strelci so zborovali poročila Vodilni zahodnonemški športni novinarji na obisku v Elanu Zaključni račun za leto 1972 Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje Štipendisti na rednih šolah: Podjetje trenutno štipendira na rednih šolah naslednje študente visokih šol in dijake srednjih šol: Visoke šole — fakultete Biotehnična fakulteta lesnoindustrijske smeri: 1 štipendist — absolventski staž 1 štipendist III. letnik Biotehnična fakulteta gozdarske smeri: 1 štipendist III. letnik Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo kemičnih smeri: 1 štipendist — absolventski staž Strojna fakulteta 1 štipendist IV. letnik Visoka ekonomsko komercialna šola: 1 štipendist II. letnik Srednje šole TSS lesnoindustrijske smeri: 1 štipendist III. letnik 2 štipendista IV. letnik TSS — elektrotehnična smer — jaki tok: 1 štipendist II. letnik Štipendisti, ki so pri nas v rednem delovnem razmerju, zaposleni na svojih delovnih mestih s polnim delovnim časom in se strokovno usposabljajo izven rednega delovnega časa: Visdka šola — fakulteta III. stopnje, za magistra ekonomskih ved 3 štipendisti Ekonomska fakulteta 1 štipendist Višje šole na višji šoli za organizacijo dela 4 štipendisti Srednje šole na TSS — strojna stroka 1 štipendist — IV. letnik 3 štipendisti — III. letnik na Delovodski šoli — strojna stroka 1 štipendist — III. letnik Izpit za priučenega delavca pri lesno obdelovalnih strojih in napravah je v letu 1972 opravilo 42 delavcev. Izpit za priučenega delavca pri plastičnih izdelkih je v letu 1972 opravilo 7 delavcev. V letu 1972 je podjetje prispevalo za izobraževanje zaposlenih kadrov dn za štipendije 152.420,40 din. za redno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah 65.250,00 din za izredno šolanje 41.613,30 din za stroške tečajev tujih jezikov, tečajev za varstvo pri delu in pridobitve PK 14.413,00 din za seminarje s področja tehnike, ekonomike organizacije in samoupravljanja 18.985,00 din za prevoz na predavanja, učne pripomočke in strokovno ekskurzijo 12.159,10 din skupaj 152.420,40 din Obrat družbene prehrane Obrat družbene prehrane obstoja od leta 1960 in posluje kot gostinska enota. Vpisan je v register podjetij pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Reg I 55/12-R. Predmet poslovanja: Opravljanje gostinskih storitev s postrežbo hrane in pijače za potrebe članov kolektiva. Obrat je v letu 1971 izdal 103.112 toplih obrokov in 10.658 kosil. V letu 1972 je prvič zaslediti znižanje števila izdanih toplih obrokov na 15.448 in kosil na 3647. Na zmanjšanje je vplivala fluktuacija kadrov, saj je med letom odšlo iz podjetja 103 delavcev. Iz letno izdanih obrokov sledi, da se je v obratu prehranjevalo 426 ali 55 % zaposlenih, 44 zaposlenih ali 6 % pa je hodilo, na kosilo. V letu 1972 je podjetje prispevalo za kritje izgube iz dohodka drugih enot 381.778 din ali 27.192,50 din manj kot v letu 1971. Iz podatkov sledi, da topli obrok v poprečju stane 6,10 din, od tega delavci prispevajo 2,40 ali 39 %, s čemer ni pokrit material za porabljena živila, ki stane za topli obrok 4,40 din in za kosilo 9,80 din. Podjetje prispeva poleg ostale režije za topli obrok 3,70 ali 61 %. Mesečna dotacija znaša 31.810 din, dotacija na zaposlenega 41,30 din (popreč. zaposl. 