izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9-—, Inozemstvo Din 64'—. ' SPoStno-čekovnl račun fitev. 10.603.
Uredniši
V P¡
[pravništvo:
Telefon 2113.
PODAR
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000"—, četrt stran* Din 500—, '/» strani Din 250—, «/i» strani Din 125'—. Mali oglasi vsaka beseda Din l'—i
življenja.
Težko je urediti gospodarstvo, ki je vsled nesposobnosti ali zanikarnosti gospodarja v stanju propadanja. Kmet, ki prevzame posestvo za takim gospodarjem, mora porabiti vso razumnost in energijo, da izleči rane, ki iz njih krvavi gospodarstvo, ter da na osnovi dobrega gospodarskega načrta spravi vse gospodarsko telo počasi v stanje reda in zdravja.
Kar velja o zasebnem gospodarstvu, velja tudi o narodnem in državnem. Ko je nastopila sedanja Stojadinovič-Koroščeva vlada, je našla državne blagajne prazne in narodno gospodarstvo v stanju propadanja. JNS politiki so, kakor znano, dobri gospodarji za sebe in morda še tudi v strankine namene, za narodno gospodarstvo in pa za zdravo finančno politiko niso imeli in nimajo ne smisla ne sposobnosti. Zato pa je doba njihovih režimov obeležena z gospodarskim propadanjem in obubožanjem gospodarskih stanov in tudi posameznikov. Kmet je postal siromak, kakor prej nikdar ni bil.
Stojadinovič-Koroščeva vlada se stanja, ki ga je našla, ni ustrašila, marveč je snovala in snuje načrte, da popravi in ozdravi, kar so njeni predniki pokvarili in upro-pastili. Omilila je, kolikor mogoče, davčna bremena. Znižala državne izdatke s tem, da je znižala plače uradnikom in nameščencem. Storila je potrebne ukrepe v obrambo kmetskih dolžnikov. Sedaj se peča z rešitvijo problema (vprašanja) naših denarnih zavodov, ki so vsled nemarnosti in nesposobnosti prejšnjih režimov postali nelikvidni. Mrtvilo leži na njih, ki se že vleče iz 1. 1931. Takrat bi se bila nastopajoča denarna kriza dala rešiti z nekaj milijoni. Toda JNS je mislila samo na državno blagajno, odnosno na blagajne mi-Ijencev režima, v nemar pa je pustila blagajne denarnih zavodov, ki so se vedno bolj praznile in so sedaj ipraznjene do dna.
To je bil udarec, ki je najhujše zadel Slovenijo, kjer je bilo zadružništvo najbolj razvito. Prizadeta pa je vsled gospodarskega mrtvila, ki leži nad Slovenijo, tudi državna blagajna, ki v njo ne pritekajo davki tako, kakor bi morali in bi tudi v resnici pritekali v redovitih razmerah. Odlašati torej ne kaže več, s tem se položaj le slabša od meseca do meseca. Presekano žilo je treba povezati, da bo kri zopet normalno krožila po telesu. To se najprimernejše zgodi tako, da se pride zadružništvu na pomoč. Vlada se s tem vprašanjem peča in upati je, da bo kmalu našla.pravilno rešitev, član sedanje vlade dr. Krek je na zborovanju v Velikih Laščah 17. maja rekel: »Vlada bo že letos oskrbela ogromna sredstva, da bodo hranilnice in posojilnice že letos mogle pričeti s poslovanjem.«
Ta napoved je razveseljiva za zadružništvo in za vse ljudstvo, čigar gospodarstvo je tesno zvezano z usodo zadružništva. Prejšnji režimi so samo nakopičili gorje, sedanja vlada ga hoče odpraviti ali vsaj izdatno ublažiti. Pred petimi leti bi se bilo to dalo doseči z manjšimi žrtvami, sedaj bo res treba velikih sredstev, da zopet oživi omrtveli živec našega gospodarskega življenja. »Kmetski list« zabeležuje te velike napore sedanje vlade nekam posmehljivo. S tem kaže v svetli luči svoje »kmetoljubno« srce. Njemu je veliko bolj pri srcu borba zoper »klerikalnega« zmaja, ki sedaj divja na španskem, kot pa blagobit našega kmeta. Naše kmetsko ljudstvo si bo to dobro zapomnilo. Z veliko hvaležnostjo in obenem z živahnim pričakovanjem pa spremlja napore sedanje vlade, da bi pomagala kmetskemu ljudstvu in s tem popravila, kar so prejšnji režimi, sestavljeni iz osebnostih bivše demokratske in bivše kmetijske stranke, nad njim grešili.
V NAŠI DRŽAVI.
Kongres JRZ v Belgradu. Izvršni odbor JRZ sklicuje za 1. in 2. junij kongres stranke v Belgrad. Po poročilih belgraj-skega časopisja bo izvoljen za predsednika JRZ dr. Milan Stojadinovič, za prvega >n drugega podpredsednika dr. Anton Korošec in dr. Medmed Spaho.
Novi banovinski odbor JNS za dravsko banovino. Zadnjo nedeljo se je vršil v Ljubljani zbor zaupnikov JNS in je bil sestavljen ob tej priliki za našo banovino sledeči odbor: dr. Janko Rajar, predsednik; podpredsednika sta bivša ministra in senatorja dr. A. Kramer in I. Pucelj; poslovodeči podpredsednik je bivši pod-ban dr. Otmar Pirkmajer.
Priprave za veliki shod združene opozicije, ki se bo vršil v Novem Sadu, so v polnem teku.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Bolgarija kliče na prisilno delo. V Bolgariji je pozvanih 20.000 mladeničev na prisilno delo na raznih cestah, železnicah i. t. d.
Kako se hoče znebiti nova avstrijska vlada oboroženih organizacij. Kakor hitro je zvedel bivši podkancler in vodja Heim-vvehra knez Starhemberg, da je izpadel iz vlade, se je takoj odpeljal v Rim k Musso-liniju. Kaj je opravil v Rimu, ni znano. Mussolini ga je poslal nazaj na Dunaj 20. maja v posebnem letalu. Koj po njegovi vrnitvi so se vršile po Dunaju manifestacije za Heimwehr v znak protesta proti nameravanemu razpustu. Da bi se rešil kancler dr. Schuschnigg na lep ter miren način vseh oboroženih organizacij, hoče izdati zakon o osnovanju posebne avstrijske milice, ki bo neke vrste rezervna vojska. Milica bo štela 30 do 50 tisoč mož. V. milico bi se strnila pred vsem naslednja oborožena združenja: Sturmscharen, Frei-heitsbund, Schutzkor in se ve v prvi vrsti Heimvvehr. Z novim zakonom hoče kancler dr. Schuschnigg spraviti pod svoj vpliv vse navedene organizacije in se znebiti na miren način vseh heimverovskih kolovodij, ki bi ostali generali brez armade.
Izjalovljen napad na Starhembergov grad. V noči 23. maja so izvršili narodni socijalisti napad na grad kneza Starhem-berga v Wachsenburgu pri Lincu. Namen napada je bil, se polastiti orožja, ki je shranjeno v kleti gradu, ker je knez Starhemberg vodja avstrijskih oboroženih organizacij. Napad se je izjalovil. Poseglo je vmes orožništvo in prišlo je do streljanja. Eden od napadalcev je ubit, eden ranjen in osem aretiranih. Od orožnikov ni bil nobeden ranjen. V Avstriji v zadnjem času močno vre ne le samo med hitler-janci, ampak tudi med delavstvom in je avstrijski režim na s smodnikom obče ne-volje napolnjenem sodu, ki lahko vsak čas eksplodira.
Napoved poostritve sankcij in Sueški prekop. Svet Društva narodov se bo sestal v mesecu juniju in bo sklepal o poostritvi sankcij proti Italiji. Da bodo sankcije res izdatne, napovedujejo zatvoritev Sueškega prekopa za italijanske ladje. Če bi res prišlo do tako dalekosežne poostritve kazenskih ukrepov proti Italijanom, bi to odločilno vplivalo na razvoj dogodkov ne samo v Sredozemskem morju, ampak predvsem v vzhodni Afriki . Anglija je zaradi povečanja italijanske oblasti v Sredozemskem morju močno vznemirjena. Italija utrjuje otok Pantelaria med Sicilijo in Tu-nisom in otok Dumerah, ki ga je Italiji odstopila Francija, kar pomeni novo nevarnost za prehod angleških ladij skozi Rdeče morje. Vprašanje zatvoritve Sueš-
kega prekopa za Italijane bi pomenilo toliko, da so bile italijanske finančne in človeške žrtve za zasedbo Abesinije zastonj; ali pa bo morala Italija izsiliti prost prevoz skozi Sueški prekop. Dokler Italijani nimajo zasiguranega prevoza skozi Suec, še Abesinija ni čisto njihova.
Vojaški ukrepi Italije. Mussolini je odredil za 30. maja poskusno mobilizacijo italijanske armade ng, vsem področju Italije. Maršal in podkralj Abesinije Badog-lio se vrne v Italijo in bo postal vojaški guverner novozasedenega ozemlja v vzhodni Afriki general in maršal Graziani. O Grazianiju napovedujejo, da bo prejel naslov regenta Etiopije (Abesinije).
Dvojni italijanski proračun. Na seji poslanske zbornice 20. maja je podal finančni minister daljšo razlago o finančnem položaju v državi, ki je zaradi sankcij zelo kočljiv. Zanimivo pri obvestilu finančnega ministra je to, da ni navedel nobenih podatkov o stroških za vzhodno-afriško vojno. Vlada je pripravila za abesinsko vojno poseben izreden proračun, ki ni bil objavljen. Minister je le poudaril, da denar ni šel ves za vojaške svrhe, nego so se gradile tudi ceste, znatno povečalo število letal v vzhodni Afriki, mnogo pa se je porabilo tudi za vojno mornarico in vojne !uke, tako da se mnogo denarja ni porabilo neposredno za vojaške namene v vzho-
ni Afriki, nego za ojačenje italijanske vojne sile, kar je bilo potrebno spričo napetega mednarodnega političnega položaja.
Poljaki in Nemci proti komunizmu. Vodja poljske državne policije general Zamor-Bki vodi v Berlinu pogajanja za sklenitev poljsko-nemške policijske pogodbe za pobijanje komunizma, predvsem pa za izročitev onih beguncev, ki so, oziroma ki še vršijo propagando komunizma. V Berlinu začeta pogajanja se bodo nadaljevala v Varšavi. Tam bo sklenjen tudi končnove-ljavni pakt ali pogodba med obema državama. Enake sporazume, kakor s Poljsko, bo skušala skleniti Nemčija tudi z nekaterimi drugimi državami.
Nova španska vlada je dobila v zbornici zaupnico. Nova španska vlada pod predsedstvom Quiroge se je predstavila parlamentu 20. maja. Ministrski predsednik je podal izjavo vlade, ki je bila odobrena od zbornice z 271 glasi proti 16. Desničarske stranke so pred glasovanjem zapustile sejno dvorano.
Angleški kralj Edvard VIII. bo kronan dne 27. maja prihodnje leto.
Abesinski cesar se preseli v London. — Abesinski cesar je zapustil v spremstvu osem abesinskih dostojanstvenikov dne 23. maja Jeruzalem. Vkrcal se je na angleško križar ko, ki je na potu v London.
KATOLIŠKIM
Narodno-socialistična vzgoja. Vzgoja mladine v Nemčiji, ki se vrši po narodno-socialističnih načelih, pomeni za katoliško mladino veliko nevarnost. Z odločno besedo, polno bridkosti in zaskrbljenosti, to poudarjajo nemški škofje v pastirskem listu, ki je bil v Nemčiji katoliškemu ljudstvu prečitan v cerkvah 17. maja. V časnikih se ta list kajpada ni smel objaviti. Takšna je danes duševna svoboda v Nemčiji. Po poročilu vatikanskega lista »Osser-vatore Romano«, ki je objavil ta pastirski list, nemški škofje takole označujejo na-rodno-socialistično mladinsko vzgojo: »V strujah in zvezah, ki se jim morajo pridružiti tudi katoliški mladeniči, se vrši razvoj, ki škofje nanj gledamo z rastočim strahom. V teh društvih se govori nespodobno o Bogu, Kristusu in Cerkvi. Dostojnost izginja. V besedah, podobah in slikah se najpodlejše zasmehujejo papež, škofje, duhovniki, redovniki in redovnice. Katoliška mladina je prisiljena, da mora izstopiti iz katoliških društev.« Beseda nemških škofov je jako zmerna in skromna. Toda tudi ta beseda je najhujša obtožba narodnega socializma, ki pobija med nemško mladino krščansko vero in moralo. Ali dela kaj drugega, kot dela boljševizem? Zakaj pa se potem baha s svojim bojem zoper boljševizem in komunizem?!
