NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 43 - lETO 52 - CEUE, 29.10.1997 - CENA 280 SIT Kavržena novorojenčka Mlada ženska je dvakrat rodila in oba novorojena sinova pustila umreti. Vroča tema na strani 25. Slogan je kot poklic v reportaži predstavljamo ciganko Eržiko, diplomirano vedeževalko. Stran 9. Nepoln ducat imen Na Celjskem 11 kandidatov za državni svet - Elektorji bodo izbrali dva svetnika. Stran 2. Skregana dežela Križemkraž Zaželeno naselje Prihova: eni ga hočejo, drugi ga ne dajo. Vroča tema na strani 24. Zmagovita trmoglavka Ukročena trmoglavka v izvedbi SLG Celje zmagala na Borštnikovem srečanju. Stran 17. Epilepsija ni bav-bav Mojca Kodnin, predsednica celjskega društva za lepše življenje z epilepsijo, o vsakdanjem življenju. Stran 10. Foto: Gregor Katic Dan spoštljivega spomina Konec tedna bomo počastili dan reformacije, nato pa še dan črnina na mrtve. Na Celjskem pripravljajo kar precej spominskih svečanosti. Kdaj in kje, berite na strani 14 Novega tednika. t Izgnane »umetnice« t Stran 32. Kopriimikov rod v 1 ^ dveh stoletjih J ^rivnikovo družinsko kroniko je po hudi "Možganski kapi zapisal Adolf Koprivnik iz Velenja. Reportaža na strani 34. V Petici še reportaže, ugankarstvo, l^^veti, avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. Krvave regionalke Med vzroki nesreč še vedno hitrost, izsiljevanje in alkohol. Stran 32. 2 DOGODKI KOMENTAR Higiena Velenjski svetniki so se na zad- njih treh sejah mestnega sveta ukvarjaU s pravili za volitve v državni svet. Na začetku izredne seje, bila je prejšnji petek, so živci popustili Darku Zupanu, ki sku- paj s kandidatom za predsedni- ka države Adolfom Štormanom zastopa v mestnem svetu repub- likansko stranko. Zakaj se je Zupan tako vznemiril, daje pre- klinjal in se sploh zelo nečedno obnašal do predsednika sveta Draga Martinška, ki je približno tri ureza tem postal kandidat za člana državnega sveta? Volilna prigoda se je zapletla na njihovi septembrski seji, ko so sprejeli pravila za novembrske volitve, a so kasneje po sklepu ustavnega sodišča izvedeli tole: potrdili so sklep, povsem skre- gan z ustavo. Opozicijski svetni- ki so bili mnenja, da so jim občinske službe zaradi politične kuhinje namenoma prikrile del dokumentacije in jih zavedle v napačno odločanje, sekretarka sveta pa jih je opozarjala, da je kriva preveč nedorečena zakono- daja. Napako so popravili na izredni seji prejšnji torek. Ta zmota je davkoplačevalce stala približno 600 tisoč tolarjev, koli- kor znašajo v povprečju stroški sejnin za eno sejo. Pravila so sprejeli. Znova so se srečah čez tri dni in nekateri protiustavnega sklepa niso mogli odpustiti Dra- gu Martinšku, za katerega so verjeli, da si zelo želi priti v državni svet Darko Zupan mu je ceh očital, da ga je skušal podkupiti. (Zupanu niso name- ravali izplačati sejnine za sejo, na katero je prišel in kmalu odšel, tako da menda ni glasoval o nobeni točki dnevnega reda. Ponižan in prizadet je zahteval sejnino, ker je menil, da si jo je prislužil Naknadno so mu izpla- čilo odobrili, nato pa je Zupan izjavil, da mu je Martinšek na- mignil, naj da v zameno za sejni- no svoj glas...) Martinšek je ob- tožbe odločno zanikal in tudi dejal, da nima več namena odgo- varjati na politične obtožbe, am- pak se bo odzival le še v kazensko pravnem postopku. Očitali so mu še, da izrablja položaj pred- sednika mestnega sveta za svoje ozke politične interese in celo za materialno okoriščanje, saj je funkcija v državnem svetu plača- na. S stališča politične higiene, je izjavil eden izmed svetnikov, je nesprejemljivo, da kandidira ti- sti, ki je med prvimi botroval protiustavnemu sklepu. Čistost je postala nadvse spo- štovana vrednota. Pojavili so se goreči zagovorniki morale in vneti nasprotniki morebitnih materialnih koristi. Tako zelo skromni pa spet niso, kar kažejo njihove sejnine, ene izmed naj- višjih v celjski regiji. Velenjski svetnik dobi za sejo petnajst tisoč tolarjev. Nedoumljiv je njihov pravilnik, ki določa, da svetniku pripada sejnina za vsako »zače- to sejo«. Morda je kdo od njih že kdaj slišal za zidarja, kije položil prvi zidak na temelj hiše, končal s svojim delom, odšel in navse- zadnje pobral plačilo od neumne stranke, kije bila hkrati ob hišo in denar? Neumna stranka se v svetniški prigodi prelevi v neum- nega davkoplačevalca. Kajpada ne sodijo vsi svetniki v isti koš, so vestni in malo manj vestni. Zato naj bodo plačani po svoji učinko- vitosti, kot je pl^an tovarniški delavec za tek^m trakom. Nor- ma svetnikov je dnevni red, de- lovna enota je lahko ura. Le učinkovitost jim daje pravico do zaslužka. Med velenjskimi svetniki je šest upokojencev, ostali so delov- no aktivni. Med slednjimi so eko- nomisti, inženirji, dva stomato- loga, dva zdravnika, doktor pravnih znanosti, magister stroj- ništva, veterinar, psiholog, profe- sor telovadbe, upravni delavec, ključavničar, rudar... Ne gre le za njihove sejnine, ampak tudi za to, da njihovo redno delo, za katerega v času seje prejmejo še redni dnevni zaslužek, ne teče dalje. Zdravniki, stomatologi in vsi, ki niso zlahka nadomestljivi, morajo zaradi seje prenaročiti svoje paciente oziroma stranke; ekonomisti v času seje ne sklepa- jo poslov, rudarji ne kopljejo pre- moga, učitelji ne poučujejo, klju- čavničarji ne opravljajo svoje obr- ti. .. Nekatere nadomestijo sode- lavci, vendar je ljudi za nadomeš- čanje spet treba plačati. Vsaka seja posredno povzroči verižno reakcijo dodatnih stroškov in za- stojev pri delu. Za davkoplačevalce je ilustra- tiven že tale izračun, ki upošteva zgolj stroške za sejnine, z ugotav- ljanjem ostalih posledic, tudi gos- podarske škode, lahko namreč le špekuliramo. Za določanje pra- vil za novembrske volitve in za predloge elektorjev ter kandida- ta za člana državnega sveta so samo velenjski svetniki porabili več kot milijon dvesto tisoč tolar- jev. Od začetka lokalne samou- prave so imeli osemindvajset rednih sej in tri izredne, za kar so porabili približno osemnajst mi- lijonov tolarjev. Za ta denar bi lahko kupili, denimo, devet tisoč paketov plenic za socialno ogro- žene dojenčke ali drugače: to je toliko plenic, da bi lahko iz njih sestavili več kot tri kilometre visok stolp. Ali pa bi brezdom- cem plačali približno štirideset tisoč obrokov, kar obenem pome- ni, da bi lahko leto dni vsak dan nahranili več kot sto lačnih ust V Sloveniji imamo več kot sto občin in prav v nobenem občin- skem ali mestnem svetu politič- ne debate niso zastonj. KSENUALEKIČ Posredno do državnih svefniicov Predstavnike lokalnih interesov v državnem svetu bodo elektorji volili v sredo, 26. novembra Minule dni so se, zvečine na izrednih sejah občinskih svetov, v vseh slovenskih ob- činah odločali o tem, kateri njihovi predstavniki bodo oblikovali volilno telo posa- meznih volilnih enot, ki bo- do 26. novembra volile 22 predstavnikov lokalnih inte- resov v državni svet. Hkrati pa so v občinskih svetih določili tudi svojega kandidata za čla- na državnega sveta. Slovenija je za volitve članov državnega sveta-predstavni- kov lokalnih interesov razde- ljena v 22 volilnih enot, območ- ja občin širšega celjskega ob- močja pa so uvrščena v 5. in 6. volilno enoto. 5. volilno enoto zaokrožujejo vse občine nasta- le na območju nekdanje celj- ske, laške, žalske, konjiške, šmarske in šentjurske občine, 6. volilno enoto pa občine, na- stale iz nekdanje mozirske in velenjske občine. Poseben volilni ključ Zakon o volitvah v državni svet določa poseben način voli- tev članov državnega sveta v novem mandatu. Tako pred- stavnike lokalnih skupnosti po posebnem ključu določijo v vo- lilno telo posameznih enot v občinskih svetih, določeno pa je, da en član volilnega telesa oziro- ma elektor občini pripada na vsakih dopolnjenih 5 tisoč prebi- valcev. Na sejah občinskih sve- tov pa so svetniki zvečine določi- li tudi svoje kandidate za člana državnega sveta, posamezne kandidate pa so lahko predlaga- le skupine svetnikov. Lokalne interese občin, po novem vseh 23, širšega celjskega območja bosta v državnem svetu zastopa- la dva člana, izvoljena izmed kandidatov, ki so jih potrjevali v posameznih občinskih svetih. Kandidati V 5. volilni enofi Na območju občin 5. volilne enote so člani Občinskega sveta Mestne občine Celje za člana državnega sveta podprii Lojzeta Oseta, sicer tudi predsednika celjskega občinskega sveta, ki so ga podprli tudi v Štorah, Šentjur- ju, Žalcu, Rogatcu, Kozjem, Slo- venskih Konjicah in Vitanju. V stranki SKD, iz katere izhaja Lojze Oset, so se torej dogovorili za enotnega kandidata, v posa- meznih občinskih svetih pa so njegovo kandidaturo predlagale skupine domačih svetnikov. V Vojniku kandidirajo Vik- torja Stokojnika, v Laškem Dušana Klinarja, v Radečah Janeza Zahrastnika, v Rogaš- ki Slatini Martina Keneta, v Zrečah pa Vladimirja VVravor- ja. V občinah Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek v občinskih sve- tih niso izbrali svojih kandida- tov za člana državnega sveta, predstavnika lokalnih intere- sov 5. volilne enote. Kandidati 6. volilne enote Mozirski svetniki niso iz- brali svojega kandidata za člana državnega sveta tako se za lastnega kan^ niso odločili še v Lučahi Nazarjah, v občinskeiiij, Ljubno so podprli kandiij ro Anke Rakun, v Gon, Gradu pa Toneta Rifij^ Mestni občini Velenje s, zapletih na seji občins^ sveta za svojega kandidat člana državnega sveta, p stavnika lokalnih interese volilne enote potrdili Dj Martinška, v Šmartnem Paki Jožeta Robido in v štanju dr. Vladimirja K| na. BojzaRoglo Stališče občine Vitanje: mejo noj bo tam, kjer je mejila nekdanja krajevna skupnost Vitanje Vnovične razprave o mejah občine je na zadnji seji ob- činskega sveta v Vitanju to- krat sprožila pobuda za izlo- čitev dela vitanjske vaške skupnosti Hudinja iz občine Vitanje ter priključitev k ob- čini Zreče. Kot je vitanjskim svetnikom predstavil predsednik občin- skega sveta Zdenko Plankl, so bili med razlogi za tako pobu- do večji posluh zreške občine za razvoj pohorskih krajev, ugotovitev, da se večina prebi- valcev vozi na delo ter v trgovi- ne v Zreče, cesta do zaselka naj bi bila bolje urejena iz zreške smeri in tudi zato naj bi otroci hodili v šolo v Zreče ter podob- no. Poleg tega naj bi se prebi- valci s tega dela Hudinje že leta 1994 s podpisi izrazih za pri- ključitev k občini Zreče. V ime- nu 73 krajanov, ki žive na tem območju, so se podpisali štirje člani iniciativnega odbora. Večino naštetega je predsed- nik vaške skupnosti Hudinja in član občinskega sveta občine Vitanje Vili Kotnik na seji ozna- čil kot laž in poskus zavajanja krajanov. Krajani za namene o priključitvi k sosednji zreški občini sploh naj ne bi vedeli. Zavedeni naj bi bili tudi nekate- ri izmed članov iniciativnega odbora: podpisali naj bi le na pol popisan papir, ki so mu kasneje dodali del besedila, za- radi česar je eden od štirih že odstopil od svojega podpisa. Kotnik je tudi zatrdil, da je asfaltirana cestna povezava iz vitanjske smeri dosti boljšj tiste iz Zreč in zaključi!, otroci kar dvajsetih od slo enaindvajsetih družin oti jejo šolo v Vitanju in sit! šolskim avtobusom, kigj prav tako zagotovila občini tanje. Za podpise izpred) | let pa so že tedaj, na kasnei I zboru krajanov ugotovili,i \ bili izsiljeni in tako nevelja [ Le eden od krajanov je vzt pri želji, da se priključi ^ Zrečam in prav ta je sedaj, pobudnik za priključitev^ čam. Gradnjo turistično-reia tivnega centra Rogla na Pol ju je pred leti financiralo | podarstvo iz vse bivše konji občine, največ pa zreški Ui zaradi česar je novonastala čina