770) in 89,60 na poprečje delavcev, ki se hranijo v ODP. Regres V letu 1927 je bilo izplačanih 445.825 din nadomestil za letni dopust 717 upravičencem po kriterijih, ki so določeni s Pravilnikom ali na zaposlenega 627 din. Stanovanjska gradnja V letu 1972 je podjetje iz stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe odobrilo 54 članom delovne skupnosti 1.777.000 din kreditov za novogradnjo, adaptacijo in nakup stanovanjskih hiš. 299.220 din je odobrilo kredita za nakup novih stanovanj v bloku in 6 članom delovne skupnosti dodelilo stanovanje v bloku v Radovljici. Ta sredstva so bila razdeljena med člane delovne skupnosti v naslednji strukturi: za novogradnjo, adaptacijo in nakup stanovanjskih hiš: 1 delavcu z VS 2 delavcema z VVŠ 8 delavcem s SS 21 delavcem s KV 19 delavcem s PK 3 delavcem s NK Krediti za nakup novih stanovanj: 2 delavcema s SS 1 delavcu z VS 1 delavcu z KV 1 delavcu z NS Dodelitev stanovanja: 3 delavcem z VS 2 delavcem s KV 1 delavcu z NK Avtobusni promet Podjetje je za prevoze na delo in z dela prisp. 370.687,80 minus prispev. delavcev 87.490,00 skupaj stroški podjetja 283.197,80 Od poprečno 770 zaposlenih v letu 1972 se je na delo v podjetje vozilo 413 delavcev ali 54 %. Delavci so krili stroške prevoza 24 °/o, podjetje pa 76 %. Ta odnos se je glede na leto 1971 spremenil, ker je bil v lotu 1972 prispevek delavca na mesec povečan z 10 din na 20 din. V poprečju je mesečna vozovnica stala 74,80 din na osebo. Promet z osebnimi avtomobili Med letom 1972 smo prodali osebni avto mercedes in nabavili citroen. Z obema je bilo v letu 1972 napravljenih 57.557 km ali 20,892 km, z mercedesom in 36.665 km s citroenom. Pri obeh vozilih je bito opravljenih 2959 ur, od tega 770 nadur. Cena za km pri mercedesu je znašala 2,04 din, pri citroenu 1,56 din, cena od ure pa je pri obeh osebnih avtomobilih znašala 33,70 din. Celotni stroški prevozov z osebnimi avtomobili so se zmanjšali za 0,1 %. (Nadaljevanje s 1. strani) Ostanek dohodka je za 8,8 % nižji od izredno ugodnega rezultata leto dni preje, glede na planiranega pa je za 3,8 % boljši. Na dober končni poslovni rezultat je vplivalo več dejavnikov, od katerih naj omenimo smotrnejši način gospodarjenja, gospodarskega gibanja v državi dn v svetu itd. Prodaja je v celoti za 12 % večja kot leto prej, glede na postavljeni plan pa za 14,1 % nižja. 66,5 % celotne prodaje je bilo plasirane na tržišču SFRJ, kar je za 35,8 % več kot leta 1971 in za 1,9 % pod predvidenim planom. Slabše pa je z izvozom, saj se je delež izvoza pri celotni prodaji znižal na 33,5 °/o, kar je za 17 % manj kot v letu 1971 in za 31 % manj, kot je bilo planirano. Proizvodnja Dosežena proizvodnja po LC je za 20,5 % večja glede na leto 1971 in na postavljeni plan, le-ta pa je presežen za 3,4 %. Proizvodnja se je vrednostno povečala pri vseh skupinah proizvodov. Reči moramo, da proizvodnja ni bila posebno forsi-rana in da je do njenega povečanja prišlo v glavnem zaradi povečanja cen izdelkov. Do fizičnega povečanja je prišlo le pri proizvodnji lestev, smučarskih palic, sank in plastičnih smuči. Ostalo V letu 1972 je bilo poprečno 770 zaposlenih, kar je za 0,1 % več kot je bilo leto preje, v primerjavi s planom pa za 2,5 °/o manj. Celotne zaloge na koncu leta so za 64 % večje kot v začetku leta. Zaloge materiala znašajo 28 °/o in so za 32 °/o večje od lanskih, nedovršena proizvodnja predstavlja 12 °/o celotnih zalog, kar pomeni obenem tudi 12 % povečanje. Največje povečanje zalog pa se pojavi pri gotovih izdelkih, ki znašajo 60 % vrednosti vseh zalog. Na razmeroma močna povečanja zalog vpliva v prvi vrsti sprememba cen, pri gotovih izdelkih pa tudi fizično povečanje. Ce primerjamo stroške v celoti, ugotovimo, da so bili v letu 1972 v realnem sorazmerju do izvršene proizvodnje, medtem ko so se v strukturi pojavili posamezni odmiki. Poprečno doseženi mesečni neto OD na zaposlenega v podjetju je znašal 1755 din ali za 12,2 % več kot leto preje in za 0,3 % več, kot je predvideval gospodarski načrt. 