GLEDALIŠKI UST snom mm ŠTEVILKA' 2 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI r. n K05TR UUKF)5inOUlC LlUBL^RriR, Dunajska cesta steu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izčelkou: = Listnice - Damske torbice = Potovalni usnjati predmeti i. dr. ji Samoproflaja in zaloga izdelhou touarne ,,PETOUIH“, d. d. ^ BEOGRAD Dionička glav. . Din 60,000.000 Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. n Mm s B UMNI S ©mmm® Najfinejša svetlobna telesa ------------------------------=_ za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, Koloduorsha ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Ponedeljek, 8. oktobra AZAZEL.......................Red C Torek, 9. n Zaprto Sreda, 10. „ JUDIT. Gostovanje gospe Marije Vere iz Beograda . . . Red B Četrtek, 11. „ AZAZEL.......................Red D Petek, 12. „ KAR HOČETE...................Red E Sobota, 13. „ JUDIT. Gostovanje gospe Marije Vere iz Beograda . . . Red A Nedelja, 14. „ SMRT MAJKE JUGOVIČA . . Izven Ponedeljek, 15. „ JUDIT. Gostovanje gospe Marije Vere iz Beograda . . . Red F Torek, 16. „ Zaprto OPERA. Ponedeljek, 8. oktobra Zaprto Torek, 9. „ SEVILSKI BRIVEC. Gosto- vanje gospe.Vesel-Polla iz Zagreba....................Red D Sreda, 10. „ Al DA........................Red E Četrtek, 11. „ SEVILSKI BRIVEC. Gosto- vanje gospe Vesel-Polla iz Zagreba....................Red A Petek, 12. „ EVGENIJ ONJEGIN .... Red F Sobota, 13. „ NOVELA OD STANCA. ZAPE- ČATENCI....................Red C Nedelja, 14. „ AIDA.........................Izven Ponedeljek, 15. „ Zaprto Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob 8. Konec okrog 11. AZAZEL. Žalna igra v štirih dejanjih. Spisal Ivan Pregelj. Režiser: M. SKRBINŠEK. Juda Simonov iz Keriota...................g. Skrbinšek Mirjam iz Magdale.........................ga Šaričeva Suzana, njena hišna in prijateljica .... ga Medvedova Lia, njena strežnica......................gna Juvanova ml. Joana, vdova Kuzova.......................gna Rakarjeva Natanael, Tolomajev iz Kane...............g. Cesar Joanan Cebedejev iz Betzajde..............g. Drenovec Simon, kefa Jonov iz Betzajde.............g. Danilo Levi Alfejev iz Kapernavma................g. Lipah Joel, hasan jeruzalemski..................g. Kralj Osim, mlad žid, Liin ljubi................g. Sancin Glas Ješue iz Nazare................................. *** Prvi molilec..............................g. Terčič Drugi molilec.............................g. Drenovec Tretji molilec............................g. Cesar Prvi romar.................,................. g. Plut Drugi romar...............................g. Gregorin Tretji romar..............................g. Jan Četrti romar..............................g. Medven Ženska....................................gna M. Danilova Slepec....................................g. Peček Prvi ribič................................... g. Sancin Drugi ribič...............................g. Smerkolj Deček, romarji, berači. Dejanje se vrši v dneh učenja in trpljenja Jezusovega med prvo in zadnjo Veliko nočjo v Magdah, Kapernavmu, na vztočnem bregu Tiberijskega morja in ob Oljski gori na Markovi pristavi. Začetek ob 8. Konec po 10. Gostovanje ge. Marije Vere iz Beograda. JUDIT. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Fr. Hebbel, poslovenil Fr. Albreht. Režiser: FR. LIPAH. Holofernes...................................g. Skrbinšek Prvi stotnik \ TT , . J......................g. Cesar Drugi „ | Holoternov,.................g Bertok Asirski duhovnik.............................g. Drenovec Trabant......................................g. Terčič Libijski, ) \.............g. Smerkolj Mezopotamski, I P°S aneC l.............g. Kumar Sel..........................................g. Sancin Vojak........................................g. Medven Judit........................................ga Marija Vera k. g. Mira, Juditina služabnica....................ga Medvedova