FoitniDtt	v	gotovini.
Cena 30 Ur
Šptoio. in a. n, post .Hi gf.
Uredništvo liFi uprava; Goriba • Rlva Piauezutta u» Cena; Posamezna štev. L. »5 Narodnfna: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno I., 100
*t. o-i«ia7
Leto II. - Štev. 53
Gorica-Trst, 31. decembra 1948
Izhaja vsak petek
POGUMNO V NOTO LETO!
Leto hudih preiskušeni je za nami. Z največjo zaskrbljenostjo smo zasledovali razvoj mednarodnih dogodkov v sveta, ker smo se pač zavedali, da je od teh dogodkov v ne mali meri odvisna iddi naša bodočnost kot svobodnih državljanov Svobodnega tržaškega ozemlja.
Polni zaupanja v mednarodno pravičnost smo pristali m- ustanovitev tržaške državice, ki naj bi bila vzorna demokratična politična tvorba, Čeprav nastala kot plod kompromisne rešitve spornega vprašanja. Nismo pa računali z dejstvom, da v ogromni igri, ki danes preobrazuje svet, ni mesta za čustvena razpoloženja, čeprav temelječa na trdnih gospodarskih iti političnih osnovah! Zato smo ž nemalim preseneče-fijem vzeli na znanje formal-hi predlog naših zapadnih zaveznikov, s katerim so 20. tharca 1948 predlagali Organizaciji združenih narodov vrnitev Trsta Italiji. Nismo še pa razburjati, ker smo ia-kbj videii, za kaj prav za krav gre* šlo je za neizprosno živčno vojno proti mednarodnemu komunizmu, pri čemur koristi tržaškega ljudstva niso mogle igrati nobene vloge in obziri do demokratičnih Slovencev sploh niso prihajali v poštev. • t
Ko smo to ugotoviti, smo takoj pribili, da iz take moke ne bo kruhaP Prepričani smo bili v boljšo bodočnost Trsta in njegovega ljudstva. In se nismo varali. Nastali dogodki so nam dali prav. Trst ostane svoboden!
Politične ruševine, ki so nastale po marčnem formalnem predlogu zapadnih zaveznikov, so pa velike. Zrušil se je v Trstu, pri sovpadu novih mednarodnih silnic, tržaški komunizem z vsemi svojimi priveski.
Vprašujoče smo zrli na nastale ruševine in s ponosom ugotovili, da so demokratični Slovenci moško prenesli preizkušnjo. Z nemanj-šim ponosom smo ugotovili, in to danes pribijamo pred vso mednarodno javnostjo, da nas razočaranje ni pahnilo v obup. Nismo izgubili vere v mednarodno pravico in it demokratična načela, za katera se stalno borimo* Formalna krivica, ki ni računala z našim narodnim ponosom, ni pahnila našega ljudstva v naročje rdečega totalitarizma, kar so si mnogi škodoželjno obetati. Nasprotno! Naše ljudstvo ie spregledalo, iztreznilo se je, ni klecnilo. S še večjo vero v demokracijo se je vrglo na delo, zapustilo svoje namišljene voditelje in se začelo izživljati v porodni sredini našega narodnega, demokratičnega in miroljubnega o-kolja.
Ponosni smo na naše ljudstvo, ki se ni dalo speljati na stranpota, kljub razočaranju in kljub izkušnjavam. Naš narod zna tesno presojati položaj in ne izgublja živcev, ko ga zla usoda ošvrkne s
Svoboda je največji zaklad, za katerega se je človeštvo borilo v teku vekov in se še vedno bori. Vse velike, dolgotrajne in krvave pa tudi nekrvave vojne v zgodovini so se vodile zaradi svobode: za svobodo osebe, vere in prepričanja, za politično, gospodarsko in socialno svobodo. Poedinci in narodi pa znajo ceniti svobodo šele takrat, ko so jo izgubili.
Tudi revolucija leta 1848. je imela svoj smoter: socialno in politično svobodo evropskih narodov. S francosko revolucijo se je ta boj formalno pričel, z revolucijo 1848 je bil v načelu dobojevan. Leto 1848 je pomedlo s tisočletno miselnostjo, ki je dosegla vrhunec v absolutizmu in policijski državi. Iz brez-pravega podložnika je ustvarila svob. državljana; vcepila mu je zavest, da izvirajo te pravice iz človekovega naravnega prava, da so človeku prirojene in da mu jih nihpe ne more in ne sme odvzeti. Zato pa je vsak poedinee dolžan svojemu človeškemu dostojanstvu, da te pravice —> svojo svobodo — brani proti vsem: proti trinogom in dik-
tatorjem, proti vsakemu po-škuširkakršiiega koir telesne-- ~tu ga ali duhovnega zasužnje-vanja z leve ali desne. Če je treba — tudi s krvjo.
Leto 1848 je zaradi tega tisočletni mejnik v zgodovini socialne, politične in gospodarske miselnosti evropske družbe.
Za Slovence pomeni leto 1848 začetek narodnega vstajenja. To leto s svojimi revolucionarnimi dogodki je naš narod pretreslo v njegovih najglobljih osnovah in ga zbudilo v novo življenje. Začel se je zavedati svojega narodnega bistva.
Ogromna' ledina ga je čakala. Toda narodna mladina, iz kmetskega stanu izniklo slovensko razumništvo, je šlo — prepojeno z ideali iz francoske dobe izvirajočega ili-
rizma, ki je prvi pričel med Slovenci in Hrvati buditi narodno zavest — neumorno na delo. Društvo za društvom je vstajalo na ozemlju od Dunaja do Trsta. Ta boj ni bil napadalen, ampak obramben. Slovenci so se borili za svoj obstoj in za svoje narodne pravice. Bil je boj odpora proti stalnemu poniževanju in potujčevanju, boj proti odrekanju sicer v državnih zakonih priznanih a nfe izvršenih pravic, s čimer so Nemci, Madžari in Italijani tlačili naš narod.
Ta veliki boj smo bojevali tudi pri nas. Leto 1648 nam je prineslo Slavjansko društvo v Trstu, ki je pod predsedstvom buditelja Vesela-Koseskega krepko zaoralo v našo krajevno ledino. Rastle so čitalnice, kulturno delo ie pla-lo ter dvigalo pomen Slovencev. Iz prebujene narodne zavesti se je dvignilo krepko delo naše kulturne moči; iz njega so pognale veje naše politične zavesti, naše gospodarske sposobnosti in socialnega razumevanja. Plod te nekaj več kot polstoletne borbe, ki jo je uspešno dobojeval ves slovenski narod, je bilo tik pred prvo svetovno vojno
ntzirani naši kmetje, obrtniki, trgovci. Iz zdrave sredine našega kmeta m delavca je raslo krepko jedro srednjega stanu z obrtništvom, trgovino in denarnimi zavodi, je raslo mlado slovensko meščanstvo, kar je vse bilo Slovencem v čast in ponos.
Slovenci na Primorskem so v dveh generacijah pred prvo svetovno vojno doboje-vali svoje narodno, kulturno in gospodarsko uveljavljenje.
Prva Svetovna vojna ,je s svojimi mirovnimi pogodbami razbila Slovence na tri države: večina je dosegla svojo svobodo v narodni državi Jugoslaviji, obfnejni Slovenci pa so doživeli udarec, ker so prišli v Italiji in Avstriji pod tujo oblast, ki se je v kratkem času nato še stopnjevala v fašizem ter v nekaj letih uničila vse narodne, kulturne, gospodarske in socialne uspehe, na katere so s ponosom gledali ne samo primorski in koroški, ampak tudi drugi Slovenci.
Slovenci na Primorskem smo doživeli pekel. Slovenska beseda je bila pregnana iz u-čilnice in javnih uradov. Zasledovali so jo po cesti in celo za zakritim okrtoni. Slovenske ustanove so razpustili, pretpoženle; zaplenili. Slpven
Nikdar po koncu druge svetovne vojne ni svet tako hrepeneče in vneto ponavljal božanskega voščila »Mir ljudem na zemlji«, kakor ga je za božič 1948. In nikdar od tedaj še ni bilo na svetu prav za božič tako malo miru kakor letos.
svojim mrzlim bičem. Mnogo hujših trenutkov je naš Človek prebolel: stisnil je zobe, ojeklenil svojo voljo, postoteril svojo vero. Tudi danes stoji naš človek neizprosno na braniku demokracije in veruje v njeno zmago v svetu ter njeno uvajanje v naše domače življenje.
Upa v svobodo pred strahom, ki nas danes mori.
Upa v svobodo pred pomanjkanjem, ki nam danes grozi.
Upa v svobodo vesti, govora in tiska, brez katerih ni sodobnemu človeku dostojnega življenja.
Edino v demokratičnem življenjskem odnosu do naših sodržavljanov in sosedov bomo deležni vseh teh svoboščin, zato je borba zanje nam vsem tako pri srcu, zato kljub vsemu nismo prenehati
verovati v uresničenje našega hotenja.
Zato tudi kličemo vsem demokratičnim Slovencem ob novem letu:
»Zberite vse svoje sile v borbi za demokracijo!«.
Borimo se za naš obstanek, borimo se za zmago pravične stvari, borimo se za ves svoj svoj narod. Zato naj se našemu klicu odzovejo tudi vsi oni, ki nejunaško stoje ob strani in gledajo našo trdo in neenako borbo, na eni strani s komunističnim nasiljem, na drugi strani z nerazumevanjem zapadnega demokratičnega sveta.
Z združenimi močmi bomo naš narod rešiti pred komunističnim nasiljem. Z združenimi močmi' bomo Zapadu dokazali, da je naša zmaga njegova zmaga.
Zato: kvišku srca, vkup in pogumno v novo leto!
Od srede  do srede.
skih kreditnih iri zavarovalnih T čem samim pa s silo nadeli zadrug, v katerih so bili orga-j tuja imena. Napori Slavjan-
Želje po miru v svitu požara
Govori voditeljev sveta za božič in lonec leta 1948
V nemški prestolnici se boj med svobodnim Zahodom in totalitarnim Vzhodom bije naprej.
V Syeti deželi, domovini angelskega sporočila o miru na zemlji, je božične molitve in slovesnosti motilo grmenje topov in hrum letal, ki so sejale smrt.
V Srednji in Južni Ameriki se druga za drugo vnemajo vstaje. Neti jih ista roka, ki kali mir po vsem svetu.
V Indoneziji se zaostala človeška sebičnost ne more sprijazniti z mislijo, da ima pravico do svobode vsak narod in da je ta svoboda samo ena.
Na Kitajskem, divja vojna, nič manjša po obsegu in nič manj strašna po učinkih, kakor je bila ona, o kateri smo mislili, da se je pred tremi leti nehala.
Tam in po vsem Daljnem vzhodu: v Malaki, Burmi, ln-dokini, Indiji, je na delu rdeči prevrat, ki rovari, ker ve, da ga v pravičnem miru čaka neizogiben poraz.
V polovici Evrope divja boj ali manj krvava, a povsod enako strašna državljanska vojna med milijoni' tlačenih
(Nadaljevanje na 2. stram)
skega društva iž leta 1848, kasnejše Čitalnice, političnega društva Edinost in njegovega lista, neštetih drugih društev in kot mravlja pridnih poedincev so simbolično zgoreli v plamenih Narodnega doma.
Prišla je druga svetovna vojna, v kateri se je slovenski narod povsod in tudi na Primorskem brez pridržkov postavil na stran zaveznikov, ker je bil prepričan, da bo v skupni zmagi končno dočakal osvoboditve izpod jarma totalitarističnega nasilja. Fašizem je bil unrčen, toda namesto svobode in demokracije se je pritihotapil medeni komunistični totalitarizem In teror. Izpremenilo se je ime, metode šo ostale iste.
Toda preveč je bilo zdravja v primorskem Slovencu, preveč je tudi trpel, da bi puščal zlo v svoji sredi, če se je uprl fašizmu —- mar bi puščal v svoji sredini komunizem? Pomislek je bil kratek, odločitev je padla brezkompromisno in odločno. Vnela se je borba, polna strahovanja, nasilij in psovk. Toda ied je bil prebit.
Leto 1948 beleži ponovno
vstajanje primorskega Slovenca, Če je bilo leto 1848
leto prebujenja narodne' zavesti In pričetek kulturnega uveljavljanja našega rojaka na trdih kraških tleh, pomeni leto 1948 prebujenje v smislu nepotvorjenih načel svobode in demokracije. Leto 1848 je rodilo Slavjansko društvo in nešteto celic njenega duhovnega bratstva; leto 1948 pomeni prerod ljudi v duhu načel in borbe v Slov. dem. zvezi. Leto 1848 je pomenilo zaton absolutizma in Metternichove policijske države, leto 1948 pomeni pri nas na Primorskem zaton komunističnega totalitarizma in s tem zaton naporov za ustvaritev policijske države.
Eno pa ostaja isto. Kakor so morali Slovenci na teh tleh pred sto leti začeti iz nič, tako so morali začeti iz ruševin, ki so jih pustila kot žalostno dediščino prilike od 1918 do danes — to je fašizem in komunizem— iz nič tudi leta 1948.
A vendar ostaja primerjalna bilanca leta 1948 aktivna. Med aktivnimi postavkami imamo namreč vrednote, ki jih leta 1848 nismo imeli. To so številne izkušnje iz borbe za naše vstajenje iz prve in druge svetovne vojne, iz borb proti totalitarističnemu fašizmu, nacizmu in komunizmu. Zato gledamo z veliko vero ; v bodočnost. Poznamo zdravi j razum in nepotvorjeno dušo j našega primorskega kakor tudi vsakega drugega sloven-! skega človeka. Zaradi tega ob stoletnici njegovega prvega prebujenja kljub vsem nevšečnostim, ki nam jih stavljajo prilike in čas, verujemo v njegovo drugo vstajenje in novo bodočnost.
23. DECEMBRA : Holandiji se ustavili pomoč za obnovo Indono* zije po Marshallovem načrtu. do* kler ne bo nehata z napadom proti Indonezijski republiki. — Ob »dnevu vojske« so zastopniki jugoslovanske armade Titu izpot vedeti neomajno vdanost, da bi zanikali govorice o razdoru v nje• govi vojski. — Abesinija zahteva izročitev italijanskih maršalov Grazianija in Badoglia, ček da sta vojna zločinca, ker sta napad um Abesinijo vodila proti vsem do* ločilom o poštenem vojskovanju.
— V Tokia sp obesili * bivšega predsednika japonske vlade Tofu in Sest drugih politikov in gene* ralov, ker so med vojno zagrenili zločine proti človeštvu. —- Indij* ska vlada sklepa o kazenskih U* krepih proti Holandiji zaradi n» pada na Indonezijo. — Podpreti* sednik Združenih držav Barklay je dopotoval ne božični obisk v Nemčijo. Nova kitajska vlada, ki jo vodi dr. Sun Fo, je na prvi seji razpravljala o morebitnih po* gajanjih za premirje s komunisti,
— Zloglasni partizanski »general* Pero Popivoda napada po mo* skovskem radiu Tita, češ da je jugoslovansko vojsko z »zločinsko politiko« spravil v obupno stanje.
— Razgovori za sklenitev atlant* $ke obrambne zveze gredo h koncu,
24. DECEMBRA ; Japonska zbornica je Jošidovi vladi dala nezaupnico, zaradi česar bodo j fr rtuarja nove volitve. Trgovski
pogajanja med I jo in češkoslovaško so se — go* tovo na sovjetsko zahtevo — ne* nadno pretrgala. — Kitajska na* cionalna vlada mora najprej oho (iti svoj položaj, šele potem bi se lahko spustila v kaka pogajanja s komunisti, je'izjavil njen pred* sednik dr. Sun Fo. — Jugoslavija je Italiji vrnila vse zaplenjene ri--biške ladje in ribiče. — Združene države predlagajo, naj bi se zu* nanji ministri štirih velesil sešll 9. januarja v Londonu na pogoja* n ja za sklepanje mirovne pogodbe z Avstrijo,*— Ameriški poveljnik na Japonskem, general Mac Arjh* ur, je nenadno zapovedal izpustiti 39 japonskih političnih in voja* ških voditeljev, ki so bili obtože* ni vojnih zločinov.
25. DECEMBRA: V Združenih državah so prvič v zgodovini pre* našali polnočnico po televiziji in sicer mašo kardinala Spellmana iz Ne\v Vorka ter kardinala Stritcha iz Chicaga. — Glavno naloga združene, poljske sociali* stične in komunistične stranke bo popolna ločitev Cerkve od države ter pridobivanje poljskega ljud* stva za »ljudsko demokracijo«, so sklenili na kongresu v Varšavi. — Kongres makedonske — titovske
— komunistične partije je obsodit Kominform ter bolgarske rdeče prvake, češ da hočejo Makedonijo odtrgati od Jugoslavije. — Pred* sednik Truman namerava za obo* rožitev zahodne Evrope v prihod* njem letu zahtevati milijardo do* larjev. — Bolgarska delavska stranka se je preimenovala v Komunistično partijo. — Titovi-ski listi v Ljubljani in drugod niso letos božiča niti z besedo omeniti. 25. decembra je bil v vsej Jugo* slavi ji navaden delavnik.
2611)ECEMBRA_: F Argentini so odkrili komunistično zaroto
Stran 2
DEMOKRACIJA
Leto II. - Stev. 53
Od srede _____________do	srede
J
proti predsedniku Peronu. — Tun iki listi zahtevajo, naj se tudi Turčija pridruži atlantski o-brambni zvezi. — Danes je pr e; teklo šest mesecev, kar morajo zahodni zavezniki Berlin oskrbo* vati po zraku. Vsak dan je bilo za to potrebno povprečno 552 pos letov, za 3800 ton tovora na dan. Pri tem je izgubilo življenje 17 zavezniških letalcev. — Združene države bodo Grčiji dale novih 70 letal ter denar za izurjen je nas daljnjih 20.000 vojakov. — V Pa--lestini so za božič trajali boji na vseh področjih. — Sam predsed* nik madžarske republike Szakasits grozi, da bodo v kratkem spravili s poti glavno oviro »nove demo* kracije«, kardinala Midszentya.
27. DECEMBRA : Gospodarska obnova v Nemčiji presenetljivo naglo napreduje, pravi ameriški guverner, general Clay. — Začetek velikih nastopov grške vojske proti rdečim upornikom na Pele* ponezu. — Kitajski komunisti so sestaviti seznam »vojnih zločini cev«, ki jih je po njihovem treba zapreti in soditi. Prvi med njimi je maršal Čangkajšek, druga nje= gova žena, tretji predsednik nove nacionalne vlade dr. Sun Fo. — V Beogradu so zapovedali sodno razpravo proti kominformističnih ma prvakoma Hodjiču in dr. Bla-gojeviču, ki je bil pod Hebrans gom namestnik finančnega minil stra. — Japonska gospodarska obnova tako hitro napreduje, da so ' Amerikanci nad njo presene* čeni, je povedal general Mac Artur.
28. DECEMBRA : V Budimpešti so aretirali madžarskega primasa kardinala Mindszenthyja, ki ga je vlada obdolžila veleizdaje zaradi pripravljanja povratka Otona Habsburškega na prestol. — Dr* zave zapadnega bloka so se sporazumele v pogledu postavitve mednarodne kontrole nad nemško industrijo v Porurju. — Predsed* nik Truman je javno obdolžil Sov* jete, da ovirajo pomirjenje v svei tu, ker nočejo izpolnjevati nobe* ni h prevzetih obveznosti. — Maršal Tito je pred beograjsko zbor; nico opravičeval svojo politiko zbližanja z zapadnim svetom z gospodarskimi razlogi v zvezi z izvedbo petletnega gospodarskega načrta. Najavil je hkratu poviša* nje državnih izdatkov na polju državne obrambe, ljudske prosvete in socialne zaščite. — V Kairu je mlad študent ustrelil egiptskega ministrskega predsednika Nokra* $hy pašo.
29. DECEMBRA : Jugoslovanski zunanji minister Kardelj najavlja začetek novih političnih in gospo-darskih pogajanj z Italijo. — lbra= him paša sestavi novo egiptsko vlado. — Varnostni svet Združen nih narodov ultimativno zahteva od nizozemske vlade izpustitev predsednika indonezijske republu ke in vseh drugih političnih osebnosti, ki jih je nizozemska vojska zajela pri svojem vojnem pohodu z dne 18. decembra. — V Budim* pešti so aretirali mnogo vodilnih osebnosti iz vrst madžarskih katoliških krogov, obdolženih proti* državne zarote v zvezi s kardinai lom Mindszenthyjem.