1971 1972 indeks 1972 1. Dohodek in njegova delitev Celotni dohodek 102.718.351 116.976.637 114 Porabljena sredstva 66.875.704 76.227.793 114 Dohodek, ki je razdeljen na: 35.879.028 40.748.844 114 zakonske in pogodbene obveznosti 4.715.802 10.838.917 230 osebne dohodke 20.911.439 20.562.270 98 rezervni sklad 817.232 814.977 100 poslovni sklad 8.234.555 7.532.680 92 sklad skupne porabe 1.200.000 1.000.000 83 2. Proizvodnja po prod. ceni 105.835.700 125.299.800 118 Proizvodnja na zaposlenega 137.628 162.727 118 3. Prodaja Prodaja doma 55.385.020 75.182.347 136 Prodaja v izvoz 45.451.904 37.788.416 83 Prodaja skupaj 100.836.924 112.970.763 112 4. Ostali podatki Poprečno število zaposlenih 769 770 100 Cisti OD na mesec na zaposl. 1.564 1.755 112 stanje vseh zalog 39.462.855 64.644.546 163 terjatev do kupcev —doma 28.002.349 27.344.287 98 terjatev do kupcev — v tujini 16.013.576 2.518.858 16 IMovice AUSTRIA SKI: V Alpah je že 80 zimskih središč, ki imajo otroške vrtce. Od tega so le trije v Italiji. Največjo umetno smučarsko progo na svetu bodo postavili na severnih pobočjih Taunusa (ZRN). Proga bo stala predvidoma 300.000 DM, široka bo 6—10 m in imela bo površino 7500 m2. NEVESPORT, št. 23 V italijanskem smučarskem poolu sodeluje 5 proizvajalcev smuči, 5 proizvajalcev čevljev in 4 proizvajalci vezi. Od 50 italijanskih tekmovalcev in 36 tekmovalk vozi 36 % smuči Rossignol, 31 % Persenico, 16 odstotkov Dynastar, 11 % Fischer in 5 % Freyrie. V poolu so še Marker, Salomon, Cober in Nevada ter Dolomite, Caber, Tecnica, Nordica in Lange. Bernhard Russi je bil proglašen za »zlatega smučarja sezone«. Ta naslov vsako leto — letos že desetič — podeljuje Martini po izboru športnih novinarjev. Jari Raška je na tekmi v Spind-lerovih Mlinih padel in si tako poškodoval koleno, da bo moral 2 meseca mirovati. SKI, št. 4/72 Kot smučarja z največ uspehi je švicarski časopis Ziirich Šport proglasil Tonija Sailerja (550 točk), drugi je Jean Claude Killy (400 točk), slede Stein Eriksen, Zeno Colo, Schranz, Perillat, Egon Zimmer-man, Russi, Pravda itd. Med ženskami je najboljša M. Goitschel (650 točk), slede Trude Beiser in Andy Lawrence. ŠPORT ARTIKEL — ŠPORT MODE, št. 1 Kastle je dobil naročilo ameriške armade za smuči model CPM 70. Nov svetovni hitrostni rekord v vožnji s čolnom so postavili na jezeru Winderhuere s čolnom HTS 2 z Diesel motorjem. Rekord znaša 110 km/h. Sejma ISPO, ki je bil od 22. do 25. februarja se je udeležilo cca 900 razstavljavcev. Zimsko športna oprema je zavzemala 33.000 m2 razstavnega prostora, tekstilije 17.000 kvadratnih metrov, letna športna oprema pa 10.000 m2. Na letošnjem ISPO so napravili tudi prve korake k mednarodno zadovoljivi standardizaciji smuči, za kar se je zavzela IAS z dr. A. Voglom na čelu. SKIING TRADE NEWS, št. 2/vol Deželni sodnik je prepovedal AMF Headu izdelovati smuči po mokrem postopku, ki ga je patentiral K 2. Ni še jasno, kaj bodo storili s 1500 pari, ki jih je Head že izdelal po tem postopku. SKI AREA MANAGEMENT V