Efraim.......................................g. Kralj Asad in njegov brat..........................g. Gregorin Daniel, nem in slep, bogunavdahnjen . . g. Lipah Samaja, Asadov prijatelj.....................g. Terčič Jozua........................................g. Plut Delija, žena Samaje..........................gna Rakarjeva Ahior, moabitski stotnik.....................g. Peček Samuel, prastar ded..........................g. Danilo Njegov vnuk..................................g. Jan [....................g. Markič Betulijski duhovniki j.......................g. Kumar (....................g. Jerman Ljudstvo in vojaki. dejanje se vrši v taborišču Holofernovem, v Juditini sobi in v Betuliji. H ED. ŠARC l"I"11111IU11111Itll111111| 1111)]m1111|m 11 |||,j11mm lil lili11il) III11 llllllIII Ljubljana, Šelenburgova ulica S. Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in puh. Pralnica in likalnica. - 3 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski.......................... Sebastijan, mlad plemič, Violin brat............. Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj Pomorski kapitan, Violin prijatelj............... Curio^H') P^em^a v v°jv°dovi službi j ’ Vitez Tobija Rig, Olivijin stric................. Vitez Andrej Bledica............................. Malvolio, Olivijin dvornik....................... Norec"’! 7 SWb‘ ^ • • • • • • Menih............................................ Olivija, grofica................................. Viola, Sebastijanova sestra...................... Marija, Olivijina hišna..................... Birič............................................ Sluga pri Oliviji................................ Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. —--- Umetniške razglednice —• vedno nove, in fini pismeni papir v kasetah Papirna trgovina IVAN GAJŠEK Sv. Petra cesta štev. 2 LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2 g. Drenovec g. Kralj g. Terčič g. Medven g. Cesar g. Markič g. Peček g. Šest g. Rogoz g. Gregorin g. Skrbinšek g. Lipah ga Wintrova ga Šaričeva ga Juvanova g. Sancin g. Kumar - 4 - Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča........................ga Rogozova Prva snaha............................gna M. Danilova Druga snaha...........................gna Rakarjeva Treča snaha...........................gna Juvanova Cetvrta snaha.........................gna Ježkova Peta snaha............................gna Kovačičeva ^esta snaha...........................gna Gorjupova Sedma snaha...........................gna Artlova Osma snaha............................ga Medvedova Deveta snaha Angjelija................ga Šaričeva Kosovka djevojka......................ga Danilova-Balatkova Jedna baka............................ga Juvanova Damjan Jugovič........................g. Rogoz Slijepac guslar.......................g. Skrbinšek Bakin unučič..........................g. Tavčar Jedan čobanin.........................gna Gorjupova glasnik.............................g. Drenovec 2- glasnik............................g. Peček k j [........................g. Sancin H-1 Turčin ..........................g. Cesar Hi*' l........................g. Smerkolj Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god. 1389. Zečetek ob pol 8. Konec ob 11. Gostovanje gospe Tinke Vesel-Polle iz Zagreba. SEVILSKI BRIVEC. Opera-buffo v dveh dejanjih. Besedilo spisal Cesare Sterbini. Vglasbil G. Rossini. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: VASILIJ SEVASTJANOV. Grof Almaviva...........................g. Kovač Bartolo, doktor medicine in varuh Rosine ...............................g. Zupan Rosina..................................ga Vesel-Polla k. gost Figaro, brivec............................g. Levar Basilio, učitelj glasbe...................g. Betetto Fiorello, služabnik grofa Almavive . . g. Pugelj Berta, služabnica Bartola...............ga Smolenska I. sluga Bartola.........................g. Banovec II. „ „ g. Pugelj Notar, častnik, vojaki in muzikantje. Dejanje se vrši v Sevili v 17. stoletju. — Prva vprizoritev v Rimu v „Teatro Argentina" 5. februarja 1816. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Vsebina: Dr. Bartolo, poštam, ohol, nezaupen, lakomen mož, ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in pod* kupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži Figara, spretnega, podjetnega, preme* tenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj 'se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve, ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Figarovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda po» stane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se vda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. —• Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lcstvici, in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Alma* viva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. — 6 - Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AID A. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski..........g. Pugelj - Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gna Sfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska - gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske ..............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide....................g. Cvejič Sel.....................g. Banovec - Mohorič Svečenica.................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Vsebina: 1- dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramlis in Radames govorita 0 vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena udi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu iz-r°ci zastavo. .Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti niee in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem z®agovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora Pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. . Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je Pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo adamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v .nem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda nJegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4- dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in fia skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames m Aida. - 7 - Začetek ob pol 8. Konec pred 11. Evgenij Onjegin Lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah. Po besedilu Puškina vglasbil Iljič Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEVASTJANOV. Larina, posestnica . . sr3’)— hčerkif Filipjevna............. Evgenij Onjegin . . . Lenski ................ Knez Gremin............ Stotnik ............... Zarecki................ Triquet, Francoz . . . Gillot, dvorjanik . . . Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se godi deloma na posestvu na deželi in deloma v Petrogradu. Čas: Drugo desetletje tega stoletja. Več novih dekoracij je naslikal g. Skružny. Ka varna, slaščičarna in pekama JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari tng št. 21 ga Smolenskaja gna Zikova gna Sfiligojeva ga Rewiczeva - gna Ropaš g. Rigo g. Burja g. Zathey - Zupan g. Perko g. Pugelj g. Mohorič g. Drenovec - 8 - Miho Vlaho Djivo Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Novela od Stanca. Komična opera v enem dejanju. Spisal Marin Deržič. Vglasbil B. Širola. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Stanae, star kmet...........................g. Zathey ..................g. Pugelj mladi kavalirji ............... . . . g. Banovec ..................g. Sowilski * *'a.........................................gna Korenjakova Maske, dame, kavalirji, dekleta, preoblečena v vile. Dejanje se vrši za časa karnevala v mestu Dubrovniku v XVI. stoletju. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin -Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. župan...............................g. Levar Liza, njegova hči..................gna Thalerjeva ^ospa jer3) mia(ja vdova......................ga Rewiczeva Y°spa Vuga, stanovalka v isti hiši............ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar.........g. Kovač ^ajec, občinski sluga.........................g. Zupan ^osed Grivec..................................g. Finko Nočni Čuvaj...................................g. Perko Prvak strelcev................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. V sebina «Novele od Stanca®: Stari zagorski seljak Stanac je prišel mesto, da proda kozličke in sir. Ker ni našel prenočišča, je legel k vod* jaku in si v strahu, da ga ne okradejo, ni upal vso noč zatisniti očesa, adi dubrovniški ponočnjaki Vlaho, Miho in po zagorski oblečeni Ivo s>ca se odločijo, da mu napravijo novelo, to je šalo. Ivo nalaže Stanca, / Pridejo ponoči k studencu vile, katere so tudi njega nekoč pomladile, a lkoverni Stanac jim to verjame. Medtem prihajajo po cesti maškare, a prigovarjanje naših treh ponočnjakov gredo k studencu in se ob* asajo kot vile in Stanac jih začne prositi, naj ga pomlade. Ko so se v°volj našalili z njim, mu zvežejo roke in mu obrijejo brado. Vzemo mu * r 'mel- m mu puste za to denarja, kolikor je bilo vredno, ter ez®; Stanac šele sedaj izpregleda, da je bil prevaran. Vsebina «Zapečatencev»: K lepi mladi vdovi Jeri priteče soseda, * ara vdova Vuga, in jo roti, da sme pri njej skriti staro rodbinsko omaro, -j, ero bi moral občinski sluga Zajec radi neplačanih davkov zarubiti, z 1' °/?ara igra v ljubezni dveh mladih srečnih zaljubljencev in starega •aijubljenega župana prevažno vlogo; sluga Zajec in župan hote in nehote pomagata dvema mladima k srečni poroki. - 9 - Smrt majke Jugoviča. (Ivo Vojnovič.) Kosovo polje je klasična zemlja srbska; zakaj tu je bilo središče srednjeveške srbske moči in slave, istotam jo je zadel tudi tragičen konec v bitki na Kosovem polju 1. 1389. Malo prej je doseglo srednjeveško srbstvo svoj vrhunec pod carstvom Dušana Silnega iz rodu Nemanjičev, ki se je zmagovito vojskoval z Bizancem, mu po vrsti jemal pokrajine in se 1. 1346. dal v Skoplju proglasiti in venčati za „cara Srbov, Grkov in Bol-garov“ ter hotel zasesti prestol grških cesarjev v Carigradu. Umrl pa je že 1. 1355. ter ostavil veliko državo svojemu nedoraslemu sinu Urošu. Država ni bila dosti zedinjena; bilo je več pokrajin, vsaka s svojimi tradicijami, a bile so premalo časa združene, da bi se mogel med njimi razviti čut edinstva. Carski namestniki so se osamosvajali. Izmed velikašev, ki so odpadli od cara Uroša (IV.), sina Dušanovega, je bil najuglednejši „kralj“ Vukašin. Vladal je vsemu južnemu delu srbske carevine in carskim prestolicam Skoplju in Prizrenu, a 1. 1371. je padel v bitki s Turki in Macedonija je bila izgubljena. (Vukašinov sin „kraljevič Marko“ je postal turški vazal.) Se istega leta je umrl car Uroš, nasledil ga je car Lazar Hrebe-ljanovič, ki je moral oblast deliti s svojim zetom Vukom Brankovičem, gospodarjem Kosovega polja, a le v severnem delu države, t. j. v njenem jedru. Lazar se je upiral z vsemi silami turški poplavi, ki je iz Carigrada pretila Evropi, in se je zato tesno držal svojega soseda bosanskega kralja Tvrdka. Z njegovo pomočjo je 1. 1387. porazil turškega sultana Murata, a baš ta poraz je Murata izpodbodel, da se je pripravljal na obračun s Srbijo. To je Lazar slutil ter se istotako pripravljal na odločilni čas. Usodni boj .se je bil na Kosovem polju. Podrobnih onodobnih opisov tega silnega boja nimamo. Bitka je bila (ali se je začela) na Vidov dan, v torek 15. junija 1389. V začetku se je zmaga nagibala na srbsko stran ter je srbsko slavodobitje dobilo svoj vrhunec, ko je Miloš Obilic (Kobilic), drugi zet Lazarov, v turškem šatoru s handžarom usmrtil sultana Murata. Razjarjeni Turki pa so sedaj s tako silo planili na Srbe, da so se le-ti morali umikati, so zalotili Lazara in mu odsekali