Hlond proti boljševizmu. Nam Slovencem dobro znani poljski kardinal Hlond, ki nam je ostal od lanskega evharistične-ga kongresa v Ljubljani v najboljšem spominu, je izdal okrožnico zoper boljševizem. V njej opozarja na veliko nevarnost, ki preti Evropi z vedno bolj naraščajočim boljševiziranjem kulture in morale. Med drugim pravi v tej okrožnici: j
»Strašna moralna anarhija (nered) se širi po svetu. Boljševizem hoče vsa krščanska načela uničiti in razrušiti. Pod lažnji-vim plaščem kulture in napredka se po svetu širi satanizem in nemoralnost (ne-nravstvo). Tako je pri drugih narodih. Poljski narod si je sicer v svesti, da se je treba boriti proti navalu brezboštva, vendar je treba biti na oprezi. Kot demon (hudi duh), ki samo ruši, se širi tudi na Poljskem val ubijalne miselnosti, ki naj zadene in razdene najgloblje, življenjske sile našega naroda. Gospodarska kriza olajšuje in v gotovi meri podpira rušilno delo boljševiških agentov. Poljski narod čuti to nevarnost ter brani svoje moralno zdravje in svoje lepe in koristne krščanske običaje. Ne sme pa izgubiti iz vida krvavih žrtev, ki padajo v tej borbi na braniku domovine in vere.« Besede poljskega kardinala veljajo tudi za nas. Kulturni in moralni boljševizem se med našim narodctn, zlasti med mlado inteligenco, širi vedno bolj in bolj. Ali pa se tudi mi zavedamo, da gre za najgloblje, življenske sile našega naroda? Ako se tega zavedamo, zakaj nič ne ukrenemo zoper boljševiziranje prosvete in morale, osobito z izdelki književnosti in lažnjive umetnosti ?
Sveti stotnik. Na škofovskem sodišču škofije Padove v Italiji se je lani začelo obravnavanje o stotniku in poveljniku G. Negriju, ki je leta 1916 padel v svetovni vojni in ki naj bi bil prištet blaženim. Gv. Negrija poznajo skoraj po vsej Italiji z imenom »capitano santo« — sveti stotnik. Ne samo cerkveni, tudi svetnjaški krogi ga jako častijo. Gvido Negri je sin družine lekarnarja v Estu na Beneškem in je bil zmiraj vnet bojevnik v prvih vrstah Katoliške akcije. V tem pravcu se je v predvojni dobi požrtvovalno udejstvoval kot dijak in častnik in goreč pristaš papeža, ki se je vedno odločno zavzemal za
pravice papeža. Še pred vojno je v njeni dozorela misel, da bi za papeža žrtvoval svoje življenje. S to mislijo je šel v vojno. Malo dni pred naskokom na Monte Co-lombaro, kjer je umrl junaške smrti, je pisal domov: » Zdaj grem v trpljenje, v smrt, v zaželjeno smrt žrtve . . . Papež naj živi!« — Lani so prav slovesno prenesli njegovo truplo z vojaškega pokopališča v stolnico njegovega rojstnega mesta Este.
Za Slomšekovo kapelico. Med glavne priprav» za lepe Slomšekove praznike spada tudi ureditev Slomšekovega groba. Kapelo nad grobom jc treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna in vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremenskim neprilikam. Stolp je tudi še brez zvonov, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vsa ta popravila se že sedaj vršijo in Slomšekova družina zato iskreno prosi vse častitelje Slom-šeka, da prispevajo v namen Slomšekove kapele. Vse dobrotnike, ki bodo v ta namen darovali 100 Din skupno ali v obrokih, bomo vpisali v posebno knjigo, katero bomo hranili v trajen spomin v Slomšekovi kapeli. Prispevke sprejema: Slomšekova družina v Mariboru, Koroška cesta 5.
Osebne vesti.
Smrt kapucinskega duhovnika. V kapucinskem samostanu v Celju je preminul po daljšem trpljenju p. Hilarij Perpar. Rodil se je leta 1865 v Dobmiču na Dolenjskem. Bogoslovje je končal v Gorici, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1899. Za patra je prišel v Celje še pred vojno in je tu opravljal službo kurata v bolnici. Bil je tudi iskan spovednik. Bodi mu Vsemogočni obilen plačnik!
Smrt šolske sestre. V Mariboru je preminula šolska sestra Hermagora Pinter. Rodila se je 1864 pri Sv! Trojici v Slov. goricah. Preoblečena je bila v Mariboru leta 1887 in je od tedaj nepretrgano delovala na mariborskem zavodu. Rajni bodi Vsemogočni obilen plačnik, samostanski družini naše sožalje!
Zdravnik umrl v visoki starosti. 84 let je dočakal g. dr. Matija Schmiermaul, ki je bil zadnje dni pokopan v Brežicah. Rodom je bil iz znane slovenske rodbine v Jare-nini. Bil je prvi primarij bolnice v Brežicah. Pozneje je izvrševal 30 let službo zdravnika v Rajhenburgu. Znan in priljubljen je bil po vseh spodnjih krajih. Poslednja leta je živel v Jarenim ter pri raznih svojih prijateljih. Svetila mu večna luč!
Nesreče.
Čudna in izredna so pota strele. Med nevihto je udarilo v Rošpohu pri Mariboru v hišo posestnice Ivane Kralj. Strela ni ničesar užgala, pač pa je povzročila po no-trajnosti hiše pravo razdejanje. Strela je prišla skozi streho in je pometala na tla skoraj vso opeko. Iz strehe je šinila skozi strop, v katerega je napravila luknjo in je bila v hiši, po kateri je švigala in razbila pohištvo. Ko so prihiteli sosedje na pomoč, so videli razdejanje in so našli med raz-
in za namakanje Ženska hvala
bito opremo omamljeno mater in sina. Z umetnim dihanjem jim je uspelo, da so spravili nezavestna zopet k življenju.
Ogenj vsled udara strele. Na Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni je zažgal udar strele vinogradno poslopje posestnika Iv. Hvalenca. Na podstrešju poslopja sta bila shranjena seno ter slama in radi tega je poslopje pogorelo do tal. Gasilci so oteli v neposredni bližini stoječo hišo. Škoda znaša 40.000 Din.
Nesreča rudarja. V rudniku Konjiška gora pri Konjicah je prišlo do predčasne eksplozije, ki je odtrgala Martinu Korošcu del levice. Poškodovanega so spravili v celjsko bolnico.
Smrtna nesreča s sekiro. Posestnik Anton Straus iz okolice Velenja si je pri-zadjal pri delu v gozdu s sekiro tako nevarno rano, da ji je podlegel.
Smrtna nesreča vpokojenega železničarja. V gozdu pod Potoško Planino je pri sekanju drv smrtno ponesrečil 751et-ni vpokojeni železničar Matevž Praprot-nik, po domače Cimpek, s Koroške Bele.
Tri delavce podsulo. Mednanski klanec na gorenjski cesti pri Ljubljani prelaga t /rdka inžener Dedek. Dne 19 .maja se je zgodila na zasilnem mostu pri cestni gradnji huda nesreča. Z z gramozom, naloženimi vagončki je bil most tako obložen, da se je zrušil in so ruševine pokopale tri delavce. Dva sta dobila hude poškodbe, eden lažje.
Smrtna železniška nesreča,. Na železniškem prelazu pri Stični je zadel kolesar Alfred Matzele ob lokomotivo vlaka, ki ga je smrtno povozil. Matzele je bil trgovski potnik in ni videl vlaka, ker mu je zastiral pogled na progo tri metre visok kup tesanega lesa. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, od katerih je star najmlajši 4 mesece, najstarejši pa 4 leta. •
Dvema posestnikoma pogoreli hiši. — V kranjski gorski vasi Rakitna je vpepe-lil ogenj hiši posestnikoma Jožefu Žota in njegovemu sosedu Janezu Ulaga.
Eazne novice.
Zamenjava bankovcev. Bankovci po 1000 Din s sliko sv. Jurija in po 10 Din izdaje 1926. in 1929. leta, za katere je rok .za zamenjavo pri Narodni banki potekel 4. maja 1936, se vsled naredbe g. ministra za finance pod štev. 21.950-VIII od 8. maja 1936 od 20. maja 1936 dalje zamenjujejo pri davčni upravi. Bankovce se predloži davčni upravi v zameno z označbo, ki mora vsebovati popis istih po vrsti, seriji in številki. Prinositelj mora prošnjo podpisati s svojim polnim imenom in priimkom in navesti svoj točen naslov. Obrazec prošnje se dobi pri davčni upravi.
Važno za vinogradnike! Opozarjamo vinogradnike, da pravočasno poškropijo svoje vinograde v svrho obrambe proti peronospori na vinski trti in sicer naj bodo brezpogojno poškropljeni vsi nasadi do konca majnika, da se prepreči okuže-nje trsja po tem nevarnem škodljivcu. Vinogradniki, strnite se v eno vrsto v boju proti zajedavcem in uspeh ne bo izostal!
Od ministra napovedano zboljšanje razmer po naših bolnicah. Minister za so-cijalno politiko in narodno zdravje Cvet-
J 6 Perilu
všeč!
Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo
kovic se je mudil zadnje dni v dravski banovini, kjer je pregledal razne zdravstvene ustanove med Slovenci. Po vrnitvi v Belgrad je izjavil poročevalcem listov, da je sarn ugotovil, da bolniška poslopja ne morejo sprejeti potrebnega števila bolnikov. Tudi število postelj je nezadostno, da morata ležati po dva bolnika na eni postelji. V nekaterih bolnicah so morali bolnike položiti celo na hodnike. Minister je radi tega najel posojilo 25 milijonov dinarjev, od katerih pojde 15 milijonov za primorsko, savsko in dravsko banovino, da se zboljšajo nevzdržne razmere po bolnicah. Glede usmiljenk, ki vršijo službo strežnic po naših bolnicah, je rekel g. minister, da se spominja s posebno zahvalo dela usmiljenih sester, ki vzdržujejo v bolnišnicah popoln red in snago, posvečujoč se popolnoma svojemu visokemu človekoljubnemu poslanstvu, ki zasluži popolno priznanje.
Nova avtomatska telefonska centrala je bila otvorjena za Bled, Jesenice in za Kranjsko goro. Otvoritvi je prisostvoval g. poštni minister dr. Kaludjerčič.
Po tolikih letih se vrnil iz Rusije. Iz Om-ska se je vrnil 19. maja preko Dunaja v Maribor s svojo ženo in desetletno hčerko 421etni Kari Selan iz Zgornje Šiške pri Ljubljani, ki je prebil 21 let v ruskem vojnem ujetšništvu.
Kam je zginil denar dunajske zavaro valnice »Feniks«? O polomu največje in
stare avstrijske zavarovalne družbe »Fe niks«, ki je zelo razširjena tudi pri nas po češkem, v Nemčiji itd., smo poročali. Nastavljenci »Feniksa« in oškodovani zavarovanci so izdali letake, na katerih j<: zabeleženih 1250 oseb, katerim je bila za varovalnica molzna krava. Od 1250 na vajamo le nekatera najbolj znana imeni kakor: Nadvojvoda Maks (1600 šilingo-mesečno), knez Windischgratz (1000 šil mesečno), poslanik dr, Wiesner za mo narhiste (510.000 šil.), sedanji avstrijsk podkancler Baar-Baarenfels (60.000 šil.) grof Coreth (60.000 šil.), poslanik Lud vik (20.000 šil.), kneginja Fanika Star hemberg (100.000 šil.). Velike svote sc prejeli, kakor je razvidno z letaka, prej šnji podkancler knez Starhemberg in po prejšnji avstrijski ministri Dobretsber ger, Strobl, Draksler, Stockinger, ma jo-Fey itd. Generalni ravnatelj »Feniksa-dr. Berliner je razdelil na najbolj ugledne avstrijske osebnosti celih 700 milijonov šilingov. Tako visoke razsipnosti tudi tolikanj denarno močni in do pred krat kem glede zaupanja trdni »Feniks« n prenesel.
Nekaj iz primerjave vožnje z zrakoplo vom »Hindenburg« in z najhitrejšo mo torno ladjo. Po poročilih iz Njujorka j nemški zrakoplov »Hindenburg« 20. ma ja zjutraj srečno pristal kljub neugodne mu vremenu na letališču v Lakehurst: pri Njujorku. Že v noči na sredo 20. ma
Avstrijski kancler dr. K. Schuschnigg.
ja je bil zrakoplov nad letališčem, vendar se ni spustil na stolp radi premočnega vetra, ki je vlekel nad zemljo, in je rajši počakal s pristankom na bolj mirno jutro. Tokrat je preletel zrakoplov pri težkih vremenskih prilikah pot iz Frank-furta v Nemčiji v Njujork v 78 urah in 27 minutah. Najboljša prekooceanska ladja rabi za isto razdaljo pri lepem vremenu 6 dni, torej 144 ur. Na prvi vožnji iz Evrope v Ameriko, ko je bilo vreme mirno, je bil »Hindenburg« komaj 60 ur na poti. Napram najhitrejši ladji je zrakoplov »Hindenburg« pri vetrovnih vremenskih prilikah 55 ur urnejši.
Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča novosti: Lang Hugo: Katechismus für den Sonntag, 53 Kurzpredigten für alle Sonntage des Jahres, broš. Din 37.80. — Dillersberger Josef: Der neue Gott, ein biblisch-theologischer Versuch über den Epheserbrief, broš. Din 63.—.