lanski sezoni je ASC (Aspen Skiing Corporation) na sistemu žičnic v Aspenu (ZDA) zabeležila preko milijon obiskovalcev. Do sedaj v Ameriki te številke še niso presegli. SKI, november 72 V svojem testu cenejših smuči (pod 150 $) ocenjuje revija Elanove Jet smuči (35—40$) kot zelo dobre za to ceno. SCIARE, št. 76 Cene Elanovih smuči v Italiji: Jet, Ranger in Leader od 8000 do 12.000 lir, »7202« in MS 720 od 35.000 do 40.000 lir, Cristall od 40.000 do 45.000 lir in Twen 50.000 do 55.000 lir. EUROSPORT, št. 1 V Švici so podražitve lani oktobra dosegle rekord: 7,3 %. V letu 1973 pa pričakujejo porast cen celo za iz revij 10 °/o. Od držav v EGS so se življenjske potrebščine najbolj podražile v Holandiji in to za 7,4 %. Iser — tovarna smučarskih vezi — je letos izdelala posebne vezi za turno smuko, pri katerih se lahko dviguje čevelj z glavo vred, ne samo peta, kot je to pri Markerju. Naposled so na tržišču tudi očala za plavanje, ki naj bi zaščitila oči pred slano vodo in razkužili v bazenih. Cena 5,9—7,9 DM. Rossignolove delnice so na pariški borzi porastle v enem letu od 875 francoskih frankov na 2095 Ffr oktobra 1972. V pretekli sezoni so imeli 130 milijonov frankov prometa, kar znaša 11,2 °/o svetovnega prometa. Presega jih le Fischerjeva skupina (Fischer, Kastle), ki ima 680 milijonov Asch. V zadnjem času se je Rossignol veliko bolj posvetil tekmovalcem. Letošnjo sezono vozi preko 120 FIS A in B tekmovalcev z njihovimi smučmi. BOOTE, št. 1 Aluminijaste prikolice za čolne, z nosilnostjo do 2 t, ki so jih začeli izdelovati v Nemčiji, so cca 15 % dražje od jeklenih, a za 25 °/o lažje. Konec leta 1972 so v Bruggu, evropskem oddelku firme OMC (Evinrude, Johnson) izdelali milijonti izvenkrmni motor. Oddelek dela že 14 let. IYRU (International Yacht Racing Union) je na svojem zadnjem sestanku izločila iz spiska olimpijskih disciplin jadrnici Zmaj (Dragon) in Zvezdo (Star). Namesto njiju sta postali olimpijski klasi Tornado (katamaran, dolžine 6,10 m, širina 3,05 m, površina jader 21,8 m!) ter jola 470 (dolžina 4,70 m, širina 1,68 metra, površina jader 12,70 m2). BOOTE, št. 2 Zvezni minister za gospodarstvo in promet v ZRN zastopa stališče, da morajo imeti čolni na razstavah plačane takse za uvoz in prometni davek. Na Poljskem je jadranje drugi najpopularnejši šport (takoj za nogometom). Imajo preko 60.000 članov (460 jadralnih klubov, 350 registriranih prekomorskih jadrnic iji preko 10.000 jol. PREGLED ODOBRENIH STANOVANJSKIH POSOJIL PO LETIH — V ELANU Leto Število posojilo- jemalcev Stanov. sklad Oročena Število sredstva posojilo-pri banki jemalcev Sklad skupne porabe Skupaj 1963 _ 12 47.800 47.800 1964 12 171.000 — 9 48.000 219.000 1965 10 202.000 — 5 57.200 259.200 1966 9 107.500 — — 107.500 1967 23 257.500 — 2 15.000 272.500 1968 26 279.500 — — 279.500 1969 18 102.500 112.750 3 35.000 250.250 1970 18 175.000 — 2 20.000 195.000 1971 31 628.437 303.562 2 40.000 971.999 1972 28 742.500 594.000 19 440.500 1.777.000 Skupaj: 175 2.665.937 1.010.312 54 703.500 4.379.749 Načrt delovnih in prostih dni za leto 1973 Dodatno k razpredelnici v prejšnji številki Na podlagi »Programa o prehodu na 42-urni delovni teden« je podjetje izdelalo program delovnih In prostih dni za leto 1973, ki ga je obravnaval In sprejel delavski svet podjetja na svoji 7. redni seji dne 10. 1. 