glavo. Še na bojišču je bil sin Muratov, Bajazit, proglašen za sultana. Nadomestitve za cara Lazara pa Srbi niso imeli in samostojne srbske države je bilo konec. Narod si tega poraza ni mogel drugače tolmačiti kakor z izdajstvom in tako je narodna pesem enega izmed Lazarovih zetov, Vuka Brankoviča napravila za izdajico, dasi se je v bitki naravnost odlikoval na srbski strani. Tople besede pa ima narodna pesem za cara Lazara, drugega zeta Miloša, in za ženo Lazarovo Milico, ki je bila iz rodu Nemanjičev. Poleg carice Milice nam poroča narodna pesem še o drugih ženskah: o hčerah Lazarovih, o ženi Vukovi in Miloševi, ki sta se - 10 - prepirali radi vrlin svojih mož in tako povzročili usodni spor. Dalje nam govori narodna pesem o Kosovski devojki in o majki Jugovičev, ženi starega Jug Bogdana, ki je imela devet sinov, kateri so padli na Kosovem. Narodna pesem o tej majki Jugovičev je ozadje in temelj krasne Vojnovičeve drame, ki se je igrala prvič v Beogradu 1906. m v Zagrebu 1907. Judita-Pentezileja. Saloma. (K premieri Hebblove „Judite“.) Tvoja usta so grenka, Johanaan Mar je ljubezen vedno grenka? . . . Oskar Wilde: „Saloma“. V Elizeju, na poljanah smrti, kjer se blede sence nekdanjcev [znova oživljajo in napajajo s srčno krvjo velikih pesnikov — tam lmas sestre, otožna Saloma, mala, bleda princesa. Ne zdrzni se, če so krvavi beli prsti nežnih rok. Glej sled krvi i na rokah svojih sester! In veš odkod ta kri? Ker so preveč ljubile. — Ali ni bilo ako? Mar nisi i ti ljubila z vso strastjo in vročimi željami svojega skoro še otroškega srca? „Hočem poljubiti tvoja usta, Johanaan“ le to si vedela, le tega si prosila. Toda usta velikega preroka so te preklela — odsekali so mu glavo - poljubovala si le njegova mrtva usta. Grenak je bil poljub in vsa večnost mu ne vzame grenkobe. Heinrich von Kleist je v svoji „Pentezileji“ razodel, kako silna Je grenkoba v ljubezni. Mlada kraljica Amazonk, Pentezileja, si je v srcu izbrala najkrasnejšega grškpga junaka, Ahila. Misleč pa, da prezira in zasmehuje njeno ljubezen in vso njeno lepoto, se je vitka Pentezileja s kopo svojih psov obupana in omotena vrgla v oj na Ahila. Kakor blazna je z nohti in zobmi sama pomagala raztrgati nesrečnika. v Groza pa, ko se je zavedla svojega dejanja. Solze kesanja niso našle poti iz njenih oči, zastrupljene so ji vrele v prsi nazaj in rgalo se ji je srce v obupu. Brez telesnih ran je umrla Pentezileja °b Ahilu s poljubom na njegovih krvavih ustih: „Najbolj nesrečni 0 vseh ljudi — odpusti mi! . . . Le poljubiti sem te mislila — prav res le to . . .“ Grozni poljubi, krvavi poljubi ljubezni, ki so mogoči samo v smrti. In Judita? Velika junakinja, rešiteljica Izraela, krepostna sveta zena. Res je tako — pravi Hebbel — in vendar ni res! Njegova udita spozna obupana: Nič, nič me ni gnalo — edinole misel na eoe samo. Judita je samo prevarana ženska; sebe samo je varala, jeno mlado življenje, tako mirno in častivredno, ni bilo drugega, nego brezmejno hrepenenje v samoti. Njena sedanjost je velik šteti, krvi, uničenja. Prihodnjosti pa za to življenje ni. Pesnik ebbel pa ni našel izraza, da bi naslikal neskončno, brezupno pu-s inJO, ki se odpira pred Judito po izvršenem krvavem činu nad — 11 — mogočnim Holofernom. „Svet sem zabodla v srce in dobro sem zadela." Ona, ki je hrepenela po materinstvu in bila vredna roditi boga, ona ubije „prvega in zadnjega moža na svetu", čigar plod nemara nosi zdaj pod svojim srcem. Pojmite, drage sestre, tako silno grenkobo in tak obup? In da se mora kljub temu še nadalje živeti? Koliko vas je, žen in deklet, takih, o katerih Hebbel tako divno pravi, da trepetajo pred lastnimi sanjami. In če dajo ljubezen, dajo same sebe, dajo vse, prav vse, kar so in kar imajo in jim prav ničesar ne preostane — hkratu pa se zavedo, da so bile možu le kakor vino v trenotku žeje; izposodil si je iz njihovih ustnic toliko ognja, da je umoril in uničil, kar je bilo v njih najsvetejšega. Vse te, četudi