Želje po miru
v svitu požara
(Nadaljevanje s prve strani).
ljudi, ki si ne žele drugega kakor miru in svobode, ter med nasilnimi manjšinami, ki iščejo samo sebe.
Toda nič ne mora svobodnim in zatiranim ubiti hrepenenja po miru. In izraz tega hrepenenja so božične poslanice, ki so jih letos svojim narodom in vsemu človeštvu dali možje, ki so za usodo sveta in za njegov mir odgovorni.
Glas Združenih narodov
Prvo letošnje božično mirovno sporočilo sta svetu poslala prvaka tiste ustanove, katere glavna naloga je zagotovitev miru na svetu. To sta bila dr. Evatt, predsednik zadnjega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v Parizu, ter Trygye Lie, glavni tajnik te organizacije. Njun mirovni klic pravi med drugim:
»Za božič dviguje vse človeštvo roke v molitvi za mir in srečo. Upanja in plemenite želje, ki jih izrekamo ob prazniku Kristusovega rojstva, se žal, v preteklosti niso vedno izpolnile.
»Sile, ki jih dobra volja človeštva ne more krotiti, so svet v prvi polovici našega stoletja že dvakrat pahnile v uničevalno vojno.«
Mir je moči ohraniti
»Letos praznujemo božič v zavesti, da držimo te sile v šahu in da imamo v rokah sredstva, da človeštvu mir zavarujemo.
»V tem hudem in nevarnem času, polnem nerešenih vprašanj, smo pripravjleni razgnati oblake, ki ogražajo miren razvoj demokracije.
»Združeni narodi so ustanova, v kateri sleherna država, naj bo velika ali majhna, močna ali šibka, lahko vse spore z drugimi mirno poravna.
»Ko praznujemo letos božič in se pripravljamo na novo leto, se tudi Združeni narodi pridružujejo molitvam za »mir ljudem na zemlji, ki so blage volje«, in želijo, da bi ta dobra volja postala resnica...«
Beseda Pija XII. ,
Kakor za vsak božič tako je tudi letos sveti oče 24. decembra opoldne govoril vsemu krščanskemu svetu. In letos je bila želja po miru v njegovih besedah še bolj živa kakor sicer.
Pij XII. je med drugim dejal, da letos že desetič v svojem papeževanju opominja za božič svet k miru.
Leto 1948 se je začelo z velikimi upi za Evropo in ves svet. Kazalo je, da bo to leto čas žive obnove in naglega napredovanja na poti do miiru.
Aretacija madžarskega primasa
V nedeljo 26. t. m. zvečer je madžarska komunistična policija zaprla nadškofa - primasa, kardinala Midtszentya, j duhovnega voditelja vse protikomunistične opozicije na Madžarskem.
Z njegovo aretacijo je boj med rdečim totalitarizmom ter Cerkvijo in demokratično opozicijo prikipel do vrhunca.
Ta dogodek ni prišel nepričakovano, saj so današnji madžarski prvaki kardinala že več mesecev srdito napadali. Zadnie grožnje proti njemu je prav za Božič napisal sam predsednik republike Szakaszits. Ta ie Midszentva
imenoval glavno oviro za zmago »ljudske demokracije«.
Cerkvenega kneza so obdolžili veleizdaje, ogražanja ljudske oblasti, vohunstva in nedovoljene trgovine z valutami. Madžarski zakoni določajo za to izgubo državljanstva in izgon iz države — kar hoče komunistična vlada tudi doseči. Ni še namreč dolgo, kar so sporočili Vatikanu, da bi Madžarska bila pripravljena skleniti sporazum s sveto stolico, če ta pokliče kardinala Midszentya v Rim.
Med madžarskim ljudstvom je to novo komunistično nasilje vzbudilo val ogorčenja in žalosti.
Zdaj pa, ko se bliža konec leta, se zdi, da prihajamo na rob prepada. Sile sveta teže k dvema skrajnostima. Oba tabora pravita, da želita mir, toda oba ga ogrožata.
Prva dolžnost kristjanov
Najvažnejša naloga kristjanov v današnjih dneh je, da z vsemi silami delajo za svetovni mir, za bratsko združitev vseh narodov in vseh ljudi.
Temu prizadevanju pa ne služimo z gesli kakor:	»Če
hočeš mir, pripravljaj vojno«, ali pa »Hočemo mir za vsako ceno«.
Prvo geslo vzbuja po svetu nezaupanje, drugo pa vzpodbuja napadalce. Tudi ojačeno oboroževanje ne bo ohranilo miru.
Mir more zagotoviti le volja do miru; volja, ki se mora odpovedati nacionalističnemu napuhu in občutljivosti.
Ta volja se mora kazati v podpiranju narodov, ki imajo preveč ljudi, da bi se ti lahko preselili v neobljudene predele sveta; v povečani izdelavi dobrin in v prosti uporabi vseh surovin ter zemeljskih bogastev.
Pospeševanje ^delavnosti je bolj koristno in bolj častno kakor pa pošiljanje milih darov.
Papeževa poslanica na koncu obsoja napadalno vojno. Pač pa ima vsakdo pravico do obrambe, če ga je kdo napadel, druge države pa. morajo napadenemu priti na pomoč.
Trumanov svetonočni nagovor
Truman, predsednik Združenih držav, od katerih sta v odločujoči meri odvisna vojna ali mir, je govoril Ameriki po radiu na sveti večer. Njegov govor je bil- kratek, toda zaradi tega nič manj pomemben. Jedro so mu tvorile naslednje misli:
»Delam za mir z vsem navdušenjem in zagonom, kar ga je v mojih močeh. Katera naloga bi bila za nas vse skupaj večja in lepša, ko da se v tej sveti noči zaobljubimo, da bomo delali za mir?
»Krščanstvo, ki so ga svetu naznanili angelski spevi, traja že devetnajst stoletij in bo trajalo še. V njem imamo najlepši up za mir na svetu, če bo le človeštvo sprejelo temeljno zapoved krščanstva, ki pravi, da smo vsi ljudje bratje!«
»Samo močnim je mir zagotovljen«
Ameriškim vojnim silam, raztresenim v službi miru po vsem svetu, je voščil Božič tudi načelnik vrhovnega poveljstva Združenih držav, general Omar Bradley.
Njegova poslanica poudarja zlasti, da mora Amerika pokazati, da se zaveda svoje odgovornosti do sveta. Samo tako bo mogoče človeštvu končno zagotoviti trajen mir.
»Svoboda pred strahqm« pravi general Bradley, »ki ga vzbuja vojna, je dana le tistemu, ki ima pogum, potrpljenje in moč, da si jo pribori.
»Amerikanci smo narod, na katerega gleda nešteto ljudi z neomejenim zaupanjem. Zaradi tega se svoji odgovornosti do sveta ne moremo odpovedati kakor najdenčki, ko stopimo pred vrata Združenih narodov.
»Če hočemo zagotoviti mir v duhu prijateljstva in sporazumnosti, moramo ostati zvesti svojim ciljem. Moramo jih
uresničiti plemenito in pogumno, kakor nam zapoveduje dolžnost.
»Za dosego teh ciljev moramo zastaviti vse svoje človeške sile in svoje tvarno bogastvo, naj bosta cena in tveganje pri tem še tako velika.«
Demokratih — sila bratstva in miru
Ameriški vrhovni poveljnik in vojaški guverner v zasedeni Nemčiji, general Clay je vpjski Združenih držav v Evropi dal dnevno zapoved, v kateri izreka zadovoljstvo, da so ameriški vojaki tudi v tem letu pokazali toliko duha vzajemnosti in toliko človekoljubja. S tem so najlepše služili stvari demokracije.
»Demokracija«, je dejal general Clay, »ne predstavlja samo določenega političnega reda, marveč je tudi življenjska sila, ki vodi človeštvo k bratstvu in miru.«
Stisnjena vest...
Govorili in poslanice dajali so za letošnji Božič in novo leto tudi drugi državni poglavarji: angleški kralj Jurij VI, holandska kraljica Julijana in tako dalje.
Njihova izvajanja in misli so bile namenjene zlasti lastnim narodom. Bavili so se največ z njihovimi potrebami in težavami.
Od vsepovsod, z vseh koncev svobodnega sveta, se je oglašala ena velika želja po miru.
Edino od tam, odkoder ženejo sicer najglasnejši krik za mirovno ofenzivo, ni bilo za mirovni praznik vsega človeštva slišati niti besede...
Mrki mož v Kremlju je tudi na sveto noč molil nebu in svetu v brk samo stisnjeno pest...
Zapad in Tito
, • <? ■ •	>	A	v
V Londonu so ustanovili angleško - jugoslovansko trgovsko družbo »South Ea-stern Traders Ltd.« Namen družbe je ojačiti trgovske in gospodarske zveze med Veliko Britanijo in Titovo Jugoslavijo.
V upravhem svetu novega podjetja je več angleških levičarskih poslancev, ki zagovarjajo Titov režim. Jugoslovanska vlada je v družbi u-radno zastopana. Kljub temu pa britanska vlada temu podjetju ne priznava nobenega uradnega značaja. Tudi mu ne pripisujejo posebnega pomena, vsaj trenutno.
Za zdaj bo ta družba v glavnem kupovala v Angliji razno blago za funte šterlinge, ki so jih Titovci nabrali s prodajo živeža in lesa v Veliko Britanijo.
Ameriški listi poročajo, da se Titova vlada tudi pogaja za sklenitev trgovske pogodbe z Združenimi državami. Ta trgovinska pogodba naj bi uredila uvoz iz Amerike v Jugoslavijo. Ameriško trgovinsko ministrstvo pa v zadnjem času že tako izdaja mnogo bolj velikodušno izvozna dovoljenja za blago, ki je namenjeno v Titovo Jugoslavijo in to tudi za predmete, katerih izvoz v Jugoslavijo je bil doslej prepovedan.
Jugoslavija je pred kratkim poslala premogovnemu odboru evropske gospodarske komisije Združenih narodov prošnjo, da bi ji omogočili nabavo koksa. Odbor je prošnjo usfišal ter predlaga, naj bi Jugoslaviji nakazali 30 tisoč ton koksa, kolikor ga potrebuje za svojo industrijo. S tem so naredili izjemo, kakor pri nobeni drugi državi. Jugoslavija namreč ni poslala omenjeni komisiji nobenega točnega seznama, koliko kuriva potrebuje in v kakšne namene. Pač pa se je obvezala, da bo to storila naknadno.
POLITIČNI OBZORNIK
Imeriška politika v leti 1949
15. januarja prihodnjega leta se bo prvič sešla novoizvoljena ameriška zbornica, v kateri imajo večino demokrati. Poznavalci razmer trdijo, da bo nova zbornica sprejela naslednje sklepe:
1. nadaljevati s pošiljanjem pomoči za Evropo ter z bojem proti komunizmu po vsem svetu;
2. skleniti, da Združene države v tej ali oni obliki pristopijo k atlantski obrambni pogodbi;
3. dovoliti predsedniku Trumanu, da zniža carine za uvoz evropskega blaga v USA;
4. odobriti Marshallov načrt za prihodnje leto;
5. sprejeti zakon o najemanju in posojanju denarja in blaga za izpopolnitev vojaške moči zahodnoevropskih držav.
Nov naskok na Tita
Vse kaže, da so med zedi-nitvenim kongresom poljske komunistične in socialistične stranke v Varšavi imeli važna posvetovanja tudi zastopniki kominformističnih partij.
Zborovanje je vodil organizacijski tajnik sovjetske partije Malenkov.
Na seji naj bi sklenili, da bodo ustvarili enotno fronto ljudskih demokracij proti Titu in njegovi državi, češ da se Tito dogovarja z Anglo-amerikanci. Kominform naj bi tudi podprl bolgarske zahteve po jugoslovanski Makedoniji.
Tita nameravajo zdaj najprej politično obkoliti, a ta obkolitev bi se lahko spremenila v vojno, i« -
Tito udarja nazaj
Med proračunsko razpravo v jugoslovanski zvezni zbornici je Tito ostro napadel sovjetske podložnice ter jim napovedal gospodarski boj.
Jugoslavija v kominformi-stične države odslej ne bo izvažala več nobenega žita, ne mesa, ne maščob in drugega živeža. Če bodo tiste, ki so nujno navezane na uvoz iz Jugoslavije, zaradi tega trpele, so same krive. Niso se namreč držale obveznosti, katere so po pogodbah imele do Jugoslavije.
To so storile, — je dejal Tito — da bi preprečile indu-strijalizacijo v Jugoslaviji. Zaradi tega je Jugoslavija zdaj prisiljena prodajati svoje izdelke kapitalističnim državam, da bi od njih mogla kupiti stroje, ki so potrebni za to.
Nato je Tito obračunaval z obtožbami kominformističnih držav proti Jugoslaviji. Odločno je zanikal, da bi trgovske pogodbe in gospodarski sporazumi, ki jih Jugoslavija
sklepa s kapitalističnim svetom, bile združene s kakršnimi koli političnimi obveznostmi.
Za tem je Tito napovedal, da bodo morali proračun za prihodnje leto zaradi oboroževanja povečati za celih 37 milijard dinarjev.
Glede petletke je trdil, da jo bodo izvedli tudi brez sodelovanja sovjetskih podlož-nic.
Delavstvo in Marshallov načrt
Ameriški »leteči veleposlanik« za izvedbo Marshallovega načrta v Evropi, Averell Harriman, je zadnjič povabil evropske svobodne delavske organizacije, naj delo za evropsko obnovo še bolj pod-pro. Evropski delavci, je poudaril Harriman, so že dozdaj pri; tem delu igrali pomembno vlogo in imajo zanj velike zasluge. Nato je nadaljeval:
»Za napredek, ki so ga dosegle v letu 1948 države, ki zaupajo same vase, gre velika zasluga svobodnim in demokratičnim sindikalnim organizacijam v Evropi.
Delavci evropskih sindikatov se niso potrudili le za Izvedbo, temveč tudi za napredek Marshallovega načrtsi. Postali so zdaj ena izmed glavnih sil evropske obnove. Volja teh sindikatov za sodelovanje pri evropski obnovi nam zagotavlja popolni uspeh.
Zanesljiva podpora ameriških sindikatov je omogočila izvedbo obsežnega obnovitvenega programa.
Zagotovilo stalnega sodelovanja delavcev Amerike in Evrope nas bodri za bodoča leta. Njihovega sodelovanja se veselimo in upamo, da bodo v letii 1949. dosegli še večje uspehe pri našem delu za boljšo življenjsko raven In trdnejši svetovni mir.«
Tito in Zapad
Prav za božič so v Londonu podpisali prvi trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Veliko Britanijo.
Pogajanja so bila dolga, ker je nastal spor glede odškodnine, ki naj bi jo Jugoslavija dala za podržavljeno britansko imovino.
Dogovor dosega tri točke: 1) plačilni sporazum; 2) kratkoročen trgovinski sporazum; 3) sporazum o odškodnini Veliki Britaniji za podržavljeno imovino v Jugoslaviji. Jugoslavija bo plačala za to 4.5 milijonov funtov šter-lingov (enajst milijard lir).
Jugoslavija bo izvažala v Veliko Britanijo les, tobak, in jajca, v skupnem znesku 15 milijonov funtov šterlingov. Velika Britanija pa bo poslala Jugoslaviji bencin, tkanine in kemične izdelke.
Ameriški
Slovenec
FRANK LAUSCHE,
novl’guverner države Ohio, Izvoljen na Trumanovi listi, o katerem smo že obširno pisali.
Leto 11. - btev. 53
DEMOKRACIJA
Stran 3
Voščilo k novemu letu
21. december 1947. je dan, ki bo ostal zapisan z velikimi črkami v zgodovini slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda v Primorju.
Tega dne so Slovani na tem ozemlju — ki so edini o-stali na slovanskih tleh samostojni od 260 milijonov Slovanov med Jadranskim morjem in Tihim oceanom — strgali komunizmu in marksizmu z obraza njegovo krvavo krinko lažne demokracije in še boli lažnega slovanstva. Pod to krinko se je namreč komunizem predstavil našim bratom ter jih najprej prevaril, a nato potlačil v najbolj kruto suženjstvo, kar jih pozna zgodovina.
Tega dne je v Primorju ponovno vstala misel svobode, človečanstva in demokracije in sicer javno in v organizirani obliki. Ustanovljena je bila Slovenska demokratska zveza, to je Zveza vseh demokratičnih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je v začetku samo iskra, a usojeno ji je, da postane mogočna loč, ki bo iztrgala iz teme veliko slovansko dušo.
Ta dan je pokazal našim rojakom in vsemu svetu, da niso zaman stopili milijoni naših bratov na mučeniški o-der, da bi izpričali svojo vero v svobodo in človeško solidarnost.
Ta dan je pomenil, da niso še umrle velike ideje človečanstva in solidarnosti med narodi naših velikih mislecev, od Dostojevskega do Tolstoja, od Masaryka do Cankarja in drugih plemenitih slovanskih sinov, ki so prebudili prostrano rusko ravnino ter usmerili slovanske narode na pot zgodovine.
Te velike ideje je novembra 1917. zatrla, čeprav samo začasno, klika marksističnih teroristov, ki so se polastili z nasiljem politične oblasti ter dogodke velikega ruskega naroda uporabili za svoje temne cilje.
21. december 1947. je dokazal, da so te velike ideje v slovenskem, hrvatskem in srbskem narodu še vedno žive in delujoče, da te ideje predstavljajo njihov politični in socialni način življenja in da so se pojavile javno in pogumno, čim je bilo to spet mogoče.
Ta dan je končno pomenil, da je vzelo naše ljudstvo svojo usodo v lastne roke, odločeno, da reši svojo narodno čast.
Slovesni dvig zastave svobode, človečanstva in demokracije v Primorju je povzročil krik in vik v strupenem sršenjem gnezdu lažnih apostolov demokraci}e in slovanstva. Kričali so, da smo izdajalci, da smo se prodali za trideset denarjev Američanom, Angležem ali Italijanom ter du smo se izkoreninili iz slovanske skupnosti. Na vse načine so nam grozili. Že pred meseci so nas poskušali nasilneži uničiti, ko so ugrabili našega velikega sotrudnika, prijatelja človeštva, Andreja Slavka Uršiča.
Hladnokrvno smo se postavili proti jezi in viharju rdečih teroristov, svesti si, da nas vodi naše narodno in evropsko poslanstvo.
Ravno ta zavest nam je tudi dala moč, da smo premagali v sebi vse spomine na žalostno preteklost in da smo se v odnošajih z našimi sodržavljani italijanske narodnosti postavili na stališče, da je treba doseči z njimi pravičen sporazum na temelju narodne, jezikovne in upravne enakopravnosti ter svobodnega razvoja obeh narodov.
Mi Slovenci med Julijskimi Alpami in Jadranskim morjem, smo prvi iz slovenskega sveta, ki prihajamo v stik z drugimi evropskimi narodi in sicer tu najbolj z Italijani. To neizpodbitno dejstvo nam nalaga dolžnost, da premotrimo položai kot da-lekovidni graditelji v interesu miru med obema narodoma in torej v interesu Evrope.
Zato smo sprejeli Tržaško svobodno ozemlje kot mednarodno državno tvorbo, ki je poklicana, da služi vsej srednji Evropi kot mednarodno tržišče in kot pomorsko izhodišče v svet.
Zato smo proglasili kot stvarni predpogoj sodelovanja medsebojni sporazum in medsebojno strpnost z italijanskim narodom. Zato smo že ob našem prvem pojavu ponudili državljanom italijanske narodnosti naše odkrito prijateljstvo in sodelovanje, ne pa hinavsko komunistično bratstvo, ki ni drugega kot zakrinkan sporazum med italijansko in slovensko komunistično stranko, da bi lažje obvladali v suženjstvu oba naroda.
Od tistega dne smo odkrito, brez vsakega zadržka, delovali med našim narodom za te smotre, ki edini lahko ustvarjajo mirno sožitje med našima dvema narodnostnima in kot posledica med Italijo ih Jugoslavijo.
Ravno vsled tega smo nenehoma intervenirali pri ZVU in njenih političnih svetovalcih, osvetljujoč jim naše namene z zahtevo, da bi tudi oni pomagali s svojega visokega stališča d(> sporazuma in sodelovanja med nami in našimi sodržavljani italijanske narodnosti.