1973. Izračun 1973 1. koledarskih dni 365 dni 2. nedelje 52 dni 3. prazniki 10 oz. 9 dni 4. delovnih dni /1 — (2 + 3)/ 304 dni 5. fond ur (4 X 7 ur) 2128 ur 6. delovnih dni (5 : 8 ur) 266 dni 7. prostih dni (4 — 6) 38 dni 8. delež delovnih dni (6 : 1) 72,9 % Mi med seboj Franci REBERNIK, laborant v Inštitutu — pevec popevk Najbrž marsikdo med nami ne ve, da se Franci Rebernik, naš sodelavec, v prostem času kot amater ukvarja s petjem. Zato ga želimo predstaviti. 2e v srednji tehnični šoli v Ljubljani je nastopal z raznimi ansam- bli. Več ali manj je ostal anonimen, vse do časa, ko so ga slišali na Radiu Ljubljana in ga poslali večkrat na razna pevska tekmovanja po Jugoslaviji. Prav na teh tekmovanjih se je dobro izkazal in dosegel že vrsto pomembnih uspehov na raznih festivalih kot: — prvo mesto na festivalu »Pokal pevcev Jugoslavije« med debitanti, — prvo mesto na festivalu »Novi glasovi« v Vrnjački banji, na katerem je interpretiral Rodoškovo kompozicijo »Tanja«. Ta skladba je posneta tudi na njegovi prvi plošči, ki je izšla pred nedavnim. Trenutno sodeluje na turneji v show skupini Ota Pestnerja in NEW SWING QUARTET-a. Ta skupina dosega velike uspehe po Sloveniji. V prihodnje bo tudi sodeloval na daljši turneji, na kateri bo nastopalo deset najboljših pevcev popevk. Zagotovljen pa mu je tudi nastop na Slovenski popevki, letos junija. Razen tega bo snemal na Radiu in posnel že svojo drugo ploščo. K. S. Izhodišča: — popolna uvedba 42-urnega delovnega tedna — skrajšan delovni teden (ne delovni dan) — proste so samo sobote, razen če gre za nadomeščainje kot npr. ponedeljek 30. IV., četrtek 3. V., sreda 1. VIII. in ponedeljek 31. XII. — število delovnih dni je določeno po programu od 22 do 23 mesečno, vendar pa smo letos dali večji poudarek plačnim dnem, ki jih je 22 ali 23 v mesecu, — proste sobote so načeloma razporejene od začetka meseca, izjema so le april, maj in julij, — v mesecu juliju je predvideno 19 koledarskih oz 12. delovnih dni kolektivnega dopusta, — proste sobote in kolektivni dopust po navedenem razporedu pa ne velja za pomožni obrat. Zanj bo te dni določilo posebej vodstvo tehničnega sektorja, — podobno razporeditev imajo tudi sosednja podjetja, kar je pomembno zaradi skupnih prevozov na delo in z dela. Za boljši izkoristek lesa Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji redni seji predlagala odboru za vprašanje združenega dela izplačilo nagrad za vloge glede boljšega izkoristka lesa pri lesenih smučeh sledečim avtorjem: Ing. Alojzu Pintarju 3000 din Florijanu Škofiču 1065 din, Dipl. ing. Maksu Vrečku 1065 din Brez besed XIV. Republiško tekmovanje v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev na Pohorju Šahovski dvoboj REZULTATI: TEKI ZENSKE 5 KM: 7 nastopajočih: Jana Resman 4. mesto Anamarija Hrovat 5. mesto Marta Koselj 6. mesto EKIPNO ŽENSKE: GG Maribor 1. mesto ELAN Begunje 2. mesto (v omenjeni sestavi) TEKI MOŠKI 10 KM: Startalo je 35 tekmovalcev, med njimi 5 naših: Drago Pintar 10. mesto Janko Peterman 13. mesto Franc Peterman 21. mesto Janez Hrovat 22. mesto Cena Globočnik 23. mesto EKIPNO MOŠKI: Od skupno 8 ekip je naša dosegla dobro 4. mesto v sestavi: Drago Pintar Janko Peterman Franc Peterman VELESLALOM ZENSKE: Na startu je bilo 50 tekmovalk. Vse naše so dosegle odlične rezultate, saj so se vse uvrstile v prvo desetorico: Janki Lombar 2. mesto Marjana Kolman 6. mesto Marija Hrovat 8. mesto Ljudmila Bohinc 10. mesto EKIPNO ZENSKE: Razumljivo je, da so z odličnimi rezultati med 10 ekipami dosegle 