Zreče ob zarisovanju činske meje Roglo uvrstila »svoj« zemljevid. Enako so rili Vitanjčani, le da oni! risali novih mej, ampak si vztrajali na (istih) mejahi danje krajevne skupnosti! nje, v katero je sodila tudi gla. Tako se je zemljišče, katerem stoji znano sloveii zimsko in letno turistično! dišče, znašlo v obeh občina Da sodi Rogla vendarle v čino Zreče, se je odločil držJ zbor. Vitanjčani pa so se nafi odločitev pritožili. Menijo,'! odločitvi botrovala politiki mesto stroka. Odločno vztH jo pri zahtevi, da Rogla osS tam, kjer je od nekdaj bil^ njihovi občini. Zrečanom"^ jo, da so preslišali želje pos^ nem dogovoru v zvezi z Kot je še povedal vitanjslo pan Slavko Krajnc, tudi ni" nobenih zahtev po odv# turistične takse (slednjo ^ prejema zreška občina), saj' nijo, da se mora le-ta po^^ tam, kjer se ustvarja, tor^! Rogli. Drugače je z davkoi" premoženja, ki ga morajo I čevati vikendaši, tega želi)" tanjčani zase. Sicer pa so svetniki v Vit^ prepričani, da gre za spof j občinama in ne med ob Vitanje in Uniorjem. Pou^J jo pa tudi, da sporu brez nega pogovora in medseW ga dogovora ne vidijo Rogli se namreč ne bo odp^ dala niti vitanjska niti občina. ^ Vnaprejšnji »da« za Celjski sejem Vprašanja celjskih svetnikov ob obravnavi gradiv za prvo skupščino delničarjev Celjskega sejma d.d. čeprav je bila »Informacija o sklicu L seje skupščine delniške družbe Celjski sejem in določitev stališč Mestne občine Celje za sejo skupščine« na prvi pogled - ob predpostavki, da se svetniki obravna- ve razmerij med občino in podjetjem ne bodo lotili širše - dokaj rutinska točka izrednega zasedanja celjskega občinske- ga sveta, so svetniki vendarle opozorili na nejasnosti, ki jih bo treba urediti. Naloga celjskih svetnikov na izrednem zasedanju občinskega sveta je bila, da kot predstavniki največjega delničarja Celjskega sejma (gre za 37,35-odstotni lastniški delež) izoblikujejo svoja stališča do predlaganega gradiva in izberejo pooblaščenca, ki bo na skupščini delničarjev Celjskega sejma, skli- cani za 7. november, zastopal interese nek- danje občine Celje oziroma njenih pravnih naslednic. Iz gradiv, pripravljenih za skupš- čino delničarjev, sta bili najzanimivejši točki predloga delitve dobička ter imenovanja članov nadzornega sveta delniške družbe. Kot smo že poročali, začasna uprava Celj- skega sejma d.d; delničarjem predlaga, da za dividende namenijo nekaj več kot 21 milijo- nov tolarjev, na predlog začasnega nadzor- nega sveta pa naj bi na skupščini izvolili 7- članski nadzorni svet. Do gradiva so se opredelili v matičnih telesih, tako v odboru za gospodarstvo kot za finance in premo- ženjska vprašanja pa so svetnikom predlog priporočili v sprejem, saj je občina nenazad- nje »le« 37,35-odstotni lastnik, skupščina pa odloča z večinskim glasom delničarjev. V razpravi so svetniki opozarjali, da je obravnava tako pomembnih gradiv »postfestum« oziroma sprejemanje skle- pov brez možnosti sodelovanja pri obli- kovanju odločitev, nesprejemljivo. Občin- ski statut namreč ne predvideva načina, kako izbrati predstavnike občine v nad- zorne svete delniških družb, saj v času sprejemanja temeljnega občinskega do- kumenta, delniških družb še ni bilo. »Če svetniki skozi komisije občinskega sveta sodelujemo pri pripravi predlogov za čla- ne svetov javnih zavodov, potem je nes- prejemljivo, da gre tako pomembna za- deva, kot je kadrovanje naših predstavni- kov v nadzorni svet Celjskega sejma d.d., mimo nas,« je bilo slišati in svetniki so zahtevali, da se Statut Mestne občine Celje čimprej dopolni z določili, kako kadrovati »svoje« predstavnike v nadzor- ne svete delniških družb. Celjski svetniki so podprli tudi pred- log za 7-članski nadzorni svet Celjskega sejma d.d., čeprav je bilo slišati kar nekaj pomislekov, zakaj tako številen sestav ter nenazadnje tudi, zakaj je med tremi predstavniki zaposlenih le ena, ki je tudi dejansko v delovnem razmerju pri Celjskem sejmu d.d. Za člane so predlagani: Aleš lic, Stanislav Kramber- ger, kot občinska predstavnika Roman Gracer in Jože Turnšek ter kot predstav- niki zaposlenih Breda Obrez Preskar, mag. Dušan Drofenik in mag. Tone Zimšek. Za pooblaščenca, ki bo zastopal delni- čarske interese občine, so svetniki izvolili župana Jožeta Zimška, pooblastili pa so ga, da 7. novembra podpre predlagane sklepe oziroma v primeru nasprotnih predlogov, glasuje po svoji presoji. I. STAMEJČIČ SNOPIČ DOGODKI n B Savinjcani hočejo sedem občin žalski svetniki zavrnili predlog državnega zbora o ustanovitvi štirih novih občin ^vni zbor je v svoji zad- ^^fianti predlagal, da naj ^območju sedanje žalske j„e nastale štiri nove ob- j, Vransko, Polzela, Pre- j in Braslovče. Žalski pjlti so minuli četrtek Jlog zavrnili in vztrajajo .fvotnih sedmih občinah: Jijlco, Braslovče, Prebold, jjla, Tabor, Griže in Žalec. odločitev so svetniki i^uentirali s sklepi ljudi na ^vnih zborih krajanov. Zelo so stvari v novi občini ^la, pod skupno streho naj jveli krajani sedanje krajev- slcupnosti Polzela in An- I Občina Prebold naj bi jučevala sedanjo krajevno ipnost Prebold in Šešče, če orišlo do razbijanja občine, bi se Preboldčanom radi pridružili v Trnavi, kjer se ne strinjajo s pridružitvijo k občini Braslovče. Občina Braslovče bi po državnem predlogu obse- gala sedanje krajevne skupno- sti Braslovče, Gomilsko, Trna- vo in Letuš, vendar poleg Trna- ve tudi Gomilsko ne vidi svoje prihodnosti v tej občini. Največ zapletov se je poka- zalo v občini Vransko. Vranša- ni nočejo Tabora temveč želijo, da se občina oblikuje le na območju sedanje krajevne skupnosti Vransko. Po drugi strani tudi Taborčani nočejo na Vransko in želijo samostojno referendumsko območje. Zaenkrat tudi še ni povsem jasno, kako bo izgledala nova in manjša občina Žalec. Državni zbor bi v to občino združil mestno skupnost Žalec in kra- jevne skupnosti Galicija, Ponik- va, Gotovlje, Petrovče, Griže, Vrbje, Liboje in Šempeter. Zbo- ra krajanov v Gotovljah in Pe- trovčah nista imela kvoruma, to pomeni najmanj 20 krajanov, odgovora sploh ni iz Uboj in Šempetra, v Grižah pa so se na zboru odločili za svojo občino. Žalski svetniki so na tokratni seji zavrnili predlog državnega zbora in predlagali ustanovitev novih občin Vransko, Braslov- če, Polzela, Prebold, Tabor in Griže. IRENA JELEN BAŠA KOMENTIRAMO Še pomnite, volivci? 0 so Savinjčani decembra 4 odhajali na volišča in 'H predstavnike svojih ievnih skupnosti v občin- svet, so jih po zdravi ički logiki volili zato, da svojim delom in odloči- li prispevali k razvoju ke občine. Prav gotovo jih 1 volili zato, da bi ti izvo- li ljudstva že kmalu za- i, ko so sedli v svetniške ipi, razdajali vso svojo irgijo in zveze s politični- botri za razbijanje in "hljenje občine, gradnjo >jih občinskih plotov in po- 'pno, a zanesljivo koraka- ■ vsaj nekaterih med njimi bobnih foteljev bodočih nnov. Prav to se je v žalski "^mi dogajalo vsa ta leta. cilj svetnikov je bil v ^ letih iz občinske malhe ^^miti v svojo bodočo obči- več denarja, pri tem jin je bila kaj malo mar "lia in reševanje skupnih "blemov, ki bodo v dolini usodno povezovali Iju- glede na občinske me- ^ mislih imam kanaliza- ki se ne more in ne sme ob meji neke občine, '^^slih imam vodovod, ki ^^ po obnovi, številne ce- \ še zdaleč ne morejo '' pristojnosti zgolj ene ^^e, po dograditvi kliče ''^na naprava, ki jo potre- ^sa dolina, da ne ome- "^ie kar pozabljene depo- F fia Ložnici, pa še in še. problemov.'ki so ostali ^^eni ravno zaradi tega, bila v treh letih vsaka Mrnozirana poljska cesta ^^fnbnejša od osrednjih ^ll^strukturnih problemov, ko imajo majhni in politiki polna usta de- ^'^^acije, se upravičeno lah- ^^Prašamo, koliko vpliva pravzaprav imeli na- ijj ^^ ljudje na razbijanje ob- •Zdi se, da se nihče noče ^^iti prvih referendu- mov, na katerih so se ljudje izjasnjevali o tem, ali sploh hočejo nove občine. Po vseh krajevnih skupnostih so ljud- je na referendumih jasno po- vedali, da podpirajo enotno občino. Edino v Taboru so že pred leti povedali, da hočejo svojo občino, pa še to zgolj zato, ker že takrat niso pri- stali na življenje pod skupno streho z Vranšani. Tudi zad- nji zbori krajanov niso bili ravno množično obiskani. Kaj pa konec koncev pomeni mnenje 50 ali 70 ljudi v pri- merjavi z nekaj tisoč krajani v neki krajevni skupnosti? Da niti ne omenjamo tistih, kjer sploh niso dosegli kvoru- ma ali takšnih nesmislov, kot se je zgodil v Grižah, kjer seje zbora udeležilo 10 ljudi, 7 krajanov je glasovalo za novo samostojno občino, svetniki pa so takšen predlog celo po- žegnali. Neresnost svetnikov se je minuli četrtek pokazala tudi takrat, ko so levi svetniki, LDS, ZLSD in DeSUS, pri gla- sovanju o tako pomembnem vprašanju zapustili dvorano, ker ni bilo ugodeno njihovi zahtevi po tajnem glasova- nju. Dejansko je o zadnjem predlogu delitve občine glaso- valo 19 ljudi. In s tem usodno vplivalo na življenje preko 30 tisoč občanov, kijih vse manj zanimajo politične zdrahe. Žal jih vse bolj zanima, kje bodo za tolar ali dva ceneje ■kupili kilogram kruha in li- ter mleka, za kilogram mesa pa tako in tako mnogi nimajo več denarja. Ampak to ni po- membno, glavno je, da bomo imeli 7 novih občin in 7 župa- nov, pa 7 tajnic in 7 fikusov... Tako si najbrž mislijo svetni- ki, ob tem pa nehote ali pa zavestno zavajajo ljudi, saj bo končna odločitev o novih občinah padla samo in edino v državnem zboru. IRENA JELEN BAŠA Visoka kakovost diagnostike Nove aparature in nove metode preiskav v Zdravstvenem domu Celje Na medicini dela in športa v celjskem zdravstvenem do- mu so prejšnji teden predsta- vili nov aparat za obremeni- tveno testiranje, ki skupaj s še dvema drugima aparatoma predstavlja funkcionalno za- ključeno medicinsko opre- mo, potrebno za testiranje zmogljivosti kardiovaskular- nega sistema, d^ - Gre za zahtevno in drago aparaturo - samo aparat za obremenitveno testiranje po- sameznika je vreden preko 40 tisoč mark, zato so jo v zdravs- tvenem domu dopolnjevali kar nekaj let. Pri zbiranju denarja jim je letos znatno pomagala celjska družba Etol, s katero že dolgo uspešno sodelujejo na poslovnem in strokovnem po- dročju. Zdravstveni dom ima sedaj tri aparate, ki so funkcio- nalno in računalniško poveza- ni in omogočajo določevanje tako imenovane aerobne in anaerobne zmogljivosti, kar je pomembno za določitev var- nega praga telesne obremeni- tve bolnika ali sicer zdravega človeka z določenimi dejavniki tveganja. Opremo za obreme- nitveno testiranje dopolnjuje tudi ultrazvočni aparat, ki ga imajo v Celju že nekaj mesecev, omogoča pa vrhunsko diagno- stiko bolezni srca, ožilja in dru- gih organov. Nove aparature pa niso edina letošnja pridobi- tev zdravstvenega doma. Na- bavili so tudi sodobno labora- torijsko opremo, s katero lah- ko zdravniki dobijo izjemno pomembne podatke pri diag- nostiki in zdravljenju bolnikov z okvaro na srčno žilnem siste- mu ali z okvaro dihal, še letos pa bodo uvedli tudi posebno laboratorijsko metodo - dolo- čanje antioksidantnega statusa posameznika. Novi načini preiskav in so- dobna oprema bodo vsekakor dvignili kakovost diagnostike in zdravljenja bolnikov z bolez- nimi srca in ožilja ali z okvara- mi dihal. Kot zagotavlja direk- tor Zdravstvenega doma Celje dr. Brane Mežnar pa bodo hkrati tudi skrajšali čakalne dobe na tem področju, saj lju- dem ne bo več treba odhajali na preglede v druge centre. mmmmm JANJA INTIHAR ■■iFoto: GREGOR KATIČ Na medicini športa imajo sedaj celotno opremo, kije potreb- na za testiranje zmogljivosti kardiovaskulamega sistema. POSVETU Bulatovic ne prizna poraza Razmere v Črni Gori po dru- gem krogu predsedniških vo- litev so še vedno napete. V Podgorici in še nekaterih dru- gih mestih se je zbralo na tisoče ljudi, ki so podprli po- raženega predsednika Bulato- viča. Precej napeto je bilo v vasi Hizi v bližini meje z Alba- nijo, kjer je morala vaščane pred oboroženimi »Bulatovi- čevci« zaščiti celo policija. Bulatovič namreč meni, da so bile v drugem krogu volitev številne nepravilnosti tisto, za- radi česar je izgubil. Zato se je pritožil na republiško volilno komisijo, ki je njegove pritožbe zavrnila. Pritožbe je naslovil tudi na ustavno sodišče. Kot najresnejše je navedel očitke, da se je na volilnih seznamih znašlo 13 tisoč volivcev brez pogojev. Ravno tako naj bi v drugem krogu v prid njegove- mu tekmecu Dukanoviču spremenili sestavo nekaterih volilnih komisij. Poleg tega pa naj bi nekateri volilni upravi- čenci glasovali večkrat, tudi pod pritiskom poUdje. Tudi us- tavno sodišče je večino od na- vedenih pritožb zavrnilo. Novi črnogorski predsednik Duka- novič j e dejaJ, da j e pri vseh teh pritožbah in demonstracijah lepo viden pritisk Beograda oziroma Miloševiča. Bulatovič in njegovi sodelavci so namreč že takoj po volitvah mirno priz- nali poraz, potem pa je doseda- nji predsednik po enodnev- nem obisku v Beogradu po- vsem spremenil mnenje. Srbi na volišča 7. decembra Srbi bodo na volišča, to- krat že tretjič to jesen, odšli 7. decembra. Za takrat so namreč v državi razpisali nove predsedniške volitve. Kot je znano, je v drugem krogu 5. oktobra radikalec Šešelj porazil kandidata le- vice Liliča, vendar pa izidi zaradi prenizke udeležbe volivcev niso bili veljavni. Združena levica bo tokrat v boj poslala Milana Milutinovi- ča, zunanjega ministra ZRJ. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, je 54-letni pravnik in diplomat doslej »opravljal vr- sto najodgovornejših funkcij v Srbiji in ZRJ ter pri tem poka- zal veliko mero odgovornosti za vitalne interese repubUke in njenega prebivalstva«. Na voli- tvah bo sodeloval tudi nesoje- ni zmagovalec razveljavljenih volitev Šešelj. Pa predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič. Nekateri časniki pa namigujejo, da se utegne v boj za predsedniški fotelj spu- stiti tudi nekdanji jugoslovan- ski premier in ameriški po- slovnež Milan Panič. Za od- stavljenega beograjskega žu- pana Dindiča in njegovo De- mokratsko stranko ter opozi- cijo nasploh še ni povsem ja- sno, če bodo tudi tokrat bojko- tirali volitve. V primeru bojko- ta ali DindOičevega samostoj- nega nastopa se bo n^verjet- neje bil oster boj med Sešljem in Milutinovičem. V primeru, da se spet vzpostavi staro za- vezništvo Dindič-Draškovič pa bi lahko opozicijski kandidat resno ogrozil tekmeca. In to v drugem krogu. Priprave na širitev EU v luksemburškem Mon- dorf-les-Bainsu so se na ne- formalnem srečanju sestali zunanji ministri Evropske unije. Njihov glavni namen je bil razpravljati o širitvenih načrtih unije. Ali povedano drugače, o predlogu Evrop- ske komisije, da naj unija začne pogajanja s Poljsko, Češko, Madžarsko, Sloveni- jo, Estonijo in s Ciprom. Na srečanju je prevladalo mnenje, da je formula 5-»-l, to- rej kot je predlagala unija, do- bra. S tem so se strinjale tudi države, ki se sicer zavzemajo za sočasen začetek pogajanj z vsemi kandidatkami. Končna odločitev o tem pa bo sprejeta na decembrskem vrhu unije v Luxemburgu. Zaenkrat je kri- stalno jasno samo to, da med kandidatkami za začetek po- gajanj ne bo Slovaške (padla na izpitu demokracije) in da bo med njimi zagotovo Ciper. Os- talo pa je odvisno od več dejav- nikov, tudi (ali pa predvsem) od denarja. Zadnjo besedo bo- do verjetno imele članice, ki največ prispevajo v skupno blagajno (Nemčija in Velika Britanija). Vendar pa Evropska komisija opozarja, da je širitev odprt proces. To pomeni, da ni nujno, da bodo države, ki bodo prve začele s pogajanji, tudi prve stopile v unijo. Napredek kandidatk bo namreč pod drobnogledom komisarjev, ki ga bodo preverjali vsakoletno in potem na podlagi teh rezul- tatov določili tempo pogajanj. Hitrost teh bo tako odvisna v glavnem od kandidatk samih in ne politike EU. Pretres na svetovnih borzah v Hongkongu je prišlo do zloma borze, kar je povzroči- lo pretres tudi na svetovnih in evropskih borzah. Ko je hongkongški borzni inde^ Hang Seng padel za več kot 10 odstotkov vrednosti, so se tečaji vrednostnih papirjev znižali tudi drugod. Indeks Dow Jones (pov- prečje vrednosti delnic 30 pod- jetij) na Wall Streetu je padel za dobra dva odstotka. Poleg pad- ca najpomembnejšega ameriš- kega borznega barometra so padec vrednosti delnic zabele- žili tudi na borzah v Frankfurtu za 4.6 odstotka, v Parizu za 3.4 odstotka, v Londonu za dobre tri odstotke in v Z_fcrichu za slabe tli odstotke. Med podjetji z največjimi izgubami so bili ponudniki finančnih storitev, pa proizvajalci visoke tehnolo- gije, letalske družbe, skratka podjetja, ki so močno navzoča tudi na vzhodu Azije. Najbolj prizadete tvrdke so tako bile General Electric, Motorola, Procter&Gamble, IMB, Citi- corp. Ugledni londonski dnev- nik Financial Times je po borz- nem polomu pisal o morebitni ločitvi hongkongške valute od ameriškega dolarja Obenem pa je posvaril, da je pritisk na valuto treba gledati predvsem kot resno preizkušnjo za novo (kitajsko) vlado v Hongkongu. DAM.TAN KOŠEC, POPtv □ DOGODKI Dolg bo poravnala občina že spomladi, ko so laški svetniki dovolili, da lahko občina iz proračuna »poso- di« krajevni skupnosti Rim- ske Toplice okrog 8 milijo- nov tolarjev za poplačilo dolga do Telekoma, je bilo slišati pripombe, da bi lah- ko tovrstno reševanje starih grehov postalo stalna prak- sa v odnosih med občino in posameznimi krajevnimi skupnostmi. Bojazen ni bi- la odveč, saj se je v začetku oktobra s podobno prošnjo obrnilo na občinski svet tu- di krajevno vodstvo Zidane- ga Mosta. Svetniki so tudi njim ugodili, tako da bo občina iz svojega proračuna v naslednjih dneh poplačala dolg, ki ga imajo Zidanomoščani do Cestnega podjetja Celje in Komunalne- ga podjetja Laško. Gre za ne- kaj več kot 2,8 milijona tolar- jev, ki jih krajevna skupnost še dolguje za obnovo kanalizaci- je, vodovoda in ceste v naselju Vila v letu 1994. Dela so bila nujna, saj je bila kanalizacija dotrajana, zaradi novega ob- činskega bloka pa je bilo treba v naselju na novo napeljati vodovod in obnoviti cesto. Zi- dani Most je obema podjetje- ma plačal večino računov - celotna vrednost del je znašala blizu 13 milijonov tolarjev, os- talo pa je še za dva milijona tolarjev dolga cestnemu pod- jetju in za 853 tisoč tolarjev dolga laški komunali. Ker sta obe podjetji že zagrozili s tož- bo, ki bi dolgovane zneske gotovo še povečala, krajevni skupnosti ni ostalo drugega, kot da za pomoč prosi občin- sko vodstvo. Le-to bo del de- narja, ki ga je z rebalansom proračuna že namenilo za pla- čilo dolga krajevne skupnosti Rimske Toplice, prerazpore- dilo za potrebe krajevne skup- nosti Zidani Most, ki bo na ta račun v prihodnjem letu dobi- la manj sredstev za investicij- sko dejavnost. JI Občina ni več, icar je bila Šmarčani o Bohorju, podjetništvu in odpadlamo potrjuje ugotovitev, da je ^ tovrstno obliko sodelovanja lovolj zanimanja. Ž.Z. Bohor žari v mestinjski lesni tovarni so v ponedeljek po enote- denskem stavkanju spet za- čeli delati. V tem tednu naj bi prišlo do ponovnega se- stanka nadzornega odbora, kjer bo govor o razrešitvi uprave. To je ena od pogla- vitnih sindikatovih zahtev. Največja nevarnost za me- stinjsko lesno podjetje je na- mreč, da bo nazadnje ostalo še brez naročil. Zato so se pred- stavniki vodstva ter sindikata le uspeli dogovoriti za pone- deljkovo prekinitev javnega delavskega nezadovoljstva. O teh mestinjski delavci novinar- je radi obveščajo, ko pa naleti- mo na njihove mestinjske sin- dikalne funkcionarje, so ti z informacijami pretirano skopi. Tako je bilo pred nekaj tedni, ko smo iskali vodilna mestinj- ska sindikalista ter izvedeli, da sta že odšla na trgatev, podob- no je bilo tudi v ponedeljek. Predsednika sindikata Martina Bosnarja smo iz uredništva uradno povprašali za potrditev, ali delavci spet delajo. Ko ga je predstavnik nove, dodatne var- nostne službe poklical, nam je Bosnar povedal, da »nima zdaj kaj dajati izjave« ter nevljudno odložil slušalko. Prav tako smo iskali direk- torja Vlada Jurančiča, med njegovo odsotnostjo pa je Mi- lena Žerak potrdila, da so se delavci vrnili k strojem. Tudi od Žerakove smo želeli izve- deti ali so delavci v preteklih dneh prejeli septembrske pla- če, pa to ni bilo mogoče. B.J. Soglasje za GG Nazarje Gozdno gospodarstvo Nazarje je pred dnevi dobilo prvo soglasje k izvedbi privatizacijskega programa. Agencija za prestruktuiranje in privatizacijo je doslej odobri- la 1421 programov lastninskega preoblikovanja podjetij, od tega jih je 1117 dobilo že tudi drugo soglasje, ki pomeni uspešno končan postopek privatizacije. Ž.Z. 8 NAŠI KRAJI IN UUPJE Cvetje in sveče na vsakem koraku Te dni je cvetja in sveč povsod v izobilju. Cvetličar- ne svojo ponudbo »razširijo« tudi na ulice, pločnike, ob poteh na pokopališča in na samih pokopališčih. Tisti torej, ki tudi dan pred praznikom ne boste uspeli pri- ti do bližnje cvetličarne, nikar ne skrbite. Cvetja in sveč bo na vsakem koraku dovolj. Ker je cvetličarn zelo veliko, smo se jih tokrat raje izognili, da ne bi komu delali krivice, smo pa povprašali po cenah cvetja na Vrtnarsko šolo Celje, Vrtnarstvo Celje in na celjsko tržnico. Vrtnarska šola Celje je pri- pravila precej lastnih aranž- majev, ki jih je mogoče kupiti le pri njih. Ponujajo krizante- me, pajkovke in marjetke po 150 (za večjo količino) do 170 SIT, iste sorte 2. klase pa so od 100 (za večje količine) do 120 SIT. Lončne krizanteme (odvi- sno od sorte, barve, velikosti) dobite po 550 do 790 SIT, ma- čehe stanejo od 60 do 70 SIT, letošnja novost pri njih pa so predvsem različni nasadi (gli- nena posoda z zasajeno rastli- no), ki stanejo od 1.500 do 6.000 SIT (odvisno pač od iz- brane rastUne). Sicer pa so vzgojili preko štiritisoč krizan- tem in pajkovk, 2.800 marjetk, 3.000 lončnih krizantem in okrog 5.500 mačeh. Tudi na Vrtnarstvu Celje so nam minuli konec tedna po- sredovali cene rezanega cvet- ja, ki ga bodo od njih distribui- rali v cvetličarne. Velikocvetne krizanteme I. klase ter pincira- ne pajkovke in marjete ping pong bodo po 200 SIT, II. klasa po 170, nepincirane pajkovke bodo po 180, ostalo 150 in margarete prav tako I. klasa po 150, ostale pa 120 SIT., V zalogi pa imajo tudi precej na- grobnega peska, za katerega bo pri njih potrebno odšteti za 25 kg vrečo 750 in 32 kg vrečo 870 tolarjev Na Celjski tržnici smo mi- nuli konec tedna zabeležili še bolj skromno ponudbo reza- nega cvetja, zato pa toliko več sveč. Veliko večjo ponudbo pričakujejo v tem tednu, zlasti pa še danes in jutri. Kljub vse- mu smo na stojnici opazili kri- zanteme po 200 tolarjev in paj- kovke po 150, zelo velika pa je izbira sveč. Domača svečars- tva jih ponujajo že od 80 pa vse do 300 in več SIT, pač odvisno od velikosti in vrste (oljne so dražje in dlje gorijo). Kam se boste torej odpravili po cvetje in sveče, je vaša izbira, naš namig pa, da za to vendarle poskrbite kak dan prej in ne že na samem pokopahšču, saj bo- do, resnici na ljubo, na dan spomina na mrtve, cene goto- vo še malo poskočile. MOJCA MAROT Foto: T.TAVČAR Drago Žučko in Stanko Švab, ki v vrtnariji Semenarne Ljubljana v Drešinji vasi skrbita za nasad krizantem. Križ spet stoji v KS Vransko lepo skrbijo za sakralna obeležja, za kar imajo zasluge KS, krajani in donu