Zavedamo se težke zapuščine, ki nam jo je zapustil
komunizem, to pa ne opravičuje zgrešene politike, ki se jo izvaja napram nam in v našo škodo. Nobena krivica povzročena od fašizma ni bila dosedaj še popravljena. Cela vrsta novih odredb, ki se tičejo zakonov o bivanju, delavskih knjižic, državljanstva, osebnih izkaznic in votivnih pravic, prinese s seboj nehote, da se nas duši politično in s tem se nam ospo-rava zadnji uborni košček kruha, ki pritiče tukajšnjemu slovanskemu življu.
Taka politična smer je lahko samo nerodovitna in za to mora biti spremenjena.
Slovenskemu demokratičnemu narodu mora ostati pot do upravnega sodelovanja v naši državi odprta v skupnem interesu in za dokončni uspeh v boju proti komunizmu.
Izjavljamo ' vnovič, da je stanje sedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja za nas dokončno rešena zadeva in za to mora kot taka tudi ostati. Vsaka misel odprave ali pa uničenja tega ozemlja v zvezi s tako politiko, bi rodilo le slovenski iredentizem z vsemi mogočimi nepopravljivimi posledicami.
Ravno iz tega vzroka ne pozabljamo nikoli življenjske važnosti ndših prijateljskih odriosajev z italijanskim narodom.
S temi prijateljskimi čustvi sporazumij en ja vošči slovenski narod Svobodnega tržaškega ozemlja tudi svojim sodržavljanom italijanske narodnosti in vsemu italijanskemu ljudstvu srečno novo leto, z željo, da bi se v boljšem novem letu uresničile zelje in nade obeh narodov v smislu mirnega sožitja in trdnega prijateljstva.
dr. Franc Vesel
Slov. dem. zveza - važen činitelj v tržaškem političnem življenju
Dne 21. decembra 1947 je bil na prvem javnem zborovanju Slovenske demokratske zveze za STO v Trstu v dvorani »Odeon« izvoljen pripravljalni odbor in sprejeta resolucija, ki je v devetih točkah najavila program našega javnega delovanja. Resolucija je med drugim zahtevala pravičen sporazum s sosedi italijanske narodnosti; takojšnjo uvedbo slovenskega jezika v državne in občinske urade in namestitev slovenskega uradništva v sorazmerju s številom slovenskega prebivalstva; namestitev vseh javnih nameščencev, ki so bili na STO-ju odpuščeni iz službe do 30. aprila 1945 iz političnih razlogov; pristanek na Marshallov načrt y interesu rešitve in obnove Evrope in vzpostavitev slovenskih denarnih in gospodarskih zavodov, razpuščenih 'po fašističnem režimu, s povračilom protizakonito zaplenjene imovine, ter sprejem STO-ja v svobodno družino samostojnih držav.
Januarja 1948 je SDZ naslovila na ZVU svojo prvo poslanico in zahtevala jezikovno enakopravnost in dvojezičnost na STO-iu; imenovanje slovenskih izvedencev kot svetovalcev v najvažnejše oddelke ZVU; neodvisnost slovenskega šolstva; občinsko avtonomijo; sprejem Slovencev v varnostno službo; uradno spremembo poitalijančenih slovenskih priimkov; vključitev STO-ja v Marshal-
lov obnovitveni načrt; vzpostavitev slovenskih denarnih in gospodarskih zavodov, ki jih je fašizem uničil, in povračilo v^e zaradi tega nastale škode; pravico Slovencev do. uporabe javnih poslopij, ki so bila odvzeta fašistični stranki ; nepristransko ravnanje pri vpisovanju v register stalnega prebivalstva in pri izdaji delavskih knjižic.
Februarja je SDZ nadaljevala boj za vzpostavitev poitalijančenih slovenskih priimkov in proti ukazu št. 75 z dne 10. decembra 1947 ter zahtevala s posebno vlogo na ZVU dodatek k omenjenemu ukazu št. 75, ki naj bi odredil, da se morajo vsa uradno poitalijančena imena uradno vzpostaviti v prvotno obliko. Borba v tem pogledu še ni končana.
Marca je SDZ s spomenico na ZVU zahtevala imenovanje petih slovenskih izvedencev v tehnično konzulto, ki so jo tedaj hoteli ustanoviti, in imenovanje vsaj enega Slovenca v politični svet pe-torice, ki naj bi nastal z novo upravno spremembo. SDZ je predložila ZVU samostojno šolsko spomenico in zahtevala za slovenske šole primerna poslopja, prilagoditev učnega načrta tržaškemu življenju, potrebno samostojnost slovenske šolske uprave, u-stanovitev dijaških menz in dijaškega doma. Posl.-na je bila tudi posebna spomenica generalu Aireyu o slovenskem narodu na STO-ju, o
njegovi avtohtonosti in naravnih pravicah, ki jih je u-žival vse do zmage fašizma. 20. marca 1948 so Francija, Anglija in Amerika predlagale ukinitev STO-ja in vrnite\j njegovega ozemlja Italiji.
Aprila je SDZ predložila ZVU spomenico v pogledu neumestnosti odpuščanja iz zavezniške službe slovenskih uradnikov, ki niso bili italijanski državljani, in v pogledu delavskih knjižic.
Maja je SDZ ponovno opozorila ZVU na kršitev jezikovnih in narodnih pravic slovenskega prebivalstva ter na pravice, ki so jih Slovenci uživali pred fašizmom.
Junija je poslala SDZ obširno spomenico londonski in vvashingtonski vladi s tremi prilogami o krivicah, prizadejanih slovenskemu prebivalstvu STO-ja na šolskem polju, pri vpisovanju v register stalnega prebivalstva in o postopanju s Slovenci v uradu za delo. 25. junija 1948 je bil izdan ukaz št. 259 o spremembah v krajevni upravi, o razširjenem delokrogu conskega, predsednika, o conskem upravnem odboru, pokrajinskem odboru, o županih in občinskih odborih. S tem je odpadla nameravana sprememba vojaške uprave, s katero naj bi pritegnili v upravo tudi civilno prebivalstvo. V nove odbore in komisiie, ki imajo sicer le posvetovalni glas, ni bil imenovan noben Slovenec.
Trst je bil v tem mesecu sprejet kot samostojna država v skupino evropskih držav, ki so pristopile k Marshallovemu obnovitvenemu načrtu.
V	Trstu so imenovali komisijo za zgraditev tržaške industrijske cone v Zavlah in ogromen del podpore, ki jo dobi Trst od obeh obnovitvenih organizacij ERP in ECA, bodo uporabili za svrhe tržaške industrije.
Junija so bili sklenjeni med ZVU in Italijo dalekosežni dogovori gospodarskega značaja. Omenimo naj samo dogovor o zunanji trgovini STO -ja, po katerin je ZVU vključila zunanjo trgovino našega ozemlja v sistem zunanje trgovine Italije.
Avgusta je pričela SDZ borbo proti novim osebnim izkaznicam s temeljito vlogo na ZVU. Te izkaznice so Le en člen v verigi podpiranja italijanskih ekstremističnih teženj na našem ozemlju. V isto vrsto spada tudi novi občinski volivni zakon, ki daje volivno pravico ne le tržaj škim državljanom, temveč vsem italijanskim državljanom, ki so imeli 15. septembra 1947 v Trstu svoje bivališče. SDZ je s posebno spomenico zahtevala tudi dodelitev primernih poslopij za slovenske srednje šole v Trstu.
Septembra je vložila SDZ spomenico na ZVU za otvoritev slovenske klasične gimnazije, srednje tehnične šole in dvorazredne trgovske šole v Trstu, za otvoritev raznih slovenskih šol v miljskem o-kraju in v pogledu slovenskih otroških vrtcev. Oddana je bila tudi temeljita politična spomenica na Varnostni svet združenih narodov in vsem delegacijam na pariški konferenci, v kateri se med drugim zahteva ohranitev in demokratična organizacija STO-ja.
Iz teh kratkih podatkov si lahko vsakdo napravi pregled
o	živahnem notranjem političnem življenju na STO-ju v letu 1948. in o veliki vlogi SDZ v tržaškem notranjem političnem dogajanju.
Dodati bi bilo treba še podatke o ustanovitvi Slovenske prosvetne matice, Slovenskega dobrodelnega društva,
o	delu za ustanovitev Sindikalne organizacije, o javnih shodih SDZ dne 4. julija 1948 v Mavhinjah, dne 12. septembra na Opčinah in dne 24.
oktobra v Nabrežini. Posebej je treba omeniti še proslavo stoletnice ustanovitve Sla-vjanskega društva v Trstu 30. novembra 1948 in proslave tridesetletnice Cankarjeve smrti 28. decembra 1948, ki ju je priredila v prostorih SDZ Slovenska prosvetna matica.
Junija 1948 so Tita izobčili iz Kominforma. Ta dogodek/ ki je izzval v svetu toliko hrupa, je imel za posledico, da se je na Tržaškem in Goriškem razbila do tedaj enotna komunistična tvorba. Italijanski komunisti z Vidalijem na čelu so se s precejšnjim delom svojih slovenskih partijskih članov izjavili proti Titu in za Koininform. Slovenski
komunisti okoli Babiča so ostali zvesti Titu, ker dobivajo od njega denar in druge ugodnosti.
Italijanske politične stranke STO-ja so še vedno povezane v »Giunta d!intesa« in se še vedno zavzemajo za priključitev Trsta k Italiji, medtem ko se naša borba vodi za o-hranitev STO-ja, za pridobitev pripadajočih nam pravic, za enakopravnost, za svobodo in za demokracijo. Zato se v tem vprašanju in v vpjaša-nju narodne enakopravnosti križajo slovenski in italijanski interesi. Samo pravična rešir tev vseh teh vprašanj bo prinesla Trstu in njegovemu ljudstvu mir in pravo svobodo !
Slovenci
in Slovenke!
V zgodovini tržaškega slovenstva imamo mnoga težka, a velika obdobja. Komu srce ne bije močneje ob spominu mi nekdanji ponosni Narodni dom, ki ga je zgradila naša pridnost v središču mesta kot neomajno pričevanje, da smo tu in da hočemo tu živeti vsem, viharjem navkljub? In komu se ne, toži po tistih časih, ko so naše gospodarske ustanove s svoja lastno močjo tako uspešno uveljavljale proti mnogo močnejšim tekmecem svoje sposobnosti? Težave so bile ogromne, a zmagovali smo jih.
Nepošten nasprotnik, ki \e nekje v poganskih časih pobral idejo, ki da je močnejša od pravice, nam je vse delo uničil. Preko naše dežele je zavihrala burja sovraštva in nasilja in nešteti grobovi ter pogorišča pričajo o tem, da se nasprotnih ni ustavil pred ni-, čemer.
»Kaj nam preostaja?,« se sprašujemo onemogli, ko gledamo poteptane ostanke vseh onih lepih stvari, ki smo jih nekdaj v visokem poletu gradili in gojili.
Ozrimo se malo nazaj v našo preteklost in našli bomo marsikaj, kar nas bo navdalo z novo vero in z novo voljo do dela. Saj je neizpodbitno dejstvo, da bivamo na eni najlepših in gospodarsko ter politično najvažnejših dežel Evrope in neprestani hudi boji našega naroda nam pričajo, da so nam ta položaj veliki sosedje vedno zavidali ter nas skušali izpodriniti. Ni se jim posrečilo. Naši predniki so biti močni in niso nikdar v obupu povešali glave in rok. Vzdržali so jn nam ohranili to ljubo zemljo, da jo mi, kakor smo kot njih vredni sinovi dolžni, izročimo neokrnjeno onim, ki pridejo za nami.
Kot narod, ki je toliko trpel, smo se dolžni boriti za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Le pod zastavo pravice je mogoče sožitje vseh, malih in velikih.
Naš boj, naše delo je torej naperjeno proti nasilju, sovraštvu in sebičnosti, saj iz njih izvira toliko hudega. Naš boj velja torej tako komunizmu, katerega oblast temelji na samem nasilju in ki tlači ljudi v brezprimerno suženjstvo, kakor tudi vsaki narodnostni zagrizenosti, ki kvari dobre mednarodne odnošaje s krivičnimi zahtevanji in dejanji.
V	tem našem pravičnem boju se bomo ravnali po reku naših prednikov: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Verujemo, da bo tako, toda pod ernm nepreklicnim pogojem: BITI MORAMO SLOŽNI!
Odvrzimo daleč od sebe vse, kur nas razdvaja. Noben svetovni nazor nas ne sme lo-y
čitLVsi, brez izjeme, smo Kir-stjani in krščanska etika je moralno vodilo našega delovanja.
Tudi nas ne sme ločiti ta ali ona ideja o politični obliki vladavine. Ni dvoma, da uspeva in napreduje ona država, ki io upravljajo pošteni in sposobni ljudje. In za to gre in ne za obliko.
Ne smejo nas varati razna internacionalna politična gibanja. Najnovejši dogodki so dokončno pokazali, da le delavski stan v vsem povezan z usodo naroda, kateremu pripada. MEDNARODNI DELAVSKI RAZRED OBSTOJA LE V PAPIRNATIH TEORIJAH!
Nespametno je torej, da se mi, ki nas je tako malo, prepiramo o stvareh, ki nam jih vsiljujejo razne ideologije in tuji interesi. NAROD JE IN BO NAD NJIMI!
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Slovenska demokratska zveza se obrača na vas! Pred očmi ima samo vaš interes ter vam kliče:
Strnite svojd vrste v eno samo močno organizacijo, da bo tako mogoče doseči cilje, ki smo si jih postavili. Kličemo vas v borbo, kateri se ni mogoče izogniti! KDOR POŠTENO MISLI, BO ŠEL Z NAMI!
Slovenska dem. zveza kliče Tebe, slovenski intelektualec, uradnik, trgovec ali podjetnik. Ti si soodgovoren za pot, po kateri hodi naše ljudstvo. Ali se Ti ne zdi kaj klavrno početje, stati v tej težki borbi, ko gre tudi za dostojanstvo in za svobodo človeka v vsem njegovem udejstvovanju, ob strani, ali pa se prepirati za oslovo senco?
Poštena beseda
S tržaškim dnevnikom »Voce libera« se, žal, le malokdaj uje« mamo v vprašanjih, ki so za so* žitje med Slovenci in Italijani na STOsju življenjsko važna. V eni zadnjih številk je pa napisal mo»-ško besedo, ko je obsodil sveto« hlinsko opravičevanje bivšega na* cifašistienega tržaškega prefekta Coceanija.
Coceani je napisal knjigo »Hit* ler in Tito na vzhodnem pragu ltalje«. V njej zagovarja svoje delo v Trstu od septembra 1943 do konea vojne. Pravi; da bi ob koncu vojne bilo treba vse faši. stovske in druge ital'janske oddel* ke pod Grazianijevim povelj* stvom poslati na Primorsko, da bi bil: Julijsko krajino »rešili« za Italijo.
»Voce libera« pobija Cočcani* jeve trditve takole:
»Coceanijevo zavito dokazovan nje ne more zabrisati resnice. Tr* žašfco ljudstvo ve, da bi usoda Ju*
(Konec na 4. strani spodaj)
run 4.
L> K M 0 K K A C I J A
I.m.o	^3
Že od nekdaj si slovenski 1 ju= dje voščijo k novemu letu, sosed •osedu, sorodniki sorodnikom, prijatelji pr jateljem. Ra/en tega pa še marsikje hodijo posebni vo* ščilc’. koledniki, ki k novemu letu tudi kaj /apojo in potem povedo svoje voščilo.
V	tržaški okolici sicer še od Božiča do sv. Treh kraljev tekajo po hišah mali »kraljitarji« (dečki ali deklice in tudi mešano) ter za* pojo slovensko ali italijansko tri* kraljevsko pesem, vendar so to že zelo bledi ostanki nekdanjih slav* aih kolednikov, ki so nosili zvez* do, v kateri je gorela luč. Na Kra* •u so se v komenskem okraju ko* ledniki (fantje) oh prihodu k hi* Ji razdelili v dva zbora, eden je pel na dvorišču, drugi pa zunaj pred dvoriščnimi vrati. Najprej so zapeli pred duhovnikovo hišo, potem pa so šli od gospodarja do gospodarja. Dekletom so še pose* hej zapeli. Petje je bilo urejeno tako, da je zbor zunaj .pred dvo* riščnimi vrati posegal v petje zbora na dvorišču. Končno pa sta se oba zbora združila.
Besedilo so koledniki glede na naslovljenca, kateremu v čast so zapeli, nekoliko spreminjali.
Začeli so:
»Dober večer Bog daj. naš gospod (duhovniku)! Dober večer Bog daj, naš
gospodar! Mi vas prelepo prosimo, da bi nas hoteli poslušati, ker vam čemo eno pesem
zapet
od Jezusa, Marije, od teh svetih praznikov, od tega rojstva božjega, od teh svetih kraljev treh, ki vam je Bog dal učakati, da bi jih učakali še za naprej.«
Kakor je iz nadaljnega besedila razvidno, so koledniki bili tudi trije »kralji«, oblečeni v škofov* »ko obleko. Koledniki so namreč takoj za tem uvodom takole za* peli:
»Leži, leži ravno polje, kaj pravijo pa škofje trije, trije modri možje, ki hodijo po gmajnici, kjer raste ne nič druzega kot trnje in robidica.
Ondot pšenico sevajte, pšenica daje beli kruh, iz kruha rata živi Bog, od mašnika požegnan bil, od mašnika poživan bil.«
lijske Benečijo utegnia biti dru* gač n a le, če hi se ne bila Italija nikoli izneverila svojm izročilom
o	svobodi in strpnosti; če nc bi tukaj bila nikoli kršila lastne u» stave; čo ne bi tukaj bilo nikoli samopušnega režima; če bi bila v Julijski Benečiji zagotovljena na* cionalna pravičnost; čc nc bi bilo nikoli poslovalo prekleto posebno sodišče, ki je ustvarjalo mučenike m žrtve; če se ne bi bili nikoli do* godili sramotni zločini; če ne bi bili nikoli uvedli konfinacije; čc ne bi bila tukaj nikoli uradovala zloglasna nadzorstva za mučenje in zlostavljanjo; če ne bi bHi ni* koli požigali vasi na Krasu; če ne bi bdi sosednjega naroda na vzho* du nikoli po krivici napadli; če ne bi bili nikoli zločinsko priklju* čili slovenske Ljubljanske pokra* jinc k Italiji.«
K tej pošteni besedi ne moremo reči drugega kakor: tako je!
Zdaj je vpadel vmes zbor pred dvoriščnimi vrati s svojo prelepo;
•Vse je svetd, vse je lepo, kjer sveto Jezusovo je Teld.«
Prvi zbor je nadaljeval sam:
•Ondod kropite božjo kri. kjer visoke so gorice, kjer so trte nizkice, iz trte teče vinčice, iz vinca pride sveta kri, od mašnka požegnana, od mašnika použivana.«
Zbor pred dvoriščnimi vrati je spet segel vmes prav mehko:
»Cartana, sveta Rešnja kri!«
Prvi zbor je začel pesem za* ključevati:
»To pesem vam zapojemo na vaše vredno postenji,
Bog daj zdravje, veselje!
Mi vas prelepo prosimo za malo dara božjega, za kar se vi odločite!«
Gospodinja je prinesla torilo lešnikov, orehov, jabolk in še kaj drugega.
Po obdarovanju sta zapela oba zbora skupaj:
i »Mi zdaj od vas se Idčimo,
Bogu vas priporočimo,
i	Bogu, Devici Mariji
in vsem nebeškim angelcem. Sveti žegen pride naj na vas in tudi na nas!«
Tako je bilo navadno pred du* hovnikovo hišo. Pred domovi go* spodarjev je pa zbor pred dvori* ščnimi vrati prvemu zboru pripe* val nad vse pomembno besedilo:
»Oj zakon, oj zakon, kako si ti svet, na tebi stoji vesoljni svet!«
Dekletom so fantje na Krasu, n. pr. v Dutovljah, kaj radi zapeli
o	mladem mornarju, »barka* durju«.
Tako so jo zakrožili:
»Dober večer Buh daj,
dekelca, dekelca brunma, poštena!
Mi ti hočmo sveto pesem pet od Jezusa jen Marije, od tega leta novega, od le teh svetih praznikov, ker nam jih je Buh dal
učakati, zdravim, veselim uživati.«
Potem sledi pesem, kako je Ma* rija prišla k širokemu jn globoke* mu morju in kako je tam našla barčico, v kateri je sedel mlad barkadur, ki ni hotel Marijo voziti za božji Ion, marveč le za rume* ne cokine. Marija pa je sama vstopila v barko, noseč v krilu božje Dete. Barka je sama nesla Marijo po morju do »Ferdinanda svetega« z romarsko cerkvijo.