—	Haugg: Die Rosenkranzgeheimnisse, für Lesung und Predigt, kart. Din 47.--Haugg:
Seele Mariens, eine Deutung ihrer Seelentiefen in sieben Predigten, kart. Din 37.—. — Oberhammer: Vertrauet auf die Gottesmutter, vez. Din 60.—. — Trefzger: Wir fragen die Kirche, kart. Din 28.—. — Lippert Peter: Der Mensch Job redet mit Gott, vez. v polusnje Din 81.25.
—	Wirtz: Paulus im Umbruch der Zeit, kart. Din 60.—. — Kalan: Die Welt für Christus, im Einvernehmen mit der Leitung der Christkönigskongresse, kart. Din 47.—. — Haibach: Neue Exhorten, tür Haupt-, Bürger- und Mittel-echulen, kart. Din 55.—.
Cirilova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: Petančič: Naša apostola, farna igra pod milim nebom, broš. Din 10.—. — Ahčin: Bolj-čeviška mladina, broš Din 3.—. — Gosar: Kolektivizem, broš. Din 16.—. — Veselite se- broš. Din 5.—, vez. Din 10.—. — Pregelj: Osnovne črte iz književne teorije, broš. Din 24.--Novak Vilko: Izbor prekmurske književnosti, broš. Din 12.—, vez. Din 24.—. — Koblar: Josip Jurčič, deseti brat, broš. Din 24.—, vez. Din 34.—. —• Brumen Vinko: Blaže in Nežica, kultumo-pedagoški pomen Slomšekovega dela, broš. Din 24.—. — Piskernik: Slovarček slovenskega in nemškega jezika s slovnlškimi podatki za Slovence, broš. Din 20.—, vez. Din 30.—. — Katoliška akcija, referati na tečaju KA za duhovnike, broš. Din 14.—. — Rakuša: Slovarček okrajšav slovenske stenografije, broš. Din 6.—.
—	Vozni red »Express«, Din 10.—. — Mali žepni vozni red, Din 2.—.
Poljedelske in najraznovrstnejše druge stroje, ki jih poljedelci potrebujejo pri svojem delu na polju, v senožetih, v gozdu, različno orodje, kot plugi, brane, ročne priprave za kopanje, sekanje itd., vozove, mlatilnice, okovje in še marsi-
Novi avstrijski podkancler Baar-Baaren-fels.
kaj drugega, kar je industrija v poslednjem ča-bu izdelala za pomoč kmetovalcu pri obdelavi svojih posestev, vse to boste našli v bogati izbiri na Ljubljanskem velesejmu, ki bo letos v spomladi otvorjen od 30. maja do 8. junija. Interesentom bodo razstavljalci na željo pokazali nazorno, kako se morejo ti stroji in orodje uporabljati, da se z njimi izvrši čimveč dela, v kar najkrajšem času in z najmanjšim trudom.
PRI LJUDEH, NAGNJENIH K MAŠČOBI, se
izkaže naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete.
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica se dobiva v lekarnah, drgerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. rei- S. br. 30.474135
Obžalovanja vredni slučaji.
Obupno dejanje. Svoječasno smo poročali o milijonski tatvini takozvane bele kovine v delavnicah državnih železnic v Mariboru. V zvezi s to afero je v preiskovalnem zaporu 501etni livar Ivan Galjot. Omenjeni si je prerezal v mariborski jetnišnici s črepinjami steklenice žile na levi roki. Paznik je še pravočasno zapazil obupno dejanje in Galjotu so rešili življenje.
Prijet pred vlomom. Dne 20. maja zvečer je bil prijet v jezuitski kapeli v Mariboru cerkveni ropar, predno je vlomil v nabiralnik. Ko je zvonil cerkovnik zvečer Ave Marijo, je opazil, kako se je splazil neznanec skozi okno v kapelo in se je lotil nabiralnika. Hitro je zaprl vsa vrata ter okna in je hitel po stražnika, ki je
Bivši grški ministrski predsednik Tsalda-ris je umrl v starosti 68 let.
nepridiprava odgnal. Gre za 241etnega, v Poli rojenega brezposelnega delavca Avguština Šturm. Po aretaciji je priznal, da je nameraval izprazniti nabiralnik, ker ga je k temu prisilil glad.
Zagrebška policija izročila mariborski nevarnega vlomilca. Smo že poročali, da je bil v Zagrebu radi potepuštva prijet 221etni Alojz Babič, po poklicu pleskar, katerega je iskala mariborska policija radi vlomov in pobega iz zapora. Babič?
m i 1 sl
MMM.
Ruska ladja za prevažanje olja je nasedla v bližini Seaforda na Angleškem.
Najnovejše nemško letalo z osmimi Dieselmotorji po 800 do 1000 k. s. Letalo doseže brzino 250—300 km na uro.
r
so prignali v Maribor 22. maja. Izpovedal je, da je meseca februarja po pobegu iz zapora na Pobrežju pri Mariboru sklenil zvezo z znancema, v kojih spremstvu je izvrševal vlome. Plen, katerega so si prilastili, znaša po Babičevi cenitvi 25.000 Din, vendar so dobili oškodovani ukradeno blago nazaj. Dvakrat je vlomil v trgovsko hišo »Pregrad« na Aleksandrovi cesti v Mariboru in tretjič v trgovino s čevlji Kerber na Pobrežju. Odločno pa taji, da bi bil udeležen pri vlomu v tekstilno tvornico Stein na Pobrežju, ker je bil tedaj že v Zagrebu.
Vlomilci na delu. V Graški gori nad Slo-venjgradcem so obiskali vlomilci posestnika Franca Detečnika, kateremu so odnesli -40 kg prekajenega mesa. — Najbrž isti nepridipravi so razbili v noči izložbeno okno na trgovini Viktorja Planinšeca v Št. flju pod Turjakom. Odnesli so raznega blaga za 13.000 Din. Uspel jim je neopažan pobeg, ker je ob času vloma močno deževalo.
Zločin na cesti. Na cesti med Ormožem »n Mihovcami se je zgodil zadnje dni na večer krvav zločin. Posestniški sin Matija Gottwein se je vračal z zborovanja na kolesu proti domu. Na mostu preko potoka Lešnica je zadel na gručo ljudi, rned katerimi je bil tudi 241etni Anton Gom-boc, delavec- doma iz Dolnje Lendave, ter zakonca Ivan in Terezija Hržič. V temi je zgubil Gottvvein ravnotežje in je padel s kolesa. Razljuten se je pobral s ceste, potegnil nož in se je pognal proti Gombo-cu. Napadeni je bil tako presenečen, da se ni niti v bran postavil. V naslednjem trenutku mu je zasadil kolesar nož v levo stran prs tako, da se je zgrudil pri priči mrtev.
Cerkveni rop. V noči je bilo vlomljeno v župno cerkev v šmartnem pod šmarno goro pri Ljubljani. Vlomilec je na nepojasnjen način prišel v cerkev, vlomil v taber-nakelj, vzel monštranco z Najsvetejšim in razmetal vse hostije po oltarju in po tleh. Sodijo, ' da je nazbrže zvečer namenoma ostal v cerkvi ter se pustil zakleniti, da je potem imel lažje delo. Zjutraj so opazili
to žalostno tatvino, pa je žal manjkala za roparjem vsaka sled.
Radi popivanja nož. V Šiški pri Ljubljani je bil od Jožefa Završnika iz škofje Loke življenjsko nevarno zaboden 401etni Leopold Žbona, doma iz Bače pri Gorici.
Vzrok zločina je brezmejno popivanje.I
•
Izpred sodišča.
Obsojen na 4 leta in 6 mesecev robije. Dne 22. maja je obravnavalo celjsko sodišče slučaj uboja, katerega je zagrešil 211etni delavec Edvard Grmovšek, doma iz občine Globoko pri Brežicah. Letos 22. marca je smrtno zabodel v Piršenbregu Mihaela Petančiča, očeta treh nepreskrbljenih otrok. Poleg uboja se je še zagovarjal radi lažje telesne poškodbe. Sodba se je glasila na 4 leta in 6 mesecev robije.
§fM€n§I$a Kraiina.
Naš misijonar Kerec v nevarnosti, to se je hitro razneslo v rojstni fari Sv. Sebeščana, ko je to vest prinesel »Slovenec«. Farani molimo, da Bog očuva našega misijonarja, če je še pri življenju; če je pa že dal življenje za našo sv. vero, pa molimo za njegovo dušo.
Turnišče. Prednica tukajšnje sirotišnice, č. s. Zora, se je peljala na vozu s postaje Beltinci. Med izogibanjem na cesti je pridrvel še tretji voz od zadnje strani in se je konj nenadomama ustrašil in je voz zdrvel v jarek. Sestra prednica k sreči ni bila pri padcu prav nič poškodovana. To je pač zopet znak, da posvečajo razni vozniki premalo pažnje prometu na cesti. — Sirotišnica je sprejela dva otroka, ki sta ostala siromaka v Gomilicah. Fantek je star 5 let, deklica 4 in sta Gjerkeševa. — Dne 21. maja, na praznik Kristusovega vnebohOda, je bila naša župnija vsa razgibana in živa.- Vršila se je namreč birma. S kakim veseljem so hiteli otroci v hišo božjo, ni mogoče reči. Lepo je bilo, ko smo sprejeli svojega g. škofe
Sv. Sebeščan. Na Vnebohod smo imeli tukaj slovesnost prvega sv. obhajila. K obhajilni mizi je pristopilo 67 otrok, nekateri stari že 13 do 14 let. Ta dan smo zelo slovesno praznovali. Prvo-obhajančki so se zbrali v tukajšnji šoli in šli s
svojim katehetom v procesiji v cerkev. Pri krstnem kamnu so ponovili krstno obljubo. Med sv, mašo so peli na koru otroci, posebno je ganila vse pesem prvoobhajancev, ko se je tako lepo razlegalo po cerkvi »k angelski mizi .prvikrat grem«. S prvoobhajančki je pristopilo k obhajilni mizi tudi večina staršev in zelo dosti drugih vernikov. Po sv. maši so dobili otroci v župnišču obilen zajutrek. Seveda tudi fotografiranje ni smelo izostati.
Sv. Sebeščan. Marijin vrtec je priredil na Vnebohod materinski dan, ki je bil združen s prireditvijo naših prvoobhajancev. Popoldne po večernicah se je zbrala na dvorišču župnišča vsa fara.
Blagoslovitev novega križa. Na binkoštni pon-deljek bo pri Sv. Sebeščani blagoslovitev novega križa. Podobo Kristusa je izdelal g. Sojč ia Maribora. Križ sam pa so postavili domači obrtniki. Križ bomo nazivali: Slomšekov križ. V pondeljek dne 1. junija, popoldne po večernicah, bomo šli k novemu križu v procesiji. Tudi darovanje bomo imeli, ker je križ dražji, kot smo računali.
Prijeta ciganska tolovaja. Med Brezovico in šalamenci sta izvedla ciganska brata Geza in Albert Kovač roparski napad, ki je bil razkrinkan po odtisu noge. Zvečer se je vračal proti domu Kari žeks iz Pečoncev. Naenkrat sta ga zaustavila dva neznanca. Eden ga je strahoval z naperjeno karabinko, drugi mu je preiskal žepe in nahrbtnik. Odvzel mu je 250 Din, 15 komadov mila, nove čevlje in salamo. Napadeni je še dobil dva udarca v obraz, nakar je vzela noč roparja. 2eks je ovadil napad orožnikom, opisal je tolovaja kot bosa in ciganske govorice. Orožniki so si ogledali mesto napada in opazili odtis bose noge, katerega so vlili v mavec in so začeli preiskovati bosim ciganom v soseščini noge. Z ulitkom se je ujemala noga 251etnega cigana Geze Kovača v Brezovici. Prijeti je skraja tajil, po zneje pa je izdal še svojega brata Alberta. Ciganska brata sta bila na tatinskem pohodu za kokoši. Pri dveh posestnikih sta vlomila zastonj v kurnike. Radi neuspeha pri vlomih sta se lotila roparskega napada na žeksa, ki ju bo spravil 7» nekaj let pod ključ.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
j 1U
C/ življenja v Addis Abebi po zasedbi.
Po italijanskih poročilih je v Addis Abebi že dalje časa povsem mirno in je življenje v čisto navadnem tiru. Obnovitvena dela so v polnem teku, banke poslujejo in predvsem je skrb Italijanov, da bi zbolj-šali v abesinslci presto-lici prometne razmere, razsvetljavo in bi preskrbeli mesto z zadostno količino pitne vode. Novi civilni guverner v A.ddis Abebi Bottai je peljal časnikarje v ne-gušovo palačo, kjer so si ogledali, koliko je razdejana in nedotaknjena. V neguševi knjižnici je vse razbito, na tleh leži na stotine knjig. V nekaterih knjigah je videti še beležke s svinčnikom, ki si jih je delal
Povest iz domačih hribov.