župnik Jože Turinek. Med gradnjo avtoceste so začasno odstranili tudi križ ob lokalni cesti Stopnik-Jevše, dai tovornjaki, ki so tod vozili, ne bi poškodovali. Križ je na tem mestu stal več kot sto let,| legendi naj bi ga postavili zato, ker se je nekoč tam poškodoval pastir, po drugi pripovedi pa bilo tam razpotje. Seveda je bil že močno preperel, zato so ga nadomestiU z novim.) sobotnem blagoslovu, ki ga je opravil domači župnik, se je zbralo veliko krajanov, ki jih najprej pozdravil predsednik sveta KS Vransko Franci Sušnik, ki se je vsem tudi zahvalil; sodelovanje pri ponovni postavitvi. i; S slovesnosti ob blagoslovu križa. Lionsi upihnili svečko Lions klub Celje je minulo soboto slavil svoj prvi rojstni dan. V Modri dvorani Celjan- ke se je zbralo 128 članov prvega lions kluba na celj- skem območju s svojimi go- sti. Najprej sta nastopila in po- slušalce očarala učenka flavte in klavirja Petra Rom iz Liboj, štipendistka Lions kluba Celje in njen profesor glasbe Zoran Škrinjar iz Ljubljane. Nadarje- na Petra obiskuje 4. razred šole za slepe in slabovidne v Ljublja- ni in prepeva v otroškem pev- skem zboru RTV Slovenija. V nadaljevanju programa je nastopila Vita Mavrič, ki je priš- la v Celje posebej za to, da je poklonila svoj nastop dobro- delni prireditvi in znova navdu- šila s svojimi šansoni. Občins- tvu se je predstavil tudi celjski glasbenik Vlado Skale, ki mu Lions klub Celje pomaga pri izdaji kompaktne plošče. Zbra- ne je pozdravil in nagovoril prvi podpredsednik kluba Uroš Godec in se zahvaUl za delo dosedanjemu in prvemu predsedniku kluba Ernestu Zvaru. Klubu sta čestitke ob prvem rojstnem dnevu izrekla tudi predsednik Lions kluba Keleia Zdene Podlesnik in predstavnik Lions kluba Bled Borut Šraj. Predsednik Lions kluba Celje slikar Jure Cekuta, kije trenut- no v ZDA, je za tiho dražbo z naslovom »Človek kot duša in senca« poklonil eno sliko in deset grafik. Sliko je za 255.000 SIT kupila Tovarna papirja Go- ričane, prodano pa je bilo tudi sedem grafik po 30.000 SIT. Izkupiček od dražbe in od vstopnine bo Lions klub Celje, tako kot doslej, namenil pred- vsem dejavnostim slepih in sla- bovidnih. D.M. Gimnazijski večeri Pod okriljem Kuhurnega društva Anton Aškerc in Slavi- stičnega društva Celje so v I. Gimnaziji v Celju ponovno oživili gimnazijske večere. Ti odpirajo drugačno možnost spoznavanja literature, prvo srečanje pa so v gimnazijskih prostorih pripravili minuli četrtek. V goste so povabili pesnika in kulturnega delavca Ervina Fritza, v pogovoru pa osvetlili predvsem njegove korenine v Savinjski dolini, delo v gledališču in pri radiu ter seveda sodobno slovensko poezijo. Ervin Fritz je na srečanju predstavil tudi tiste svoje pesmi, s katerimi se srednješolci sicer pri pouku ne srečujejo. IS Metulj v Singenu Dijaki Gimnazije Celje Center obiskali vrstnike v Nemčiji Poglabljanje stikov med partnerskima mestoma Celje in Singen v Nemčiji se nada- ljuje. Najnovejši kamen v mozaik dragocenih izkušenj pri izmenjavi dveh kultur so prispevali dijaki Gimnazije Celje Center, ki izdajajo revijo v nemškem jeziku Schmetter- ling (Metulj) pod mentor- skim vodstvom svoje profe- sorice Ivane Ike Medved in dijaki gimnazije Friedrich W6hler v Singenu. Začelo se je tako, da so na omenjeni gimnaziji v Singenu izvedeli za revijo Schmetterling in povabili njene ustvarjalce, da bi sodelovali pri njihovem uč- nem projektu Razred na poti po Evropi. Vabljeni so se od- zvali in svojo nalogo dobro opraviU. V zahvalo so jih vrsti- niki iz Singena povabili na pro- slavljanje 25-letnice gimnazije Friedrich Wohler. V organiza- cijo obiska sta se vključili obe gimnaziji in obe mesti. V Singe- nu je vse niti imel v rokah Gerhard Bumiller, ki je zasto- pal odbor za partnerstvo v Sin- genu, na gimnaziji pa je pripra- ve na obisk Celjanov urejela Uršula Weddigen. Mestna ob- čina Celje, tu je imela celjska šola odličnega sogovornika v tajniku občine Alešu Vrečku, je prispevala znaten delež k prevoznim stroškom dva- najstčlanskega uredništva Sch- metterlinga in mentorice, sicer pa jim je poučno in zanimivo potovanje v Singen omogočila šola. V Singen so prispeli 16. in tam ostali do 22. oktobra. Dijaki Gimnazije Celje Center so bili gostje družin iz dveh singen- skih gimnazij in tehniške šole. Ogledali so si kulturnozgodo- vinske znamenitosti Singena in njegove okoUce ter dva dni aktivno sodelovali pri pouku na omenjeni šoh in pri tem spoznali, da ni velikih razhk. Obiskali so tudi lokalno ured- ništvo dnevnika Sudkurier, ki ima sicer matično uredništvo v bližnjem Konstanzu ob Boden- skem jezeru in spoznali, kako nastaja dnevnik. Prof. Ivana Ika Medved, mentorica glasila, ki je popelja- la dijake v Singen: »Za dvanajst res dobrih dijakov nemškega jezika je bila to dobra izkušu Najprej jezikovna, saj soala no in suvereno sodelovali nemškimi vrstniki pri pouku dokazali, da mu lahko bi težav sledijo. Razširili so sii zorje, spoznali, kako nast nemški časopis in pridobili r ve prijatelje. Naslednja šlmft našega Schmetterlinga bo pl vsem posvečena obisku v Si genu. Gostitelji so bili izredi Partnerstvo med občinan ravno v takih stikih doživi svojo pravo obliko in smis Mi bomo to izkušnjo kar ra bolje izkoristili za naše nada nje strokovno delo in to je bi tudi moja motivacija, ko se pripravljala ta projekt.« Di Priznanje za Sorska Priznanje so Maksu Soršku, dentfstu na Vranskem, kraj^^ podelili za njegov human odnos do njih. Maks Soršak se je pred kratkim, po 40 letih zobozdravljenj^ ® Vranskem, upokojil. Krajani in okoličani so mu ob tem hvaležnij njegov human odnos, saj, kot pravijo, ni bilo ne dneva ne ure, jim ne bil pripravljen pomagati pri zobnih tegobah. Tako je bilo-J glede na to, da je bil zaposlen v Zdravstvenem domu, kjer se,^ vemo, vrata raje zaprejo kako minuto prej kot kasneje. Poleg ^^ je bil Maks Soršak aktiven tudi na športnem področju in ^ različnih ravneh v krajevni skupnosti, tako da krajani pravijo, zaznamoval življenje na Vranskem. Vsekakor je lepo in pray'J zaslužni dobijo tisto, kar so si zaslužili. T. TAVCA* Na priložnostni slovesnosti je Maksu Soršku posebno prizni^' njeKS Vransko izročil njen predsednik Franc Sušnik. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE □ Kučan bo zmagal!" jako trdi oseminosemdesetletna ciganka Eržika z Mariborske ceste v Celju, ki je diplomirana vedeževalka Ja, deklica, lepo življenje i imela. Zdrava boš, čaka jubezen in velika sreča in lar, ampak nekdo ti hoče to in opraviti boš imela s iščem," so prve besede, ai jih nameni Eržibet Šer- i, številnim ljudem, ki se ačajo nanjo, bolj znana ciganka Eržika, ko jo ;čem v njenem malem lovanjcu nasproti celj- vojašnice. lievilni ljudje trkajo na ok- isobice, v kateri Eržika živi; Djo vedo po vsej Sloveniji, ivsem tistim, ki jih zanima, i bo z njimi v prihodnosti, verjamejo v to, da je usoda pisana v zvezdah, kartah I dlaneh, oseminosemde- iletna drobna, dostojans- ®a gospa, že štirideset let Jolnjuje želje. Eržika ima prav poseben Wic; je namreč diplomira- 1 vedeževalka z diplomo iz frokovanja, ki jo je pred temi desetimi leti dobila v »Mjani. "Slogam iz kart, '§ain iz dlani in vedno vi- kaj se bo zgodilo," zač- 'pripovedovati. "Vsako ju- ' ob petih, takoj ko vsta- \ šlogam najprej zase, 'em pa za vse ostale; tiste. Prihajajo na obisk in one, tne kličejo po telefonu," ^vi. Teh pa je zelo veliko; ^'ka si je v skoraj štirideset '^'rajajoči karieri, kar je za- svoj ciganski poklic pri- dnosti opravljati v Sloveni- ^stvarila sloves prave na- •^edovalke prihodnosti. Er- J®' vitalna gospa, uspešno '■^a svojih domnevnih ^f^iinosemdeset let, pose- " pridih nečes§ res skriv- %ega pa ji uspeva, razen ^^ojo dejavnostfo, ustvarja- ^^di s pomočjo številnih I''h okraskov, ki jo krasijo oblekami, ki sestavljajo 1 vseh mogočih pisanih ^em, da je gospa Eržika posebnega, priča tudi najboljša prijateljica in J^^novalka. To je opica po Žaklina. ki Eržiko že J leta zvesto spremlja na L^ njenih vedeževalskih "Vse življenje sem si želela imeti svojo opico," začne pripovedovati med pe- čenjem paprik na plošči šte- dilnika na drva v sobici, ki ji služi kot kuhinja, jedilnica, spalnica in pisarna obenem, "in najprej sem od Ivana Krambergerja, ko je bil še živ, kupila njegovo Ančko. Imela sem jo dva meseca, potem pa so prišli ponjo in jo odnesli," se spominja in zdi se, da se ji ob spominu na usodo Ančke, ki je malo pred svojim gospodarjem končala enako žalostno, na licu zas- veti solza. Ampak, ona ne joče. Raje nadaljuje s pripo- vedovanjem o svoji življenj- ski poti. "Rodila sem se v Subotici, v Celje pa smo prišli pred 40 leti. Imela sem tri otroke, dekle in dva sinova, ki so se pozneje odselili na Švedsko in v Francijo. Bili smo revni, preživljah pa smo se tako, da sem jaz hodila okoli in prerokovala, mož in otroci pa so nabirali staro železo in ga s konjem vozili prodajat na odpad." In kakšni so ljudje, ki želijo vse o svoji prihodnosti in sre- či slišati iz kart in zvezd, ki govore iz Eržikinih ust? "Naj- več je žensk, ki jih zanima predvsem ljubezen, prihod- nost in to, kakšne sreče bodo, prihajajo pa tudi fantje in moški, ki jih zanimata pred- vsem zdravje in denar. Vse, ki potrkajo, povabim noter, sku- ham jim kavo, potem pa po- gledam v karte in v roke in jim povem, kaj jih čaka," pra- vi Eržika, ki se pohvali, da je šlogala tudi že številnim ug- lednim osebnostnim sloven- skega političnega življenja. Celjski župan Zimšek je bil, se pohvali, že večkrat njen gost, prerokovala pa je tudi Jelku Kacinu in obema predsedni- koma. "Kučanu bo dobro in spet bo postal predsednik, Drnovška pa ne maram; on se lahko od predsedniške karie- re kar poslovi," je prepričana Eržika. In kakšno prihodnost pre- rokuje Slovencem? Pravi, da se nam dobro piše: "Hodila sem po Avstraliji, Švedski, Nemčiji, Franciji, Belgiji in prerokovala, ampak najbolj mi je všeč tukaj, v Sloveniji, še posebej, odkar smo se osamosvojili. Dobro je, da smo storili to," je menila že v času desetdnevne vojne, ko je, ker stanuje ravno nas- proti celjske vojašnice, teri- torialcem vsak dan kuhala kavo. "Bili so, kot da bi bili moji otroci," pove z ljubez- nijo, vesela, ker ji fantje, ki nasproti njene hiše služijo vojaščino, še danes radi po- magajo tako, da pometejo tudi pred oknom njene hiše, jo spoštljivo pozdravljajo, odstopili pa so ji tudi košček vrta pri vojašnici, kjer goji zelenjavo. In medtem, ko se sama naj- raje prehranjuje z zelenjavni- mi jedmi, je njena kraljica, opica Žaklina, ki domuje v veliki kletki v Eržikini sobici, deležna dobrot popolnoma druge vrste. Najraje, tako kot Cine, Iboj, Ringo in Milan, štir- je psi, ki jih ima Eržika tako rada, da jih vsako jutro hrani z dudo, ima tudi Žakhna rada velike zrezke in čokolado, s katero se sladka kar naprej in naprej. Še raje pa ta prijazna opica spije kakšno pivo, ki ji ga prinese Eržikin vnuk Milan, ki se, tik preden je večerja kuhana, domov primaje rah- lo v rožicah in babici, ki zanj skrbi že trideset let, prinese veliko vrečko mesa. "Izvoli, baba, da ne boš lačna," pravi, ona pa ga objame, malce po- tegne za uho in prizna, da ga ima raje kot-ves svet. "Am- pak, ko bi me kaj ubogal. Sicer pa, saj veš, kakšni so otroci," reče in odide do ok- na; odpret še enemu iskalcu lepše prihodnosti. "E, baba, baba, ti si prava vještica," ji čustva na svoj način vrne Mi- lan, ona pa se, polna ljubezni do sveta, ljudi in živali, spet zagleda v zvezde prihodno- sti. In ne glede na to, koliko te povedo po resnici in koli- ko se včasih motijo oziroma dopuščajo, da si usodo in pri- hodnost krojimo sami, ti- stim, ki vanje verjamemo, ponuja vsaj - upanje. Ravno to pa je tisto, kar večina ljudi v današnjih ča- sih vedno bolj potrebuje in išče. NINA M. SEDLAR 10 REPORTAŽA irriTOj Epilepsija ni bav-bav Z Mojco Kodrun, predsednico celjskega društva za lepše življenje z epilepsijo - »Človek, ki ima epileptične napade, mora živeti povsem normalno« »že od malih nog mi enega največjih užitkov pomeni ska- kanje na glavo, čeprav mi vsi, ki me poznajo in vedo, da imam epilepsijo, kopanje v globoki vodi seveda že od nek- daj prepovedujejo in odsvetu- jejo,« razlaga simpatična so- govornica Mojca, ko v lepo urejeni kuhinji enosobnega stanovanja, v katerem živi že nekaj let, pripravlja eno svojih kulinaričnih specialitet - grš- ko solato a la Mojca Kodrun. Med pogovorom s to prijetno gospodično ti še na kraj pameti ne pade, da bi lahko bila tudi ona kdaj slabe volje, brez ener- gije ali pri zdravniku. Tako sim- patičnega, življenja, energije, želja, načrtov in dejavnosti (ki jih tudi uresničuje) polnega člo- veka, v današnji, z neprestanim tarnanjem vse bolj obremenjeni družbi, namreč resnično težko srečaš. Mojca Kodrun je žen- ska, ki pusti vtis. »Izrazito pozi- tivnega ali izrazito negativnega; takšen je pač moj značaj,« do- kaže, da razen sveta in soljudi dobro pozna tudi sebe. »Splošno znano je, da so imele epilepsijo mnoge zgo- dovinsko pomembne osebe. Dostojevski, na primer, pa Kleopatra, Julij Cezar in Napo- leon. Vsi ti ljudje so bili neke vrste skrajneži in mislim, da so ravno zaradi bolezni prido- bili še dodatno energijo.