Zanimivo je to, da je v to ,pri» povedno pesem za vsako kitico bil vpleten pripev drugega zbora pred dvoriščnimi vrati. Drugi zbor je ves čas pripeva!:
»Vesel, vesel, veseli dan, vesel' se, Reza, Žeja,
z Jezusan!«
Za slovo so fantje dekletu za* peli :
»Ale gori, ale gori, dekelca, tu ti je pesem spdjena na tvoje vredno postenji!«
Če le malo prisluhnemo nekda* nji kraški novoletni koledi. vidi* mo, da je ves obred s svojim glo* bokim besedilom odražal globoko vernost Kraševcev. Novo leto so začeli z Bogom.
STARA IGRA
Branko Babič obnavlja OF
PASTIRSKI JUBILEJ NADŠKOFA MSGR. A. FOGARJA
Zaman smo čakali, da bi se poklicani krogi v Trstu spomnili 25-letnega škofovskega jubileja bivšega tržaškega škofa msgr. A. Fogarja. Zato se mi v imenu oseb | tržaških demokratičnih kro-| go v spominjamo s skromnimi, toda prisrčnimi besedami i našega bivšega vladike, neizprosnega branilca zatiranih in ponižanih, velikega dobrotnika in odličnega krščanskega nudpastirja.
Prevzvišeni g. nadškof A. Fogar se je rodil v Pevmi pri Gorici 27. januarja 1882. V mašnika je bil posvečen 28. julija 1907. Še mlad duhovnik je kmalu zaslovel kot velik ljubitelj mladine in globok cerkveni znanstvenik. Za škofa združene tržaške in koprske škofije je bil imenovan 9. julija 1923, škofovsko posvečenje pa je dobil v Gorici 14. oktobra 1923.
Zaradi svoje ljubezni do vseh nas, ki smo bili preganjani in zatirani, zaradi svoje krščanske pravičnosti do svojih vernikov so začeli tudi i vzgojnega dušnega nadpu-stirja oblastniki kmalu preganjati. In prevzvišeni je spil kelih iz bridkosti do dna! Zapustiti je moral svojo škofijo: padel je kot,žrtev v borbi za zmago krščanskih načel ljubezni, pravice in narodne \ strpnosti. Z bridkostjo so se morali kmalu tudi škofovi preganjalci spomniti njegovih preroških besed: »Živimo ob mejah domovine, ne m ob mejah Cerkve/« In res: nastali dogodki so prevzvišene-tnu dali največ je zadoščenje,
ker se je izkazalo, da ni pre-graj na svetu, ki bi ovirale zmago Kristusovih naukov o povišanju ponižanih in o ponižanju prevzetnih; a dogodki so prevzvišenega hkratu napolnili z največjo žalostjo, kajti mnogo gorja in trpljenja bi bilo prihranjenega našemu ljudstvu, ko bi oblastniki prisluhnili svarilnim besedam tedanjega tržaškega škofa.
30. oktobra 1936 je sv. oče imenoval msgr. Fogarja, ki se je medtem nastanil v Rimu, za naslovnega nadško-] fa patraškega in za svetnika pči kongregaciji za semenišča in univerze pri sv. stolici.
V	Rimu je msgr. A. Fogar nadaljeval s svojim človekoljubnim delom v korist vseh preganjancev, ki so se nanj obrnili za kakršno koli pomoč. Primorci, ki jih je vojna vihra drugega svetovnega požara prinesla v Rim, niso nikdar zaman potrkali na njegova vrata, niso nikoli zaman zaprosili za nasvet in pomoč svojega nekdanjega nadpa-stirja. Kjer koli je mogel ie msgr. Fogar lajšal nastalo vojno gorje in — če ni drugače mogel — je s toplo o-četovsko besedo vlival novega poguma zatiranim in preganjanim.
Primorski Slovenci ne bomo nikoli pozabili na svojega velikega dobrotnika, kt je zaradi nas trpel in bil pregu-\njan, ker ni klonil pred nasi-: Ijem, ker je obsojal krivico, ker je veroval v možnost sožitja v duhu načet krščanske ljubezni in narodne strpnosti na našem ozemlju.
Po popolnem polomu, ki jo .ie doživela iz Ljubljane dirijči-
i	rana politika slovenske komu-
1	nistične partije v Trstu, so na-j ši slovenski komunisti, ki še poslušajo ljubljanska navodi-| la, po brezuspešnih poskusih, da v partiji STO-ja zopet o-svojijo izgubljene pozicije, končno le morali izvršiti organizacijsko pregrupacijo. Obnovili so že skoraj pozabljeno in v arhiv poslano Osvobodilno fronto, ji dali nekak nov program in nova organizacijska načela ter zopet skušajo po starem načinu z lepimi besedami in visokodoneči-rni frazami loviti naivne ka- j line.
Ne bo odveč, če se pri tej priložnosti dotaknemo na kratko vprašanja, kaj se je prav za prav zgodilo v toku zadnjega pol leta v tržaškem komunističnem taboru. Znana obsodba Kominforma in izključitev jugoslovanske komunistične partije iz moskovske internacionale je že dolgo tleča nasprotja med jugoslovansko, oz. slovensko in italijansko partijo dovedlo do popolnega preloma. V kritičnih dnevih, namreč takoj po objavi obsodbe, se ie pokazalo, da so tržaški italijanski komunistični prvaki, četudi jih je samo peščica, idejno, intelektualno in organizacijsko neprimerno močnejši, kot pa vsa ona vojska političnih, gospodarskih in prosvetnih slovenskih komunističnih funkcionarjev, ki jih je Ljubljana poslala in ki jilf vzdržuje v Trstu. V enem samem zaletu so italijanski partijci zagrabili ne samo skoro vso tako zvano »bazo« komunistične fronte v Trstu, namreč celotno mrežo komunističnih celic, temveč tudi vodstvo v vseh tako zva- j nih množičnih organizacijah t. j. v SIAU, AZ1SZ, v Enotnih sindikatih, mladinskih in raznih drugih organizacijah in'iz njih izključili vse. ne ravno mnogoštevilne predstavnike ljubljanske partije. S tem se je v komunistični fronti v Trstu izvršil bistven in značilen preobrat. Pod vodstvom Vidalija je komunistična partija v Trstu pretrgala vezi z jugoslovansko, oz. slovensko partijo in se dejan-i sko, četudi ne formalno, povezala z italijansko komunistično partijo v Rimu, od koder prejema navodila in sredstva. Ta preobrat bo brez dvoma imel dalekozežne posledice in bo postal usodepolen in tragičen predvsem za one slovenske komuniste, ki so iz načelnih razlogov potegnili z Vidalijem. Ljubljanski komunistični eksponenti z Bran- j kom Babičem na čelu so se naenkrat znašli v težkem položaju. Od prej vsemogočnih gospodarjev nad tako zvano »demokratično« (čitaj komunistično) fronto v Trstu, so preko noči postali generali brez vojske, osramočeni, tepeni in opljuvani dan za dnem od svojih bivših partijskih »tovarišev« na način, kot ga naša politična zgodovina še ni videla. 2e mesece se ti nekdanji »demokratični« soborci obmetavajo s kupi blata in pri tem niti ne opazijo, da s tem le odkrivajo vsemu svetu svojo prej skrbno prikrito moralno bedo.
Nas ta borba ne zanima. Potrjuje le naše staro prepričanje, da komunistična vzgoja lahko rodi zgolj strahotno duhovno revščino. Obžalujemo le kot Slovenci, da se del tržaških Slovencev še pušča zlorabljati za tako o-gabno igro komunističnih častihlepnih mogotcev.
Nas zanima najnovejša
taktična poteza ljubljanskih partijskih eksponentov v Trstu. Ko so Vidalijevi komunisti, dosledno svoji partijski vzgoji, po njih udarili z vso »linijsko« surovostjo, se sprva niso znašli. Brez moči so morali gledati, kako jih mnogo spretnejši italijanski partijci izirivajo iz vseh političnih postojank. Celo v jugoslovanskem delu STO-ja je nekaj časa izgledal položaj kritično. Le ... tam vlada »ljudska oblast«, ki je po zatrjevanju vseh komunistov najdemokratičnejša oblast na svetu, in to oblast držijo s pomočjo vojske in policije v rokah ljubljanski eksponenti.
Prej z vsemi registri opevano popolno »demokratičnost« ljubljanske oblasti so tedaj — enkrat za spremembo — imeli priliko spoznati Vidalijevi komunisti na svoji koži, pa naj so še tako vpili, da edino oni pravilno sledijo komunističnemu papežu Stalinu.
Kdor se namreč ljudski oblasti slepo ne pokorava, pa naj bo že ta oblast pravoverna »marksistična - leninistična« ali pa »trockistična« lahko izbira le med zaporom ali pa begom — če jo zna še pravočasno pobrisati. Kar vi-dalijevcev v coni B ni zbežalo v »imperialistično« inozemstvo, polni zapore istrskih mestec.
Enkrat očiščen teren v coni B od vseh »frakcionašev« so pričeli ljubljanski komunistični eksponenti razmišljati, kako bi tržaškemu delavstvu in tržaškim Slovencem zopet sedli za vrat. Do italijanskega tržaškega delavstva jim je pot zaprta. Tu ljubljanski komunistični eksponenti ne smejo niti blizu. Zato so se naenkrat spomnili lepih ča-
sov, ko so z najcisiejsinn slovenskimi nacionalističnimi gesli osleparili ne samo primorske Slovence, temveč sploh vse Slovence. In povlekli so iz arhive OF. Ta naj jih sedaj rešuje, ko se ie pokazalo, da s »fratelanco« ni nič kaj prida.
Ko čitamo pred kratkjm objavljeni program in organizacijska načela te Babičeve, oz. točneje Kraigherjeve OF, se ne moremo ubraniti nasmeha. Pa kaj mislijo ti politični velmožje, da so tržaški Slovenci tako politično nezreli, da se bodo po bridkih in krvavih izkustvih zadnjih let le radi nekoliko našemljenih nacionalističnih fraz in radi papirnih lepih programov zopet dali vpreči v voz onih političnih hazarderjev in šarlatanov, ki so brezobzirno in lahkomiselno zapravili ne le naš, v generacijah izgrajeni moralni kapital, temveč so nas tržaške Slovence pognali v položaj, kot ga težjega še nismo doživeli?
Vsako sleparstvo se enkrat konča. Tako končuje tudi Babičevo sleparstvo. Predno pa končno izgine iz naše politične pozornice mu sporočamo sledeče: Tržaški Slovenci so se znali in se bodo znali vedno boriti za svoje narodnostne pravice. Njihova narodnostna borba je pa bila in bo tudi v bodoče vedno združena z borbo za človečanske pravice. Kdor njih ne spoštuje, pri nas ne bo dobil domovinske pravice. Koliko je pa Babiču in njegovi druščini za njih, smo imeli dovolj prilike spoznati. Kadar pridejo na oblast, neusmiljeno poteptajo tudi zadnjo sled človeškega dostojanstva.
Pričela se je pri nas doba čiščenja. Odpada pleveli in žito raste. Raste počasi ali sigurno. Med klasjem pa prav gotovo ne bo ne Branka Babiča, ne njegovih ljubljanskih gospodarjev in tudi ne njihove zopet na dan privlečene OF.
Opensko pismo
Dva diktatorja se ne prenaša*
ta, to jc večno stara resnica, ki ima še prav posebno veljavo na naši planoti. To je tudi razumi ji* vo. Nas jo Bog mogoče bolj pre* videl z raznimi številnimi poklic* nimi partijci, kakor pa jc to sto* ril po ostalih krajih naše ožje do* movi-ne. Ko je poleti udarila ko* minformska strela, je prišla kot naročena. Streslo se je stopnišče rdečega openskega Babilona in vrglo ob tla vse oblastne velič ne in vso množico prostovoljnih in neprostovoljnih privesnikov. Nc* kaj dni se je vse valjalo po pra* hu, nato pa so poklicni partijci z vso nagFco postavili kar dve rdeči lestvi. Dva trebušnika sta se pričela udarniško komolčit: vsak po svoji. Seveda je šlo tež* ko! Prvi revež je moral vleč’ s seboj kar cel h 120 kg, saj mu je »ljudska volja« napihnila lica in napela trebuh. Drugi, star sokol* ski prosvetar, pa jc tudi le z naj* večjo težavo prijemal za trde kline.
Tako smo dobili tudi na Opči* nuh dva rdeča gospodarja in dve vrsti rdečih uradnikov. Res je, da jo strela razccfcdrala nekda* njo mogočno rdečo opensko trd* njavo in jc vePka večina ostala na tleh pod stopniščem, sita pre* našati na lastnih ramenih samo* golto rdečo navlako, zato pa so se pokPcni partijci udarniško po* gnali po klinih. Z brcami in zmerjanji grabita in mečeta oba gospodarja vsak v svojo malho razbito ostanke SIAU, OF, SHPZ itd. Apetit je velik, hla* stanje nervozno in tako se izmi* kajo iz opolzko mastnih rok tudi že tiste zapeljane in ogoljufane ribice, ki so še pred kratkim na* ivno verjele, da prinašajo rdeči ribiči življenje in ne smrtonos* nih mrež.
Openci smo se po letih razo*
čaranj znašli, še bomo peli. Slo* venska narodna pesem v naših grlih ne bo usahnila, peli pa bo* mo svobodno, brez rdečih tak* tirk". Igrali bomo za vso Sloven* ce; nepotvorjeno slovensko he* sedo bomo pretakali iz srca v sr* ce, brez rdečih usmerjevalcev in ponarejevalcev! Slovensko kultu* ro bomo gojili in širili brez oz* novskih agentov in brez Togliat* tijevih plačancev. Živeli in u* stvarjali smo brez poklicnh par* tijccv in plačanih pohajačev. Vračamo se nazaj na pot naše stare »Edinosti«, ki ni poznala politične korupcije, ki jc rasla jn se razvijala z resnično prosto* voljn’m delom delovnih ljudi in ni bila skrpucalo plačanih poli* tičnih uradn kov.
Pevci, igralci, društveniki na Opčinah, razvozljajte spone par* tijsk h diktatov; opogumite so in poženite plačanec proti narodnih agentur; osamosvojite se! Niso vam potrebni rdeči policaji, ki bi se radi še nadalje bahali z va* šim delom in z vašimi uspehi, z vašo sposobnostjo in vašim zna* njem! Postavite na noge lastno, neodvisno društvo, kulturno u« stanovo brez partijskih vuruhov in vohunov, saj ste polnoletni jn zreli ljudje! Ne ponižujte sc še nadulje kot reklamne figure to* totalitarstičnih gospodarjev ! Slovenska in tudi vsaka druga kultura sc lahko razvija samo, če je svobodna kot ptica na nebu, ne pa ukovana v rdečo kletko! Spomnite se sramotne slave fa* š:stovskih podrepnikov! Slava rdečih totalitarcev ne bo imela
i	boljše cene v ustih vaših otrok!
To je neizpodbitna zapoved člo* ; veštva! Bodite možje, kakor kra* ! >ka skala in nc več cunjasti pri* veski rdečih špekulantov in iz* žcmalcev! »Primorski dnevnik« in »II Lavoratorc« vam zgovorno odkrivata bistvo komunističnega evangelija :	sovraštvo, kleveta,
korito.
Lelo II. - Štev. 53
DEMOKRACIJA
Stran S.
Krjavljevo vstajenje
Krjavelj, tak, kakršnega je ustvaril njegov blagopokojni oče, je že dolgo, dolgo vrsto let le* žal v grobu pod črno rušo. Toda njegov oče mu je dal tako živo dušo, ko je v njem utelesil bitje vseh preprostih jn poštenih Slo* vencev, da Krjavljevo telo ša po celih dva in osemdesetih letih ni strohnelo in je bilo še vedno ži* vo in kleno. Samo zakopali so ga it» nič drugega.
In tako je Krjavelj ležal v grobu in bil vesel, da mu ni tre« ba popravljati štatljivih konj, puščati kri nemarnim kozam, be* liti si glavo z ženitvijo in tako naprej. Najbolj pa je bil vesel, da je še pred smrtjo napravil Tvoje naj večje junaštvo:	da je
presekal samega hudiča, na cela dva kosa presekal!
Toda to veselje se mu je neke* ga dne skalilo. Nad njim je za* pela lopata, tik nad njegovo kr* sto so izkopali jn vanj položili krsto z že strohnečimi ostanki mladeniča. In s površja zemlje je šla mimo Krjavljevih ušes do njenega plamtečega dna tožba matere:
»Ubili s« mi ga, nenasitno zve* ri v človeški podobi, ki so vdrle k nam, da se napijejo naše krvi. O, sin moj, zakaj sem te rodila za tujčev meč?«
Taka je bila tožba matere in Krjavelj jo je slišal.
»Ne, nisem še presekal hudiča, zakaj še vedno vlada na svetu. Pri nas doma mora biti hudo. Nase matere rode otroke za tuj* cev meč. Tako mora biti pod oblastjo satana, ali pa še huje, kot v onih časih, ko so nam Turki leto za letom požigali le« serae koče, pobijali evet fantov in deklet, ali pa jih odganjali v sužnost... Zopet vlada na zemlji tujec, delo satanovo in zato je mojim slovenskim bratom hudo. Če bi mi Bog dal, da bi mogel spet po slovenski zemlji, pa bi jim povedal, da so že nekoč tako trpeli, pa da žive in bodo še ži* veli, zakaj to ljudstvo bo živelo, ker mora živeti, ker bo presekalo hudiča.
In Bog Oče v nebesih jo čul Krjavlja. Odprla se je nad njim s krvjo prepojena zemlja in iz hje je spet- vstal Krjavelj, po božji milosti ubog a bogat na duhu, zakaj v njem je bila duša tisoč in še večletnega. življenja. In tako je Krjavelj spet stopil v svet med svoje slovenske brate j in sestre.
Hodil je Krjavelj po mestih in i vaseh in se čudil in čud:l. Kajti j vstal je v času, ko se je bil tuj* čev meč skrhal in raabil na tisoč košev. In videl je Krjavelj povs sod povorke veselih ljudi, hišo so bile okinčane s zastavami, na ka* terih je še lebdel madež prelito nedolžne krvi. Povsod je čul ra* janje in prepevanje pesmi. Toda,
za čuda, ravno ob pesmih se mu je prvič po vstajenju skrčilo sr* ce. Tuje pesmi so bile to in nič ni bilo v njih tistega, kar je di* halo iz pesmi njegove mladosti: vonj matere zemlje in človeka, ki jo je bil obdeloval in ki je bil njen otrok in oče. Tuje so zve* nele slovenske pesmi in Krjavlju je zadrhtelo srce.
In tako je hodil od kraja do kraja, od vasi do vasi in strmel, vsak dan bolj strmel, zakaj vsak dan je srečaval manj veselih lju* di. Vedno bolj je srečaval gladne množice, ki so kot na smrt ob* sojene hodile v dolgih in trudnih vrstah. Krampe in lopate so no* sile na ramenih, lica teh ljudi so bila upadena jn bleda, pred njimi pa jc stopalo nekaj rejenih ljudi in ti so nosili okrvavljene zasta* ve in velikansko sliko dobro re* jenega moža.
Redki mimoidoči pa so se ozi* rali v sliko in si skrivaj priše* petavali:
»Ga vidiš? Mar ni tak, kot desna roka krvnika, ki je čez noč prihrumel s severa in planil na ras kot jastreb na negodna pišče* ta in nas štiri leta klal in moril?«
Množice pa so sklonjenih glav stopale za sliko, ki jih je vodila v temne gozdove, kjer so morali sekati častitljive stoletne smreke, deblo za deblom, gozd za goz* dom; v mračne doline, kjer so. se kot črvi zarile v osrčje zemlje, na prostrana polja valujočega žita, lačne in sestradane, željne koščka kruha, ki pa ga ni bilo, kajti žito je bilo namenjeno godcem in zastavonošam.
Videl je matere, ki so se pro* dajale, da bi lahko nasitile svoje otroke. In še je videl noseče že* ne, ki se jim je od lakote togo zrušilo betežno telo v cestni prah.
Krjavelj se je čudil in trudil, da bi doumel.
Povsod je videl nebrzdano strast in pohotnost. Videl je mladino, ki je pljuvala na Kri* žanega in ga blatila, ki je z za* sramovanjem kazala na cerkve in pretila križu, ki je na njihovih stolpih blestel v žarkem polet* nem soncu.