»Prav malo še. Ne gre mi od rok in po volji mi tudi ni. Če pa se vrnem prazna, me baša in Bistra tepeta. Po sili me hočeta prodati, ker nisem za nič.«
»Koliko si pa stara?«
»Dvajset let in tri.«
»Ali nikogar nimaš svojega: ne očeta, ne matere?«
»Oba sta mi umrla.«
»Ali omožena tudi nisi?«
»Ne. Bistra me je hotela vdati, toda baša ne pusti in jaz tudi nočem moža; moški so vsi hudobni.«
»Morda je tisti tvoj baša zadovoljen, da si ušla, in se ne briga več zate.«
»O ne, ne, povsodi me išče, ker hoče dobiti denarja zame. Tisoč dinarjev je hotel, stari pa je ponujal samo dve sto in še to je povrh zahteval, da baša s svojo družino čim prej čez mejo izgine. Zadaj za grmom sem prežala in sem vse čula. Ker je bilo ponoči, me nista opazila. Da me baša zalezuje, to vem gotovo. Večkrat sem gfa videla, še včeraj — tam doli na vasi, ko je od hiše do hiše letal, če me najde, bo strašno. Ne smem daleč iz gozda, skriti se moram.«
»Revica, kako bi ti človek pomagal?«
»Ni mi pomoči.«
»Jaz ti bom pomagala. V mesto pojdeva k orožnikom pa na sodnijo. Gospodje te morajo varovati.«
»Za nas cigane ni varstva. Nas vse zaničuje, Zapirajo nas in preganjajo.«
»Tem bom pokazala!« se je potovka razhudila. »Če se bodo kaj omecovali, jim bo Jerca zagodla, in da Jerca ne piska na mile viže, to gospodje vedo.«
V tem trenutku je ciganka presunljivo zakričala:
»Ooh — tam je! tam je!«
Iz gozda je pridrvel divjak v rumeni obleki, z rdečim pasom in zelenim klobukom. Ciganka je hotela bežati, od strahu pa so ji otrpnile noge, tako da ni mogla prestopiti. Oklenila se je Jerce in za kričala:
»Pomagaj mi! Pomagaj mi! Ubil me bo.«
Ciganski poglavar je stal že pred njima. Kakor tigru sO se mu režali beli zobje, v črnih očeh pa mu je gorel ogenj. Z bičem, ki ga je držal v desnici, je široko zamahnil in oplazil ciganko po hrbtu:
»Ali te imam, prekleta krota!«
Dekle je na glas zatulilo in se še trdneje oklenilo potovke; ta pa jo je odrinila in ciganu iznenada zasolila dve krepki klofuti, eno na levo, eno na desno, ter zavpila nad niim:
Slomšekovi prazniki v Mariboru.
Praznik Presv. H. Telesa — molitven dan.
Ko bomo na praznik Presvetega Rešnjega Telesa spremljali našega Gospoda Jezusa Kristusa po naših poljih in logih, mimo naših kapelic in hiš, ko ga bomo prosili, da odvrne od nas vse zemeljske nadloge, Ga prosimo še to, da naj da svoj blagoslov delu za Slomšekovo beatifikacijo. To delo še posebno potrebuje blagoslova, ker je začetno delo, ki se mora boriti z marsikaterimi ovirami. Mnogo ovir bodo odstranili Slomšekovi prazniki, ako bodo v redu potekli, zato molimo tudi v ta namen, da bi dosegli svoj cilj. Prosimo zato vse preč. duhovnike, da ljudi opozore pravočasno • na ta namen, ki ga naj ima letos po vsej Sloveniji pri procesiji presvetega Rešnjega Telesa. Na sklepu procesije se naj opravi molitev za beatifikacijo. Verujemo, da bo ta dan Jezus posebno sprejemal našo molitev, ko bo kot Bog in človek hodil z nami po vseh krajih naše domovine.
Priglasujte se za udeležbo!
Mnogi mislijo, da je dovolj, da vsak sam zase sklene ,da pojde na Slomšekove praznike v Maribor. Vedeti pa je treba, da se more za take prilike vse potrebno urediti le, ako se udeleženci preje priglasijo. Nikakor ni rečeno, da se tisti ne bi smel praznikov udeležiti, ki se ne bi priglasil. Vendar zaradi reda pa prosimo, da to najpozneje do Binkoštnih praznikov storite. Vrak župni urad v obeh slovenskih škofijah ima prijavne pole. Te prijavne pole je treba izpolniti in poslati takoj po binkoštnih praznikih v Maribor. Prosimo, da noben preč. župni urad ne bi zaostajal. Točnost je nujno potrebna. Vsak naj poleg že prijavljenih pripiše, koliko po njegovem mnenju se jih bo še naknadno priglasilo, da vemo poslati zadostno število izkaznic in znakov. Brez naše izkaznice ne bo mogoče dobiti polovične vožnje! Posebno pa velja dolžnost pri-glašenja za katoliške organizacije, to je za verska in kulturna društva, za skupine, zastave, godbe in pa za udeležbo pri skupnem sv. obhajilu možkih. To poslednje je treba vedeti še prav posebno.
Narodne noše v .Maribor!
Kot eden najlepših okraskov Slomšekovih praznikov naj bodo naše narodne noše. že deca, ki ima narodno nošo. naj na vsak način pride
dne 21. junija v Maribor, če bomo mladini vsa-dili ljubezen do domače narodne noše, jo bomo ohranili domu! Odrasli naj pridejo v nedeljo dne 28. in na praznik dne 29. junija. Ko bodo naši ljudje videli lepoto domačega kroja, bo tudi pri nas na meji narodna noša postala naša praznična obleka. Zato vsi, ki razpolagate z narodno nošo, uredite, da pridete sami, ali pa da jo posodite za Maribor. Slomšek je ustvaril predpogoje, da je Maribor ohranjen narodu, Slomšek nas navaja, da naj ohranimo vse, kar je domačega, ker s tem ohranjujemo svoj dom.
Fantom kolesarjem.
Ob priliki Slomšekovih praznikov dne 28. in 29. junija pripravlja Slovenska fantovska zveza kolesarsko potovanje v Maribor. Misel kolesarskega potovanja so fantje navdušeno pozdravili. Iz vseh strani, tudi iz Kranjskega, prihajajo številne prijave. Lahko računamo, da bo štela kolesarska armada nad 1500 kolesarjev.
Organizacija kolesarskega potovanja bo zahtevala mnogo dela in bo uspela le, če bomo našli polno razumevanje pri udeležencih. Predpogoj je točnost in disciplina.
Pripravljalni odbor nujno prosi, vse fantovske odseke in prosvetna društva, da takoj sporočijo število udeležencev. Opozarjamo, da bomo lahko oskrbeli shrambo za kolesa samo tistim, ki se bodo pravočasno priglasili.
Kolesarskega potovanja se lahko udeležijo vsi zavedni katoliški fantje, brez ozira na to, so organizirani ali ne.
štajerski fantje se pripeljejo v Maribor dne 28. junija dopoldne, da se lahko udeležijo stanovskih zborovanj. Fantje iz Kranjskega pa se pripeljejo v Maribor med 4. in 5. uro popoldne.
Zvečer ob 7. bo za vse fante manifestacijsko zborovanje na Trgu Svobode.
Da bo naša kolesarska manifestacija učinkovi tejša, je vodstvo predpisalo sledeče: Kolesarji naj imajo bele srajce z ovratnikom ter svetlo-modro samoveznico. Tudi okrasitev kolesa mora biti enotna. Za okrasitev naj služi samo tri kotna svetlomodra zastavica (iste barve kot kravata) višina 35 cm, širina pa 15 cm.
Na čelu posameznih skupin naj bodo fanfa-risti. Naučijo se naj zlasti koračnico »Preljubo veselje«.
Kolesarskega potovanja se naj udeležijo predvsem krepki fantje, ki so dobri kolesarji. Sla-bičev in začetnikov ne jemljite seboj.
Nujno prosimo, sporočite takoj pripravljalne« mu odboru naslov okrožnega, odnosno dekanijskega vodje kolesarskega potovanja. Ne odlašajte, čas hiti!
Važen je trening. Zato svetujemo, da prirejate krajše ali daljše kolesarske izlete, kot predpripravo na kolesarsko potovanje.
Kjer prosvetnih društev ali fantovskih odsekov ni, pa naj vzamejo pripravo v roke drugI zavedni fantje. P. n. župne urade pa prosimo, da fante spodbujajo k čim lepši udeležbi.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 7. junija od-•krije popoldne prosvetno društvo »Zarja« obnovljeni zgodovinski spomenik >črni križ« pri Hrastovcu, nato pa uprizori na prostem dramo istega imena. Po slovesni blagoslovitvi >: Črnega križa« v »Črnem lesu«, ki bo ob dveh popoldne, zapojo združeni cerkveni pevski zbori Sv. Jurij, Sv. Marjeta, Sv. Rupert in Sv. Lenart v Slov. g. čisto novo, mogočno pesem ljubezni in novega pobrati ms t va »črni križ«. Nato sledi ob štirih popoldne na velikem posojilničnem dvorišču ob društveni dvorani Narodnega doma vprizoritev igre.
Ciril-Metodijski tabor pri Sv. Benediktu v Slo« venskih goricah. Vsa benediška iara se je raz-živela in razgibala. Združila se je, da proslavi slovanska apostola sv. Cirila in Metoda. Na bin-koštno nedeljo bo ta proslava dobila tudi zunanjo obliko. Višek celodnevne proslave bo gotovo igra »Naša apostola«, začela se bo popoldne ob 3. uri.
Lokavec pri Zgornjem Cmurekti. Na birikoSt-ni pondeljek dne 1. junija, popoldne ob treh, bo igra »Matajev Matija« v treh dejanjih.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Kdor hoče videti, kaj napravi ljubezen dveh sester, naj pride na binkošti, dne 31. maja, k Sv. Lenartu. Igralci tukajšnjega prosvetnega društva Ljudska knjižica bodo igrali tridejanko »Prisegam«.
»Lump, ali misliš, da z ženskami lahko počneš, kar hočeš?«
Cigan je bil trd od samega začudenja. Pogledal /¡e žensko, ki je bila za glavo večja od njega, potem se je zbral in jo umeril proti nji:
»Prekleta baba, posvetil ti bom!«
Kakor bi trenil, ga je Jerca prijela za roki, ga držala nekaj časa kakor v kleščah in ga tresla, potem pa ga je vrgla v travo, da je padel kakor poleno, in se zasmejala:
»Haha — takih koštrunov ko si ti naj mi pride deset, pa se jih Jerca ne ustraši, že vse drugačni možakarji so jo pri meni skupili.«
Ko mačka se je cigan hitro pobral in je naglo fel za pasom in v hlačah nekaj iskati.
»Vraga,« je sopihal, »kje je nož?«
Ko je zletel v travo, mu je padel nož izza pasa. Potovka ga je s svojim bistrim očesom še pravi čas tagledala in se je brž sklonila:
»Tu je nož. Za spomin si ga bom obdržala na takega junaka, ti šalobarda zelena ti. Pridi mi še v pest, ti bom puščala kri. da je svoj živ dan ne poližeš več!«
Ciganu je bilo treba orjaško Jerco le pogledati pa se je prepričal, da ji s silo ni kos. Zato je začel «lepa:
»S teboj nimam kaj in tebi tudi ne bom storil.«
me
»Hahaha, kako si milosten!« se je smejala Jerca. »Bodi vesel, da te ne klestim kakor kakega smrkov-ca! Kaj še čakaš in iščeš ? Poberi se, drugače ti pod-kurim, da se boš komaj pobiral!«
»Po to kanal jo sem prišel, ki mi je ušla; drugega ničesar nočem.«
»Kanalja to dekle ni. In če Vanda noče s teboj, je nimaš pravice siliti.«
»Imam pravico. Moja je, njen oče sem.«
»Lažeš,« je zavpila ciganka; »Samo je bil moj oče in Kata moja mati. Oba sta umrla.«
»Vse, kar je bilo Samovo, sem jaz kupil.«
»A tako, dekleta kupujete in prodajate cigani! Čakaj, to bom naznanila!« je zagrozila Jerca.
»Prodati me hoče,« se je oglasilo dekle. »Kupca že ima.«
»Kdo to pravi?«
»Jaz vem. Tisoč dinarjev si hotel, oni pa ti je ponujal samo dve sto.«
»Kateri oni?«
»Starec z dolgo, sivo brado in s črno kapucno. Rekel ti je tudi, da se moraš hitro čez mejo zgubiti.«
Cigana so te besede silno razkačile. Prebledel je, ustnice so mu zatrepetale, iz prs mu je zadonel zamolkel, skoro živalski glas, divje je sopihnil in zarjul:
»Prekleta mrcina! Za grmom si vohala.«
»Še žival se oteplje in brani svojo prostost,« mu ie zabrusila potovka pod nos.
cesar. V cesarični kopalnici visi na steni kopalni plašč in več brisač. Zdi se, kakor da je lastnica pravkar ostavila prostor. Soba, v kateri je vodil neguš posvete, je vsa razdejana. Plenilci so mizo, ki je stala v sredi, prekucnili in razbili. Razbiti so tudi vsi težki stoli, ki. so jim raztrgali sedeže iz pliša.
Italijani na delu za izkoriščanje Abesinlje z domačimi denarnimi sredstvi.