1. mesto v sestavi: Janki Lombar Marjana Kolman Marija Hrovat VELESLALOM MOŠKI: Tekmovalo je 244 članov. Nekateri naši najboljši smučarji niso imeli sreče. Tako so Marjan Pesjak, Bogdan Finžgar in Jože Dežman padli. To je bila velika škoda za boljšo ekipno uvrstitev. Odličen je bil Janez Smitek. Naši tekmovalci na startu Janez šmitek Janez Bohinc Franc Perkovič Rudi Kokalj Janez Peternel Jože Krivic Janez Finžgar Zdravko Križaj Mato Grčar Anton Arh 2. mesto 20. mesto 30. mesto 36. mesto 38. mesto 39. mesto 48. mesto 64. mesto 69. mesto 78. mesto EKIPNO MOŠKI: Od skupno 44 ekip, je naša kljub temu dosegla odlično 3. mesto za ekipo GG Bled in GG Slovenjgra-dec. STAROSTNI RAZRED MOŠKI: Od 39 tekmovalcev so naši dosegli naslednjo uvrstitev: Janez Bohinc 3. mesto Franc Perkovič 5. mesto Zdravko Križaj 11. mesto Anton Arh 12. mesto SKUPNI PLASMA: GG Maribor 1. mesto ELAN Begunje 2. mesto Zahvaljujemo se upravi podjetja za vse razumevanje, ki smo ga bili deležni pri tem tekmovanju, ravno tako pa tudi »Inštitutu Elan«, ki je odobril smuči za naše tekmovalce. Oto Mencinger Z uspehom smo lahko kar zadovoljni, saj smo se vrnili domov s tremi lepimi pokali. Z malo več športne sreče bi lahko osvojili celo skupni pokal, toda tudi drugo mesto v skupni uvrstitvi je velik uspeh. Zavedati se moramo, da to tekmovanje postaja iz leta v leto bolj kvalitetno. Tudi število nastopajočih stalno narašča, saj je letos nastopilo že preko 400 tekmovalcev. Med njimi ne manjka tudi znanih imen kot Kobilica, Grilčeva pri smučarskih tekih in Mulej, Štefe, Lakota, Klinar, Crešnjarjeva pri veleslalomu. Psihiatrična bolnica Begunje : ELAN Begunje 22,5:41,5 Dvoboj na osmih šahovskih deskah smo odigrali v ponedeljek, dne 12. februarja 1973, popoldne v prostoru Psihiatrične bolnice v Begunjah. Vse partije so bile odigrane s šahovskimi urami, vsak igralec je imel 5 minut časa za razmišljanje. Ekipi sta šteli po 8 tekmovalcev, vsak je igral z vsakim enkrat in tako se je 'končalo 8 kol s sledečimi rezultati: I. kolo 3:5, II. - 3:5, III. — 1,5: :6,5, IV. — 4:4, V. - 2:6, VI. — 3,5: :4,5, VII. — 3,5:4,5 in VIII. — 2:6. Skupen rezultat dvoboja je bil 22,5:41,5 za našo ekipo in lahko rečemo, da smo proti vsem pričakovanjem zmagali dokaj visoko. Posamezniki smo dosegli po deskah sledeče rezultate: 1. Jože Prestrl 7,5 točke, 2. Maks Vrečko ml. 6,5 točke, 3. Vinko Jerala 7 točk, 4. Franc Legat 4,5 točke, 5. Stane Kozamernik 4 točke, 6. Andrej Resman 4 točke, 7. Franc Resman 4,5 točke, 8. Brane Mevlja 3,5 točke. Povratni dvoboj bo spomladi pred IV. lesarijado. Jože Presterl Dopisujte v Našo smučino Vsi vemo vse Naša tovarna se je tudi letos udeležila tega tekmovanja. Tekmovalci so nastopali v tekih in veleslalomu v moški in ženski konkurenci. Skupno je nastopilo na tem tekmovanju 26 naših smučarjev, od tega 18 moških in 8 žensk. Kot gledalci so se tekmovanja udeležili tudi uradni predstavniki našega podjetja tov. Lipnik, tov. Marinšek in tov. Vidičeva. Prav gotovo je bila njihova prisotnost za naše tekmovalce še bolj vzpodbudna, da so se še bolj zagrizeno borili za boljšo uvrstitev. Pionirji pionirskega odreda Franceta Prešerna II. osnovne šole v Celju so zmagali na televizijskem tekmovanju »VSI VEMO VSE«. S svojim odličnim znanjem so si zasluženo priborili tudi nekaj nagrad naše tovarne, ki je bila pokrovitelj tega tekmovanja. Ko smo prišli na njihovo šolo, smo bili prijetno presenečeni ob lepo