»Kaj bo z vami, stoletne cerkvi* ce naše, ki so vas postavili naši pradedje, sebi v tolažbo in domu v obrambo? Kaj bo iz vas, ko boste ostale same. Kdo vas bo popravljal in skrbel za vas kot za svoj lastni domek?«
Sel je v cerkve jn znova ostr* mel. Zakaj cerkev ni bila prazna. Ogromna množica je klečala na kamnitem tlaku in se trkala na prsa pred Najsvetejšim. Možje in žene, starci in starke, otroci in mladen’či pa mladenke so se sklanjali v prah pred Bogom, ki je nad njimi bdel v zlati inon* štranci. In vse so je zdelo Krjav* lju kot privid. V zlato se iskre* čih pramenih so silili skozi vi* soka okna sončni žarki v cerkev, v žarkih pa so se poigravali sinji
oblački domačega brinjevega ka* dila.
Zavzet je strmel Krjavelj v čudoviti prizor in bilo mu je, kot da skupaj s klečečo množico kleči pred Bogom v nebesih tisto uro, ko so ga pokapali. In videl in doumel je:
»Se se hranijo, kot nekoč, še so jim cerkve v tolažbo in obrambo. Zlo' seje po deželi le peščica propalih ljudi in izprijancev, godcev in zastavonoš. Narod pa je ostal tak, kot je bil...«
In spet je hodil Krjavelj kri* žem po slovenski zemlji. Jokal je z narodom, ko je videl, kako si satan gradi hiše, v katerih u* bija duše ljudi in zemlje. Videl je povsod, kako so se morali zlepa ali zgrda klanjati Maliku, katerega so upodabljali na slikah in na kipih in mazali zidove z njegovim imenom. Spraševal je ljudi o njem, toda bili so mol* čeči jn so ga le svarili:
»Molči in misli zase, Krjavelj, kajti ta izprijenec te obesi!«
Toda Krjavelj se ni več bal smrti. Po božji milosti je postal nesmrten svojemu narodu. »Hu= diča na barki sem se res bal«, si je dejal, »toda takrat sem bil le ubogi Krjavelj, eden izmed ti* soč meni enakih. Danes pa mi je dano, da ga z močjo, s katero me je ta zemlja pojila preko ti* soč let, zares presečen!«
In se je napotil, da bi našel Malika in ubil v njem Satana.
Odšel je proti zapadu. Dolenj* ske gorice so tonile za njim in ob svitu tretjega jutra je zagle* dal Ljubljano. Nikdar še ni bil v njej in vendar jo je poznal in se je razveselil:
»Videl sem te, Ljubljana, bela in deviška kot mlada nevesta. Videl sem te v duhu sto tiso6> krat in sem te blagroval, beli svet v zeleni poljani. V srcu te nosim, kot je Bog v monštranci, ti edina, mogočna in večna. Za* kaj ne Satan in ne Malik te ne bosta uničila, dokler bodo živeli v tebi tisti, katerih duh nosim v svojem srcu. Malik in Satan bosta padla na kolena v prah pred Teboj!, ti boš nad njima zmagala, moja in naša bela Ljub* Ijana!«
Sel je skozi mesto in strmel, kajti le malo je našel v njem tistega, kar je nosil v svojem ti* sočletnem srcu. Čul je mnogo tu* je govorice, videl dolgfe sprevode sestradanih in premoglih, mladih in starih, ki so stopali za Mali* kovo sliko. In njih oči so zamak* njeno strmele naprej mimo slike k vrhovom večno svobodnih planin.
Krjavlju se je krčilo srce, ko jc videl toliko tujega in tako ma* lo domačega. Čul je zvenečo go« vorico zapadnih sosedov, ki jc še vonjala po preliti nedolžni krvi, čul je govorico severnih sosedov, v kateri je še odmeval grom vojne, čul je sorodno go*
vorico južnih bratov, a domača, ta je kot preganjana ptička drh* tela za zidovi visokih hiš.
In ko se je pred Šentvidom zadnjikrat ozrl na Ljubljano, se je razjokal, ker je doumel:
»Iz Tebe, moja večna Ljubija* na, hočejo izgnati vse, v katerih dušah živi moj tisočletni duh. In ko bo odromal iz tebe moj zadnji brat, boš le še mesto po« gube in smrti...«
Tako si je dejal Krjavelj in se razjokal, ker je spoznal Sata* nov naklep, da iztrga ženinu de* viško nevesto in jo zapelje v hišo sramote in pogubljenja.
Romal je preko Sorškega polja in skozi Kranj proti Snežnikom. In duh pradedov mu je v srcu vedel: »Pojdi na Brezje!«
In je šel za klicem. Bolj ko se je bližal, več ljudi je srečaval in njihova pot je bila njegova pot. A nekateri so govorili:
»Ne hodite po stari poti, kajti Malik in Satan sta postavila na most svoje pogubljene angele, da vas odvrnejo od poti!«
Nekateri so ubogali, drugi pa so modrovali:
»Vzeli so nam vse. Njihova so naša polja, njihove naše doma* čije, njihovi naši gozdovi, če ne po postavi pa po sili. A tega edi* nega, kar nam je še ostalo, tega nam ne morejo vzeti, saj je svo* boda, red in mir!«
In tisti, ki so tako govorili, so šli naprej.
Prišli so do mostu. Do zob o* borožcni so stali pred njim stražniki, romarjevi pogubljeni angelji. In takole so govorili množici:
»Ljudje, tovariši, ne morete preko mostu. Star je in trhel, pa ne moremo dovoliti, da bi tve* gali svoja življenja, zakaj življe* nje človekovo je sveta in drago« cena stvar. Iščite si drugo pot!«
Potem so se postavili tesno na most in ljudem zabranili prehod. Zaman so prosili romarji: »Prihranite nam dolgi ovinek. Lepo in počasi, drug za drugim bomo šli preko mostu. In če se zruši pod nami, kaj vam mar naša življenja? Preveč so revna in bedna, da bi še mogla biti dragocena.«
Toda prošnje romarjev 'so bile zaman in morali so iskati novih potov preko deroče Save. Do zadnjega je Krjavelj strmel v brezčutne stražnike, potem pa je podrsal s svojo gorjačo in zadnji odšel za romarji. Osoren glas ga je ustavil.
»Hej, tovariš državljan, — somu rekli,—povej nam, kaj naj stori* mo, da bi ti ljudje prenehali z romanjem. Če bo odgovor dober, dobiš klobaso, belega kruha in vina.«
Krjavelj se je zamislil in dejal: »Takole napravite, pa bo do* bro. Snemite z oltarja na Brezjah Mater božjo in postavite na nje* no mesto Malika, pa ne bo ni* kogar več od teh romarjev v ta kraj!«
»Dober odgovr in vreden klo* base«, so rekli in ga hoteli pre* mlatiti z gorjačami. Toda nekdo med njimi je pripomnil:
»Ne bijte ga, saj mož je dober tovariš in le vaše čelade so slabe. Storimo, kot je dejal in potem bomo mi namesto teh norih ro* marjev šli tja, kamor hodijo se« daj oni in bomo plesali in rajali in pili jn peli pred Malikom. Za« to, dajte mu obljubljeno!«
In dali so Krjavlju kruha in klobaso, ki ju je spravil v malho, vino pa popil in odšel za romarji.
»Lahko jo snamete z oltarja in čudo, da tega še niste storili. Toda oltar bo vedno le Njen in od Njenega žara bo Malik na njem zgorel!«
Dohitel je romarje in zagledal ob poti mlado ženo, ki je dojila jokajočega otroka. Zaustavil se je in se ji zazrl v oči. In iz teh mladih sinjih oči, ki jih je po* žlahtnilo trpljenje materinstva, se je vanj zazrl duh, katerega je nosil v sebi in spoznal jo je. Bila je mati, ki je dajala svojemu o* troku za hrano lastno kri.
»Tudi ti romaš, mlada žena«, jo je vprašal.
»Da. Grem k Njej, da mi vrne očeta in moža, ki ju je dal Ma* lk zapreti v ječo, ki ne pozna ne dneva ne noči...«
»Vem, poznam vas vse. Ti ro« maš, on roma, mi vsi romamo, ves narod roma trnjevo pot, za* kaj v njem je tisoč let stara vera dedov in pradedov in ne bo po* zabila in se ustavila sredi poti. Veruj in bodi močna, žena, zakaj romanje gre h koncu ...«
»Kdo si?« ga je vprašala.
»Romar, kot ti«, je odgovoril, segel v torbo in ji dal klobaso in kruha, potem pa odhitel, da ne bi videla solz v njegovih očeh.
Na Bledu je bilo živahno. Noč in dan je odmevala preko jezera vesela pesem. Omamljajoče so dehtele iz velikih kuhinj vse mo* goče dobrote tega sveta in Krja* velj je bil za hip podvomil, če ni zgrešil pota in zašel preko meje. Toda hip na to je že spoznal, da je na pravi poti, kajti tudi tu so bila očitna Satanova in Mali* kova znamenja, skoro očitnejša od drugod. Sla in zbrzdanost sta bili sproščeni in povsod je videl njune sledove. Človeka ni bilo več nikjer, pohotno pa se je pasla žival, zakaj tu sta Satan in Malik praznovala svoje zmage.
Pobegnil je od ponosnih palač in se zatekel k vrbju ob bistri rečici. Pogled mu je zaplaval preko jezera in gradu na strmi skali jn preko bujnih polj proti Snežnikom.
»Ti, mojster pevec, ki si prvi prel'1 v pesem duha naših pra* dedov, kaj bi storil? O, vem, kaj bi dejal: Boril sem se za resnico in pravico in bil za to preganjan '.n zaznamovan. Mar naj vzamem kot Kristus v roke bič in vas poženem iz tega svetega templja, 'z te svete zemlje, vi, lažnjivi farizeji in goljufivi preroki? Ta* ko bi storil in vem, da boš storil, ko bo mera polna ...«
Tako je besedoval sam s seboj Krjavelj in ni zapazil nedaleč od sebe moža v sijajni obleki, ki je lovil ribe. In mož se je ozrl k njemu in ga poklicali k sebi. Re* kel mu je:
»Tovariš, vidim, da si star in zato marsikaj veš. Vidiš; s to palico je lovil nekoč ribe ubežiii kralj. Zdaj jih lovim jaz, ki sem sin delovnega ljudstva in imam zato pravico ...«
Krjavelj se mu je zagledal t obraz z močnimi ličnimi kostmi in ga spoznal: Maliki Malik pa je nadaljeval:
»Vidiš, danes sem prvič tu, a že ves dan lovim, pa še ničesar nisem ujel. Razloži mi, zakaj ri« be ne jedo moje vabe!«
Krjavelj je za hip pomislil ia spoznal, da še ni prišel čas, ko bo z močjo pradedov in rodne zemlje ubil Satana v Maliku. Za* to je le odvrnil:
»E, vidite, ust si ne upajo od« preti.. .«
Maliku se je za hip zmračil obraz in Krjavelj je pomislil »Bog mi je dal življenje, Bog mi ga bo čuval«. In Mal:k se je za« smejal in rekel:
»Slabo govoriš državljan, toda star si in nič žalega se ti ne bo zgodilo.«
In v istem trenutku so planili izza grmovja pred Krjavlja Sa» tanovi pogubljeni angeli, Mali* kovi služabniki, do zob oboro« ženi.
»Pospremite me v grad. a mo* ža pustite v miru«, je dejal Ma« lik in naročil najbližnjemu straž, niku: »Poišči mi takoj ministra ln mu povej, da hočem do jutri zjutraj tak strup, ki bo škodoval ribam samo v toliko, da bodo morale odpirati usta. Pa še kdo drugi tudi...«
In v varstvu Satanovih po« gubljenih angelov je odšel po bregu in izginil v mračni goščavi poletnega gozda. Krjavelj pa se je zasmejal in sam pri sebi rekd: »Presekal ga nisem, toda ure« zal sem ga in ga še bom. To je pot, po kateri bom poslej hodil.«
Črtomir Bogomilin
KULTURA
Cankarjevi proslavi
Sliv. kršč. socialna zveza
Prejšnji torek jo priredil pro« svetni odsek Slovenske krščansko socialne zveze izredno lep Can* karjev večer. Ob polni dvorani Marijinega doma so recitirali naj* lepše odlomke iz Cankarjevih del. O pisatelju in njegovem umetni* škem ustvarjanju pa je govoril izredno lepo in prepričljivo prof. Vinko Beličič. V dvorani je bilo pravo, res toplo razpoloženje in je tako dosegla prireditev ros iz* redno lep kulturen nivo. To je bil prvi tako imenovani »sloven* ski večer«, ki jih bo prirejala kršč. soc’alna zveza vsakih 14 dni v istem, prostoru.
Slovenska prosvetna matica
V torek, 28. t. m. se je vršila v društvenih prostorih Slov. pro« svetne matice proslava trideset« letnice Cankarjeve smrti.
V uvodnih besedah je predsed* nik g. dr. J. Jež poudaril Cankar« jev pomen za slovensko slovstvo, nakar je g. prof. Čokelj Bogomir
ft
D
rzatici me
a
Velika drama slovenske	____
Karantanske države
Pokristjanjenje slovenskih kne--zov in njegov narodnodržavni
pomen
Škof Modest je bil tako ime* novani korepiskop in je škofa Virgilija nadomeščal. Ali že leta 763. je umrl. Z njegovo smrtjo je misijonsko delo v Karantaniji iz* gubilo važno oporo. Na drugi pa je nasprotnikom zrastel pogum. Naglo pokristjanjevanje jc pač naletelo na odpor, saj je novo krščanstvo globoko posegalo v zasebno življenje in v ves dru* iabni ustroj v dežel*. Ker je prav takrat na Bavarskem ' vojvoda Tasilo začel z uporom proti fran* kovski nadvladi, so se dvignili tudi Frankom in krščanstvu so*
vražni Slovenci. Upor je bil ver* jetno predvsem naperjen proti knezu Hotimiru, ki je bil vladar po milosti frankovskega kralja in je poleg škofa Modesta bil duša vse pokristjanjevalne akcije. Ho« timir je upor, bila sta kar dva, zadušil in poklical v deželo no* vi h misijonarjev. To Hotimirovo politično podpiranje pokristja* njevanja pa gotovo ni bilo mo* dro in resnično. Zato je ob nje* govi nenadni smrti leta 769. so* vražnikOm, sporočajo »Leto* pisi bavarskega naroda«, zrastel pogum, Karantancem (t. j. prista* šem kneza Hotimira) pa upadel. Vnela se je tako ostra domača borba, da so duhovniki bili pre*
gnani in je služba za nekaj let bila prekinjena. Biti so morali vsekakor resni boji, da je vanje posegel tudi bavarski vojvoda Tasilo. Čeprav je pred leti vprav on s svojim uporom Frankom Karantance vzpodbudil k vstaji, se je kot spreten diplomat s Franki hitro izmiril in je sedaj (leta 772.) z nekako križarsko vojsko šel nad uporne Karantan* ce. Tasilu se je nudila pač lepa prilika, da je s svojo akcijo proti poganskim Slovencem mogel svoj ugled pred frankovskim kraljem spet »popraviti«. Na drugi strani pa je Tasilo s svojim vojnim po* hodom proti Karantancem, ki se verjetno niso upirali toliko kr* ščanski resnici kot bolj domači knežji rodovini, ki je klicala v deželo in preveč podpirala miši* jonarjo tujice in bila tudi sicer predstavnica tuje, bavarskofran* kovske nadvlade v deželi, hotel pod krinko svete, kristjane bra«
neče vojske že vnaprej	zatreti
vsak poskus političnega upora.
Po Tasilovi vojaški interven* ciji se je dežela pod knezom Valtunkom spet pomirila. »Le* topisi bavarskega naroda« sporo* čajo, da je škof Virgilij baje sam prišel v deželo in z veliko goreč* nostjo zopet pridobival duše Ka* rantancev, tako da je zaslovel celo kot njihov apostol. Področje njegovega delovanja je segalo tja do izliva Drave v Donavo. Kot Irec se jc Virgilij ravnal po sta* rih, proskušenih metodah irskih misijonarjev, ki so krščanstvo širili s pravim apostolskim du* hom nesebičnosti in požrtvoval* p.osti, ne pa z ognjem in mečem in pobiranjem desetin. Zgodovi* narji sodijo, da so vprav blage metode irske Cerkve med drugim bilo vzrok, da so se Slovenci krščanstvu razmeroma malo upi* rali. Pa še ti upori, tri vstaje, prejkone niso bile samo verske*
ga, marveč tudi političnega zna* čaja.
Ko omenjamo »Letopisi bavar* skega naroda«, da je Virgilijevo misijonsko področje segalo do izliva Drave, nas s tem mimo* grede spominjajo važne odredbe francoskega kralja, ki je leta 796. določil, naj bo Drava meja med misijonskim področjem salzbur* ške nadškofije in oglejskega pa* triarhata, čeprav je pred priho* dom Slovencev v Alpe imela oblast nad vzhodnoalpskimi de* želami oglejska Cerkev. Misijon* ska delavnost salzburških škofov in redovnikov samostana sv. Pe* tra v Salzburgu med Slovenci pa je povsem naravno salzburški Cerkvi priključila novo misijon* sko ozemlje. Oglejska Cerkev se je šele za patriarha Pavlina (787 * 802) z večjo vnemo lotila širjenja krščanstva na slovenskem ozemlju južno od Drave. Tudi oglej* ski misijonarji so se hvalevredno
držali zmernih metod salzburške Cerkve: prizanesljivosti in blago* hotnega pouka. Kakor na salzbur* škem tako je tudi na oglejskem področju med slovenskim naro* dom kmalu zrastla cela vrsta cer* kva. Med najstarejšimi sloven* skimi svetišči v oglejskem pa* triarhatu slovi cerkev sv. Kvirina pri Št. Petru v Nadiški dolini. Ta, ob robii beneških Slovence* se nahajajoča cerkev je bila kot Gospa sveta na Koroškem neka* ka matična cerkev. Obe sta bili zgrajeni pred 1200 leti in sta priči zgodnjega krščanstva med slo* venskim narodom, ki je po izpri* čanih zgodovinskih sporočilih za* res prvi med slovanskimi narodi sprejel krščansko vero in se ▼ sklopu francosko države prvi in docela vključil v družino zapad* j niti krščanskih narodov in v krog j zapadne evropske kulture.
Dr. M. T.
^osrlartsfoo mladine
orisal lik Cankarja, slovenskega genija. Poudaril je Cankarjevo vseslovensko in vsečloveško umet* nost ter poudaril med drugim, da je Cankar en sam in zato last vseh Slovencev, nikdar pa ene same skupine političnih ali kulturnih privilegirancev. Ob koncu svoje* ga orisa, v katerem je stopil pred nas pravi Cankar, slovenski ge* ni j, je dejal: »Zato lahko veru* jemo, da bo simfonija Cankarje* ve pesmi zmagala nad vsemi kri* ki trpljenja in bolesti naroda, katerega je Cankar tako prisrčno ljubil. Prišel bo dan, ko bo zamrl Kajnov krohot, ko si bomo lahko vsi pogledali iz oči v oči in si stisnili roke kot bratje, za* kaj narod, Cankar, čuje tvoj klic: »Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam!«
Sled:la je recitacija pesmi iz »Erotike« »Utrujen«, nakar je pevski zbor ak. ki. Jadran zapel »Slovenec sem«. Menjaje sta na* to sledili še recitaciji epiloga k »Podobam iz sanj« jn Cankarje* v ega govora v Trstu »Očiščenje in pomlajenje«, pevci pa so za* peli Aljaževo »Oj Triglav, moj dom« jn pa venček slovenskih ■narodnih pesmi.
S tem je bil spored, ki je tras jal dobro uro, zaključen. Tako se je Slov. prosv. matica oddol* žila spominu slovenskega genija in obenem pokazala nesmiselnost podtikanj o »papirnosti« itd. Proslavi je prisostvovalo veliko število ljudi in me3 njimi smo z veseljem opazili tudi precej oko* liških rojakov, kar jg najboljši dokaz za upravičenost delovanja Slov. prosv. matice.
Knjige Mohorjeve dražbe
Med novimi publikacijami, ki so izšle v zadnjem času, moramo poročati predvsem o letošnjih knj'gah Mohorjeve družbe. Že le* ta in leta pošilja ta knjižna založ* ba za božič v slovenske hiše knjižne darove. Saj skoraj ni slo* venskega'-doma, ki bi ne poznal Mohorjevih knj:g.