Italijn. Časopisje objavlja načrte za izkoriščanje zasedene Abesinlje z domačimi denarnimi sredstvi, ker trajajo sankcije že sedmi mesec, če Italija ne bi dobila radi sankcij inozemskega posojila, bodo Italijani sami zbrali za prvo
št. Ilj pod Turjakom. Naši vrli fantje pripravljajo potom fantovskega odseka tukajšnjega Bralnega društva narodno igro »Miklova Zala« in se že sedaj ob času vprizoritve priporočajo za obilno udeležbo. Vsi šentiljčani moramo biti veseli, da imamo tako vzorne fante, ki namesto po gostilnah požrtvovalno delajo na polju kršč. prosvete. — Dne 17. maja je imel pri nas pre-
Sv. Anton na Pohorju. V zadnjem času smo imeli dva pogreba. Žagarju Florijanu Razbornik je umrl dveletni sinčak Mihec. Pri Sv. Antonu št. 33 pa je zatisnila po dolgem bolehanju svoje oči k večnemu počitku Marija Mrak, roj. Merš-nik, prevžitkarica. Naj v miru počivata!
št. Ilj v Slov. goricah. V Selnici ob Muri je umrl prejšnji četrtek Mirko Horvat, občinski odbornik občine št. Ilj in posestnik ter usniar po poklicu. Horvat je bil zelo agilen pristaš bivše SLS in zelo živahno je tudi sodeloval pri organizaciji JRZ. Pri zadnjih občinskih volitvah v št. Ilju je agitiral za zmago naše stranke, kakor malo drugi. V spodnji Selnici je pridobil vse volilce za našo listo. Horvat je bil po rodu iz Medžimjurja, torej je po rojstvu Hrvat, ali vendar se je štel med Slovence, češ, vsi Slovenci, ki bivajo na Hrvaškem, držijo s Hrvati, tako moramo tudi Hrvati, ki smo naseljeni v Sloveniji, držati s Slovenci in z "našim voditeljem g. dr. Korošcem. Horvat je "bil tudi zvest katoličan in je verno izvrševal svoje verske dolžnosti. Pokopali smo dobrega našega moža v soboto. Celi občinski odbor se je udeležil pogreba in še mnogo drugega občinstva. Svetila mu večna luč!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukaj smo pokopali v starosti 74 let umrlega čevljarja Jožefa Pečko iz Gočove. Rajni je bil naročnik »Slovenskega gospodarja« in zapušča žalujočega sina in hčerko. Svetila mu večna luč!
Medvece-Majšperk. Dne 7. maja so stavili delavci žične železnice in železniške proge Medvece pod vodstvom g. Vagnerja nosilnik št. 22 v goz-
davanje v šoli dr. Radšel o zatiranju jetike, te zahrbtne morilke toliko mladih ljudi, ki bi lahko ljudem koristili, a morajo v prezgodnji grob. Ker še pri nas jetika ni tako razširjena, zato se odzovimo prošnji predavatelja in darujmo 1 Din za Protituberkulozno igro.
Šmartno ob Paki. O Binkoštih bomo priredili Slomšekovo akademijo s pestrim sporedom.
du med Medvecami in Pesjem. Okoli pol 3. ure popoldan so nesli delavci prečnik pod nosilnik, da bi ga z vrmi potegnili na določeno mesto. Prav v trenutku, ko so delavci prinesli pod nosilnik nov prečnik, se je stari vsled težke nosilne žice stri in je padla polovica prečnika tovarniškemu delavcu in tesarju Štefanu Božičko na desno plat glave, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ponesrečenca so zanesli k posestniku Matevžu Dvor-šaku ter so se trudili, da ga spravijo k zavesti, a ves trud je bil zaman. G. Vagner je takoj stekel k 10 minut oddaljenemu telefonu ter sporočil o nesreči v tovarno Majšperk-Hamre, katera je takoj poslala svoj avto, kateri je ponesrečenca prepeljal v ptujsko bolnico. Kljub zdravniški ob-skrbi je ostal ponesrečeni v nezavesti do 8. maja ter ob 5. uri zjutraj za poškodbami umrl v starosti 25 let. Tovarna je dala pokojnika na željo njegove užaloščene žene prepeljati na njegov dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. dopoldan na farno pokopališče v Majšperku. Pred hišo ža-
Sv. Anton na Pohorju, že od davnih časov se vrši v naši romarski cerkvi na binkoštni pon-deljek velik romarski shod, drugi največji v cerkvenem letu. Na binkoštni pondeljek bo dvojno sv. opravilo: ob 6. uri in slovesno ob desetih.
losti se je od rajnega poslovil v kratkih in jedrnatih besedah tovarniški delavec Franc Frangeš iz Sesterž, a ob odprtem grobu pa v prisrčnem govoru domači g. župnik. Rajni naj počiva v miru! Udovi s hčerkicami in sorodniki naše iskreno sožalje!
.Medvece pri Majšperku. V petek dne 8. maja je ob 5. uri zjutraj umrla Katarina Unuk, po-sestnica v Medvecih. Rajna je bolehala precej časa in bila celo zimo priklenjena na bolniško postelj. Bila je prava krščanska mati in vzgojila vse svoje otrpke v pravem krščanskem duhu. šla je za svojim možem, kateri je umrl pred letom dni. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 10. maja. Tako smo imeli kar dva pogreba is^i dan. Zapušča odrasli dve hčeri in enega sina. Draga soseda, počivaj v miru! Hčerama in sorodnikom naše sožalje!
Vojnik pri Celju. V šmarjeti je umrl v starosti 82 let Simon črepinšek. Rajni je bil vzgle-den mož, dejanski kristjan in zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje!
Braslovče. Zapustil nas je Vaši Franc, po dom. Rakov ata, ugleden posestnik iz Topovelj. Rajni je bil dober krščanski oče osmim otrokom in zelo blag mož ženi, ki mu je umrla pred enim letom. Ena hči se je posvetila redovnem življenju. V njegovo hišo so prihajali samo katoliški časopisi, med njimi seveda tudi .»Slovenski gospodar«. Bil je vnet pristaš bivše SLS. Svoje dni je bil v odboru Bralnega društva in v občinskem odboru; veliko zaslug ima za orlovaško šolo, saj je bil prvi predsednik šolskega odbora, katero dolžnost je vršil dolga leta. Več let je bil predsednik šolskega odbora v Braslovčah. Dočakal je lepo starost 81 let. Bog mu bodi do.ber plačnik! Preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Martin na Pohorju. Na tukajšnji farni cerkvi je bila temeljita poprava in obnovitev strelovoda, pozlačenje križa in jabolke na stolpu, isto-Jasno se je popravila tudi streha, žlebni odvod, kakor vsa kleparska dela. Stolp izgleda sedaj kakor iz škatljice vzet. Hvala g. župniku, cerkvenemu ključarju Vrečko Juriju in cerkovniku Jožefu Lempl, ki je pobiral po fari denar. Delo je izvršila znana tvrdka Anton Romih, kleparstvo
m.
Odprta noč in dan so groba vrata.
silo 100 milijonov lir. S to vsoto se bodo lotili Abesinije iz katere bodo iztisnili, kar se bo dalo koj na prvi pogled. Veliko število inženjerjev, 2dravnikov, kmetov in delavcev se je že prijavilo za izselitev v vzhodno Afriko,, kjer bodo pričeli takoj z deli za temeljito izkoriščanje abesin-skih naravnih bogastev.
Italijani uvajajo upravo v zasedeno ozemlje. Italijani bodo Abesini-jo razdelili v tri velike pokrajine v katerih bodo vladali guvernerji. Sedeži gubernij bodo v Ha-rarju, Gondarju in nekem večjem mestu v za-padni Abesiniji. Velike ceste nameravajo zgraditi iz Addis Abebe preko Desija in Makale do Ma-saue, ki je deloma že
»Laže. Vse je narobe cula.«
»Ti se lažeš, da ti kar iz ust smrdi.«
»Nazaj mora k družini. Tam bodo možje razsodili, če se ji je res krivica zgodila.«
»Tako noro še pišče ni, da ti bo lisici v brlog lezlo pravico iskat. Ne, midve pojdeva v mesto na sodnijo; tam bova vse povedali.«
»Vanda!« je zagrmel ciganski poglavar. »Ti veš, da morajo vsi naši moški in ženske baša poslušati. Kaj tiste čaka, ki tega ne storijo, to veš tudi.«
Ciganica se je zopet krčevito oklenila Jerce in jo rotila:
»Ljuba žena, ne daj me, ne daj me! Tvoja hočem biti. Kakor pes ti bom verna.«
»Vanda,« je zarohnel cigan, »še zadnjič te vprašam, ali hočeš z menoj? Da ali ne?«
»Ne, ne, ne!«
Tedaj je cigan pobesnel. Zasukal se je okoli sebe, iskal kaj po travi ter pobral kamen. Toda v tem se je Jerca rešila dekleta, naglo je segla v koš in privlekla iz njega velik revolver. Namerila je na cigana in se mu približala:
»Ali boš izpustil kamen, razbojnik? Pri tej priči! Sicer te ustrelim kakor mače.«
Ko cigan ni koj ubogal, mu je ustrelila nad glavo v zrak: pof! Dedec se je zvrnil po tleh in je obležal in se ni ganil. Potovka se je hudo prestrašila, stopila k njemu in dejala:
»Za božjo voljo, saj te vendar nisem zadela! Ni mogQČe!«
Tedaj je cigan planil pokonci, skočil k dekletu in jo s tako silo udaril s pestjo po glavi, da je za-hropljala in se zgrudila. Hudobnež pa se je spustil po bregu, zakrohotal se je in izginil v gozdu. Za trenutek je bila Jerca trda, potem pa je sprožila tri strele za beguncem, ne da bi merila na njega. Revolver je vrgla v koš in pocenila zraven dekleta, ki jo, težko soplo in bilo po obrazu vse s krvjo oblito. Dvignila ji je glavo in jo poklicala po imenu. Ciganka pa ni dala glasu od sebe, le zdaj in zdaj je rahlo zaječala. Medtem so se sem od Ravnjakove meje prikazali ljudje, ki jih je privabilo streljanje. Jerca jim je pomahala in jih jela klicati, naj hitro pridejo. Nista še minuli dve minuti in Ravnjakova hlapca Lipe in Florijan sta pritekla, za njima še dekla Kristina, slabotna ženkica v tridesetih letih. Ko j»» ta zagledala ciganico na tleh, je za vpila:
»Ježeš Marija, kaj je to? Kdo je žensko ustrelil?«
»Dekle je, dekle,« je dejala Jerca, »nihče je ni ustrelil, ampak pobil jo je neki surovina.«
Na kratko je povedala, kaj in kako se je zgodilo. Kristino je tako presunilo, da so se ji solze pocedile; k ciganici je pocenila in ji z ruto jela brisati kri z obraza.
»Saj ni mrzla in kri ji le iz nosa teče,« je v joku menila. »Menda vendar ne bo umrla, kaj, Jerca?«
in inštalacijsko strelovodno podjetje v Mariboru, pod vodstvom g. Otona Horvat.
št. Peter pri Mariboru. Na sedmini po pokojnem Ivanu Kraner v Ruperčah se je nabralo za dobrodelne namene 75 Din. — V Trčovi se je poročil posestnik Liponik Karol s Pleteršek Terezijo iz Zrkovc. Bilo srečno! — Dobili smo novega pismonošo, domačina Protner Josipa. Da bi nam le donašal samo vesele novice, pa malo slabega. Najbolj dobrodošel bi" bil denar, katerega nam na vseh koncih in krajih manjka. — Zadnjo deževje je napravilo precej škode. Sadna letina ne bo ravno obilna. — Radi Slomšekovih slavnosti v Mariboru bo treba naše žegnanje na praznik sv. Pjtra prestaviti na naslednjo nedeljo. — Naši fantje bodo pri vprizoritvi igre »Slovanska apostola« ob Slomšekovih praznikih sodelovali kot konjeniki.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Opozarjamo na ustanovitev srezke Kmečke zveze za srez Maribor, ki bo na binkoštni pondeljek dne 1. junija t.. 1., pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, in sicer ob desetih dopoldne v posojilniški dvorani. Naj vsaka župnija iz omenjenega sreza pošlje vsaj 3—4 može, ki se zanimajo za sodobna in pereča vprašanja kmečkega stanu; posebej pa še vabimo naše kmečke fante kot nosilce naše bodočnosti!
Št. Ilj pod Turjakom. Pred kratkim sta se poročila dva vzorna fanta Ramšak Franc z Vav-kanovo Juliko in Vavken Miha z Jakobovo Micko. Ker v omenjene hiše prihajaš že dolgo vrsto let tudi ti, dragi nam »Slovenski gospodar«, zato kot njihov prijatelj in svetovalec želiš novo-poročenima paroma mnogo božjega blagoslova v novem stanu. — Naši kmetje pa si ustanavljajo Kmečko zvezo. G. dr. Anton Korošec nam je priboril zopet svobodo, zatorej v okviru zakonov izrabljajmo svobodno gibanje. Z združenimi močmi na delo, pokažimo svojo stanovsko zavest, da si ne pustimo kratiti pravic, ki nam po božjem in tudi človeškem pojmovanju pripadajo. — Sadjarska podružnica namerava graditi sušilnico za sadje. Ako ji bo treba pomoči, priskočimo na pomoč, kajti treba bo sadje tudi drugače izkoriščati, ne samo za mošt in žganje, ki rodi marsikje strašne posledice. — Gasilno društvo pripravlja nakup motorne brizgalne in upamo, se se bo z združenimi močmi to dalo doseči!