ne ubijate v obupu, a ste okusile samo grenkobo v ljubezni, ste sestre Judite, Pentezileje, Salome . . . Marija Vera. FR. RUKAVINA: K vprizoritvi Verdijeve „AIDE“ (Dalje.) Libreto je zložil Solerio. Slabo je oboje: glasba in tekst, o kakem napredku ni sledu. Delo ni uspelo in je bilo malo igrano in povsod hladno sprejeto. Opera ALZIRA se je izvajala prvič 12. avgusta 1845 v gledališču San Carlo v Neaplju. Uspeha ni imela, občinstva ni nikjer navdušila ter je naglo izginila z reportoarja italijanskih potujočih igralskih družin. Opero ATILLA so izvajali prvič 17. marca 1846 v Benetkah. Delo je polno melodij, usoda pa mu je bila enako nemila kakor prejšnjemu. V Benetkah je deloma uspelo, povsod drugod pa ga je publika kaj slabo sprejela. Opera MACHBETH boleha na slabem libretu. Premiera je bila v Florenci 14. maja 1847. Verdi je od te opere mnogo pričakoval, a njegove nade se niso uresničile, česar je v veliki meri kriv slabi tekst. Vendar je prekoračil Verdi s to opero meje Italije. Izvajali so jo in radi poslušali zlasti Angleži. Delo pa ni ostalo na reportoarju ne doma, ne na Angleškem. Opero I MASNADIERI je spisal Verdi v Londonu leta 1847. Z njo ni napredoval, temveč kvečemu nazadoval, ker je mnogo slabša nego Machbeth. Opera JERUZALEM, zložena 1847, ni imela niti v Italiji, niti izven nje posebnega uspeha. Tekst je pomanjkljiv, partitura pa šteje nekaj prav krasnih mest. Vendar delo v celoti ni ugajalo in spada v dobo zastoja Verdijevega umetniškega delovanja. Z opero IL CORSARO sam Verdi ni bil zadovoljen. Delo je pomanjkljivo, zlasti v melodijah. Zgodovina pravi, da je skladal Verdi to delo, ko se je čutil trudnega in bolnega, kar je pogosto zatrjeval v krogu svojih bližnjih. - 12 - Premiera CORSARA je bila dne 25. oktobra 1848. v Trstu. Uspela ni. Opero je vprizorilo še par gledališč, nakar je obležala v arhivih. Leta 1849. je zložil Verdi opero LA BATTAGLIA Dl LEGNANO. stala je popolnoma neznana. Nekateri njegovi pisci trdijo, da so v njej krasna mesta, drugi so mnenja, da je absolutno nerabna. Mnogi poznavalci in analizatorji Verdijevih del trdijo, da se erdijeva ustvarjajoča sila v operi Luisa Miller, zloženi 1849. leta, spet oživlja. Drugi celo pišejo, da je ta opera vprav mojstrsko delo, ar ni resnica. Luiza Miller ima pa brezdvomno mnogo srečnih momentov, ne manjka se pa tudi slabih. Melodij je dosti, ne dosegajo Pa takih, kakoršne vsebuje NABUCCO in zlasti pozneje zložene opere. avedeno opero so peli v Italiji in v inozemstvu. Bila je precej dolgo na repertoarju. Opero, naslovljeno STIFELLIO in zloženo leta 1850., je prepovedal izvajati papeški konkordat v Rimu. Kasneje jo je Verdi prekrstil Td ^re(^al *er poskušal z njo svojo srečo. Novo ime se glasi OLDO. V tej obliki so jo izvajali prvič v Trstu 1857, a ni dosegla ^peha. Z reportoarja je kaj naglo izginila in ostala precej neznana. sekakor spada v dobo zastoja Verdijevega umetniškega delovanja, Je pa med operami te dobe zadnja. Mnogi italijanski glasbeni pisci nazivajo čas od skladanja opere oscari do Rigoletta temno dobo Verdijevega ustvarjanja. Ta definicija ®e mi Zdi nekoliko preostra, posebno zaradi tega, ker je ustvarjal h k' V- šestih letih opero za opero ter neumorno delal. To ooo bi bilo umestno nazvati dobo zastoja ali intelektualne disperzije. Ce je pokazal Verdi v prejšnjih šestih letih toliko genialnosti, ,1 ,m talenta, ni tako strašno, če v šestih nadaljnjih letih umetniška Kvaliteta njegovega ustvarjanja ne napreduje. Pomisliti je treba, da ]e malo umetnikov, ki niso tekom svojega umetniškega ustvarjanja je zastali in se približali dekadenci. Tudi v dobi svojega zastoja je zložil Verdi vendar opere kakor 1 actll:)eth in Luiza Miller, ki kažejo mnogo genialnosti in niso tako naglo izginile iz repertoarja. Ravno partituri omenjenih dveh oper sebujeta mesta, ki so absolutno originalna in polna nenavadne krasote. . Po vsej priliki so krivi zastoja Verdijevega umetniškega ustvarjanja historični