urejeni razstavi izdelkov, ki so jih dobili za nagrado, še večje presenečenje pa nas je čaikalo, ko so nam ob zaključku slovesnosti podarili čudovito sliko, delo njihove 13-letne učenke pionirke Sanje Prelog, »Sanje«. Za njihovo pozornost in lepo darilo se jim najlepše zahvaljujemo ter jim želimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu in učenju. Smučarji iz Elana smo se pomerili Rezultati sindikalnih tekem v veleslalomu za prvenstvo Elana, Kr-pinj, 18. februarja 1973 TEKMOVALNI RAZRED — ŽENSKE 1. Marjana Kolman 2. Janki Lombar 3. Marička Horvat 4. Amalija Podlipec 5. Ljudmila Bohinc 6. Nataša Kelih 7. Majda Robida TEKMOVALNI RAZRED SKI 1. Marjan Pesjak 2. Janez Bohinc 3. Jože Dežman 4. Franc Perkovič 5. Janez Peternel 6. Rudi Kokalj 7. Anton Arh 8. Jurij Vogelnik 9. Janez Erzar 10.—11. Alojz Svetina 10.—11. Bogdan Finžgar 12.—13. Oto Resman 12.—13. Mato Grčar 14. Peter Potočnik 15. Slavko Langus 16. Anton Peinkicher 18,0 21,0 21.4 29,2 31.4 32.1 37.2 MO- TURISTIČNI RAZRED — MOŠKI DO 40 LET 1. Primož Finžgar 0:52,0 2. Pavel Potočnik 0:52,9 3. Miha Pretnar 0:53,0 4. Ivan Milatovič 0:53,7 5. Franc Resman 0:54,3 6.—7. Janez Avsenik 0:55,0 6.—7. Srečko Sitar 0:55,0 8.—9. ing. Maks Vrečko 0:56,0 8.—9. Matevž Peinkicher 0:56,0 10. Lado Kržišnik 0:56,2 11.—12. Avgust Šlibar 0:56,5 11.—12. Niko Tonejc 0:56,5 13. Valentin Jarc 0:57,4 14. Albin Polovšnik 0:58,4 15. Janez Dobida 0:59,3 16. Anton Justin 0:59,8 17. ing. Andrej Robič 1:00,1 18. Tine Bertoncelj 1:00,2 19. Anton Kleindinst 1:00,8 20. Slavko Stare 1:00,9 21. Jože Marolt 1:02,0 22. Franc Hrovat 1:02,8 23. Franc Bulovec 1:03,2 24. Anton Vidic 1:04,1 25. Slavko Šlibar 1:13,4 26. Slavko Toman 1:18,6 TURISTIČNI RAZRED — MOŠKI OD 40 DO 50 LET 1. Franc Cvenkelj 0:49,9 2. Janez Hrovat 0:52,3 3. Oto Mencinger 0:52,5 4. Stefan Gatej 0:56,4 5. Slavko Knafelj 1:00,6 VETERANI 1. Rudi Finžgar 0:55,0 2. Alojz Pristavec 0:54,0 ZAČETNICE 1. Nuša Brejc 2. Marija Pogačar 3. Marta Koselj 0:31,9 0:42,0 0:44,2 03.6 04,9 06.6 07.0 08,8 09.2 09.3 10.5 10.6 11.5 11.5 12.6 12,6 14.4 52.5 18.0 & 8. Rok Sitar 9. Janez Mohorč 10. Ivan Bukovnik 11. Drago Zupan 12. Miha Finžgar POPOLNE ZACETNICE 1. Ani Zupan POPOLNI ZAČETNIKI 1. Bojan Zajc 2. Franc Triplat 3. Ivan Lindič IZVEN PROGRAMA 1. Robi SMUK MOŠKI 1. Marjan Pesjak 2. Franc Perkovič 3. Mičo Ješe 4.—5. Bogdan Finžgar 0:25,4 0:25,5 0:29,5 0:32,0 0:38,8 0:21,5 0:10,0 0:11,5 0:41,3 0:50,0 0,51,5 0:51,9 0:52,0 15. Damjan Borštnar 0:55,7 16.—17. Peter Potočnik 0:56,0 16.—17. Lado Mikič 0:56,0 18. Oto Resman 0:56,1 19. Tine Mulej ml. 0:57,0 20.—21. Anton Vidic 0:58,9 20.—21. Anton Justin 0:58,9 22. Branko Lipnik 1:00,6 23.—24. Marjan Hrovat 1:02,1 23.—24. Janez Grimšičar 1:02,1 25. Tine Bertoncelj 1:02,6 26. Franc Resman 1:03,1 27. Pavel Potočnik 1:05,0 28.—29. Janez Avsenik 1:07,6 28.—29. Franc Kocjančič 1:07,6 30. Franc Finžgar 1:08,6 31. Franc Hrovat 1:11,5 32. Slavko Stare 1:18,6 ODSTOPILA Viko Hrovat Andrej Golčman TURISTIČNI RAZRED — ŽEN-SKE 1. Vera Perkovič 1:32,1 2. Anemari Hrovat 1:40,0 4.—5. Janez Gašperin 0:52,0 6. Rudi Kokalj 0:52,5 ZAČETNIKI 7. Janez Bohinc 0:53,5 1. Janko Resman 0:20,2 8. Franci Kolman 0:53,8 2. Vinko Triplat 0:20,9 9. Janez Peternel 0:54,1 3. Franci Rebernik 0:21,2 10. Jože Dežman 0:54,4 4. Marjan Vehovec 0:21,3 11. Janez Erzar 0:54,7 5. Franc Jančar 0:21,8 12.