« In epileptični napadi, ki so se začeli po vročinskem krču, ki ga je dobila, ko je bila stara leto in pol, vse od takrat pa se nadalju- jejo, niso nikakršna ovira ali bolezen. »Jemljem jih prepro- sto kot hibo, s kakršnimi se srečuje večina ljudi. Razen tega moram, ravno tako kot večina ljudi, kupovati mleko in kupo- vati kruh ali karto za avtobus, in tudi zato ne vidim razloga, da bi zaradi epilepsije živela kakor koli drugače,« pravi ustanovite- ljica in predsednica celjskega društva za lepše življenje z epi- lepsijo, s katerim skuša tako drugim epileptikom, ki so z na- padi ponavadi mnogo bolj obremenjeni, kot družbi doka- zati, da gre pri epilepsiji za bole- zen, ki se je ni bati. In da je mogoče tudi s to diagnozo žive- ti popolnoma normalno življe- nje. Polna samozavesti, ob pre- pričanju, da bo sama kos tudi napadom, ki jo spremljajo že skoraj vse življenje, se je kljub nasprotovanju in začudenju staršev tistega dne, ko sta se onadva odselila v hišo, odločila, da bo zaživela sama. »In trenu- tek, ko sem prvič vstopila skozi vrata tega stanovanja, je bil naj- srečnejši trenutek v mojem živ- ljenju,« se simpatična ovnica spominja dneva pred sedmimi leti, ki je pomenil novo življenje. Sicer pa je že nekaj let zapo- slena v trgovini Promusica in njeno delo je v veliki meri pove- zano tudi s terenom. »Najraje se ukvarjam z organizacijo, pred- vsem veliko pa mi pomeni ob- čutek, da je vse na mojih rame- nih. Rada delam in če je potreb- no, sem v službi tudi deset, dvanajst ur na dan, pri čemer me moti samo, da ne morem voziti avta,« pravi, hkrati pa raz- loži, da je to edina omejitev, ki jo zaradi epilepsije obremenjuje. In še to ne toliko zaradi nje kot zaradi zavesti, da bi lahko v primeru, da do napada pride med vožnjo, ogrozila življenje koga drugega. Najslabše je razvaianie Eno od načel, ki se jih Mojca v življenju strogo drži, je prepriča- nje, da se nihče od tistih, ki imajo epileptične napade, ne bi smel smiliti sam sebi. »Prepriča- na sem, da epilepsija sploh ni bolezen, temveč nekakšna hi- ba, s katero se je pač potrebno sprijazniti kot z nečim normal- nim. In ker je dokazano, da do epilepsije ne more priti, če niso bili možgani nikoli fizično poš- kodovani, je jasno, da nihče od tistih, ki imajo to bolezen, za to ni kriv sam in pa, da to ni nekaj sramotnega, saj do nje pride, ne da bi si bolnik lahko pomagal. Zato je najslabše, kar lahko ljud- je z epilepsijo zase storijo ravno to, da se neprestano krivijo ali smilijo samemu sebi, saj je rav- no to tisto, kar lahko pozneje napade še pospeši, povzroči pa lahko tudi psihične motnje. Na tak način človek, ki bi lahko, če bi redno jemal zdravila in začel napade sprejemati kot del živ- ljenja oziroma se z njimi sploh ne obremenjeval, zaživel nor- malno, samo še poveča svojo zakompleksanost, pasivnost in odvisnost. Zato je najslabše, kar lahko za otroka z epilepsijo storijo njegovi starši ravno to, da mu kar naprej stojijo za hrbtom in ga opozarjajo na to, kako zelo drugačen je od drugih ljudi. Tak otrok je potem s to »drugač- nostjo« namreč obremenjen vse življenje, je prepričana Moj- ca. ...in smiljenje samemu sebi Sama, kljub temu, da jo je bolezen marsikdaj obremenje- vala, tega, da dobiva epileptične napade, ni nikoli skrivala. »Ogromno ljudi je, predvsem tistih na visokih položajih, ki to počnejo, saj jih je strah, da bi, če bi >priznali<, izgubili službo ali položaj v družbi. Žal je njihov strah dostikrat upravičen; pred- vsem zato, ker imajo ljudje o tej bolezni dostikrat napačne pred- stave. Miselnost v zvezi s tem se tudi pri nas počasi spreminja in vedno več ljudi je, ki človeka z epilepsijo sprejmejo normal- no.« V torek popoldne je bila v avli celjske bolnišnice pred- stavitev Knjige o epilepsiji, prve slovenske knjige, ki obravnava tovrstno temati- ko.Knjiga, katere avtor je dr. Branislav Cvetko, je name- njena tako bolnikom kot tu- di njihovim svojcem in pa strokovnjakom, ki se ukvar- jajo s to boleznijo.Predstavi- tev Knjige o epilepsiji, na kateri je sodeloval tudi avtor knjige, je organiziralo celj- sko Društvo za lepše življe- nje z epilepsijo, ob predsta- vitvi knjige so odprli tudi razstavo likovnih in literar- nih del na temo epilepsija, na prireditvi pa je nastopil tudi Vlado Kreslin. In njeno osebno življenje? »Pred ljudmi, ki jih spoznam, tega nikoli ne skrivam in v glavnem jih to tudi ne moti. Le en prijatelj mi je priznal, da se je, ko je bil med napadom ob meni, tako zelo ustrašil, da je raje prekinil osebni odnos. Vendar pa sva še danes prija- telja.« Tudi zato si je življenje os- mislila s trdno zastavljenim ciljem, ki ga z vsem svojim bistvom in delovanjem že ves čas uresničuje. »Kot glavni življenjski cilj sem si zastavila - pomagati soljudem. To je tisto, kar izpolnjuje in osreču- je tudi mene in največ v življe- nju mi pomeni zavest, da lah- ko nekomu pomagam oziro- ma storim nekaj dobrega.« Za lepše življenje ba bo v Celju ustanovila Društvo za lepše življenje z epilepsijo, se je Mojca odloči- la po tem, ko je spoznala delo ljubljanske Lige proti epilep- siji, ki združuje zdravnike, znanstvenike in druge stro- kovnjake, ki se ukvarjajo s to boleznijo. »Eno so strokov- njaki, ki lahko na bolezen gle- dajo z znanstvenega oziroma teoreričnega stališča. Tisti, ki epilepsijo imamo, pa jo seve- da doživljamo na popolnoma drug način, saj z njo živimo 24 ur na dan. Srečujemo se s popolnorna drugačnimi teža- vami in tisto, kar lahko v društvu storimo, je predvsem medsebojna pomoč, druže- nje in pa prijateljstva, ki se med člani spletejo na tak na- čin.« Statistični podatki pravijo, da ima v Sloveniji epilepsijo en odstotek prebivalcev, kar pomeni okoli dvajset tisoč Slovencev. Celjsko društvo za lepše življenje z epilepsijo danes združuje okoli 30 članov iz celotne regije, prostore ima v centru za socialno delo, urad- ne ure pa vsak torek od šest- najste do osemnajste ure. »Glavni cilj druženja v okviru društva je, da si člani med seboj svetujemo ob raznih te- žavah, predvsem pa, da si po- magamo, kjer se le da. Tak- . šno sodelovanje se kaže kot uspešno; nekdo ve ali zna to, drugi nekaj drugega... Ljudje, ki imajo epilepsijo, pa se po- navadi izogibajo družbe in strah jih je prijateljstev. Zato vsake toliko časa organizira- mo tudi kakšno družabno srečanje, med člani pa se je že spletlo tudi nekaj osebnih pri- jateljstev,« pravi Mojca, ki si želi v društvo privabiti še več članov. »Vanj se lahko vključi- jo vsi, ki si želijo tako aH drugače sodelovati v društvu, in sicer ne glede na to, ali imajo epileptične napade ali ne. Vsi smo namreč ljudje, vsi smo enaki, hkrati pa je vsak človek tako lepo napisana knjiga, da lahko že preprosto s tem, da je, nekomu polepša kakšen trenutek v življeu In ko se enkrat zaveš vsi tega, za to, da si v življa srečen, sploh ni potrebno liko.« In ravno Mojca KodrunI svojim načinom življenja razmišljanja, najlepši zgled to, da tako v življenju ne In pa, da lahko najhujS sovražnika - pa naj bo to lezen, hiba, nesreča ali koli drugega - najlažje prei gaš tako, da se z njim - s prijateljiš. i Če bi se nas tega zaved več, bi bilo življenje lepše.' di zato, ker bi nehali preS vati sovražnike in življa sprejeli takšno, kot je. vsem, kar nam prinaša. NINA M. SEDU Prvotni slovenski izraz epilepsijo je »božjast«, m cer zato, ker naj bi šlo napade, dane od boga ozi ma za božje zaznamovan Pozneje se je uvedel izr padavica. V elementu; med pripravljanjem grške solate a la Mojca. »Saj je stanovanjce res majhno, ampak moje je in v njen uživam!« OKOUE IN MI Zbirajmo odpadni papir! Sodoben način življenja nas zave- zuje k odgovornejšemu in kakovost- nejšemu ravnanju z odpadki. Prav ta- ko je znano, da se v nekaterih odpad- kih skrivajo mnogi uporabni materia- li, ki jih je potrebno ločiti od ostalih odpadkov, saj pomešani z njimi nima- jo nobene vrednosti za nadaljnjo pre- delavo v uporabne surovine ali izdel- ke. Med takšne koristne odpadke uvršča- mo odpadni papir in kartonsko emba- lažo, ki ju srečamo povsod. Odpadni papir predstavlja približno petino vo- lumna celotne količine komunalnih od- padkov. Okrog 80 odstotkov tega papir- ja je mogoče uporabiti kot sekundarno surovino, če je zbran ločeno od ostalih odpadkov. V Celju smo začeli z ločenim zbira- njem odpadkov pred tremi leti, sedaj pa je na ožjem območju Celja postavljenih že več kot 200 posebnih zabojnikov za odpadni papir. Z ločenim zbiranjem in odlaganjem papirja bomo storili po- memben korak pri gospodarnem rav- nanju z odpadki, saj se moramo zave- dati, da s predelavo odpadnega papirja ohranjamo naše gozdove, ki so naša pljuča. V zabojnike za papir odlagamo časopise, re^V prospekte, zvezke, pisma, kuverte, kartonske š^J le in embalažo za prehrambene izdelke, za p^^ sredstva, neoslojen ovojni papir. SNOPIČ DOGODKI ^^ BJ Zadetek v polno Cespo odlično izbral svoj drugi sejemski program - Pohvale za Domofin '97 p. ro^e Mednarodnim specializi- p sejmom za zaključna gradbeništvu in renovi- jpomofin '97 so na raz- Celjskega sejma za- ^ letošnjo sezono spe- vnih sejmov, prvi se- y prihodnjem letu pa bo ^ ki ga spet pripravlja ^e Cespo, v mešani slo- to-nemški lasti. piofin '97 si je v dneh od »do nedelje ogledalo 9.100 bvalcev, razstavljavci pa (5 zadovoljni, da je na raz- IliSa Celjskega sejma priha- ^okovna publika oziroma, so poudarjali nekateri med i, resnično pravi obiskoval- ja sejmu je sodelovalo 135 tavljavcev iz 11 držav, skup- pa so se predstavljali na O kvadratnih metrih razsta- , Sejem je spremljal tudi bo- gat program obsejemskih stro- kovnih prireditev, pooblaščena predstavnica Cespa in vodja se- jemske^ projekta Breda Obrez Preskar pa ocenjuje, da je zanimanje za strokovna pre- davanja in predstavitve prese- glo vsa pričakovanja. Z odzi- vom obiskovalcev so bili zado- voljni tudi v energetski in grad- beni svetovalnici, ljudem, ki so se ustavljali v svetovalnici, pa so poleg brezplačnih nasvetov po- nudili tudi nekaj informativnega gradiva in predstavitevnih pros- pektov, sejem sam