V	novih razmerah je postala celjska Mohorjeva družba tudi- o* rodje sedanjega jugoslovanskega režima. Tako ne more več oprav* ljati svoje tradicionalne naloge. Zato pa so se prebud la obrobja slovenskega ozemlja:	na Koro*
žkem je v Celovcu začela delovati Mohorjeva družba, ki se je po* tem povezala z goriško in trža* ško v enoto. Tako je krog naroč* nikov precej velik, saj znaša o* koli 7.000.
Družba je v taki obliki letos začela, zato je seveda marsikje Čutiti začetniške težave. Pred* vsem je škoda, da niso zbrali ka* ko pomembnejše delo kot zname* nito mohorjansko povest. Morda bi se le našlo tudi domače delo. Vendar kljub nekaterim nedo* statkom pomeni izid Mohorjevih knjig velik kulturni dogodek za demokratične Slovence na ob* robjh.
Lep in dobro urejen je pred* vsem Koledar. Predvsem je mno* go gradiva iz Koroške in iz Pri? morske. Tako bodo lahko obrob* ni Slovenci le bolj spoznali drug drugega. Pomemben je tudi lite* rarni del Koledarja. Ta je po* vsem domač in izviren.
Druga knjga ima naslov Slo* venci in katolška cerkev. Znani publicist Franc Erjavec je zajel v to delo zgodovinski pregled po* membnejš^h zgodovinskih dob, ki so v zvezi s katoliškim oblikova* njem slovenskega naroda. Knjiga je poljudno znanstvena in bo slu* žila kot važno gradivo. Zal, da delo ni obširnejše.
Tretja knjiga pa ima naslov Tigri. To je povest iz ruskega živ* Ijenja. Pisana je preprosto, po* ljudno in bo brez dvoma tudi ta* ka kot je, služila delu čitateljev.
Mohorjeve knjige toplo pripo* ročamo. Naročnina znaša za vse tri knjige 300 lir.
»V ostalem pa menim, de je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticu-:
Vsaka generacija je imela obi* čajno tekpm svejega življenja svojo posebno nalogo in svojo posebno osebnost. V kolikor ve* lja to v navadnih časih, potem velja toliko bolj takrat ko so na* stopili veliki zgodovinski dogod* ki ion preobrati. Nove politične, socialne ali gospodarske razmere zahtevajo vedno nov način dela, katerega najboljše obvladajo sa* mo oni, ki so se razvili in zrastli v njihovem vzdušju.
Radi tega je bila mladina ved* no nosilec novih stremljenj. Iz* hajala je sicer iz preteklosti, to* da njeno delo je veljalo bodoč* nosti. Uveljavljala je nova hote* nja in nova pota.
Naloga ni lahka. Zahteva veli* ke žrtve, veliko truda in izvrše jo lahko samo skupine, ki so no* tranje neomajno prepričane o pravilnosti svojih nazorov in o neizogibni nujnosti svojega po* slanstva. Vendar tudi to ni do* volj. Poleg tega je potrebna živa aktivnost, vse ono podrobno de* lo, ki šele omogoči, da v javnem življenju »beseda meso postane«. Mladina, ki hoče uresničiti svoj program mora prodreti v vse jav* ne organ:zacije, povsod se mora udejstvovati brez strahu in pred* sodkov. Ne sme se bati ne poli* tične, ne gospodarske akt:vnosti. Javno delo ne mara slabičev!
Samo po taki poti pridobivajo mlada pokoljenja potrebna praks tična izkustva, premagujejo v življonju samem to kar je stare* ga, odmrlega in neživljenjskega ter tako dajejo svoji dobi svoj pečat. Tako je poslanstvo mladih in samo na opisani nač:n prihaja do svojega pozitivnega izraza. Tako je b:lo v preteklosti in ta* ko bo ostalo tudi v bodočnosti. Mimo skupin in generacij, ki ne bi pokazale potrebne življenjske sile, ki bi se zapirale vase in se ne bi zavedale, da je odprto boj* no polje javnega udejstvovanje edino področje, na katerem se poedino pokoljenje ali struja go* spodarsko, socialno in politično uveljavlja, bo šlo ž:vljenje ne da bi jih opazilo. Take skupine in pokoljenja ne bodo zarezala svo* jih brazd. Kajfi življenje beleži samo dejanja in ne sanje!
tna in pofUifca
Pokolenje ali skupina, ki čuti v sebi neko posebno poslanstvo mora svoj krog stalno razširjati na vedno nove panoge in na vedno nove plasti. Pri vsem tem je po* litičnemu delu kot področju, v katerem prihaja dejanska moč najbolj do izraza in na katerem se realiz;ra rezultanta vsega, kar je poed-na generacija ali skupina ustvarila, usojena posebno po* membna in najvažnejša naloga. Zato se mladina polit ke ne sme bati, saj bo prej ali slej vprav preko politike ed no lahko uresni* čila najvažnejše jn bistvene toč* ke svojega hotenja. Zato mora mladina pol:tiko spoznati in jo obvladati. Brez tega ne more biti nobenih stvarnih uspehov. Sele ko prepoji novo pokoljenje ves narod s svojim hotenjem, pa naj ima osnovna ideja po potreb; tudi različne podrobne odtenke, šele takrat je lahko prepričano, da je zmagalo, da je s tem do* kazalo resničnost svojega poslan* stva in svojo sposobnost.
Tudi ni nobenih izgovorov. Zgodovina izreka ob svojem času neizprosno svojo sodbo, pa naj bo v vprašanju politika velesile ali pa posamezmega dela še tako majhnega naroda. Ona sodi pr* vonstveno dejanja, ne besede!
Če gledamo v svojo slovensko preteklost, si moramo s ponosom priznati, da je vsaka doba našla v naši mladini častne in gposob* ne izvrševalce novih nalog. Leto 1848. nam je dalo naš narodn: program, katerega je uspešno iz* grajevalo, dopolnjevalo in ga v danih okoliščinah postopoma u* resničevalo nekoPko generacij .
Dogodki, ki so ob nastopu nas šega stoletja nakazovali vso vi*
harnost dobe, kateri smo se pri* bliževali in katero danes na svoji koži živo občutimo, so bili vzpod* buda za nastop novih struj, ki so sc sicer časom primerno medse* bojno izdiferencirale, a so vendar vse brez razlike v sebi nosile kal onega novega, kar je prihajalo. Brez nadaljnega lahko trdimo, da je vso resničnost pojavljajoče se politične in kulturne problemati* ke neposredno najbolje razumela in jo v odločilnih trenutkih tudi uspešno uveljavila ona skupina, ki se je zbirala v krogu takratne Narodno*radikalne mladine. Nje* ne zasnove so vsaj v praktičnem političnem pogledu postavile te* melj onega okolja v katerem so delovale vse slovenske politične in kulturne skupine v dobi med obema svetovnima vojnama.
Primer Narodno * radikalne mladine, ki je takoj ob svojem nastopu posegla v vsa področja javnega udejstvovanja, ne plašeč se nobenega dela in odgovornosti, lahko dokazuje vsaki mladini kaj zmore in kako se mora uveljav* ljati vsako zdravo hotenje in resnično sposobna energija
oHaša mladina med o tema Koefoonima oojnama
Lahko razpravljamo o tem ali je v medvojnem času vladajoča generacija izpolnila vse naloge in pravilno izkoristila vse možno* sti, ki so se ji nudile. Toda v no* benem slučaju ne moremo reči, da ne bi bila aktivna.
Za nas na Primorskem je bila ta medvojna doba doba zatiranja. Medtem ko je deblo slovenskega naroda z nagi:m razvojem skuša* lo dohiteti to, kar je v preteklo* sti v svoji rasti zamudilo, smo tu b:li prisiljeni na molk. Naše jav* no delovanje je bilo v tej dobi prikrito, narodovo življenje je bilo polno trpljenja in bolečin. V takem vzdušju so lahko zrastli samo veliki mučeniki, katerim tvorita Bazovica in proces leta 1941 dva dostojna in neuničljiva spomenika. N;so pa se mogli v takem " vzdušju pokazati v vsej svetli luči javnega delovanja vel:* ki javni delavci, ki bi ob odprti kritiki in tekmi dokazali svojo sposobnost za praktično izgrajen valno delo. Taka generacija nam danes dvojno manjka.
Druga svetovna vojna nam si* cer ni uresničila vsega, o čemer je naš narod sanjal. Na vseh stra* neh je doživel težka razočaranja, pa naj pri tem gledamo na stanje v naši matičn: domovini ali pa na postopanje tujine. Toda vsekako nam je ta doba vsaj tu v Trstu omogočila drugačen »n dostojnej* ši način javnega življenja kot pa je bil oni, v katerem je Ivi naš narod prisiljen živeti zadnj h 25 let. Toda doba zahteva sedaj svo* je graditelje!
Obnovitvi je treba vse, s čimer je naš narod v preteklosti že raz* polagal. Potrebne so nam razno* vrstne najosnovnejše kulturne, socialne, gospodarske in poli toč* ne ustanove. Un:čenje preteklih let se namreč ni ustavilo pred ni* čemer, kar nam je bilo drago in sveto. A kot da še to ni dovolj dožVljamo še danes v novih oko* lišč'nah, kako nam nepoklicanost nekaterih zapravlja še to, kar nam je po sreči vsaj navidezno še ostalo. Pr'mer šole sv. Cir'la in Metoda mora biti nam vsem živ opomin, kam zaide javno de* lovanje, ako ne služi resničnim interesom naroda. Hočeš, nočeš, plača končni račun ves narod kot celota.
(UTlfatlma na p(an!
Čas kl če danes z vso nujnostjo mlade! Zato ne sme nihče ostati niti trenutek delj ob strani.
V	letih mirnega razvoja lahko razumemo težnjo mladine, ki se zap;ra vase, v svoja društva, ter s kritiko opazuje delo starejših. Toda celo v rednih letih gre to samo do gotove meje. V goto* vem trenutku je potrebno delo in sodelovanje, tekma, kajti sicer
ostanejo vsi programi samo praz* na beseda. Toliko bolj pa je po* trebno to neposredno sodelova* nje danes v tem položaju, v ka* kršnem se trenutno nahajajo pri* morski Slovenci.
Zato je slovenski demokratski pokret v vseh svojih celicah z ve* seljem pozdravil- aktiven nastop mladih, ki so po pripravah v svo* jih mladinskih društvih poklica* ni, da razširijo krog svojega de* lovanja na vsa naša javna dru* štva in organizacije ter nam po* vedo svojo besedo in s praktič« nim delom prično uresničevati svoj program.
Naša bodočnost zahteva skupiš ne graditeljev, skupine pogumnih javnih delavcev. Narod pričaku* je od novih pokoljenj, da mu jih bodo dala. Ako tega ne bodo zmogla, potem bo razvoj šel mi* mo njih in preko njih, ne da bi pustila v zgodovini svojega naro* da kakršno koli sled.
Taka je usoda in poslanstvo mladine in prepričani smo, da se tudi naša mladina vsega tega glo* boko zaveda. Usoda današnjega mladega rodu je dvojno težka. Toda obenem je to zlati čas za pogumne in odločne. Zgodovina in njihov narod jih danes kličeta naj nastop:jo, naj prično zavze* mati svoja prva mesta. Z delom in besedo morajo spregovoriti ne samo sebi, temveč tudi svojemu narodu, ne plašeč se očitkov ma* lodušnih in razočaranj slabotnih. Delo naše mladine v Trstu nam dokazuje, da se ona zaveda svoj:h dolžnosti v teh težkih trenutkih, ki jih z njo preživlja tudi ves naš narod.
Novoletno voščilo „Zarjaiiov“
Pred dobro polovico leta smo pričeli izdajati naše mladinsko glasilo »Zarja	na Jadranu«.
Skromno je bilo, a nosilo je v se* bi klice dobre volje in idealizma, katerega nam mladim ni nikdar manjkalo. Tedaj smo se zbrali in si ustanovili	svoje dijaško
društvo. Ali se spomnite, koliko dela in težav je bilo v začetku — Zarjani? Dobršen del dela je že opravljen. Naše društvo zastopa danes na tem	najzahodnejšem
koščku slovanske zemlje najmlaj* ši rod, ki bo jutri vodil ,sloven* ski narod pri nas. Zavedajoč sc svojega poslanstva v teh težkih časih narodnega	in družabnega
boja, nudi, danes »Zarja na Ja* drami« roko vsem poštenim in deinokrat:čnim slovenskem dija* škbn društvom, da z združenimi močmi pridobimo našemu narodu svobodo in blagostanje. Upamo, da bodo naša prizadevanja našla pot med vso slovensko mladino, ker smo prepričani, da bo vsak mlad Slovenec našel v »Zarji na Jadranu« iste nvsli, iste težnje, iste želje, ki so tudi njemu lastne, ker so last mladine, ki je polna idealov, mladine, ki se čuti svo* bodno v vseh pogledih.
S ponosom ugotavljamo, da je »Zarja na Jadranu« danes najšte* vilnejše društvo na šoli. Veliko število naših d jakov sodeluje pri društvenih prireditvah, aka* demijah in društvenem glaslu; ostali se pa pray pridno udeležu* jejo društvenih predavanj.
Ta mladina jc prva nastop'la v svojem delokrogu proti tistim, ki so še pred kratkim vladal: po naših zavodih z nasiljem, ki so organizirali tako zvane »štrajke« proti našim častivrednim vzgoji* teljem in zmerjali vsakogar, ki jc mislil s svojo glavo. Ti danes zg njajo, mi pa vstajamo! Nj h je strah, nas pa vse preveva od* ločna volja, da z delom koristi* mo naši mladi skupnosti.
Zavedamo se, da je z nami uvrščena vsa zavedna slovenska mlad na; zato stopamo z vedrim čelom in odločnim korakom na* prej po začrtani poti.
Mladi Slovenci! Ljubite svoj narod, imejte zaupanje v svoje mlade moči, ostanite močni, po* gumni in vztrajni v svojih čistih
stremljenjih!
Ohranite idealizem, ki je naj* dragocenejši zaklad, ki smo ga podedovali od preizkukušenih na* rodnih borcev naše lepe zemlje!
»<Zacja na ^adcaau«
Z zadovoljstvom smo prejeli v roke prvo številko II. letnika di* jaškega lista »Zarja na Jadranu«, ki ga izdajajo tržaški srednješolci. Njena skromna zunanjost prav nič ne moti, saj vsebuje v tej obširni novoletni številki dosti pestrega in zanimivega gradiva, ki se odlikuje po preprostosti, ki je bralcem najbolj všeč. Uvodne be* sede so pisane toplo in z globoko ljubeznijo do vsega, kar je na* šega — slovenskega. Sledita se* stavka o Božiču in članek »Mi vstajamo«. Lepa in zanimiva je študija »O Slovanih in Italijanih«, dokaz, da se naša mladina udej* stvuje tudi na narodno*obramb* nem polju. Imaškove pesmi so res prepričljive. Druge so preproste, naravne in neprisiljene izpovedi mladih src. Prepričani smo, da bo sproti zorela ustvarjalna sila so* delovalcev »Zarje na Jadranu«. Vsebinsko poživljajo list še mno* gi znanstveni in zabavni sestavki.
Iz »Zarje« nam govori mlada slovenska duša, ki vam tu ob Adriji izpoveduje svoj mladostni idealizem. »Zarja« navaja našo mladino k iskanju resnice, pravice in ljubezni ter k samostojnemu duhovnemu ustvarjanju. Skratka: »Zarja« nam izpoveduje pleme* nita stremljenja, ki so živa in tvorna v naši Svobodni mladini.
»Zarji na Jadranu« želijo trža* ški dijaki v teh plemenitih priza* devanj h najlepših uspehov.
„Mlada setev“
Pred par leti je izhajala »Mia* da setev« kot glasilo dijaške mla* dine dvakrat v mesecu. Kot taka je izhajala pribl:žno leto dni, a ni izvršila poslanstva, ki si ga je postavila. Nato je za nekaj mesecev prenehala.
Januarja 1. 1947. je izšla kot re* v:ja. V^njej niso pisali več dija* ki, marveč so objavljali v njej svoje sestavke pravi umetn:ki. Oblikovno in vsebinsko je bila dovršena, ker je bila delo ljudi, ki jim slovenščina ni delala težav.
V	njej so izhajale doživete pe* smi in vzorni sestavki v prozi. Lahko trdimo, da je b:la tedaj kot edina slovenska revija te vr* ste v Trstu res na višku.
Sredi decembra t. 1. se je po* javil na naš;h šolskih zavodih časop s, ki nosi isto ime. »Mlada setev« se je iz revije, oziroma zbornika, pri katerem so sodelo* vali izbrani naši izobraženci, z o* pet prelevila v dijaško glaslo. Kje naj iščemo razlog za tako spremembo? V tej prvi letošnj; številki so se oglasili tudi neka* teri dijaki pod pokroviteljstvom gospodov profesorjev z vrsto kratkih leposlovn:h, poučnih,
Svobodni sindikati bodo svoje delovanje za zaščito delavskih koristi izvajali na naslednjih predpostavkah:
1) Namen sindikalne organiza* c:je je združiti na narodni osnovi, ob upoštevanju vseh moralnih in etičnh naukov krščanstva, delav* ce, kmete, rokodelce, uradnike in nameščence slovanske narodnost' kakršnih koli podjet j, ki deluje* jo na Svobodnem tržaškem ozemlju. Po možnosti bo sin d* kalna organizacija svoje delova* nje razširila na vsa ozemlja, kjer prebivajo svobodni Slovani.
2) Svobodni sindikati bod© branili materialne in moral* ne pravice svoj'h članov pred izkoriščanjem s strani de« lodajalcev.
3) Svobodni sindikati priznava* jo obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja kot dovršeno mednarod* no dejstvo, zato bodo podpirali in branili obstoj svoje države kot neobhodn1 predpogoj splošnih ko* risti njenih prebivalcev.
vzgojnih sestavkov in pesmic. Med najlepše in tudi oblikovno najbolj dovršene spadajo Fru* škove pesm|i' (»Jaz sem poeta. »Utrinek« in druge). Lepa sta tu* di sestavka »Naš materin jezik« in »V predmestju«. Snov je pri vseh sestavkih še precej posrečen no izbrana, le pri nekaterih se, opaža, da je bila preveč na hitro izdelana.
Vsekakor se pa tržaški dijaki zelo veselijo »Mlade setve« in ji želijo mnogo uspeha in sreče!
Tržaški študent
Mladinska akademija
Akademski klub »Jadran« s bo* delovanjem članov dijaškega društva »Zarja na Jadranu« jc dne 26. decembra priredil mla* dinsko akademijo.
Spored je bil skrbno priprav* Ijen. Točke so si sledile brca presledkov, s čimer so priredite« Iji pogodili željo občinstva in po» večali pestrost akademije. Mo* ški zbor, pod izvrstnim vodstvom pevovodje, je najbolje vplival na poslušalce. Pesem »Slovenec sem« je kot prva točka ustvarila doma* če slovensko razpoloženje med poslušalci, ki tako radi slišimo slovensko pesem. Sledile so v presledkih druge pevske točke: Jaz bi rad rdečih rož, Luna sije, Preko mečnega Triglava in na> rodne »Dober večer« do umetno ga »Venčka« narodnih in Slova* na na dan, ki je kot zadnja točka v sporedu naznačila program ter težnje naših akademikov in sred* nješolcev. Tudi deklamacije s«? utisnile akademiji svoj pečat. Najbolj je med njimi ugajala o tožna Grudnova pesem »Pomlad* ni veter«. Sledila je mogočna Duma, Beličičevi »Pri Sv. J us tu« in »Sv. Višarje« ter odlomek iz Can? karjevih Podob jz sanj. Kot zadnjo točko prvega dela mora* mo omeniti narodne plese deklet
v	narodnih nošah, ki so zopet mojstrsko pokazale drugo last' nost slovenskega naroda: rajanje. Klavir in violina sta pa pokazala, da smo Slovenci navdušeni za vsako umetnino.
V	izvirnem dramatskem prizo* ru so nam prireditelji orisali raz* valino življenja sodobne sloven* ske mladine, ki jo tare toliko bridkih razočaranj že ob pomla^ di življenja.
Občinstvo je pazljivo sledilo izvajanju, saj je nastopala mla* dina, enotna slovenska mladina, ki stremi za tem, da bo jutri eno* ten silovenski narod. • Navdušeni' smo odhajali z akademije na svoje idomove, navdušeni in po* nosni na svoje akademike iu srednješolce. Prepričani smo, ds bo akademski klub »Jadran« plodunosno hodil po začrtani si poti. Mladem silam, zbranim o* koli svojih klubov želimo mno« go uspeha pri učenju danes in v življenju jutri v korist našemu narodu in samim sebi.