—13. Rudi Frinžgar st. 0:55,5 6. Mirjan Langus 0:21,9 12,—13. Aleš Mulej 0,55,5 7. Alojz Pohar 0:22,0 14. Srečo Sitar 0:55,6 Priprave na IV. lesarijado II. sindikalno prvenstvo posameznikov v kegljanju — na asfaltu za leto 1973 Naša kegljaška podsekcija je organizirala in tudi izvedla to prvenstvo na dvosteznem klubskem kegljišču KK Bled na Bledu. Tekmovali smo v dveh kolih s 50 lučaji (25 polno, 25 čiščenje) za obe kategoriji nastopajočih. Strošike stezni-ne je krila naša podsekcija SSD Elan. Prvo kolo je bilo 26. in 27. januarja, drugo pa 2. in 3. februarja 1973. Rezultati — ženske: 1. Majda Dobida 2. Jana Lombar 3. Marija Gosak 4. Pavla Papler 5. Vlasta Vidic 6. Vera Jesenšek 340 kegljev 337 kegljev 318 kegljev 284 kegljev 260 kegljev 253 kegljev PREDPUSTNA OBRNI! V ženski konkurenci je od 10 prijavljenih nastopilo 7, v redu zaključilo tekmovanje pa samo 6. Rezultati — moški: 1. Lado Hegedič 398 kegljev 2. Dušan Kelih 378 ikegljev 3. Jože Finžgar 376 kegljev 4. Franc Legat 360 kegljev 5. Janez Gašperin 356 kegljev 6. Jože Presterl 355 kegljev 7. Drago Zupan 353 kegljev 8. Matevž Vidic 350 kegljev 9. Slavko Toman 346 kegljev 10. Marjan Vehovec 345 kegljev 11. Ignac Franko 336 kegljev 12. Nande Trošt 334 kegljev 13. Janez Kolman 332 kegljev 14.—15.—16. Boris Pleško 330 kegljev 14.—15,—16. Gregor Slivnik 330 keg. 14.—15.—16. Milan Lotrič 330 kegljev 17. Matevž Peinkicher 329 kegljev 18. Rok Sitar 320 kegljev 19. Silverster Pangerc 313 kegljev 20. Bojan Zajc 311 kegljev 21. Anton Kavčič 307 kegljev 22. Ante Dželalija 303 kegljev 23.—24. Slavko Stare 301 kegljev 23.—24. Anton Peinkicher 301 kegljev 25.—26. Bogomir Kejžar 298 kegljev 25.-26. Alojz Svetina 298 kegljev 27. Andrej Resman 295 kegljev 28. Niko Tonejc 291 kegljev 29. Filip Dolar 290 kegljev 30.—31. Jože Horvat 287 kegljev 30.—31. Anton Peinkicher 287 kegljev 32.—33. Franc Triplat 282 kegljev 32.—33. Florjan Škofič 282 kegljev 34. Stane Kozamernik 276 kegljev 35. Stefan Gatej 274 kegljev 36. Janez Golmajer 268 kegljev 37. Anton Benedičič 267 kegljev 38. Miha Finžgar 265 kegljev 39. Darko Globevmik 258 kegljev 40. Franc Jančar 209 kegljev V moški konkurenci je od 55 prijavljenih nastopilo 50, v redu zaključilo tekmovanje pa samo 40. Za to prvenstvo je bil odziv zelo dober. Zamerili bi lahko le tistim, ki so se prijavili, a tekmovanje kon- čali samo na pol, ali pa jih sploh ni bilo. Obenem je to tekmovanje služilo tudi za izbiro kandidatov za •Udeležbo na treningih. Najboljše tekmovalke in tekmovalci pa bodo zastopali naše podjetje na IV. občinskem sindikalnem prvenstvu na IV. lesarijadi v Novi Gorici, dne 27. in 28. aprila 1973. Jože Prestrl Kadri v februarju Zaposlili so se: Franci Pogačar — delavec NK — kot transportni delavec v pomožnem obratu, Tatjana Peterman — uslužbenka SS — kot arhivar v kadrovsko splošnem sektorju; Delovno razmerje v podjetju so prekinili: Erika Arh — PK delavka v obratu smuči — sporazumno, Stanko Biček — PK delavec v obratu čolnov — odpoved delavca, Marija Goričnik — KV šivilja v sedlarskem oddelku — sporazumno — v pokoj, Draga Pogačar-Ziivec — uslužbenka NS — arhivar v kadrovsko splošnem sektorju — sporazumno, Ivan Treven — strugar KV v kovinskem oddelku — sporazumno, Marija Janc — delavka PK v obratu smuči — sporazumno. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta JANEZA VURNIKA se islkreno zahvaljujem vsem sodelavcem kovinskega oddelka za izrečeno sožalje in podarjeni venec ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Jože