Ponkvica pri Sv. Vidu-Grobclno. že v splošnem pričakovanju je bila na praznik Vneboho-da slovesna blagoslovitev kapelice in krasnega kipa Marije Pomočnice pri posestniku Florjanu Gajšek v Ponkvici. Slovesnosti sta se udeležila Franc Gajšek in Marija Esih, rojena Gajšek, ki sta obhajala pred enim letom zlato poroko. Vsem, ki smo prisostvovali tej slovesnosti, nam ostane ta dan v trajnem spominu!
PROTI TRDI STOLICI IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je
naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ-JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30.474J35
Šmartno ob Paki. Lepo je sedaj pri nas. Povsod v naravi bujno življenje, ki vzbuja v nas up na dobro letino. Vse lepo kaže, tako tudi še oni, ki so bili prizadeti od toče ali pozebe lani, z upom gledajo v bodočnost. Saj je veselo, če je kjuder poln, r»a bomo zapopevali. Bogu hvala, ki nam daje sladko vinsko kapljico. Sicer pa tudi pri nas straši kriza, ženitev je malo, kar se je dobilo za hmelj ali vino, je precej skop-nelo, pa tudi birma je segla v žep. Pa upanje hodi pred nami!
Sv. Rupert nad Laškim. Občinske ceste v Št. Rupertu so v sedanjem deževnem vremenu cele mlakuže in močvirja, ker za nas ni denarja na občini. Tako se skrbi sedaj pri nas za ceste. — Drugi primer: Tukaj imamo štirirazredno šolo in nastavljene štiri učitelje; poučujeta pa le dva učitelja, dva pa imata dopust menda do konca leta; otroci imajo pouk le vsak drugi dan; to traja že skoro celo leto, a nihče se ne zmeni za to. Krivica, ki se nam je storila leta 1933, ko so nam raztrgali občino, še sedaj ni popravljena. Predložili smo oblasti pravilno sestavljeno prošnjo s 70% podpisi občanov, ki zahtevajo, da se krivica popravi. Stvar pa še ni dosedaj rešena.
Dol pri Hrastniku. Tukajšnja katoliška društva so, namesto venca na drob pokojnega žup-
nika Gorjup Petra, darovala za kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru 400 Din. V imenu dijakov semeniščanov prisrčen Bog plačaj!
Dubrava pri Zavrču. Na »Mačkov« shod, na katerega so pričakovali do 15.000 ljudi, je prišlo le kakih 2500 in to po ogromni večini s hr-veške strani. Slovencev je bilo bore malo in še ti so prišli samo iz radovednosti. Značilno je, da je bilo domačinov prav malo; predobro namreč poznajo nasilen način agitacije »Mačkovih« pristašev, ki ga morajo občutiti dostikrat na lastni koži. Neka hiša v Dubravi, ki je bila v zastavah, je morala sneti slovensko zastavo in obesiti hrvaško. Vsi govori so izzveneli v sovraštvu do dr. Korošca. Najbolj se je v tem odlikoval odvetnik dr. Dobovišek iz Celja. Slovesen zaključek shoda je bilo streljanje po Goričaški grabi. »Mačkova« stranka naj ostane na Hrvaškem, mi pa se držimo dr. Korošca!
Peter Rešefar rešelari.
Krušna mati JNS. Veste, da si JNS domi& ljuje in sama sebe imenuje, da nam je bila krušna mati. Nekaterim je že bila, po dvakrat, trikrat tudi, toda večinoma pa nam je bila kruta mačeha! Naš narod pa je bil uboga Jerica, ki jo je mačeha česala, da je vsa krvavela. Pa veste, da si sedaj ta kruta mačeha našega naroda zopet brusi glavnik, da bi česala ubogo Jerico? Treba bo temu glavniku zobe potreti!
Pozabljivost je slaba lastnost! Ali vam je že znano, da ima naš narod tudi slabe lastnosti? Ena med temi je, da hitro pozabi na onega, ki ga je bičal. Tako je pozabil tudi na JNS. Komaj leto dni je od nasilnih volitev in že ni več tega v spominu naroda. To sem mogel spoznati zaradi tega, ker vidim, da so si ti murni JNS-arski upali na dan. Delajo si korajžo, da bodo še zavladali. Računajo na pozabljivost naroda. Toda dokler bom živel jaz Peter Rešetar, tako dolgo ne bodo mirno spali! Zbral bom ljudi, naložili si bomo rešeta in šli do vsake vasi in vse prerešetali, da narod ne pozabi!
Agrarna reforma »Kmetijskega lista«. »Kmet. list« se baha z agrarno reformo, kako je prišla v zadevi Peker narodu v korist in da mu bo sedaj v škodo, ako se protizakonito dejanje ne popravi. Ta list pa nič ne piše, kako se je vršila agrarna reforma v drugi okolici Maribora,
Ta se je odrezala:
»Zdaj ni, da bi čenčali; pomagati moramo. Ti, Florijan, pojdi dol po dohtarja; pa k orožnikom stopi in povej, naj primejo cigana, ker je dekle ubil! — Ti, Lipe, nesi moj koš na Ravne pa Nani, Ravnici, naroči, naj pripravi posteljo za hudo ranjeno žensko! Midve s Kristino jo bova spravili in pripeljali gor.«
»Zakaj bi prav na Ravne morala s ciganico?« je ugovarjal Lipe.
»Kam pa drugam? Menda na planino gor h kakim drvarjem?« se je potovka hudobavčevala. »Najbliže so Ravne in prostora imate tudi dovolj. — Salabolski dedci! Za nobeno figo niste. Če mi takoj ne opravita, kakor sem rekla, in če dekle umre, je vajina krivda in se smeta kar pripraviti, da vaju za pol leta zašije jo.«
Zdaj se hlapca nista več obirala in sta koj ubogala. Jerca pa je poskušala ranjeno dekle vzdigniti in Kristina ji je pomagala. Toda komaj sta jo nekoliko vzravnali, je začela ciganica bruhati in stokati. Kristina se je tako prestrašila, da jo je zopet posilil jok in je na svoji strani spustila, da je dekle omahnilo.
»Ti tudi nisi za nič,« se je kregala Jerca. »Taka mila Jera, ki ti ne zna drugega, kakor solze točiti!«
Sama je prijela ciganico, jo vzdignila in nesla kakor otroka čez travnik navzgor.
n.
Bila je osem dni po tem. V ponosnem domu na Ravnah so sedeli danes v prostorni hiši trije ljudje: vdova Nana, ki je bila mati Ravnica in nekako tistih let kakor potovka; njen brat Miha, hudomušen stric kakih šestdesetih let, — in Jerca. Videz je bil, da se za nekaj dajejo.
»Nikar, Jerca,« je rekla Nana s svojim tenkim, mehkim glasom; »čeprav sva si dobri, .ampak kaj takega pa ne moreš od mene zahtevati.«
»Nič drugega ne zahtevam kakor to, kar nam katekizem veli,« je zabrundala potovka.
»Svoje smo po krščansko opravili; dohtarja smo plačali in kar je v apoteki bilo, stregli smo, kakor da je naša ...«
»Zdaj pa jo hočeš nagnati, ko je še vsa bolna.«
»Nikakor ne! Lahko ostane, dokler ne bo zdrava.«
»To zna še dolgo trajati.«
»Ne. Zdravnik meni, da so se ji sicer možgani nevarno pretresli, ampak zdaj je prestala. Pravi, da je močne narave in bo čez nekaj dni že čisto zdrava.«
»Kaj pa naj potem počne, če jo kakor garjevo ovco naženete, brez dinarja, brez obleke, brez ...«
»Kaj? Bo morala pač tja nazaj, odkoder je prišla — k ciganom,« se je oglasil Miha.
»Teslo ti!« se je zadrla Jerca. »Sama jim naj gre v pest, da jo bo tisti divjak do kraja ubil, kaj?«
Dalje sledi.
dograjena vzdolž železniške proge preko Sarda v Asab, v Gondar in od tam mimo Tanskega jezera proti Om Agerju proti Diredavi, Hararju in Džidžigi ter proti jugu skozi deželo Džimo. Posebno cesto bodo pozneje zgradili tudi v deželo Volego, ki je bogata na rudah. Pripravljajo se tudi že načrti za izvedbo prvega moderne-gi ljudskega štetja v Abesiniji.
Preosnova cesarske mu* nicijske tovarne v tvor-nico za mehan. popravila.
Cesarska tovarna za izdelovanje nabojev v Addis Abebi, opremljena z modernimi angleškimi stroji, ki jo je vodilo francosko osobje, je zopet v obratu in so jo spremenili v tovarno za mehanična popravila.
da imajo tamkaj po nekaj hektarjev travnikov mariborski gospodje ravnatelji, ki so to zemljo poceni kupili od agrarne reforme, sedaj pa z njo Špekulirajo med kmeti. Jaz vem pa še za neko drugo veleposestvo, ki bi bilo za razdeliti, ker se je tamkaj na zanimiv način znana gospoda polastila kmečkega premoženja in to je Kmetijska družba. Kaj pa, ko bi mi začeli malo o tem razmišljati, posebno mi Štajerci, ki smo bili za peto kolo pri »ujedinjeni« Kmetijski družbi in celo pri volitvah nismo mogli biti s Kranjci skupaj v isti družbi. Meni kar ne gre iz glave tista stvar. Kaj ko bi »Kmetijski list« začel malo o tem pisati, da bi jaz kaj izvedel in bi lažje rešetaril!
Ta-ta štacune. V Jugoslaviji smo dobili novega tata in sicer ne takega, ki bi nam kradel, in mnogi nimajo prav, ako napis teh novih trgovin tako razumejo. V teh trgovinah sami ljudje nosijo Tatu v naročje in ni treba nikomur hoditi po bogve kakih potih po njega. V Beogradu ga nanosijo dnevno po 150.000 Din. Jugoslavija je pač dobra mama, pa smo dobili še Tata.
Dum-dum napravil konec vojne v Abesiniji. Angleži se izgovarjajo, da so bili Abesinci premagani zato, ker so Italijani imeli dum-dum-krogle. Nemci pa pravijo, da zato, ker so Abesinci imeli Dumm-dumm-voditelje, ki so se na A-ngleže zanesli.
Zakaj imamo neprestano deževje.. V tem času Je v Abesiniji vedno veliko deževanje. Sedaj pa je neguš v Evropi in novi abesinski cesar je tudi v Evropi in tako se je tudi deževje preselilo iz Abesinije v Evropo. Bom res moral iti za-pret Sueški kanal, samo če bo rešeto dovolj veliko, da se vsa Abesinija ne preseli v Evropo!
Izprememba. Društvo narodov se je izpreme-nilo v Društvo nerodov, drugo je ostalo vse, kakor je bilo.
Poslednje vesti.
Politične novice v drugih državah.
Izid volitev v Belgiji. Zadnjo nedeljo so se vršile v Belgiji parlamentarne volitve, ki so prinesle porast fašistični katoliški stranki tako-zvanih reksistov pod vodstvom komaj 301etnega Degrella in komunistom. Izidi so naslednji: So cijalistična stranka 70 mandatov (— 3), katoliška stranka 63 mandatov (— 16), liberalna stranka 23 mandatov (— 1), reksisti 21 mandatov (+ 21), flamska nacijonalna fronta 16 mandatov (+ 13), komunisti 9 mandatov (plus 6), Marksistične stranke bodo torej imele vsega 79 mandatov, katoliške 100, liberalna 22.
Domače novice.
iOIetnico obhaja 27. maja gospa Frančiška Strajnšak v Mariboru. Jubilantka že čita 50 let marljivo >: Slovenskega gospodarja« in želi ob svojem jubileju, da bi bile vse slovenske matere naročene na ^Slovenskega gospodarja«. Vrli krščanski ženi naše častatke!
Umrla je pri Sv. Lenartu v Slov.' goricah go-«pa Ana Zorko, zase mica, v 89. letu starosti. Bila je vzor krščanske žene. V njeni hiši so se zmirom brali krščanski časopisi. Vsa leta je bila naročena na »Slovenskega gospodarja«. Svoje otroke je vzgojila vse v krščanskem duhu in so vsi dobro preskrbljeni. Reveži so jo vsi dobro poznali, ker od njene hiše ni šel nobeden praznih rok. Blag ji spomin!
Tat ne sme biti pijan. V noči na zadnjo nedeljo je orožr.iška patrulja prijela med Mariborom in št. lijem močno pijane tri moške, ki so vozili sod s 150 1 vina. Drugo jutro po zaslišanju so orožniki sprevideli, da je prijeta deteljica vlomila pri posestnici Jožefi Senčar v Jelenčah pri št. IIju in odpeljala sod s 150 1 vina.
Hitro prijet. V noči 25. maja je v Mariboru na Vojašniškem trgu iztrgal moški ročno torbico 761etni zasebnici Tereziji Vrhovnik. Na kričanje ženske se je napadalec spustil v beg, a ravno stražniku v roke, ki ga je zagrabil. Gre za 201etnega Horvata iz žerjavcev pri št. Lenartu v Slov. goricah. V torbici je bilo samo 84 Din.