teksti, ki njegovi individualnosti niso ustrezali. Kakor »tro se je vrnil k dramam, polnim strasti in čuvstva in človečanstva P °h, je zrastla njegova moč, njegove skladbe so užgale in se raztekle po vsem svetu. OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. Sedaj, ko so te vrste že napisane, niso prav za prav več resnične, er je vse že za mano in ostaja samo še spomin. In je prav, da Je tako. Imam rad, da je tako. Moji kovčki so že pripravljeni . . . Pripravim jih mnogo prej, 0 Je potreba, kajti jaz hočem, da traja moje veselje dolgo. — - 13 - Vlagam vanje počasi, s premišljenostjo in z užitkom . .. Vse, kar me veže in spominja na Ljubljano, na gledališče, vse to pustim doma. Tega nočem s seboj, ker se mi zdi, da mi ni drago . . . Ni mi drago zato, ker vsebuje le malo lepega . . . Povedal sem že nekoč, kako je takrat, če brenkamo v zaduhlem gledališču poslednje predstave. Pri Bogu, takrat je soparno pri nas. Zunaj na tabli za skušnje visi listek s sporočilom, da se sklepajo nove pogodbe. Pogodbe! Mešetarimo. Toliko stanem! Za leto dni! Cas in živce prodam! Za toliko dinarjev in za toliko. Jaz podpisujem ta dokument poslednji dan. Ob teh poslednjih dneh se razigra v gledališču intriga, zavist, škodoželjnost. Ha ha! Pogledi . . . vprašanja . . . skrite misli . . .in potem „Kam greste na počitnice —“ „0 jaz se grem potepat, klatit, ciganit. In Vi?“ — „Jaz? letos mislim iti na Dunaj, tako, za štirinajst dni.“ „In Vi.“ — „Za nekaj časa na Nemško, v Monakovo in morda še kam.“ In tako dalje. Načrti in besede. Jaz se jim smejem, ker vem, da bo Dunaj — „Kavarna Zvezda11, da bo Monakovo — „Kavarna Emona" — in vem tudi, da med vsem tem ni prav nobene razlike. Tako nekako je takrat, ko se odpravljam na pot, in ko so moji kovčki že pripravljeni, in ko sem proglasil mobilizacijo denarja. Ob teh dnevih kasiram vse, kar mi gre, izterjam vse dolgove in spreminjam denar v akreditive in čeke. Delam to s počasno gesto, kot da sem tega vajen. A jaz tega nisem vajen . . . Ker denar, ki si ga zaslužim s teatrom, je presneto majhen, in jaz vem, da je to velika krivica usode. Jaz vem, da mi gre avto in jahta na morju, in prvi razred ekspresa. — Je to krivica, zbirati belič za beličem, da se pomaknem preko meje, da lahko primerjam, da se lahko udarim ob prsa z zadoščenjem pri pogledu na delo v teatru, da iščem novih smernic, da živim par tednov lahko življenje svobodnega človeka . . . Ne glede na vse! Jaz grem - Samo najboljšo garderobo vzamem s seboj in čevlje, vse špičaste. Jaz vem, kako je . . . Jaz nočem, da se vidi tujca na meni — in odkar imam v Berlinu zakletega sovražnika vsled nemodernih čevljev, sem presneto previden . . . Presneto . . . Vsako stvar pregledam dvakrat... Da ne bo nepotrebnih afer ... Da bo moj sovražnik uničen ... Da bom triumfiral... da mu zalučim Shimmy čevelj v hudobno butico. Zaklenem kovčke, vzamem slovo in grem ... S tem končam preludij, odložim kitaro in sedem v vlak. Ter se peljem celo, lepo noč. Obnovim prijateljske zveze s cariniki, s kontrolorji . . . Zadostim vsem, ki žele viditi moje papirje. Vsem, katere zanima moje finančno stanje . . . Celo onim ne odrečem, ki brkljajo radi v tujih kovčkih . . . Ko so vsi spoznali, da imajo posla z dostojnim možakom, ki ima lepo zlikane hlače in urejeno perilo — potem sedem v kot in spim, — ne, samo delam se, da spim. Ne spim za to, ker se mi noče, zato ker so moji sopotniki čisto zanimivi, in tretjič zato, ker ni tedaj, ko se zadnjič legitimiram, Dunaj več daleč. * — 14 - Torej Dunaj. - Ko bi bil francoski frank vreden toliko kot avstrijska krona, bi se peljal v Pariz. Da . . . Prav gotovo! Častna beseda ... Pa ni ...! In to je zelo škoda. Že takoj prvi večer zabredem v teater. V „Neue Wiener Biihne“ - drugje je bilo že prepozno — razprodano, razdano ali abonirano. Wildejev „Idealni soprog" s Korffom v glavni vlogi. Ko je Kainz umrl, je Burgtheater iskal namestnika. In tudi Korff je bil izbran — a namestnika