4) Odnošaji Svobodnih s'ndi* katov do • drugih že obstoječih sindikatov jn do državljanov ita» lijanske narodnosti bodo sloneli na načelih medsebojnega spošto« vanja, sodelovanja jn medseboj* nega priznavanja popolne narod* ne, kulturne in gospodarske E» NAKOPRAVNOSTI.
5) Svobodni sindikati bodo bra* nili delavske koristi z vsemi do» voljenimi sredstvi, torej tudi s stavkami. Priznavali in udeleže* vali se bodo pa le stavk, ki zašle* dujejo izboljšanje delavskega po* j ložaja in obrambo človečanskih pravic. Odločno so nasprotni stavkam iz kakršnih koli politič*
n ih namenov, ker take stavke u* stvarjajo kaos in sovraštva ter or vira jo napredek.
6) Svobodni sindikati hočejo aktivno sodelovali pri javni -upra*
vi	države, posebno pa pri ustvar* janju njene soeialne zakonodajo.
7) Svobodni sindikati so mne* nja, da je pameten razvoj gospo« darstva nemogoč brez osebne po
PROGRAM SVOBODNIH SINDIKATOV
slovenskih delavcev In nameščencev STO-ja
Leto H. - Stev. 53
DEMOKRACIJA
Stran 7.
K^esfi s ^c^aš^ega
^Desfl 5. čistega
bude državljanov. Zato priznava* jo pravico do osebne lastnine, do* kler se ta razvija v korist skup s nosti. Odločno so pa nasprotni načelom, da bi se osebna lastnina razvijala le v neomejeno korist poedincev, ali celo v škodo skup* nosti.
8) Svobodni sindikati bodo pod* pirali težnje naroda po svobod* nem in prostovoljnem zadružni* Stvu V6eh vrst in oblik, ker pred* stavi j a zadružna ideja in sistem najboljšo rešitev med osebnim in državnim kapitalizmom. To velja Se posebej za Svobodno tržaško ozemlje, kjer se ne stikajo le raz* lični narodi, temveč tudi različni goapodarski sistemi.
9) Svobodni sindikati v prvi ▼isti poudarjajo načelo, da delav* sko vprašanje ni in ne sme biti izključno mezdno vprašanje. De* tavako vprašanje je v svojem bi* stvH moralno vprašanje. Zato de* lavoc ne bo nikdar zadovoljen le « plačami in nagradami, ako ni i* »točasno priznano njegovo člove* 1(0 dostojanstvo.
11)	Svobodni sindikati zato pri« »sna v a jo delavca kot stvarnega či* nitelja v podjetju. Delavec sode* tuje pri ustvarjanju čistega dobi* čka. Zato pa mora biti tudi sou* deležen pri dobičku podjetja. Na* ravno bi moral v tem primeru no*
V obrambo
•
Zgodovinski razvoj dveh tradicionalnih slovenskih političnih strank, narodno napredne, ali liberalne, in kr-Ščansko-socialne, ali klerikal7 ne, je dobil pri nas novo obliko, ki se je pokazala nujna in zdrava, odgovarjajoča sedanjim razmeram in potrebam: izoblikovala se je slovenska demokratska zveza. Ta zveza pa velja kot zveza demokratičnih strank in ne kot zveza demokratov. Toda demokratične stranke, ki sprejemajo in zagovarjajo iste nauke in stremijo za istimi cilji ter slonijo na istih temeljnih demokratičnih načelih svobode veroizpovedi, svobode misli in izraževanja, svobode pred pomanjkanjem in svobode pred strahom, niso in ne smejo biti več stranke, ampak le ena stranka, ena zveza demokratov, ki se skupaj in složno borijo za dosego in obrambo skupnega blagra.
Zgodovina nam kaže, da sta se obe slovenski stranki, narodno napredna in krščan-sko-socialna, uspešno borili za pravice in napredek slovenskega naroda, za njegov častni podvig, za dosego politične neodvisnosti in za njegov kulturni in socialni napredek. Toda med vojno, ob nastopu komunizma, in zlasti po vojni, ko se je komunizem polastil vse oblasti in zatrl vse svoboščine v znamenju boga materializma ter začel rušiti vero, kulturo in socialne pridobitve slovenskega naroda, je razcep dveh slovenskih demokratičnih strank postal usoden in njiju zgodovinska tekma neaktualna in neprimerna za sedanje čase. Sedanji časi zahtevajo skupno delo, tesno povezanost vodstva s člani z vsemi no-sitelji ideje, en program in krepko vodstvo, ki naj ga s pomočjo vseh z veliko požrtvovalnostjo izvaja.
S tem ni rečeno, da morajo poedinci ali skupine slediti volji stranke v vsakem oziru, saj so ravno po demokratičnih načelih dovoljeni tudi ožji krožki, društva, klubi in tako dalje, ki se hočejo posvetiti bolj srčno, bolj goreče temu ali drugemu vprašanju odnosno stremljenju. Ni rečeno, da morajo biti ta udruženja odvisna od politične stranke, saj bi na ta način zašli v tisti totalitarizem proti kateremu se ravno borimo. Glavno je,da ostanejo v okviru in programu demokracije.
siti tudi posledice morebitne zgu* be. To pa lahko sprejme le pod pogojem, da je poleg dobička so« udeležen tudi pri upravi podjetja. Samo v tem primeru se delavec ne bo več čutil izkoriščan. Spo* znal bo, da podjetje ni nekaj tu* jega in sovražnega, ampak nekaj njegovega. Potrudil se bo zaradi tega, da se omejijo stroški proiz* vodnje in da se izboljšajo pro* izvodi,
12) Socialni položaj delavcev in nameščencev sploh odvisi v veliki meri od dobro urejenega delav* skega socialnega zavarovanja. Predpogoj zato je, da delavec ak* tivno sodeluje pri socialni zako* nodaji države in da skupaj z delo* dajalcem vodi vse urade socialne* ga zavarovanja.
13) Nadaljni pogoj socialne za* ščite delavca in njegove družine je v gradnji zdravih in udobnih de* lavskih domov z vrti, ki postane* jo s plačilom mesečne najemnine njegova last.
14) Te idealne cilje pa bomo do* segli le z vztrajnim organizacij* skim in vzgojnim delom — s pre* davanji in tečaji — kar bo pošto* poma ublažilo socialna trenja in ustvarilo med lastnikom podjetja in delavcem odnose medsebojne enakovrednosti in enakopravnosti v urejeni človeški družbi.
demokracije
Kdor dobro razume sodobni politični razvoj Evrope in sveta, mora tudi zaključiti,, da se stari časi ne povrnejo več. Preobrat v političnem, gospodarskem in sploh v vsem družabnem življenju je tu; narodi zahtevajo delo in svobodo, kruh za telo in za dušo. Vojne so že vsi naveličani in političnih bojev in strasti tudi. Svet se bo rešil tretjega krvavega spopada le v smislu demokracije in po njenem programu. Rešitev in napredek narodov tiči v pravilnem razumevanju socialnega vprašanja v vsakem po-gledy. Odpraviti je treba, po demokratičnih načelih, vsako izkoriščevanje, tako gospodarsko kakor duševno. Demokracija je odskočnica, ki povede človeštvo v dobo individualnega misticizma, če je o popolnosti človeške nravnosti moči govoriti in misliti, ker le demokracija razumeva in upošteva vse potrebe in nagibe posameznikov, skupin in celote.
Na novo politično strankarsko obliko, na zvezo slovenskih demokratov v Italiji in v Trstu, bi gledal z zadovoljstvom ves narod v Sloveniji, ker bi videl v njej res zdravo in pametno povezanost vseh sil, ki stremijo za istim ciljem in se ne cepiio in razdvajajo zaradi osebnih koristi ali zaradi osebne nezmožnosti, razumeti demokracijo in voditi narod po njenih načelih. Le kdor bo šel po poti skupnosti in bo gradil v znamenju enotnosti, strpljivosti in medsebojnega razumevanja in spoštovanja, bo dosegel uspeh in priznanje. Vsak drugi bo moral propasti. Ne verjamem in tudi si ne želim povratka starih predvojnih političnih razmer v Sloveniji. Niso več niti kos sedanjemu času in vse priča, da jih tudi slovenski narod več ne mara in ne želi. Naloga nas Primorcev in tistih rojakov s Kranjske in Štajerske, ki tu bivajo je, da izoblikujemo zvezo- slovenskih demokratov, jo preizkusimo in predstavimo slovenskemu narocfh kot vzor politične stranke, ki naj ga združi in vodi, ko bo nastopil zgodovinski dan njegove osvoboditve. Ta bodi naša naloga za leto 1949 in novoletno voščilo slovenskim demokratom v Italiji, v Trstu in tudi v Sloveniji.
dr. Avgust Sfiligoj
Slovenska polnočnica po radiju
Za Božič je slovenska radijska postaja v Trstu pripravila vsem Slovencem na STOju, v Italiji in na oni strani lepo presenečenje, s tem da je prenašala slovensko polnočnico iz farne cerkve na Opčinah.
Posebno tolažilno je to bilo za Slovence na oni strani železnega zastora. Ti Božiča niso smeli v nobeni obliki praznovati, saj je bil 25. decembra uradno zapove* dan delavnik. Edine slovenske božične pesmi, ki so jih letos kje slišali, so bile le iz tržaškega radia.
Pri polnočnici' je pevski zbor z Opčin, ojačen z moškim zborom od Sv. Antona pel »Pastirsko mašo« slovenskega skladatelja Mava, zloženo po napevih starih naših božičnih pesmi. Ubrano petje je z veščo roko vodil g. Ludvik Klakočer, ki zasluži za svoje versko in narodno prizade* vanje — zakaj taki dogodki so tudi narodna manifestacija — za* hvalo vseh, ki jim jei ta prenos pomenil lep božični užitek.
Royall v Trstu
V	nizu obiskov, ki jih je ameriški minister za vojsko Kenneth Royall, naredil v Franciji, Grčiji, Turčiji, Italiji, Avstriji in Nemčiji, se je ustavil tudi v Trstu. Pregledal je vse postojanske in naprave ameriške vojske na Svobodnem tržaškem ozemlju. Ob odhodu je časnikarjem dejal, da je ameriška vojska izpolnila poslanstvo, ki ji je tukaj naloženo. Poudaril je, da mora ameriška vojska pomniti, da v Trstu pred Britanci, Italijani, in Jugoslovani ona predstavlja Združene države.
Sv. Križ
Življenje v naši vasi se je zad* nje čase dokaj spremenilo, ker je spor med Kominformom in Titom ljudi še najlepše prepričal, koli* ko je vreden komunizem in kako lahko ljudstvu koristi. Nam je koristil dovolj, da smo se ga na* veličali in le še par kominformi* stov se trudi, da bi pridobili ljud* stvo za rdeči raj. Mi, Križani, ti* sti mali del slovenskega naroda, ki živi ob morju, hočemo pred* vsem ostati Slovenci in se noče* mo zato vtopiti v fratelančnih objemih. Morje in burja sta nas dovolj utrdila, da vemo, kaj smo in kaj hočemo. Zato smo tudi po* slali Slovenskemu dobrodelnemu društvu skromen prispevek 5140 lir, da tako pripomoremo po svo* jih skromnih močeh k slovenski božičnici, kjer bodo obdarovani otroci naših najrevnejših sloven* skih bratov. Za božič in Novo le* to pa želimo vsem tistim, ki še niso spregledali, naj se kaj kma* lu zavedo svoje slovenske krvi in se združijo z nami v naše narod* ne vrste. Vsem somišljenikom in prijateljem pa kličemo:
Srečen božič i.n uspehov polno Novo leto 1949!
Z Brega
PESEM o SVOBODI »O zlata ti svoboda, kdaj nam zasvetiš?
Čuj stokanje naroda, kdaj ga osvobodiš?«
Sveta beseda »svoboda«. — Vse človeštvo hrepeni po svobodi., S težkimi žrtvami se je boril slo* venski narod za svobodo. Cela stoletja so pritiskali nanj ošabni Nemci, zviti Italijani in azijatski Ogri, težko se je otreisal tako ob* koljeni slovenski narod grdih gra* bežljivih sosedov in le narodna samozavest ga je ohranila, da je kljuboval vsem napadom in čakal na boljšo bodočnost.
Čas je prinesel svobodo, ali kakšno? Je*li to svoboda, da ne smeš prosto govoriti in izražati svojih čustev in idej?
Ubogi kmet, ki garaš, da ne smeš biti gospodar svojega tru*
da ..jedi to svoboda?
Pošteni delavec, ki vedno oprav, !jaš svoje delo, da nisi vreden po* štenega zaslužka... je li to svo* boda?
Če te čustvo prevzame, da za* poješ narodno pesem, si proglašen za nacionalista. Če prisostvuješ pobožnostim v cerkvi, se norču* jejo za teboj ... je vse to svo* boda?
Če si priden in skrben za svojo družino, ti očitajo, da si egoist! Je*li to svoboda?
Dajte narodu pravo svobodo! Narod vprašuje in hrepeni po svobodi!
Slovenski narod ni narod kapi* talistov, nego narod kmetov in de* lavcev, ki ljubijo svoje polje in delo pri vsem tem pa hrepenijo po resnični svobodi, ki je danes žal nikjer ne najdejo.
Slovenskemu dobrodelnemu dru* štvu v Trstu: Nada 1.000 lir. Iskrena hvala!
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo)
DNEVNE ODDAJE: 7.30 . 8.00,
11.30 . 14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne* prekinjeno.
POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: 14.15. Nedelja, 2.1.1949 ; 9.30 Kmetijska oddaja. — 10.00 Maša s pridigo.
— 11.30 Slovenske legende. —
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev oddaje za najmlajše: »Peterčkove poslednje sanje«. —
18.00 To, kar vsakdo rad poslu* ša. 19.00 Ali že veste? —
20.00 Pevski ansambli slovan* skih narodov. — 21.00 Vesela ura. — 22.15 Violinski koncert: Franco Gulil.
Ponedeljek, 3.1.: 13.00 Dvorak: Slovanski plesi. — 18.45 Samo* speve poje Ivica Binter. — 19.00 Zdravniški vedež. —	20.00
Športna kronika — 20.15 Pevski duet:	Pertot * Raztresen. —'
20.30 Sprehodi po našem pode* želju. — 21.00 Slovenska in hr* vatska orkestralna glasba. — 22.10 Wolf* Ferrari:	Suzanina tajna * opera v 1 dejanju.
Torek, 4.1.:	12.10	Pester spored
solistične glasbe. — 19.00 Člo* vek .in priroda. — 20.00 Pevski koncert Otte Ondine. — 20.20 Chopinove klavirske etude. —
20.30 Z domače knjižne police.
— 21.00 Pester večer. — 22.00 Rahmaninov: Otok smrti.
Sreda, 5.1.: 13.00 Glasba po že* ljah. 1§.00 Mamica pripoveduje.
— 18.15 Schumann: Sonata v a molu za violino in klavir. —
19.00 Žena in njen svet. — 19.10 Igra saksofonist Dražil Srečko.
— 20.30 Človek in šport. — 21.00 Vzori mladini: Bombaž. — 22.00 Dobri vojak Švejk. — 22.15 Beethoven: Simfonija št. VIII. v F duru.
Četrtek, 6.1. :	10.00	Maša	s	pri*
digo. — 11.45 Pester koncertni spored. — 18.00 Orkester Albert Defmclj. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Operni večer izvajajo Komorni zbor in solisti.
— 20.30 Dekliški kotiček. —
21.00 Radijski oder.
Petek, 7.1. .*, 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.40 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Tehnika in go* spodarstvo. — 20 00 Čajkovski: Serenada za godalni orkester. —
20.30 Tržaški kulturni razgledi.
— 21.00 Mojstri besede. — 22.00 Brahms: Koncert za klavir in orkester v B duru.
Sobota, 8.1.: 12.00 Ljudje in na* z<jri- — 18.00 Različne komorne zasedbe. — 19.00 Oddaja za naj* mlajše: Pester večer, izvajajo učenci Šentjakobske šole v Tr* stu. — 20.00 Športna kronika.
— 20.30 Programski periskop.
— 21.00 Sobotni večer. — 22.40 Plesna glasba.
Nov kvestor
Dosedanji goriški kvestor dr. Giuliano, ki si je znal pridobiti simpatije prebivalstva, je bil pred kratkim poklican v Rim. Te dni je zasedel mesto goriškega kvestorja njegov naslednik g. dr. Stanislav Pomarici, ki prihaja od notranjega ministrstva v Rimu. Novega kvestorja lepo pozdrav* ljamo in želimo, da bi srečno vo* dil svoj urad v prilog državlja* nov obeh narodnosti.
Obisk pri g. prefektu
V	sredo 29. t. m. so zastopniki SDZ, med temi oba obč. sveto* valca, obiskali g. prefekta in mu izrazili voščila za novo leto. G. prefekt je voščila sprejel in izra* zil tudi on svoja ter pridržal obiskovalce na kratek prijazen pomenek o raznih zadevah, ki se tičejo goriske pokrajine in tudi slovenske manjšine.
Šolska božičnica se ponovi
Na praznik sv. Treh kraljev ob desetih dopoldne bodo naši slo* venski šolarji v Gorici ponovili božičnico, s katero so 19. dec. dosegli tako velik uspeh, Prire* ditev bo kot prvič v dvorani kina »Vittoria« na Travniku. Sloven* ska ljudska šolska mladina vabi vse Goričane, male in odrasle!
Carine prosti pas
Odlok, ki ustanavlja carine prosti pas v Gorici, je že objav* ljen v uradnem listu. Kakor vse kaže stopi ta pas v veljavo prve dni januarja.
Pribežnik posebne vrste
Iz Jugoslavije je v Gorico pri* bežal neki visoki državni funkeio* nar, čigar ime držijo oblasti stro* go tajno. Da gre za visoko oseb* ijost priča dejstvo, da so mu obla* sti dovolile stanovati v hotelu »Pošta« pod stalnim nadzorstvom policije. Bival je tam več dni, po* tem so ga pa odpeljali proti Rimu, kjer bodo, upamo, v kratkem po* vedali javnosti tudi njegovo ime. Človek, ki je prišel iz Solkana pravi, da gre za glavnega inženir* ja gradbenih del Nove Gorice, po rodu Nemca.
18 letniki
Iz Slovenije prihaja vedno več ubežnikov, zlasti mladeničev okoli 18 let starih. Dva taka sta pribe* žala pred 14. dnevi, dne 24. t. m. pa kar štirje hkrati. Vsi navajajo kot vzrok bega neznosnost življe* nja pod komunističnim terorjem.
t dr. Ignacij Kotnik
Dne 27. dec. je v Gorici bogu* vdano preminul g. dr. Ignac Kot* nik, dolgoletni notar v Komnu, sedaj v pokoju. V Gorici je bival od leta 1944, odkar mu je bil po* žgan dom v Komnu. Bil je obče spoštovan, ugleden jn značajen mož, poštenjak starega kova, ka* teremu sta bili resnica in pravica nad vse. Dosegel je častitljivo starost 92 let. Naj počiva v miru!
Zahvala
Družina Doles iz Štandreža, ulica Carso 14, se prav lepo za« hvaljuje vsem društvom jn posa* meznikom, ki so poslali vence in se udeležili v nedeljo 26. t. m. pogreba pokojnega visokošolca Antona. Posebna zahvala povske* mu zboru iz Štandreža.
Štandrež	•
Pretekli teden smo tu pokopali gospodično Mučič Radico, hčerko gosoda Antona štv. 131, ki je umrla v 26. letu starosti na ope* raciji slepiča. Vrla mladenka je b^Ia v Štandrežu pri vseh zelo priljubljena, kar je pokazala tudi obilna udeležba vaščanov na po* grebu. Vzorni družini g. Antona Muč:ča, ki je z izgubo hčerke hu* do potrta in žalostna, izrekamo prav iskreno sožalje.
Št. Maver pri Gorici
Električna luč nam je zago* tovljena. Z delom za napeljavo bodo začeli takoj. Občanski od* bor bo prispeval 400.000 lir k stroškom, ki bodo znašali 2 milj. Šentmaverčani smo sami vložili pisane vloge na županstvo v tel zadevi in občinska svetovalca Slov. dem. zveze sta našo zadeva dobro podprla. Gospod Paglavec iz Podgovre, obč. svetovalec rde* če Fronte, pa zagotavlja, da so to dosegli on in njegovi prijatelji. Ne zanikamo, da se on in nje« govi niso za stvar zanimali, toda zasluga ni samo njihova in tudi pobude niso dali prvi an in nje* govi.