Prireditve.
Konjice. V nedeljo,' 7. junija, ob 3. uri popoldne priredimo Slomšekovo proslavo z zanimivim programom. Govor ima predsednik Prosvetne zveze g. dr. Jos. H o h n j e c.
Trgovišče pri Veliki Nedelji. Prostovoljna gasilska četa Trgovišče priredi na binkoštni pon-deljek ob priliki blagoslovitve nove brizgalne pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena veliko vrtno veeelico s tombolo. Za slučaj slabega vremena bo prireditev v nedeljo dne 7. junija.
Makole. Prosvetno društvo igra na binkoštno nedeljo popoldne ob treh igro »Jeftejeva hči«.
Sv. Rupert nad Laškim. Naše prenovljeno Prosvetno društvo se prav živo giblje; tačasni predsednik g. Turšič Karol se veliko trudi, da bi društvo res širilo prosveto med našim ljudstvom. V nedeljo dne 17. maja so predstavili na odru znano petdejanko »žrtev spovedne molčečnosti«. Igra je v resnici težka, posebno za podeželske odre in razmere; a naši fantje, možje in dekleta so svoje naloge tako vrlo rešili, da so mnogoštevinli gledalci in poslušalci morali priznati: to pa je bilo res nekaj lepega, velikega in pretresljivega. Tudi pevski in tamburaški zbor sta delovala v splošno zadovoljnost. Mladina, le tako naprej za krščansko izobrazbo!
Dopisi.
Sv. Anton na Pohorju. Olepševalno društvo je dalo postaviti v bližini cerkve novo mizo s klopmi za romarje in turiste Podravska podružnica SPD pa naj prenovi in osveži markacije za bliž-nico: Vuhred — Sv. Anton — Mala Kopa. Romarji in turisti ji bodo hvaležni.
Sv. Jurij v Slov.- goricah. Pred kratkim je bil razrešen upraviteljskih poslov tukajšnji upravitelj šole g. R. Vižintin. Neki poročevalec v ta-kozvanem naprednem ali JNS časopisju to obžaluje. Gotovo dotičnemu ni znano, da še dose-daj upraviteljsko mesto na tukajšnji šoli sploh ni bilo na podlagi imenovanja zasedeno, odkar je odšel v pokoj priljubljeni upravitelj g. Per-ger. Resnici na ljubo bodi povedano, da se vsi Šentjurčani, razen par izjem seveda, g. prosvetnemu ministru iskreno zahvaljujemo, da nam je a dekretom postavil kot upraviteljico že več let na tej šoli pohvalno delujočo učiteljico g. Marico Kožuhovo. K imenovanju častitamo, ker vemo, da je vodstvo naše osemrazredne šole poverjeno osebi, kateri je vzgoja dece pri srcu.
Naraplje. Le malokedaj pride kaka beseda iz našega haloškega kota na dan. Nekam tihi smo. Letošnja zgodnja pomlad nam je zbudila veliko upov. Sadje je cvetelo tako lepo, da smo mislili, da bomo imeli letos sadja na vagone. Toda preobilica dežja je uničila naše upe in bomo imeli le malo, zelo malo sadja. Jablane bodo imele malo, sliv ne bo, orehov sploh ne bo. Tudi naši vinogradi so kazali lepo. Sedaj jih je pa začela uničevati peronospora in vinogradniki so bili prisiljeni škropiti trsje, sicer bi šlo vse v nič. Listje se gubanči in obstoja strah, da se bodo grozdi posušili. Revni smo že itak in če nam bodo uničeni vinogradi, bo naša revščina še večja. Posestniki, ki imajo kostanjev les, ga spravljajo v tovarno in še nekaj izkupijo. Kočarji pa živijo hude čase. Tudi so začeli graditi cesto v Sitežu. Dela napredujejo lepo in pred par dnevi so začeli poleg kamnolomov tudi z zemeljskimi deli
Za vsakogar
Od 30. maja do 8. junija ^ potovanje v Ljubljano na
XVI. L|Bbl|onshi
velesefem.
Polovična voznina na železnici, pa-robrodih, avijonih. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja«. Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali. — Razstavni prostor zavzema 40.000 (] kvad. m.	000 y
'^<<rr>«(><ri>oo<=>i!Hc=>o loftoit^
pod vodstvom g. Horvata, gradbenega vodje. In tako je začel med nami krožiti denar in že čutimo zboljšanje v našem gospodarstvu. Zelo hvaležni smo kr. banski upravi, da nam je posvetila svojo pozornost. Imeli smo letos že tudi več požarov. Okrog šest lih je bilo in zgorelo je skoro vse do tal. Nepazljivost se pač rada maščuje!
Moravci pri Mali Nedelji. Osemdeseti rojstni dan je dočakala Sobotarova babica, vdova Marija Spindler, mati vrloznanegra posestnika ter kmetijskega organizatorja Lovrenca, župnika Franca in novinarja Vekosiava. še vedno čila, pridno pomaga v gospodinjstvu ter za vse skrbi in moli. Bog jo še dolgo ohrani sredi njenih dragih, ki jo vsi tako ljubijo!
Prihova. šolski otroci so vprizorili na Križevo prav ljubko materinski dan z igrico »K materi«. — Dne 25. t. m. sta bila tu poročena vrli mladenič Brumec Anton in Malčka Brglez. oba iz Spodnjega Grušovja in oba člana Prosvetnega društva, ženin, po domače štefulakov Tonček, je tudi stalni cerkveni pevec, tenorist, da malo takih. Bog jima daj obilo sreče v novem stanu!
Singer šivalni stroj Din 650, kakor tudi Singer Holmašin za čevljarja proda z garancijo mehanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, isto zamenjam šivalni stroj ali kolo za drva. Novi šivalni stroji kakor kolesa na zalogi. Prodaja proti gotovini in na obroke. Zahtevajte prospekte!	694
Najceneje in močno blago kupite pri »Starinar-ju« v Mariboru, Glavni trg 18 in na Koroški cesti 3, ostanke in metersko blago: svila od 6 Din. belo platno od Din 5.20, rujavo in pla-vo platno, oksford za srajce od 5 Din, robci po Din 1.50, delen, cajg, oblekce, hlače, srajce in predpasnike, čevlje, nogavice vse velikosti, cajg za moške obleke, žamet, volneno blago, brisaže od Din 3.50.	692
Oglejte si nove modele Ziindapp motorjev. Stalno tudi rabljene motorje na zalogi po zelo nizkih cenah. Zahtevajte ponudbe. S. Cerič. Maribor, Vetrinjska 11.	695
Rabljene obleke in pohištvo kupite in prodaste najbolje pri ? Universal«, Maribor, Koroška cesta 17.	632
Za vselej je prenehalo biti utrujeno srce naše predobre matere in babice gospe
ANE ZORKO
ki je Bogu vdano s tolažili sv. vere umrla dne 25. maja popoldne v 89. letu starosti. Blag njej spomin! Prosimo. molite zanjo! (Brez pos. obvest.) Sv. Lenart, 26. maja 1936.
žalujoči ostali.
10-20°/0 popusta za Birikošti!
Natančneje v vseh prodajalnah!
TIVAR OBLEKE
-1--:-
Podpisana uljudno naznanjata, da sta prevzela vso mlinarsko obrt ter izdelavo in izmenjavo vsakovrstnega olja od J. M. Večernik, Jelo-vec pri Kamnici, sedaj hčerka poročena J. F. Grašiček, ter se priporočata za nadaljna naročila in izdelavo.	683
SLUŽBE:
Sprejme se pastir. Naslov v upravi lista. 761
Dekla aH hlapec se sprejme. Maribor, Vinarska ulica 35.	685
POSESTVA:
Travnik 4 orale v Slivnici pri Mariboru, pri cerkvi in drž. cesti, se proda, eventualno se odda košnja. Vprašati: Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta.	679
kepe parcele v Pekrah pri Mariboru poceni na ¿prodaj. V plačilo se sprejmejo tudi hranilne knjižice. Vprašati pri: Terbos, posestnik v Pekrah.	677
Hiša z gospodarskim poslopjem, njiva, sadonos-nik in vinograd se proda. Spodnji Duplek 70, pošta Vurberg.	671
Dvodružlnska hiša blizu kolodvora Tezno se poceni proda. Naslov v upravi lista.	678
Zaradi bolezni prodam manjše posestvo po ugodni cehi." Alojzija Vuk, Globoko 7, Studenice pri Poljčanah.	684
Devet ha obsegajoče posestvo (vinograd, sado-nosnik, njive in gozd) z pritlično hišo in pre-šo je na prodaj. Natančnejše pri občini Ljutomer mesto.	647
Pritlična hiša z vrtom ob banovinski cesti v Ljutomeru je na prodaj. Natančnejše pri občini Ljutomer mesto.	646
Travnik, Pesniški dvor, pri gostilni Ferk ob cesti Sv. Lenart, 2 orala, se proda, eventualno se odda letošnja košnja. Vprašati: Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta.	680
Oglas. Prisilna dražba. Pri okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah se proda na prisilni dražbi 10. junija 1936, ob 8. uri, posestvo vi. št. 216 k. o. Veliki Lipoglav, in vi. št. 225 k. o. Zbelo-va gora, ležeče tik ceste in pri postaji Lipoglav državne železnice. Pri posestvu je enonadstrop-na hiša, krita z opeko, gospodarsko poslopje, krito s slamo, dalje travniki, pašniki, njive, gozd in vinograd, skupaj vse arondirano in meri okoli 38 oralov. Cenilna vrednost 58.140 Din. Najnižji ponudek 37.760 Din. Na posestvu lahko ostane vknjiženo 20.000 Din. Natančneje informacije daje Hranilnica in posojilnica v Lo-čah pri Poljčanah.	672
RAZNO:
Več bencinskih in Sauggas motorjev 3—16 k. s. ter mlatilnico ugodno proda Štefan Skrbinšek, Hajdina, Ptuj.	682
Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sy. Jurij ob južni železnici.	686
Važno za vse posestnike v srezu Maribor desni breg! Podravska montanska industrija (ravnatelj R. Hilty) v Zgornji Polskavi opozarja, da ima imenovana tvrdka generalno dovoljenje rudosledstva rudarskega glavarstva po določbah občega rudarskega zakona z dne 23. V. 1854, na podlagi dovoljenja z dne 8. I. 1936, štev. 101-1936, tako da ima samo imenovana tvrdka pravico do tozadevnih rudarskih del. Posestniki, kateri so do sedaj brez dovoljenja oblastva poskušno kopali na svojih posestvih, naj se oglasijo v svojem interesu pri imenovanem podjetju zavoljo eksploa-tacije nekaterih na njihovih posestvih se na-hajajočih rud. Eksploatacija rudarskih izdelkov brez dovoljenja je prepovedana in po zakonu kaznjiva.	681
Kamgarni, sukno, hlačevina za moške, volna, svila, deleni, ripsi za ženske obleke, črtasto in enobarvno cvirn blago meter po 5 Din, ka-rirano cvirn blago, zelo trpežno za domače obleke, meter po 6 Din. Preiskusite! Velika izbira sešitih oblek, najugodnejši nakup. Vse za vsakega v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in štrigova.	688
Razpis del. Mestna podjetja Maribor razpisujejo za dobo do 31. 3. 1937 sledeča tekoča dela in dobave, potrebna za vzdrževanje raznih zgradb in drugega: kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolne stolpne ure, dobavo želiznine in gradbenega materijala ter dobavo barv in čopičev. Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 7.30 do 13.30 pri gradbeni upravi, Frančiškanska ulica 8 II, soba štev. 1. -— Zapečatene pondbe je vložiti do 20. 6. 1936 v pisarni gradbene uprave, Frančiškanska ulica 8 II.	689
Inserirá! te! ^sj
Ob Slomšekovih praznikih
ne pozabite ogledati izložb in zaloge
oblek, klobukov, perila, čevljev i. 1. d. Ogled zaloge za nakup neobvezen.
^AiyüywyuyyvUwv
m mesec fueiif
kipe in slike Srca Jezusovega, razna premišljevanja za junijske pobožnosti in največjo izbiro molitvenikov in rožnih vencev najdete v prodajalni
TISKARŽfE CIRILA V PTUJU,
Slovenski trg 7.
¡ • • • . .äjr-iio
DOGO(toOÖQÖÖQQOQt
jpg. ' .1

Mupufte domače blago!
Modra galica
m¿>;
ßß
OLNCE
€€
Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej.
Naša modra galica se bo prodajala pod znamko »SOLNCE« in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljskim sadežem.
Galica iz riaše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi(in domačimi znamkami.
Našo galico so kemično preizkusili in analizirali:
1.	Tovarna sama, ki je našla čistoče 99.67%
2.	Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je našla čistoče 99.77%.
3.	Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99.98%.
Na podlagi teh analitičnih ugoditev jamčimo čistočo galice od najmanje 99.5%, med tem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon.
Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce«, ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo.
Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku.	510
Metalno akcijonarsho društvo Ljubljana
Hrapinsfte toplice
479
Izredni uspehi zdravljenja revmatizma, protina, išiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43°C. Sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Znižane cene, znatni popusti za i as pred in po sezoni. Pavšalno zdravljenje. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od tam zveza z avtobusom. Brezplačen železniški povratek. Zahtevajte prosvekte!
