Mesečnik za odjemalce Vydrove tovarne hranil v Pragi VIII.
Letnik XII.
Predplačatl se ne more.
1. januarja 1915.
Ob volskinih viharjih.
(V začetku grudna 1914.)
Je že skrajni čas, da se »Domači Prijatelj" in ž njim vred tudi naš navadni zapisnik in koledarček podajo na svoje romarsko potovanje. Neodločnost, s katero spremljamo tačas svoje tiskovine, strinja se popolnoma z razpoloženjem sedanjega usq* depolnega časa.
Toda čakati ne moremo več. Priprava naših prilog, koledarčkov in zapisnikov, njih oprema in vez prizadevajo nam skrbi v celem letu. Potrebno je, da je pripravimo za odpošiljatev, a ureditev prve številke „Domačega Prijatelja" ima veliko ovir in zadržkov. Po tem morate tudi presojati predležečo številko, naj si je tudi najbolj uhcga in revna, ki je kedaj izišla iz našega zavoda. To je začetek XII. letnika. Lep začetek! Ali bo konec boljši?
Naš „Domači Prijatelj" je najbolj posredoval z našimi ljubimi naročniki in tolmačil naše želje, ki smo jih gojili do svojih odkritosrčnih znancev. S tem, da je preprečeno izdajanje domačega Prijatelja", je takorekoč pretrgana žila privodnica, ki je drug.""c Vazala in oznanjevala, da je zavod zdrav in se nahaja v pravilnem ta '. Dandanes se kaže v nekem oziru nekaka duševna vročica. Ljudje si naročajo blago na vse krplje, ker vsakdo pomišlja, da bodo prišle še huj?e reči in se hoče preskrbeti za prihodnost z najpotrebnejšimi živili. A odpošiljanje blaga pri nas je združeno z velikimi ovirami. Vsak pretekli den nam javi, da se nam ni posrečilo, da se tako rekoč izkobacamo iz neštevilnih naročil. Nikdar nam jih ne manjka.
Od ene strani smo si prizadevali, da ne zvišamo cene blaga in nismo se brigali za svojo lastno škodo, ki smo jo pri tem imeli. Naši dobri in pošteni odjemalci prav dobro znajo za to, da nismo zlorabili okolščin, katere so vsakega silile, da podraži blago in izdelke. Na drugi strani pa nas spravljajo v zadrego neštevilne naročitve, katere dobivamo vsak dan in tiste zamoremo odpraviti šele v več dnevih. Morebiti, da se marsikdo čudi, navidezno seveda, da odpošiljatev zaostaja in peša. Tega pa, verujte naši pošteni tvrdki, nismo mi krivi. Vi ne znate, da prvotno, tako imenovano „surovo" blago primanjkuje, v širjih
krogih seveda ne znajo za to okolščino, ki pa nas spravlja v zadrego, katere naši blagi odjemalci ne morejo lahko razumeti. Jako težavno bi bilo, ako bi se morali vsakemu posebej poštno opravičevati. Ob koncu novembra smo in v resnici smo v zadregi, nevedoč, ali imamo že zdaj razposlati koledarčke. Nalašč hočemo se tega izogniti, da se ne pomnožijo — naročila. Seveda se zdi naša beseda nekoliko blazna, nerazumljiva. V mirnih časih lahko napravimo desetkrat več, kakor zdaj. V sedanjem času si le želimo, da se naš stan „obleganja in obsede", da govorimo po vojaško, kmalu izpremeni v srečne čase, kadar bo mogoče po ceni kupiti žito in tudi blago, ki je iz njega pošteno pripravljeno, bolj po ceni prodati in ponuditi.
Zdaj pa pošiljamo „Dom. Prijatelja" v tiskarno. Ako ga dobite morebiti pozneje, naj to ostane v spominu. Zaključujemo nekaj, kar je neljubo v našem življenju a pred nami sija solnce boljše prihodnosti. V sedanjem času seveda še slutiti ne moremo, kaj bo godilo ob veličastnih božičnih praznikih. Božični prazniki so za vsakega človeka, ki je kristijanskega mišljenja, nekaj gen-ljivo svetega, ta s-	' v~ ! """ x:~t— —J-12
veselja, je zdaj, žal je v resnici pošasti vendar kmalu skon
rebiti neki dobri duh razškropi črne megle in razveseli srca, ki trepečejo za zdravje in življenje, potem pa gotovo sežemo si zopet v prijateljske roke in rečemo si medsebojno: Bratje smo in bratje ostanimo.
Mili Bog, kako bi nam potem dišalo in ugajalo naše delovanje! Sicer pa smo obv ...... arci vojske,
vendar pa, ko srečujemo	iunake,
ki so tako radi ponudili s
nega vladarja, krči se nam	______
Tudi predležeče vrstice se spominjajo i»iv.. tistih oseb, ki so bile odkritosrčni Vydrovčani ob mirmn Šrapnelov iz naše tovarne se ni treba bati. V prejšnjih časih, ko smo se navadili mirnega delovanja naše tovarne, nismo tako občutljivo razumevali njeno nedolžno ropotanje kakor ravno sedaj. Naj ljubi mir, ki si ga gotovo še vsi želimo, zapre kmalu vse odprtine in nezadovoljne line, iz katerih piha zgubonosen vihar!