UNCI
Slov. dobrodelnemu društvu v Gorici naj se javijo vsi odrasli moški slovenski begunci, ki nujno potrebujejo obleko.
Izza zavese
Nekrščeni otroci
V	Renčah se je primeril slučaj, da je umrlo nekrščeno dete, otrok komunističnega brezverca. Ko so dete pokopavali, sta se srečali dve procesiji, prva s krstico umrlega deteta, druga pa z vrsto 12 mater s še nekrščenimi deteti v naročju, ki so ko blazne hitele v cerkev.
Nekaj podobnega se je dogo* dilo tudi v zapadnih Brdih. Tu jo namreč zbolel nekrščen otrok ne* ke rdeče matere, po domače »Srednikove« iz Drnovka. Ker pa je tudi njej prišel na uho slučaj iz Renč, je vsa preplašena urno poslala iskat hkrati duhovnika in zdravnika. Za njo pa se je odlo* čilo za krst svojih detet zapore* doma kakih šest takih mater.
Prašiče pobirajo
Komunistični oblastniki se no zadovoljijo samo z vinom, žitom, krompirjem in sočivjem, tudi opi* tani prešiči jim gredo po slasti, zato jih prisilno odvzemajo vsa* kemu kmetu, ki je izredil več kot enega. Plačajo le kolikor so stali še majhni. To pot so na vrsti tud! komunistični sopotniki in drugi zapeljanci: v Višnjeviku v Brdih je moral oddati prešiča kar po* noči tudi tov. Ivo Sirk, v Krom* bergu pri Gorici pa znani gostil* ničar in posestnik Poberaj. Prvi se je sicer upiral, toda končno s«j je vendarle moral vdati z žalost* n m: »Vzemite ga, sam vam ga ne dam«. Drugi pa sc je bil lani od* povedal gostilni in se posvetil prešičji reji, ki mu je donašala ka* k:h sto tisoč dinarjev letnega do« hodka. No, sedaj so ga očistili vseh teh sitnosti in mu pustili sa* mo en rilec, vse ostale pa so od* dali centralnemu hlevu za prešičjo rejo v Šempetru. Točne vesti nam tudi zatrjujejo, da so pri odvzem mu prešiča nekje v gorah rdeči oblastniki naleteli na odpor obu* pane družine, ki se je oddaje bra* nila s koli in vilami. Oblastniki pa so odprli ogenj in pobili mater, hčerko in sina. Sicer pa nam bodo naši domači prenasičeni »tovariši« in njihovi sopotniki zatrjevali, da je v Titovini vse v redu in nas dolžili, da pišemo samo slabo.,.
Za krotek čas:
Kmet iz goriške okolice, ki je zdaj na ozemlju za zaveso, je od* govoril prijatelju, ki ga je vprašal, kako mu gre:	»Slabše	kot	lani,
bolje kot drugo leto«.
Za »Uršičev sklad"
Artur, prispevek za 1949 lir 1200! N. N. 500,— lir.
Maraž iz Števerjana, ker je nje* gov nečak šel k maši 200 lir; Vid« mar Mihael, Cleveland 420 lir.
Za Slov. dobrodelno društvo v Gorici:
D. C. 300 lir; N. N. 100 lir. Srčna hvala!
BE
(§cemo In. ogreto no po teto petljo:
Kavarna Bratuž
Gorica ulica Mameli ' telefon št. 6
Senčno in oeselo nooo (ato jeti osem (ocdlia
Peter Udovič
konoparski izdelki Via Milano 29 - TRST
Koršič Remiflij STAVBENO PODJETJE	U trgovina ««a&lptna** čevljev Gorica - Corso Verdi št. 34 telefon št. 4-27
GORICA ulica Orzoni 4 - telet. 4-76	
	
IZIDOR VIZIN
GORICA
Como Booaovelt it 32 - Til. 5-09
Srečno novo leto želi cenjenim oijemaleen
Plazza San filovanni 4/III TRST
Otaoacna ^jfaji
gotica
OCocjo $ooseoett 2
(~T ^	(	ul.	J^Tcmancto	^taj	f
L Uogaročc~
(Sceeno In ^adoootjno nooo lato %eli osam lo etika
H^atooec & ^arijek
Ulica Torrebianoa - TRST
Srečno in veselo novo leto Želi vsem tvrdka
BRATA DDKGEVIOH & C.
MESNI IZDELKI ULICA CORSICA 9/A
TRST
Odgovorni urednik: Janko Strniti Tiske tiskarna Budin ▼ Gorici
6 I T A d T E
»Koroško Kroniko-
Naročila: CEIiOVEC <** Volkermarktering 25 ~ Avstrija
TISKARNA
TELEF. 2-27
TRGOVINA JESTVIN, VINA IN LIKERJEV
PODGORA Ate*. 46
AVTOIZVOŠČEK
IVAN
GORICA
Ulica JArmando CDiaz 1
  TELEF. 667----------
IVAN VETRIH
GORICA, ulica Lantieri 3
Tel. 6-80
ZALOGA KURIVA
NA DROBNO IN DEBELO
UDIN
GORICA
VIDA ZORKA:	Q
PRI ČUBEJU
GORICA - UL. DUCA D’AOSTA 35 - TEL. 6-73
. ■ ■ ■ . t ■			
V vsako slovensko hišo jtm |	leto 1	194	9 „DEMOKRA CIJO“!
Januar - Prosinec Februar - Svečan
Marec - Sušeč
Dnevi		Godovi in prazniki		Dnevi		Godovi in prazniki
1	s	Novo leto. Obr. O isp.		1	T	Ignacij (Ognjeglav) š
2	N	Ime Jezus. Makarij o		2	S	Svečnica. Dar. Gosp.
3	P	Genovefa d, Anter p		3	Č	Blaž š m, Oskar š Andrej K. š, Janez
4	T	Tiit š, Angela Fol. v		4	P	
5	S	Telesfor p, Emilijana		5	8	Agata d m, Albin š
b	Č	R. Gosp. Sv. Trije Kralji		6	N	5. po R.G., Doroteja J)
/	P	Valentin (Zdravko) J)		7	P	Romuald o, Julijana v
8	8	Severin o, Teofil m		8	T	Janez Matajski s
9	N	1. po R. G., Sv. Družina		9	S	Apolonija d m, Ciril š
10	P	Viljem š, Agaton p		10	C	Sholastika d m, Sotera
U	T	Higin p, Pavlin Ogl.		11	p	Lurška M. B., Adolf š
12	S	Alfred o, Arkadij m Veronika Mil. d, Juta		12	8	7 ustanovit., Malecij š
13	Č			13	N	1. predp. Katarina R.@
14	P	Hilarij u, Feliks m <$		14	P	Valentin (Zdravko) m
15	8	Pavel pu, Maver o		15	T	Favstin m, Jordan s
16	N	2. po R. G., Marcel p		16	S	Julijana m, Onezim
17	P	Anton pu, Marijan m		17	Č	Frančišek Kle m
18	T	Sv. Petra stol v R.		18	P	Simeon š, Flavijan š
19	S	Marij m, Kanut k		19	8	Konrad pu, Julijan m
20	t	Fabijan, Sebastijan m		20	N	2. predp. Sadot š c
21	P	Neža (Janja) d m C		21	P	Feliks (Srečko), Irena
22	S	Vincencij in Anast. m		22	T	Stol sv. P. v A., Marjeta
23	N	3. poR. G„ Zaroka D.M.		23	8	Pater Dam. u, Romana
24	P	Timotej š. Evgenij m		24	Č	Matija (Bogdan) a
25	T	Spreobr. sv. Pavla		25	P	Valburga d, Feliks
26	S	Pobkarp š, Pavla v		26	8	Matjlua d, Viktor
27	Č	Janez Zl., Elvira d m Peter Nolasko s		27	N	3. predp. Gabrliel ©
28	P			28	P	Roman o, Antonija
29	S	Frančišek Sal. u ©				
30	N	4. po R.G., Mart na d				
31	P	Janez Boško s, Marc.				
April - Mali traven Maj - Veliki traven
Junij - Rožnik
Julij - Mali srpan Avgust - Veliki srpan
Dnevi
2
3
4
5
6 7
H
9
10
i I 12
13
14
15
16
17
18 19 £0 21 22
23
24
25
26
27
28 29 .»0 31
Godovi in prazniki
Presv. R. Kri Jez. Obisk. Mar. Dev.
4. pob., Leon II. p ]) Urh š, Berta d Ciril in Metod gl. a Izaija pr, Bogomila Vilibald š, Pulhcrija Elizabeita k, Evgenij p Nikolaj in tov. 111
5. p»b., Amalija d ® Pij I. p, Olga, Savin Mohor in Fort. m Marjeta d m Bonaventura š u, Henrik k, Vladimir k Devica Marija Karm.
6. pob., Aleš g Friderik (Miroslav) C Vincencij P., Avrea d Marjeta d, Hijeromm Danijel pr, Prakseda Marija Magdalena Apolinarij š, Liborij š
7. pob., Kristina m Jakob (Rado) a © Ana, mati M. D. Rudolf m, Pantaleon Viktor (Zmagoslav) p Marta d, Beatrika m Abdon in Senen m
8. pub., lgnaci| Lujota
Dnevi Godovi in prazniki
Vezi Sv. Petra Porcijunkula, Alfonz Najdenje s Štefana Dominik (Vladimil) s Marija Snežnica Gospodovo sprem.
9. pob., Kajetan s C ripik, Larg	© Janez Vianney s Lavrencij m, Pavla d Tiburcij m, Suzana d m Hilarija m, Klara d Janez Berhmans
10. pob., Evzebij s Vnebovzetje M. D.
j »ah m, oče M D. < H:acint s, Julijana d Helena (Jelena) c Ludvik Tol. š, Janez Bernard o, Samuel pr
11. pob., Lana Sant. Srce Marijino
Filip Benic. (Zdenko) -Jernej a, Ptolomcj © Ludvik k, Patricija d Cefiu» p, Bernard s Jožef KaJ. s, Antuza
12. pob., ivguštin u Obglav. Jan. Krstnika Roza Limanska d j) Rajmund (Rajko) s
Dnevi		Godovi in prazniki		Dnevi		Godovi in prazniki
1	T	Pust. Albin š		1	P	Hugo š, Venancij šm
2	S	Pepelnica. Simplicij p		2	S	Frančišek Pav., Leop.
č 4	Č P	Kumgunda č, Marin m Kazimir s, Lucij p Janez Jožef od Kr. s		3 4	N P	5. post. (tiha), Rihard š Izidor Sev. u
5	S			5	T	Vincencij (Vinko)
6	N	1. post., Rerp. in Fel.		6	S	Sikst p, Krescencija ])
7	P	Tomaž Akvinski u		7	Č	Herman Jožef s
8	T	Janez od Boga s i		8	P	Mar. 7 žal. Albert šm
9	S	Kvatre. Prančiška R.		9	S	Marija Kleof., Tomaž
10	Č	40 muč., Makarij š		0	N	6. post. (c etna), Marke
11	P	Kvatre. Sofronij š		11	P	Leon Veliki p u
12	S	Kvatre. Gregorij Vel.		12	T	Julij I p, Angelus s
13	N	2. pust., Kristina d m Matilda k, Pavlina ®		13	>	Hermcnegild m @
14	P			14	Č	Vel. četr. Justin m
15	T	Klemen M. Hofb.		15	P	Vel. pet. Helena k
16	S	Hilarij in Tacijan m		16	S	Vel. sob. Benedikt S
17	Č	Jedert d, Patrik š		17	N	Verika noč, Rud tf m
18	P	Ciril' Jer. u, Salvator s Jožef ženin M. D.		18	P	Vel. poned. Antia m
19	S			19	T	Leon IX. p, Konrad
20	N	3. post., Aleksandra m		20	S	Neža Montepulč. d (
21	P	Benedikt o, Serap (		21	Č	Anzelm u, Simeon š
22	T	Katarina Gen. d, Lea		22	P	Soter in Gaj p
23	S	Jožef Oriol, Pelagija		'3	S	Vojteh (Adalbert) š
24	Č	Gabrijel nad., Simon		24	N	1. po>. (beia). Jurij m
25	P	Oznanjenje .M. D.		25	P	■ \ / j Marko e, Ermin m
26	S	Emanuel m, Maksima		26	T	Mati b. dobrega sv. C ta d, Peter Kan. u.
27	N	4. post., Janez Dam. u		27	S	
28	P	Janez Kapistran		28	Č	Pavel od Kr. s., © Robert o, Peter m
29	T	Ciril m, Bertold s © Janez Kuma* o Kvirin		29	P	
30	S			30	S	Katarina Sienska d,
31	Č	Modest š, Benjamin ra				Jožef Kotolengo s
Sept		ember - Kimavec		Oktober - Vinotok		
Dnevi		Godovi in prazniki		Dnevi		Godovi in prazniki
1 2 3	Č	Egidij (Tilen) o		1	s	Remigij š, Janez 3
	P S	Stefan k, Maksima m Evfemija in Doroteja		2 3	N P	17. pob., Angeli varuhi Terezija Deteta Jez.
4	N	13. pob., Rozelija d		4	T	Frančišek Seraf, s
5	P	Lavrencij J i		5	S	Flacid in tov. m
6	T	Caharija pr, Peregrin		6	Č	Brunon s, Frančiška d
7	S	Marko in tov. m ©		7	p	M. kralj. sv. Rož. v. ®
8	Č	Rojstvo M.D., Adrijan		8	s	Brigita v. St. Simeon
H	P	Peter Klaver s		9	N	18. oob., D ouizij m.
10	S	Nikolaj Tol. s		10	P	Frančišek Borgija
11	N	14, pob., Milan 3		11	T	Materinstvo M. b.
12	P	Ime Marijino		12	S	Maksimilijan š
m	T	Frančišek s, Nntburga d		13	Č	Edvard (Slavoljub) k
14	S	Poviš, sv. Križa		14	P	Kalist p m, Just š
15	t	Marija 7 ž. (		15	S	Terezija d, Avrelija C
t6 17	P	Kornelij p, Ljudmila v Lambent š		16	N	19. pob., Gal o, Ge,aro
	S			17	P	Marjeta Alakok d
18	N	15. pob., Jožef Kup. s		18	T	Luka e, Julijan pu
19	P	Januarij š in tov.		19	S	Peter Alkant. s Edbin
'0	T	F.vstahij in tov. m		20	e	Janez Kan. s
21	S	Kvatre, Matej a, Jona		21	p	Uršula in tov m ©
22	Č	Tomaž Vil. š ©		22	s	Kordula m, Fides m
23	p	Kvatre, Tekla d m Lin		23	N	20. pub., Kuitilda m
24	s	Kvatre, M.D. reš. ujet.		24	P	Rafael nadang.
25	N	16. pob., Kami! m		25	T	Krizantin, Darija m
.6	P	Ciprijan in Justina m		26	S	Evarist p, Bonavent.
;7	T	Kozma in Damijan m		27	Č	Frumencij š, Antonija
23	S	Venceslav k, Lioba o		28	P	Simon m Juda a ]>
2i	Č	M:hael nad. ))		29	S	Narcis š, Ida d, Donat
.10	p	Hieronim (Jerko) u		30	N	21. pob., Kr» tus KraL Volbenfc š, Krištof m
				51	P	
Dnevi		Godovi in prazniki		Dnevi		Godovi in prazniki
1	N	2. po vel., Filip in lak. a		1	S	Fortunat s, Kuno
2	P	Atanazij š, Sekund m		2	č	Marcelin m, Peter m
3	T	Najdenje sv. križa		3	p	Klotilda k, Pavla d
4	S	Florijan (Cvetko) m		4	s	Franč šek Kar. ))
5	C	Pij V. p, Irenej š ])		5	N	Binkošti, Bonifacij š
b	P	Janez Ev. pred L. vt.		6	P	Bin. poned. Norbert š
1	S	Strtnis av š m, Gi/.ela		7	T	Robert o, Baptista V.
8	N	3. povel., P. Mihaela n		8	S	Kvatre. Medard š
9	P	Gregor Naclanški u		9	Č	Primož in Felicijan m
10	T	Antonin š, Janez A.		,,	P	Kvatre, Maijvta kr ®
11	S	Frančišek Hier.		11	S	Kvatre, Barnaba a
12	Č	Pankracij in Nerej ®		12	N	1. pob., Presv Trojica
13	P	Servacij š, Robert B.		13	P	Anton Pad s, Akvil.
14	8	Bonifacij m, Pasha! p 4. uiivei., Zofija m		14	T	Bazilij u, Elizej pr Vid m, Germana d
15	N			15	S	
16	P	Janez Nep.. Ubald š		16	Č	Sv. Rešuje Telo
17	T	Bruno š, Pashal B.		17	p	Aooif š, Nikandi-r
18	S	Erik k, Aleksandra d		18	s	Efrem S. u, Marko (
19	t	Peter Celestin		19	N	2. pob., Julijana, d
20	P	Bernardin Sienski s		20	P i	Silv eri j p, Flore ntina
21	8	Feliks (Srečko) Kant.		21	T	Alojzij (Vekoslav) s
22	N	S. povel., Eiml (Milan) > = ( Andrej Bobni* m ~ -g { M. D. Pomoč kr. * ~ ( Gregorij VII. p		22	S	Ahacii m, Pavlin Nol.
23	P			23	C	Agripina d m
24	T			24	P	Srce Jezusovo, Jan. K.
25	S			25	S	Viljem o, Henrik š
26	Č	Vneboh* d, Filip Meri		26	N	3. pob., Janez in P. ©
27	P	Beda Čast. u, Janez ©		'7	P	Hema (Ema) v
28	S	Avguštin š, Viljem o		28	T	Irenej š m j
29	N	6 povel., Marija Magd	'	29	S	Peter in Pavel a
30	P	Ivana Orkanska d		30	C	Spomin sv. Pavla
31	T	Angela d, Marija Sred.				
November - Listopad December - Gruden
Dnevi		J Godovi in prazniki		Dnevi		Godovi in prazniki
1	T	Praznik vseh svetnikov		1	C	Edmund, Natalija
2	S	Spomin vernih duš		2	P	Bibijana d m ;
3	Č	Just trž. in, Viktorin š		3	S	Frančišek Ksaverij s
4	P	Karel Bor. š, Vital		4	N	2. adv., Barbara d in
5	S	Caharija in Elizab. ®		5	P	Saba o, Krispin m @
6	N	22. pob., (zahv ), Lenart		6	T	Miklavž (Nikolaj) š
7	P	jan z Gabri el Perh. m		7	S	Ambrozij u, Urban š
8	T	Bogomir š, Klavdij		8	Č	Brez nad. sooč. M. D.
9	S	Teodor (Božidar) m		9	P	Peter Fourier š
10	Č	Andrej Avelin s		10	S	Lavreitanska M. B.
11	P	Martin (Davorin) š		11	N	3, ad,., Damaz p f
12	S	Martin pm, A vrel: j š		12	P	Aleksander m
13	N	23. p,»b., Stanislav K.(		13	T	Lue:ja d m, Otilija <
14	P	Jn/afat Ktrč. š		14	S	Kvatre, Dušan o
15	T	Jedert d, Leopold		15	t	Kristina dekla
16	S	Otmar o, Neža A. d		16	P	Kvatre, Evzebij š Kvatre, Lazar š
17	Č	Gregorij Čudod. š		17	S	
IS	P	Odon o, Roman		18	N	4. adv., Gracijun š
19	S	Elizabeta k, Pundfan p		19	P	Urban V. p, Favsta®
20	N	24. oob., Feli ■ s s Cs		20	T	Evgenij in Makarij m
21	P	Darovanje M. D.		21	S	Tomaž (Tomislav) a
-2	T	Cecilija d, Filenton m		22	Č	Demetrij m, Flor m
3	S	Klement (Milivoj) p		23	p	Viktorija d
24	Č	Janez od Križa		24	s	Adam in Eva
25	P	Katarina d m, Mozes		25	N	Bič- Rujstio Gosp.
26	S	Silvester o, Leonard s		26	P	Štefan prvi m, Marin
27	N	1. adventna, Virgilit ])		27	T	Janez Evang. a ])
28	P	Gregorij III. p, Jakob		28	S	Nedolžni oitrrpč či
’9	T	Sat-irnin šm, Gelaz j		29	Č	Tomaž š m, David k
30	T	Andrej (Hrabroslav)		30 31	P S	Evgenij š, Liberij š Silvester p, Melanija