pa je bil tudi priložnost, da se spoznajo z nekaterimi novitetami s tega področja. Domofin '97 je s svojo usmer- jenostjo v zaključna dela v grad- beništvu in renoviranje zapolnil dosedanjo vrzel na tem področ- ju, za prihodnje leto pa organi- zatorji že načrtujejo širitev predvsem na področje sanitar- ne in čistilne tehnike. Vsekakor pa še večje število razstavljav- cev - tako tujih, saj so tisti, ki so se na sejmu predstavili že letos, s sklepanjem konkretnih dogo- vorov dosegli svoje poslovne namene, kot domačih. Med slednjimi je svojo udeležbo na sejmu prihodnje leto že napo- vedalo nekaj pomembnejših proizvajalcev. I. STAMEJČIČ, Tiidi za sejem Domofin '97 so sodelavci mariborske agen- cije Mediamix pripravili razi- skavo med obiskovalci in raz- stavljavci, iz delnih rezultatov ankete med razstavljavci, zaje- ti so podatki do vključno pred- zadnjega sejemskega dne, jih je kar 91,86 odstotka ocenilo, da je njihov nastop na sejmu uspešen in jih je obiskala pra- va ciljna skupina obiskoval- cev. Solčava: da, a s pomisleki Lučani podpirajo predlog o ustanovitvi nove občine Solčava, a so zaskrbljeni, da si s tem ne bi vzeli svoje občine Občinski svet Luče je že lani decembra podprl pred- log o ustanovitvi nove obči- ne Solčava ter enako stališče zavzel tudi na zadnjem zase- danju, vendar z rahlimi dvo- mi o usodi Luč. Novo mnenje je bilo potreb- no zaradi sprememb zakon- skih določil o lokalni samou- pravi, hkrati pa je prvo pripo- ročilo le delno ustrezalo zah- tevam za ustanovitev nove občine. »Tudi zdaj Solčava ne izpolnjuje vseh pogojev za iz- ločitev iz lučke občine in usta- novitev svoje, a nas to ne moti preveč,« pravi predsednik ob- činskega sveta Anton Seli- šnik. Lučani so izrazili nekaj tehtnih pomislekov, s kateri- mi opozarjajo na izrazita pro- tislovja. Na državni zbor so naslovili jasno vprašanje o prihodnosti njihove (manjše) občine, saj je bojazen razum- ljiva. Že v zdajšnjih mejah - na površini 212 kvadratnih kilo- metrov živi 2273 prebivalcev - ne izpolnjujejo vseh pogojev, po delitvi pa bodo številke o velikosti prepolovljene. »Samo po sebi se zastavlja vprašanje, ali si z novo sol- čavsko občino ne bomo vzeli lučke,« je Anton Selišnik na- čel srž problema. Vlada se na tovrstne okoliščine ne ozira in je državnemu zboru vsee- no predlagala naj nadaljuje s postopki za ustanovitev obči- ne Solčava. Med vsemi deseti- mi predlogi za nove občine na Celjskem (skupaj jih je evi- dentiranih kar 58) bi bila za- radi svoje velikosti in hkrati majhnosti nekaj posebnega. Solčava je med njimi največ- ja po obsegu (102,73 kvadrat- nih kilometrov) in najmanjša po številu prebivalcev (584) in bi poleg bodočega središča ob- segala še Logarsko dolino, Po- dolševo in Robanov kot. »Za- deva je popolnoma jasna. Nih- če na nasprotuje Solčavi. Toda skrbi nas usoda občine Luče, ki že zdaj ne izpolnjuje vseh kri- terijev. Na koncu se lahko celo zgodi, da bo celo manjša od solčavske in bomo oboji poteg- nili krajši konec. Samo zato smo izrazili nekaj pomislekov in zahtevali ustrezno pojasni- lo,« je jasno poudaril Selišnik. laiiMiji......ŽELJKOZULE lolel Prebold r lasi občine lalski svetniki so na četrt- i seji sklenili, da občina ec lahko sklene pogodbo eodplačnem prenosu Ho- Prebold s Hmezad Gol- g gostinstvo in turizem v občine, Ibčina Žalec bo po podpisu jpdbe objavila javno draž- }iA prodajo kompleksa Ho- I Prebold po izklicni ceni p.000 DEM v tolarski proti- [dnosti. Krajevni skupnosti i)old se od pridobljene pnine za hotel dodeli 15 pjonov tolarjev za razreši- f problemov v zvezi z nedo- fačanimi naložbami, to so pdvsem zunanja ureditev kšin ter komunalna infra- ktura, ki se neposredno kzuje na hotel. Svetniki so feovali tudi komisijo za Majo hotelskega komplek- Iv sestavi Peter Marinšek, 'jze Posedel in Anton Aj- Ič. IJB Bo minister popravil streho? Včeraj naj bi občino Laško obiskal minister za kulturo Jožef Školč in se tako po skoraj enem letu odzval va- bilu Laščanov, ki brez pomo- či države ne morejo rešiti mnogih finančnih in tudi organizacijskih problemov na področju kulture. Laščane trenutno najbolj tare dotrajana streha na Laš- kem dvorcu, v katerem do- mujeta razstavišče in občin- ska matična knjižnica. Zgrad- ba je že nekaj časa obdana s posebnimi odri, ki varujejo obiskovalce pred padajočimi strešniki in tudi največji opti- misti se bojijo, da streha ne bo vzdržala še ene zime. V Laškem so že lani naročili iz- delavo projektov za obnovo zgradbe, narejeni so tudi že predračuni, vendar sami ni- majo zadosti denarja za po- trebno sanacijo. Občina Laš- ko bi rada od države dobila tudi nekaj več denarja za amatersko kulturno dejav- nost, saj z vsoto, ki ji je sedaj odmerjena v okviru zagotov- ljene porabe, le s težavo vzdr- žuje svojih dvaindvajset dru- štev. Še slabše je z odnosom države do laškega kulturnega centra, ki doslej za svojo izredno bogato in daleč nao- koli znano dejavnost ni prejel iz Ljubljane niti tolarja. Vodstvo občine Laško želi ob pomoči kulturnega mini- strstva rešiti še en problem. Radi bi namreč, da bi se laš- ka in radeškega knjižnica, ki tvorita sedaj enotni javni za- vod, čim prej ločili. Ker iz- polnjujejo vse pogoje za sa- mostojni zavod, menijo, da jih država pri tem ne bi sme- la ovirati. Razlog za ločitev naj bi bilo tudi dejstvo, da država denar za dejavnost radeške knjižnice pošilja ne- posredno v Radeče, name- sto na sedež zavoda v Laš- ko. JI SIS za nacionalno pokofnino v dvorani Tri Lilije v Laškem je bil v soboto letni občni zbor Upokojenske zveze pri Slovenski ljudski stranki, na katerem je blizu 600 udeležencev podprlo dosedanje aktivnosti zveze pri usklajevanju nove pokojninske za- konodaje. Predlog zakona o invalidskem in pokojninskem zavaro- vanju in problematiko upokojencev je predstavila predsed- nica Upokojenske zveze dr. Berta Jereb, v razpravi pa so sodelovali še predsednik SLS Marjan Podobnik, minister za delo Tone Rop in minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb. Upokojenska zveza pri SLS vztraja pri vključitvi elementov nacionalne pokojnine v novo pokojninsko zakonodajo, lahko tudi v obliki socialne pokojnine. Člani zveze so v Laškem tudi predlagali, da se iz vrst upokojencev izbere in predlaga kandidat za državni svet. JI Dobrne ne bodo ovirali v KS Dobrna nameravajo kljub odločitvi Državnega zbo- ra, ki ni potrdil ustanovitve samostojne občine, z aktivnost- mi za ustanovitev le te nadaljevati, so predstavniki te krajev- ne skupnosti povedali na seji vojniškega občinskega sveta minulo sredo. Predsednik KS Dobrna Milan Bred je povedal, da potrebuje krajevna skupnost Dobrna soglasje občinskega sveta, vojniški svetniki pa so sklenili, da Dobrčanov pri aktivnostih v zvezi z ustanovitvijo nove občine ne bodo ovirali, vendar pa bo morala vse nadaljnje postopke, potrebne za izločhev referen- dumskega območja Dobrna iz občine Vojnik, Dobrna izvesti sama. ' NMS Slovenija da, Avstrija ne Med obiskom koroških Slovencev v krajih Zgornje Sa- vinjske in Zadrečke doline se je povsem spontano in logič- no vnela razprava o mejnem prehodu Pavličevo sedlo (1339 m), kjer so prestopi meje še vedno oteženi. »Lokacijsko dovoljenje za gradnjo odcepa iz Logarske doli- ne proti vrhu je pripravljeno. Cesto bi na obeh straneh razširili in lastniki so zemljišča pripravljeni brezplačno odstopiti. Za- drege so edinole z denarjem, saj posodobitev ceste zaradi prekategorizacije še ni vključena v proračun,« je povedal načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. Bistveno večje težave so na avstrijski strani. Lastnik zemlje ob mejnem prehodu ne dovoli posegov. Pogovori izpred pol leta, ko sta se na Pavhčevem sedlu srečala predsednik naše vlade dr.Drnovšek in koroški deželni glavar dr.Zernatto, tako še niso dobili konkretnega nadaljevanja. In nihče si tudi ne drzne napovedovati razvoja dogodkov onstran meje. Ž.Z. Herman za v.d. direktorja Celjski svetniki so minuli teden imenovali Bojana Herma- na za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za požarno, reše- valno in tehnično službo Celje. Imenovanje Hermana za v.d. direktorja so naknadno uvrstili v dnevni red izrednega zasedanja občinskega sveta, hkrati pa- šo svetniki tudi soglašali, da v komisiji za volitve, imenovanja ter priznanja in nagrade Mestne občine Celje čimprej začnejo postopek za imenovanje novega direktorja. Zavod za požar- no, reševalno in tehnično službo Celje je do letošnjega poletja vodil direktor Jože Gaberšček, ki je vodstvene naloge s pooblastili prenesel na sodelavce v času bolezni in vse do svoje smrti v sredini oktobra. Celjski svetniki so se spominu na Gaberščka, ki je prej dolga leta vodil javno podjetje Komunala Celje, na izrednem zasedanju poklonili z minuto molka. IS Za svo|o šolo ^szarska občina še nima liolne osnovne šole, zato svetniki prejšnji teden '"čili za dozidavo sedanje- Poslopja na Zadrečki cesti '"lenovali gradbeni odbor, "^zarska šola je podruž- mozirske, v Šmartnem 't^reti pa so na nadaljeva- 'osnovnega šolanja nave- di na Gornji Grad. Ker je ^iiletka eden temeljnih po- za ustanovitev občine, svetniki brez odvečnih '"^islekov odločili za nalož- '' ki bo v prihodnje zelo [^iienila podobo Nazarja. Sradnjo želijo začeti že '''^ladi, čeprav bo z zbira- denarja verjetno nekaj Resno računajo na šol- ' tolar in razmišljajo o refe- ''^mu, s katerim bodo /^'i počakati vsaj do konca J Zadržek je Šmartno ob , kjer so se še pred uved- ' ^ovih občin odločili za samoprispevek in zato bodo razpravo o novem lahko načeli šele, ko se bo sedanji iztekel. V načrtu je gradnja novega poslopja, povezovalnega hodnika med obema objekto- ma in telovadnice, ki jo v ob- čini že dlje časa pogrešajo. Potrebe po celovitem objektu so tako večplastne, razširjena osnovna šola pa bi zadosto- vala vsem pogojem za devet- letko. V njej bi bil celo prostor še za glasbeno šolo, ki zdaj s svojim delovanjme pokriva območje celotne Zgornje Sa- vinjske doline. Ž.Z. Žejni preko vode? Na zadnji seji članov ko- njiškega sveta se je precej zapletlo pri obravnavi po- godbe o neplačanem preno- su lastninske pravice, s kate- ro bi občina dala brezplačno zemljišče za izgradnjo sta- novanjskega bloka z 22 ne- profitnimi stanovanji. S temi stanovanji bi podjet- je Jelen rešilo stanovanjsko vprašanje stanovalcev v graš- čini Trebnik, s čimer bi bil storjen prvi korak k izgradnji turističnega centra na tem ob- močju. Svet je na eni prejšnjih sej že oddal zemljišče podjet- ju Jelen z odlogom plačila, ki naj bi se realiziralo po izgrad- nji bloka, za vrednost zem- ljišč pa naj bi dobil stanovanj- ski sklad ustrezen del stano- vanjske površine. V podjetju se s tem niso strinjali in so predlagali neplačan prenos lastninske pravice. Svetniki so se s tem predlo- gom načeloma strinjali, ven- dar pa so se pojavili določeni pomisleki, saj naj bi zemljišče dobila neposredno Stano- vanjska zadruga Atrij iz Celja, ki bi kandidirala za nepovrat- na sredstva. Atrij bi gradil v dogovoru z Jelenom. Svetniki so menili, da mora pogodba vsebovati varovalne klavzule, ki bi obvezale, da se v nova stanovanja resnično preselijo prebivalci Trebnika, da bodo stanovanja v resnici neprofitna in da ne bodo zah- tevali finančnih vložkov v za- meno za pridobitev stano- vanjske pravice. Po daljši razpravi so svetni- ki zavzeli stališče, da naj vsa strokovna vprašanja reši stro- ka, hkrati pa pooblastili vse tri strani, torej podjetje Jelen, zadrugo Atrij in občino, da sedejo za skupno mizo, se- stavijo pravno neoporečno pogodbo in jo predložijo svet- nikom na prihodnji seji. Ven- darle pa je med