Nočemo vznemirjati čuvstev svojih ljubih odjemalcev, ker je že odv drugod dovolj povoda za strah in trepetanje za obstanek. Želimo pa samo, da takrat, kadar dobite v roke sledečo številko, nas vse vendar oblažuje nova doba resničnega miru in nemotene sreče! Ni treba dostavljati navadnih voščil za srečo in zadovoljnost za novo leto. Živimo v pomenjlivem, lahko rečemo, v velikem času, ki naj nas izumi, da smo skromni tudi v za-željeni sreči ter da junaško prenašamo vse svoje stiske in nadloge. Naj ta doba nauči nas tudi pozabiti na svoje osodne okolščine in nam pokaže boljšo, zadovoljno in pravično prihodnost. Dan novega leta 1915 naj vsem prinese izvršitev njihovih želj in teženj. Vse to odkritosrčno želimo slehernemu našemu prijatelju in znancu.
S to številko pošiljamo tudi navadni zapisnik in stenski koledarček po izvirniku umetnika Frolka, rojenega na Mo-ravskem. Žalibog nismo si mogli preskrbeti ne njegove slike ne njegovega življenjepisa, ker je mladi mojster, kakor je nam bilo naznanjeno — daleč proč od svoje domovine uvrščen v vrste naših hrabrih junakov na bojišču.
Stenski koledar je tako urejen, da je Frolkova slika, zavoljo obvarovanja pred poškodbo vložena v zavitek. Izvzemite to imenitno slikano dragotino, in zavijte roglje v izreze, napravljene na podlogi. Najpoprej v tisto širjo odprtino, potem pa v ožjo vun, tako da se črez roglje slike napravi proga od zavitka.
Velevažna opomba za naše gg. odjemalce.
koledarja je cenik naših čnejših razmerah. Danes, ku piipidvijaiuu iu ic aicviinu ,,Dom. Prijatelja", da jo moremo odposiati še pred Novim letom, je dotični cenik
= brez veljave. =
Seveda je ve	je razvozljanje ali rešitev se
a cenj. odjemalcev ter boječe nere še bolj zhujšale, ali nam ob sedanjih cenah preskrbovati svoje nadurne. Prosimo za zaupanje, da smemo napraviti izpre-membo, za katero se seveda odločimo samo iz najnujnejših vzrokov. Samo ob sebi se razume, da se vrnemo zopet k prejšnjim starim cenam, kadar to dovole tržne in prometne okolščine in naše navadno življenje krene v pravilni tir.
t =)
= Potrpite =
ako naročilo takoj ne pride, mi si v resnici prizadevamo, da takoj odpravimo vsa naročila, toda okolščine so bolj močne kakor mi. Opravičujemo se že zdaj, da nas ne zadene očitanje, katerega nismo zakrivili in ki bi utegnilo škodovati dobremu imenu naše tvrdke. Hočemo izbrisati vsako sumni-čenje, da smo bili pri odpravljanju prepočasni.
Začasni cenik,-
== Brez obveze. =
Vydrovka, žitna kava. Poštna pošiljka 5 kg.......K	5-—
Otroška moka 1 kg. brez plehnate škatlje (pleh nimamo) „	3'50
Juhine konzerve: grahova, gobova, lečna, riževa in re-zančna (samo dokler imamo snovi) škatljica
25 kom.....................2-—
Juhini pridatki V* kg. steklenica..........„	150
Šumeči bonboni le „Ambo" 40 kom. v škatlj.....„	2-—
,,Bene", dokler imamo stanijol, 25 kom......„	l-—
Oblati: masljeni 25 kom. v škatlj...........„	2-50
Dezertke 50 „ „ ..........„	3'50
Destinke 40 „ „ ............2-50
Buhtin, začimba za pecivo, 1/i kg. zavojček.....„	l-—
Gorčica po francoskem ali kremšk^.r. načinu 1/i kg. kakor
dozdaj....................„	1'—
]ulep, sadni soki: Jabolčni stekl...........„	—40
višnjevi in iz robidnic ............„	—-60
Grahova moka, zavojček 900 gramov........„	1-—
poštne pošiljatve 5 kg. v platneni vrečici ....,,	6 —
Pošiljatve od K 8'— poštno izplačano, pri manjšem računu se zaračuni zavoj in poštnina. Julep samo po železnici.
Vydrova tovarna hranil v Pragi VIII.
<==
= Sedanja doba, ki preprečuje in ovira pravilni trgovski tir, zahteva tudi skrajno finančno napetje. Razvidno je, da zadeva tudi nas in mi zavoljo tega moramo skrbeti, da uredimo svoje denarne razmere, da naš zavod ne trpi nobenih nevarnih sunkov. Prosimo, naj nam plačujejo račune v sedanjem času vsaj tisti, katere sedanji stan ne zadeva tako občutljivo. Samo ob sebi se razume, da so nam naši stari odjemalci vedno ljubi in dragi, čeravno ne plačajo takoj. Saj se pri tem gre v znatni meri za družine vojakov, ki so na bojišču, ki so bili nenadoma iztrgani od hiše in niso imeli prilike, da se pripravijo na to, kar jih je zadelo. Kadar se bodo vrnili mirni časi, lahko bi nam očitali, da nismo ravnali pošteno. Slično stališče pa je nam neznano. Toda mi imamo tudi veliko starih zahtev tudi v takih družinah, ki niso prizadete od vojske. Zato prosimo, da se nam naše zahteve plačajo. S tem se nam pokaže priznanje za našo postrežbo in uslugo, katero smo vselej razodevali in jo bomo kazali tudi v prihodnjem času, kadar nam bo privoščeno, da bomo delovali v miru in ob bolj veselih razmerah tako za nas kakor za Vas.