Kainz le ni dobil. Potem je Korff odromal na Angleško in se je vrnil preko Berlina zopet na Dunaj. Kot ?ost . . . Samo kot gost. Z angleškimi manirami. Tip — Top. Huzarski kapetan. Aristokrat. . . Elita, dunajskih visokih krogov ga vabi, da režira njih dobrodelne predstave. S komtesami, baronesami, markiji, cavalieri ... In gospod Korff se giblje med njimi, gladak, fin, z m°noklom . . . Idealni soprog — aristokrat med aristokrati. »Idealni soprog" ni idealna predstava. Deloma povprečni igralci, Par celo vidnih začetnikov. Med njimi se giblje Korff. Škoda. In škoda je tudi zato, ker si dovoljujejo igralci dovtipe, katerih ni napisal Wilde. In Wilde je bil vendar zelo duhovit. . . Prehudičiti °čejo hudiča — po Cankarjevem .... Potem Burgtheater. Za njegovimi zidovi se bije boj. (Ko so te !rste pisane, je že končan, žrtve pokopane in tudi pogrebci so sneli crne cilindre.) Vsako leto ob tem prelepem poletnem času se razdivja £ boj za stol direktorja. Letos je posebno ljut. Bije ga ravnatelj aulsen z državo. Ta boj je letos zanimiv pred vsem zato, ker je Paulsen umetnik skozinskozi, ker je dvignil nivo gledališča v moralnem in gmotnem oziru, in mu gospodje ministri vse to celo radi Poznajo. Pa vzlic vsemu . . . Oficijelni buletin javlja, da se Paulsen noce vkloniti zahtevi ministrstva, da bi imel nad seboj še eno instanco, ki bi se vmešavala v angažmane in sestavo repertoarja. Torej v zadeve čisto umetniškega značaja. In Paulsen pravi: če ne morem angažirati po svoji volji in prepričanju, če ne smem ravnati reper-°arja po svojem načrtu — potem nisem ravnatelj — in nisem več Potreben. Torej, ali — ali! In gospodje birokrati so ga prebrnili. 'Jdsel je s pauisnom možak velike sposobnosti, ki je moral impo-nirati vsakomur s svojim kremenitim značajem. — Haha! Značaj! ^ri vsej aferi Paulsna je bila druga zadeva, ki je igrala glavno vlogo. e to javna tajnost, in dober znanec mi jo je izdal. Takole pravijo, da je bila zadeva. Gospa Wohlgemuth! Ženska zel° lepa gospa - imenitna igralka. Torej gospa Wohlgemuth ®av soProga, ki je aristokrat... in ta je hotel biti navzoč pri vseh skušnjah, kjer igra gospa soproga. Kaj?! Presneta reč! In potem bi morala imeti gospa soproga največjo gažo izmed vseh članov, če se pa angažira pozneje nekoga s še večjo — se zviša gaža te od-■cne dame kar avtomatično. In možak Paulsen tega ni hotel. Jasno! mPak, to je pomenilo zanj — Police verso! Gospod soprog je šel k znancem, uglednim gospodom ministrom in tako naprej .... In irokracija, stara Avstrija se je izkazala. Sicer pa tako pravijo, tudi časopisje je pisalo podobno. Jaz ne prevzamem odgovornosti. . . (Dalje prihodnjič.) - 15 - RAZNO. Drama pripravlja Nestrojevo veseloigro «Danes bomo tiči», v kateri nastopi med drugimi tudi gospod režiser Boris Putjata, in pa Ibsenovo dramo «Gospa z morja», v kateri gostuje gospa Marija Vera iz Beograda. Fran Milčinski je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani svoje najnovejše delo, mladinsko igro: «Prstan vilinske kraljice«. Igra se v krat* kem začne študirati ter pride še pred Božičem na oder. K tej mladinski igri piše skladatelj Viktor Parma godbo. Opera pripravlja opero «Mignon», in za proslavo češkega narodnega praznika 28. oktobra Kovarevičevo opero «Psohlavci». Milanska Scala je začela z , «Don Carlos» in dr., Hauptmannov "Potopljeni zvon», «Elgo» in Hebblovo cJudib. ... Priporoča se moderna moška konfekcija ---------- v novih prostorih -------- JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3 Zavarovalnica in pozavaroval- nica 6,000.000 Din največjo vplačano glavnico med jugoslovanskimi zavarovalnicami. Dohcdki premij l. 1922 . . . 18,036.500 Din Škode l. 1922 ............... 6,343.000 Din ign. žARGi |, modno trgovino „Pri nizki ceni“ I Sv. Petra cesta št. 3 - 16 - Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA, ŠEIEMBUROOUA U[KA 3 ZALOGA OBLEK Z A DAME, OOSPODEIN OTROKE UOGAL: KNAFLJEVE ULICE TRGOVSKA BUNKA, ro.ro. $EI