prisotnimi ostal grenak priokus, da jih je ta večer skušal nekdo že dru- gič prepeljati žejne preko vode. Svetniki so namreč pripravljeni podpreti prizadevanja v pod- jetju Jelen, da bi rešili stano- vanjsko problematiko Trebni- ka, vendar jim nasprotujoče iz- jave zainteresiranih strani ne vlivajo prevelikega zaupanja v sogovornike. J.H. Vpisprvošolcev v Občini Vojnik obveščajo starše, da bo vpis prvošolcev za šolsko leto 1998/1999 v začetku novembra. Starši bodo svoje otroke vpisovali v osnovne šole Dobrna, Frankolovo in Vojnik s podružničnimi šolami v Novi Cerkvi, Socki in Šmartnem v Rožni dolini, po zakonu o osnovni šoli pa so dolžni v prvi razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu vstopa v šolo dopolnili šest let. IS 12 DOGODKI Družine na robu Območna organizacija Rdečega križa Slovenske Ko- njice razdeli vsak mesec že več kot sto paketov s hrano, torej je brez zadostnih osnov- nih sredstev za preživljanje v konjiški, zreški in vitanjski občini vsaj štiristo ljudi. Vse slabše gospodarsko sta- nje, propadanje večjih delov- nih organizacij in s tem izguba številnih delovnih mest je kru- to poseglo tudi v prenekateri družinski proračun. Za obleko, obutev in celo za hrano denar- ja pogosto zmanjka. Pomoč v obliki paketov s hrano tako vsak mesec dobiva že 105 dru- žin. Najhuje je na konjiško- loškem območju, kjer prejema pakete kar sedemdeset družin. Devetnajst paketov razdelijo v občini Zreče in šestnajst še v vitanjski. Denar za pripravo paketov s hrano prispevajo Rdečemu križu vse tri občine, pa tudi republiški logistični center Rdečega križa. »Pomoč dodelimo zares le najnujnejšim, v resnici bi jo potrebovalo še dosti več dru- žin. V stiski se znajdejo pred- vsem zaradi izgube zaposlitve. Lahko trdimo, da je večina, kar 99 odstotkov ljudi povsem upravičenih do pomoči. Po- trebno je tudi vedeti, da se ljudje po pomoč na Rdeči križ, Karitas ali drugam obračajo šele tedaj, ko drugega izhoda ne vidijo več,« pojasnjuje se- kretarka območne organizaci- je RK Slovenske KonjiceMarta Šmalc. Porast dela Rdečega križa je opazen tudi pri nudenju pomo- či v obleki in obutvi. »Medtem, ko smo imeli te še pred šestimi leti na razpolago skorajda pre- več, nam je sedaj primanjkuje. Ogromno ljudi povprašuje po rabljenih oblačilih. V dnevu, ko jih delimo, se tu oglasi tudi po dvajset ljudi in če pomislimo, da iščejo za vso, povprečno štiri do petčlansko družino, vemo, ko- liko oblačil potrebujejo. Žal stvari skoraj nimamo več. Pri- manjkuje nam predvsem toplih oblačil, obutve, pa tudi otroških oblačil. Upamo, da bodo ljudje po domovih še našli kaj uporab- nega in nam podarili stvari, ki jih ne potrebujejo več. Marsiko- mu bi tako zelo pomagali,« pra- vi Marta Šmalc. B.Z. Z okrogle mize osmošolcev o medsebojnih odnosih. Je tržnica potrebna? Kar nekaj dobre volje in časa so konjiški svetniki pora- bili ob prvem branju odloka o spremembi zazidalnega načr- ta za del Konjic med vhodom v Konus in bloki na Mestnem trgu. Zasebna investitorja - podjetji Pluton iz Prebolda in Gomas iz Oplotnice, želita na- mreč na tem območju zgradi- ti poslovno storitveni objekt s tržničnimi prostori. Tema, ki že nekaj mesecev buri duhove v Konjicah, je raz- burila tudi konjiške svetnike. Mnenja so se začela kresati, ko je Jože Kurman, predsednik odbora za okolje in prostor pojasnil, da je odbor dvakrat izoblikoval negativno stališče do teh sprememb. Njegovi čla- ni namreč menijo, da tržnica v Slovenskih Konjicah že je, po- trebno je le vzpostaviti red na njej. Predsednik sklada stavb- nih zemljišč Miro Kvas je izpo- stavil najpomembnejši vpraša- nji, ki jih spremembe odloka odpirajo: je nova tržnica mestu sploh potrebna in kakšna naj bo? Razpravo je povzela Jožica Hanžič, ki je poudarila, da ima trgovinska dejavnost v Starem trgu že težave zaradi premajh- nega obiska. Potem so se raz- pravljavci kar vrstili. Predsed- nik konjiške krajevne skupno- sti Božidar Punčuh je med dru- gim želel vedeti, koliko bo no- vogradnja stala krajevno skup- nost, Stane Frim je opozoril na nujnost prometne ureditve prostora, Andrej Ban pa je iz- postavil, da se je tokrat po dol- gem času spet našel nekdo, ki je pripravljen investirati njice. Svetniki so na koncu membe načrta v prvem b^ podprli, do naslednje sejg strokovne službe vključijo vse pripombe. Dn^ jo naj tudi odgovore na vnj nja, kje bo poslej konjiši^gj^ ca, kakšna bo in kaj mestu sedanje tržnice, čg. odseli na drugo lokacijo. ] Slatincani SO bližje Občinski svet v Rogatcu je na sobotni seji prj^ zeleno luč za vključitev svoje občine v Lokalno poj niški center. Svetniki so namreč menili, da bi lahko prišli na ta način dodatnih sredstev za razvoj malega gospodarstva ter podi ništva, saj se pri tem pojavljajo težave. Za ustanovitev Lokali ga podjetniškega centra se sicer odločajo v teh dneh tudi drugih občinah na Šmarskem, kjer spomladi zaradi tega ® bili najbolj navdušeni. Pri tem je bilo takrat večkrat slišati, da prišlo do podvajanja s Skladom za razvoj obrti in podjetniku pa tudi to, ali bo sedež v Šmarju ali Rogaški Slatini ni bi postranskega pomena. Vendar se je izkazalo drugače. ' V Rogatcu so se v soboto odločili za vključitev v obstoji Lokalno podjetniški center, s sedežem v sosednji Rogaj Slatini, Tako so posredno zavrnili zamisel o vključitvi v dr« center, ki ga nekatere druge občine ustanavljajo v Šmarjuf Jelšah. Tam so namreč računali tudi na občino Rogatec, fi, Od smeti do Turista Mozirski svetniki so na zadnji seji legalizirali ceno pobiranja smeti, se na pripo- ročilo in zahtevo registracij- skega sodišča v Celju odloči- li, da bodo novo komunalno podjetje imenovali Okolje Mozirje d.o.o., želje po od- kupu nekaterih zemljišč v občinski lasti pa so zaenkrat zamrznili, saj morata glede odkupa dati svoje mnenje še obe krajevni skupnosti, Mo- zirje in Rečice. Kar precej debate je sproži- lo vprašanje nadaljnjega ob- stoja Krajevnega urada Rečica. V Upravni enoti Mozirje so, glede na to, da krajani na kra- jevnem uradu opravijo le 23 odstotkov poslov, vse ostale pa na UE v Mozirju, že pred časom predlagali, da bi ukinili enkrat tedensko delo na kra- jevnem uradu. S tem se v KS Rečica niti v občinskem svetu Mozirje niso strinjali, zato so v UE predlagali, da bi krajevni urad obratoval enkrat teden- sko po štiri ure, stroške pa bi si delila UE in občina. Tudi nad tem predlogom mozirski svet- niki niso bili navdušeni, zato bodo do konca leta poskušali doseči drugačen dogovor z upravno enoto. Kar precej razburjenja je na seji povzročilo pismo, ki ga je podpisal svetnik Janez Vrta- čič, in ki so ga prejeli svetniki na mize. V pismu je precej ostro obtoževal delo občin- skega sveta, nanj pa je od' varjal župan Jakob Pre' nik. Glavna točka spora je" predzadnji seji sprejeta izj- volje, s katero občinski i Mozirje soglaša z naM\^ njem denacionalizacijsi« postopka v Turistu v Moziij Vrtačič meni, da je takS sklep primeren za politif stranke, ne pa za občim svet in da so se svetniki sli v bistvu odpovedali svoja premoženju. Župan Pres nik je odgovarjal, da s pom občina ni nič podari saj je še vedno prijavljenal upnik v Turistovi stečajni® si, da pa je denacionalizacij postopek v Turistu izrei zapleten. ' Medobčinska gasiisica vaja V okviru meseca požarne varnosti je Prostovoljno gasilsko društvo Letuš organiziralo medobčinsko gasilsko vajo navi- deznega požara na višinski kmetiji. Sodelovali so gasilci iz Letuša, Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Mozirja. Vajo so izvedli na Fleretovi domačiji v Letušu. Predvideli so pomanjkanje vode, zato so jo morali črpati iz Savinje, 800 metrov daleč. V verigi so sodelovale štiri motorne brizgalne, saj so morali premagati težak in strm teren do požarišča. Po zaključku vaje so le-to ocenili poveljniki gasilskih zvez Žalec, Mozirje in Velenje in bili soglasni, da je uspela. V tem mesecu pa je Letuško društvo organiziralo še pr^^^ gasilnih aparatov v kraju, na podružnični OŠ in v vrteli' predstavili delo gasilcev, pokazali so opremo, učenci pa gasilstvu pisali spis. Najboljše tri bodo nagradili. Pri preg' hidrantov so ugotovili nekaj pomanjkljivosti in o tem obv^ Komunalno podjetje Žalec. Po besedah Darka Žerdonerja, P^ sednika PGD Letuš so bili v tem letu uspešni tudi na tekmoval", področju, saj je moška A desetina bila najprej občinski, natopi' regijski prvak. ,, T. TAVL' Letuški gasilci pred pričetkom vaje. Bogatimo se Konec tedna so osmošol- ci na OŠ Vransko z mento- rico Valerijo Pukl izvedli literarni večer in okroglo mizo na temo Spoznajmo različne kulture in se bo- gatimo. Gostja je bila študentka gradbeništva Kinda Almau- sour iz Sirije. Srečanje je bilo rezultat prizadevanj učencev ob Tednu otroka, v katerem so se posebej posvetili odno- som med vrstniki v družini in družbi sploh. Osmošolci so v okviru pouka etike in družbe razvijali projekt, v katerem so spoznavali različne religije po svetu in vpliv teh na kulturo in odnose v družbi. Ugotovili so, da dostikrat prihaja do nestrp- nosti in nasilja do drugače mi- slečih prav zaradi nepoznava- nja. Zato so se odločili, da spoznanja iz knjig dopolnijo s pričevanjem iz resničnega živ- ljenja. V prvem delu so predstavili literarne prispevke, v katerih so razmišljali o izboljšanju medvrstniških odnosov in po- glabljanju prijateljstva, v dru- gem delu pa so osmošolci predstavili staršem in gostom svoja spoznanja, pripravili razstavo in izvedli okroglo mi- zo o temeljnih družbenih raz- likah med Sirijo in Slovenijo. To je bil zelo prijeten, pred- vsem pa koristen večer, saj so se srečali različni svetovi: majhni in veliki, od tukaj in tam in spletli vezi. Medtem, ko so se osmošolci ukvarjali z medsebojnimi od- nosi so prvošolčki imeli nara- voslovni teden. Spoznavali so gozd, njegove rastline, živali in sadove. Vse skupaj je bilo pri- pravljeno na igriv in zanimiv način, sodelovali pa so tudi starši. t: - ' " " T. TAVČAR Rotarijanci zaplesali V prenovljenem Narodnem domu v Celju so v soboto zvečer člani letos ustanovljenega Rotary kluba Celje pripra- vili dobrodelni ples. Celoten izkupiček plesa so namenili celjski izpostavi Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Centru Sonček, saj so se celjski rotarijanci v svojem programu zavezali, da bodo po svojih močeh pomagali varovancem centra. V kulturnem programu na začetku dobrodelnega plesa so nastopili glasbeniki celjskega orkestra Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika, sopranistka Andreja Zakonjšek, pianisti Bojan Zakonjšek, Simon Dvoršak in Gregor Deleja ter violinist Vasilij Meljnikov. IS fSNOPIČ --- NAŠI KRAJI IN UUPJE | Q Dvojna poroka, Abraham in krst Zabukovnikova iz Kavč sta v soboto sklenila zlato zakonsko zvezo ^jiard in Antonija Zabukovnik iz t pri Velenju sta se poročila 25. Ijra pred petdesetimi leti, v soboto jta na velenjskem gradu in kasneje sv. Marije v starem Velenju ^^ila zlato zakonsko zvezo. Prazno- ^ sta tudi njuna otroka, sin Slavko ^fflo poroko z ženo Marjano, hči ^teja pa se je srečala z Abraha- jp,. Najmlajša slavljenka je bila se- p iiiesecev stara Klara Zabukovnik, 5q jo krstili na dan poroke njenih ^taršev Antonije in Bernarda. jljralo se je več kot sedemdeset sorod- ^vin družinskih prijateljev, ki so obu- j spomine na pestra leta skupnega živ- (ja zakoncev Zabukovnik. »Ni nama 0 lahko,« sta se strinjala, »vendar sva iljenju hvaležna, da sva lahko dočakala [O visoko obletnico poroke in obenem ma je toplo pri srcu, ko vidiva, da ava tri tako dobre otroke.