RAZNO:
Unolej, voščeno platno, umetno usnje v kakovostih in širinah najceneje pri Franju Novak v Mariboru, Koroška c. 8, Vetrinjska ul. 7. 634
Klobuki za 34 Din moški, ročno delo, otročji za 20 Din, popravila od 10 do 20 Din. Se priporoča Vldako Babošek, izdelovanje klobukov, Maribor, Vetrinjska 5.	674
Kolje kalano, žagano in okroglo, prodaja ali zamenja za izborno vino ali trd les od jesena, breze, oreha in črešnje, F. Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.	659
Kose, najboljše, garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, železnino in špecerijo, kupujte pri Jos. Jagodiču, Celje, Glavni trg 14 — Gubčeva ulica 2.	061
Kose najboljše iz finega angleškega jekla, brusne kamne, cement in vso železnino ter gradbeni materijal, orodje za polje in razno vrtno orodje za rokodelce, kupite najugodneje v sta-roznani veletrgovini Andraschitz v Mariboru, Vodnikov trg 4.	642
Pozor: pevska društva, šole in cerkve! Harmonije od 2000 Din, pianine od 9000 Din dobavlja Ivan Kacin, Domžale-Ljubljana. Sprejemajo se popravila in uglažerije cerkvenih orgel. Zaloga materijala. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zahtevajte cenik!	542
Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-Wolfram, Maribor, Gosposka 33.	525
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Apno, posebno lepo za špricanje, galica 100%, žveplo 95%, šprioe za vinograde, kupite najceneje pri firmi Andraschitz v Mariboru, Vodnikov trg 4.	641
Reklamna cena! DIMEC ANTON,
Din 37.50 naprej CELJE, Dečkov trg štev. 2.
Il!lllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lll!llllll!llllll!l!llll
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centralo : Maribor
Podružnica: Cclfc	e
nasproti pošte, prej Julnošta-	E
2	fersha hranilnica.	c
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj F
varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim	[=
premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.	£
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenshe ulice.
Za velixo Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobovičnik v Celiu
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, 3 m šprieštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške žportobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej. Šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celic, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na novi vozni
redi
HT* Veljaven od 15. maja 1936.
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članejv-posestnikov t vsem svojim premoženjem.
Petančič Davorin:
17
Povest.
Na zvonišeu ni bilo nič posebnega, vrata so molčala trdo zaklenjena.
. .»Mogoče je na podstrešju.«
Miha je snel vrata s tečajev, kar je znal samo on. Janez je posvetil in razodelo se jim je razdejanje.
»Pokradeno!«
»Kelih, monštranca!«
»Jezus ...!«
Pepa je omedlela. Lenčka se je zgrozila. Doživeli so vsi strašno jutro. Pepa je jokala, kakor ob smrti očetovi in tudi Janez se je solzil. V tem joku je bilo mnogo resničnega.
Na sveti dan je zvedela cela domača fara in še tri druge za strašen zločin, za božji rop. Prihajali so ljudje, si ogledovat razdejanje. Tudi Pavle je prišel.
Sled.
Janez je bil prepričan, da ni pustil za seboj nobene sledi, ki bi ga mogla izdati, a se je varal. Izdala ga je malenkostna sled.
Pavle se je na sveti dan priklatil na Gore kakor slučajno. Lojzeta je dobil v kolarnici in ga je zapletel v pogovor.
»Kaj ste že našli tata ?«
Lojze je žalosten odkimal:
»Sam Bog ve, kdo je to bil!«
Pavle pa je tiščal vanj, da je pozvedel vse, kar ga je zanimalo.
Okoli cerkve so vodili različni sledovi. Pavle se je pripognil in meril vsako sled s točnimi in dolgimi pogledi. Janezove sledi je odkrival s 'čudovito naglico.
»Ta je njegova. Ona vodi navzgor, tale navzdol. Tale je čisto pri zidu. Tudi Janezova.« Pa iz vsega tega ni sledilo nič.
Ko je dobil ključ, je splezal na podstrešje. Tu ga je ovirala pri raziskovanju tema. Posvetil si je 6 stresko in pokleknil na tla.
»Tu je torej strašilo. Nobenega znamenja ne najdem, ko leži vse tako razmetano.« Stikal je naprej in se premikal na kolenih po stropu, ki je rastel v obok. Tam ob robu je bila deska. Približal se je še njej in jo pri svetlobi pogledal.
»Kaj je to?« Potipal je in se razveselil.
»Mokro. Tu je nocoj nekdo hodil.« Premaknil, se je še vstran in znova posvetil.
»Sled!« je vzkliknil ob najdenju. »Tu je stopil z mokrim čevljem.« Ko je še bolj točno preiskal mokri odtis podplata, je razločil tudi odtise žebljev. Tedaj ga je prijela strast detektiva in s prstom je štel na podplatu žeblje in iskal obliko, v kateri so bili nabiti.
»Na sredini so trije. V eni vrsti trije. Srednji je bil večji.« Tedaj je vedel, da je sled Janezova. Nalašč mu je bil na škornjice nabil tri žeblje na sredo podplata, kakor nobenemu drugemu, da bi lahko točno uganil, kam in kod hodi.
Satansko veselje se- mu je sililo ob tem najdenju. Izginil je z Gor in ni nikomur omenil, kaj je odkril.
4i * »
Janeza in Lenčko so oklicali enkrat za dvakrat. Govoric je bilo mnogo in razgovarjali so Lenčko: češ, da je očeta ubil, da je zapravijivec in pijanec. Ona ni hotela niti poslušati takih ogovorov in je želela, da bi skoro minili ti dnevi pred poroko. Pripravljali so na široko, ker so se hoteli postaviti. Janez je prihajal pogosto na večer in nihče ni do-znal na njem kake izpremembe, čeprav ga jo morila v duši črna zavest greha. Dobro je igral. Sebe pa je tolažil:
»To bo vse minilo, ko bova zvezana. Potem pride sreča.«	*
Tako je kazalo vse na najboljše. Gorski Miha je s težavo čakal poročnega dneva, ker se je bal, da bi se sicer še kaj v njegovo škodo predrugačilo.
Bilo je že zadnje dni pred dnevom veselja, ko je Pavle poiskal Lenčko. Njegov prihod jo je navdal z neprijetno slutnjo. Saj je vedela, da jo ljubi. Pustila je* delo na mizi in ga pogledala v obraz. Čuden smeh in zagoneten izraz je našla v njem. »Kaj bo novega, Pavle.«
Sikajoče se je nasmejal. Takega ga še ni videla. Do danes ga je poznala kot plahega, prosečega fanta, ki ni bil zmožen nobene hinavščine.
»V nedeljo bom streljal tebi v čast,« je začel tako, da je lahko uganila, da ne misli resno. Prislonil se je k steni in meril z očmi ostro v kot. Precej časa je stal, da se je Lenčki nerodno zdelo, a ni mogla pogoditi prave besede, da bi prekinila molk. S pogledom je poiskala njegove oči in milo se ji je storilo. Solze so se mu kradle iz njih. Dočutila je globino njegove boli po sebi in pozabila na obraz, ki ga je imel, ko je vstopil. Hotela ga je potolažiti: »Zakaj jočeš, Pavle?« Glas ji je zvenel toplo in proseče. On je požrl solze in nagrdil lice:
»Lenčka ti ne smeš biti Janezova!« je zatrdil in pogledal vstran. Lenčka je vztrepetala, ker je slutila, da bo planilo iz njega zdaj nekaj, kar jo bo zabolelo. Nežna vlakenca njene duše so se vznemirila.
»Pavle, bodi dober! Saj ga ne jemljem, da bi koga drugega žalostila. Za srečo gre.«
Zagrizel je zobe v spodnjo ustnico, da je posi-nela.
»Ti misliš, da greš v srečo, a padaš v morje nesreče.« :	' -
»Zdaj!« je vzkipelo in zavrelo po njej. ■ -»Kako s£ rešiti njegove besede?« je kljuvalo v njenih možganih.
On pa jes neusmiljeno udaril: »Janez je ubijalec in — tat, cerkveni tat...«. Utihnil je, kakor da bi mu v hipu pest porinil v usta.
Lenčka je osupnila prvi hip, potem je zakričala iz duše:
»Lažeš, lažeš. On ni...« Ni mogla izgovoriti. »Očeta ti je ubil, ti boš pa njegova žena. Ali te ne bo zabolelo vedno, kadar se te bo z roko dotaknil ? S tisto roko, ki je očeta -—« Pomaknil se je k vratom in se obrnil.
»Ni res! Ni...!« je ponavljala ona. »Pavle, ti me hočeš narediti nesrečno.«
»Janez je tat. Monštranco in kelih na Gorah je i^radel on!« je vrgel vanjo.
Lenčki se je zdelo, kakor da- bi jo koščena roka pograbila, stisnila za vrat in jo tiščala k tlom. Oni pa je nadaljeval v jezi in togoti nebrzdano:
»Sled sem našel, sled, ki je gotova, kot je Bog v nebesih. Verjemi, če hočeš! Grunt je kupil za ukraden denar, Bogu ukraden!«
»Nehaj, nehaj, Pavle in ne ubij me!«
V	tem trenutku je začutil ljubezen do nje in se je pobral.
Lenčka je mislila in se prepričevala: »Saj ni mogoče! Z nami je šel k polnočnici, z nami se je vrnil.«
Verjela je v njegovo nedolžnost. Ali" vedno in vedno jo je bodel dvom:
»Kaj pa če je Pavle le našel sled?« A že v prihodnjem hipu se je kesala:
»Saj ni mogoče. Z nami je bil.« Tiste dni je hudo trpela, a močna je bila njena vera v Janeza. Ko je prišel, pa se mu je umaknila, da ne bi morda našel sence dvoma v njenem obrazu. Izbegavanje je prevzelo tudi Janeza. »Kaj, če že ve?« je velel moreč glas.
V	boli sta se izogibala eden drugega in čakala, da bi vse to brž minilo, da bi ostala potem za njiju sam? ljubezen, ki je sreča.
■AbesU». četniki na delu. . Nikakor ne smemo misliti, da se je celotna ne-guševa vojska predala Italijanom. Zelo mnogo abesinskega prostovoljnega vojaštva se zbira v četniške oddelke, ki so Italijanom v veliko nadlogo. Italijanski delavski oddelki imajo mnogo opravka z manjšimi skupinami abesinskih četa-šev, k' jih neprestano nadlegujejo in napadajo iz zasede. Zato je vrhovno poveljstvo prisiljeno pošiljati tudi v zasedene kraje vedno znova eks-pedicije večjih vojaških oddelkov, da vzpostavijo red in mir. Prodiranje Italijanov proti zapadu se za sedaj še ni pričelo. Maršal Badoglio ima predvsem namen, da dobro uredi razmere na zasedenem zemlju in vzpostavi trdno zvezo med severno in južno vojsko. Te dni se je italijanskim oblastim prijavil in podredil bivši guverner pokrajine Džime, ki je ena izmed najbolj rodovitnih abesinskih dežel in ki je bila včasih avtonomna dežela pod vlado posebnega mohamedanskega sultana.
Kje se nahaja neguševa vlada ?
Angleški konzul v mestu Gore, ki se nahaja v zahod. Abesiniji, 340 km oddaljeno v qužnozapad-ni smeri od Addis Abe-te, potrjuje vest, da se je abesinska vlada v resnici nastanila v tem mestu in da v redu vrši svoje posle. Vladi se je posrečilo prenesti, tudi celoten arhiv in si ga zavarovati pred eventueV nimi napadi.
Italijani na delu za faši-
šizem v Addis Abebi.
V Addis Abebi so ustanovili Italijani že fašistični dom, v katerem je pričela z delom italijanska šola, Domačini stopajo prostovoljno v fašizem. Posebno so se vrgli Italijani na organiziranje fašistično šolanj» abesinske mladine.
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
izajehna
zavarovalnica v ljubljani
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Širite „Slov. gospodarja"!
Za pomlad !
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljalnica ostankov MARIBOR, Dvofakova cesta 1.	1003
Uupuiie pri našiii
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Za birmo!
žepne ure . , . Anker ure Din 50.-zapestne ure . . zlate ročne ure . budilke . . . . kuhinjske ure .
Din 35.— 90.— 140.— Din 95.— Din 230.— Din 45.— Din 80.—
poročne prstane, 14 kar. zlato,
komad
Din 70.—
M. ILGERIEV SIN
urar — juvellr
Maribor, Gosposka ulica 15.
Olajšani plačilni pogoji. - Cenik brezplačno.	564
Za mesec mm
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	20	30	32
35 40
Din
cm
20.- 55.- 30.- 35.- 37.- 40.- 48.- 55,-50 55 65 75 90	100
Din 70,- 100.- 155.- 300.- 310.- 1720.- 2150.-Srce Jezusovo 7. razpetimi rokami cm	22	25	30	40
Din	100.- 120.- 160.- 280.-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MAIUBORU.
najbolje in najvarneje pri
Spodn|eSta|crsM ljudski posojilnici
Oosposha ulica 23 f 1*1(1111)01*11 Ulica 10. olriotora
reglslrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.