« Blagostanje notranji mir občutita šele v jeseni živ- nja, kot otroka in mladostnika pa sta lic zase preživela veliko hudega. Jernard se je rodil pred dvainsedemde- Smi leti v Lopatniku pri Šentjanžu v lavski družini, v kateri je bilo osem Dk; »Pri hiši ni bilo za vse dovolj kruha, to smo se morali otroci udinjati pri letih.« Zdoma je odšel pri sedmih letih, je bil že dovolj dober za ovčjega slirja. Leto ali dve je nepretrgoma slu- , nakar je smel za kratek čas domov, najst let je delal zgolj za hrano in ?ho nad glavo na velikih kmetijah, d vojno je odšel v partizane, se po raboditvi vrnil domov, nato pa se po- z Antonijo, sosedovo hčerko. »Vča- Iso dejali, da moraš iskati ženo čim dlje m, botra pa čim bliže,« pravi Bernard, p naju pa je bilo ravno obratno.« Delo idobil v velenjskem premogovniku, kjer je prislužil pokojnino. Več let je ročno daril, nato pa je zaradi izkušenj postal teiec, delavec, ki skrbi za za razstrelje- nje odkopnih jam pod zemljo. »Rad nn imel to delo in sem ga tudi vestno pravljal. Strelec sem bil šestnajst let,« se spominja in obenem dodaja, da se je zaradi zdravstvenih težav zelo nerad upokojil. Ni pa prenehal z delom, saj je bil še lani, vsega kar dvajset let, hišnik v stanovanjskih blokih na Gorici. Njegova dve leti mlajša žena Antonija je bila gospodinja, skrbela je za dom, obdelovanje zemlje in prevzela je vzgojo otrok. Rojena je v istem kraju kot Ber- nard, v kmečki družini s šestimi otroki, od katerih danes živijo še trije. Kovače- vim se je pripetila nesreča, ko jim je njihova majhna, s slamo krita hiša s črno kuhinjo vred do tal pogorela. Takoj po tistem je družina razpadla. Mama Cilka je šla z najmlajšo hčerko Antonijo služit na kmete, drugi otroci in oče Jakob pa so se prav tako razkropili po dolini. »Imela sem srečo, da sem lahko živela na isti kmetiji kot moja mama, sicer pa sem morala pri sedmih letih sama skrbeti za pašo velike črede ovac,« pripoveduje Antonija. Kma- lu je morala proč od mame, ko pa se je pričela vojna, stara je bila petnajst let, so jo poslali na enoletno delo v Avstrijo. Vojaki so slovenske otroke vodili na av- strijske kmetije, kjer so služili: »Vrnila sem se leta 1944, ne vem, ali je bila pomlad ali jesen, in se zaposlila kot nata- karica. Največje veselje je bilo, ko se je naša družina spet združila. Oče, mama in otroci smo znova zaživeli skupaj na dr- žavnem posestvu. Nato sem se pri dvaj- setih letih poročila...« Zabukovnikovi so najprej živeli na Lo- pati, kjer jim je dom leta 1959 podrl plaz. Hišo je preklal na dvoje in razbitine poti- snil v zemljo, družina pa je morala iskati nove korenine. Po nekajletnem bivanju v stanovanjskem bloku v Velenju sta Anto- nija in Bernard uspela zgraditi hišo v Kavčah, kjer sta ustvarila prijazen dom na mestu nekdanje podrtije. Preživela sta leta velikih in majhnih družinskih skrbi, danes pa nasmejana pravita, da imata navsezadnje prav vse, kar potrebujeta. KSENUALEKIČ Srečna življenjska sopotnika se objameta vsak dan in sta se tudi dan pred zlato poroko. Antonija in Bernard Zabukovnik sta ob praznovanju petdesetletne skupne poti podarila cerkvi sv. Marije v Velenju unikatno svečo, veliko sto centimetrov in težko deset kilogramov. Umetnino iz voska je izdelal spretni slovenjegraški svečar Pergar. NA DANAŠNJI DAN 31. OKTOBER 1889 - Rodil se je slovenski pesnik, pripovednik, kritik, lite- rarni zgodovinar, esejist, pre- vajalec in publicist Andrej Bu- dal, predstavnik slovenskega kulturnega življenja v Trstu. Pod psevdonimom Pastuškin je pisal pesmi, novele in pove- sti, med njimi Križev pot Petra Kupljenika (umrl leta 1972). 1959 - Umrl je ameriški arhi- tekt in urbanist slovenskega rodu Janez (John) Jager. Z zgodnjimi deli je skušal obliko- vati "narodni" slog; po letu 1903 je deloval kot arhitekt in urbanist v ZDA, ukvarjal se je tudi z grafičnim oblikovanjem (v duhu secesije) (rojen leta 1871). 1. NOVEMBER 1813 - Rodil se je črnogorski vladika in pesnik Petar II. Pe- trovič Njegoš. Utemeljitelj čr- nogorskega umetnega pesniš- tva; ep Gorski venec, napisan v narodnem desetercu, je zaradi duhovnih in ljudsko izraženih vrednot (svobodoumje in na- cionalna zavest) postal last čr- nogorskega naroda (umrl leta 1851). 1946 - Umrl je slovenski lite- rarni zgodovinar, bibliotekar in leksikograf (Poučni slovar) Jo- ža Glonar (rojen leta 1885). 1952 - Umrl je slovenski pri- povednik (romana Moloh, Na novinah) in časnikar Janko Kač, pisal je naturalistične po- vesti (Med padarji in zdravniki, Grunt, Pisane zgodbe), ki so socialnozgodovinska podoba slovenske vasi v dobi industrij- skega razvoja v 19. stoletju (ro- jen leta 1891). __I) I' manaiM- J - »L^. _ .........H- —g 2. NOVEMBER MM,«, .....■Ur'iimlTiiMI»M^ ,..,„.. ,ii,.,...i.,Uii........lllll.,L'J.n:,JIIWII»ll»IWMrW» 1699 - Rodil se je francoski slikar Jean-Baptiste Chardin. Največ je slikal tihožitja in pri- zore iz vsakdanjega meščan- skega življenja (umrl leta 1779). 1774 - Umrl je jezikoslovec in naravoslovec slovenskega rodu Janez Žiga Valentin Popo- vič, prvi je zbiral slovenska imena gob (rojen leta 1705). 1950 - Umri je angleški pisa- telj in dramatik irskega rodu George Bernard Shaw, dobit- nik Nobelove nagrade za knji- ževnost leta 1925. Slovel je po izredni duhovitosti in iznajdlji- vosti ter ostrem jeziku. Med njegovimi številnimi deli je naj- bolj znan Pygmalion (rojen leta 1856). ........... ---aaBasiiiMMiniimiiiriiiii • , iiiw«w» 3. NOVEMBER ......................- ,,........................UMill 1918 - Prva svetovna vojna je povzročila krizo nemškega ce- sarstva in njegovega hierarhič- nega in avtoritarnega reda. Is- kra revolucije se je ukresala v vojni mornarici, ko je njeno poveljstvo v zadnjem izbruhu vojne ukazalo ladjam, da od- plujejo na odprto morje, kjer naj bi se borile z britansko vojno mornarico. Posadke, ki so se zavedale, da jih čaka samo nepotreben pokol, so odgovorile z največjim upo- rom, kar jih pozna nemška vo- jaška zgodovina. Pristanišča na Severnem morju in pomorska baza Kiel so postali 3. novem- bra 1918 središča revolucije. Vojaška oblast je reagirala hitro in ostro: na stotine mor- nariev so aretirali in stlačili v zapore, vendar se val ni dal ustaviti. Višek pa je revolucio- narno gibanje doseglo v Berii- nu 9. novembra, ki je pripeljal do odstopa ministrskega pred- sednika. 4. NOVEMBER 1575 - Rodil se je italijanski slikar Guido Reni, glavni pred- stavnik eklekticizma in avtor čustvenih religioznih in mito- loških fresk in slik (umri leta 1642). 1840 - Rodil se je sloviti fran- coski kipar Auguste Rodin, za- četnik sodobnega kiparstva, ena najbolj spornih umetniških osebnosti našega stoletja, nje- govo delo je vzbujalo občudo- vanje, pa tudi popolnoma od- klonilne sodbe; njegova umet- nost je sorodna impresionistič- nemu slikarstvu (Calaijski meščani. Bronasta doba. Mi- slec, Poljub) (umri leta 1917). 1922 - Mladi nosač vode iz odprave angleškega lorda Car- navarona in arheologa Carter- ja, ki sta iskala grob egipčan- skega faraona Tutankamona, je po naključju odkril v pesku kamnito stopnico. To je bil vrh stopnišča, ki je vodilo do vrat dotlej neznane grobnice. Čez dvajset dni so stopili v 3300 let star kraljevski grob. Tutanka- monovo mumijo in več tisoč dragocenosti, ki so jih našli v grobnici, prištevajo med naj- večja odkritja v zgodovini ar- heologije. ....................,^-SSl! J 1494 - Rodil se je pesnik Hans Sachs, največji nemški mojster pevec, ki je s svojimi deli malomeščanskemu svetu približal ideje humanizma in bil avtor pesmi po pravilih moj- strov pevcev (umri leta 1576). 1810 - Rodil se je češki pe- snik Karel Hynek Macha, naj- vidnejši predstavnik češke ro- mantike (pesnitev Maj) (umrl leta 1836). 1913 - Rodila se je angleška filmska in gledališka igralka (V vrtincu. Tramvaj poželenja, Lady Hamilton) Vivien Leigh (umrla leta 1967). 1840 - Rodil se je ruski skla- datelj Peter Iljič Čajkovski, moj- ster romantične simfonije in baleta. Med njegovimi številni- mi deli sta najbolj znani operi Evgenij Onjegin in Pikova da- ma ter baleti Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač (umri leta 1893). 1880 - Rodil se je avstrijski pisatelj Robert Musil, eden naj- pomembnejših tvorcev moder- nega evropskega romana in psihološkoanalitične proze (Zablode gojenca Toriessa), ki razgrinja obsežen duhovni in družbeni pregled donavske monarhije v zatonu Njegovo najbolj znano delo je nedokon- čani roman. Mož brez poseb- nosti (umri leta 1942). 1921 - Rodil se je ameriški pisatelj James Jones. Prvi je orisal drugačno vojno in dojel moralni razkroj ameriške družbe, ki ga je povzročila voj- na, kar je večina spoznala šele po vietnamski vojni. Na Pacifi- ku se je bojeval od leta 1944, tam pa je črpal tudi snov za svoja dela. Najbolj znani sta Tanka rdeča črta in Od tod do večnosti (umri leta 1977). Vabilo na skupščino Društvo gradbenih inže- •ifjev in tehnikov Celje bo v ^^ dneh praznovalo 50-let- •ico obstoja. Za čim bolj slovesno obeleži- jubileja bodo prihodnji četr- ti 6. novembra, ob 13. uri v dvorani Celjskega doma Spravili skupščino, na katero ^''ijo tudi direktorje gradbenih '"'fjetij oziroma samostojne '''^jetnike s področja gradbe- Ker v društvu nimajo ^siovov vseh članov, velja ob- tudi kot vabilo na skupš- na kateri bodo sprejemali J®^ statut in volili organe druš- nato pa pripravili družabno ^inie. US Darujte kril , l^deči križ Slovenije va- ' na novembrske krvo- ^jalske akcije v celjski Šempetru v Savinjski bo akcija 6. novem- SvVelenjulL, 12., 13.in v Kozjem 13. in 20. ter u.^reboldu 27. novembra. Jlihova telefonska števil- ih dodatne informacije 1261-200. Čas za sajenje sadnega drevja Jesenski čas, ko so jutranje temperature že dovolj nizke, čez dan pa se še nekoliko ogreje, je najprimernejši za sajenje sadnih dreves in grmičevja. Na Sadjarstvu Mirosan v Kasazah so že pričeli s prodajo sadik, na voljo pa je več kot 30 sort jablan na različnih podlagah, 20 sort hrušk, več sort sliv, češenj, višenj, breskev, nektarin, marelic, kutin, lesk, rdečega in črnega ribeza, joste, malin, robid, ameriških borovnic, aktinidij, orehov in vinske trte, ki se sadita pozneje. Sadike so zelo dobre kakovosti, za cene pa pravijo, da so ostale na lanski ravni. Sadike je mogoče kupiti vsak dan, tistim manj veščim, pa so na voljo tudi nasveti strokovnjakov. Na Mirosanu so vzgojili 110 tisoč sadnih sadik, od teh jih bodo kar 30 tisoč izvozili. Kot nam je povedal tehnični direktor Vlado Korber, bodo sadike izvozili predvsem v Nemčijo in Belgijo, kjer so zelo zahtevni, vzgajajo pa že okoli 160 tisoč sadnih sadik, ki bodo primerne za sajenje prihodnjo jesen. T. TAVČAR Priprava sadik za domačo prodajo in izvoz. |Q I_NASI KRAJI IN UUPJE_| Umrlim v spomin Številne komemoracije na Celjskem i--:'' " -□ Minuta molka, solza, spo- min in svečka bodo najbolj pogosti spremljevalci konca tedna, ko se bomo ob dnevu spomina na umrle poklonili našim najbližjim preminulim svojcem in drugim, ki so osta- li zapisani v naših srcih. Ob 1. novembru, dnevu spo- mina na mrtve, so po nekate- rih krajih na Celjskem že pri- pravili številne komemoracije, ponekod pa bodo komemora- cije pripravili v bližajočih dneh. Glede na številne najavljene spominske svečanosti, sploh v primerjavi s preteklimi leti, je videti, da smo se pri mrtvih Slovenci nekako rešili bremen preteklosti, in da lahko dostoj- no počastimo spomin na umr- le. Ob dnevu mrtvih bodo dele- gacije Mestne občine Celje ju- tri, v četrtek, polagale vence na grobišča oziroma ob spomin- ska obeležja pri Starem piskru ob 10. uri, pri spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu ob 10.30 uri in v Parku spomina Teharje ob 11. uri; osrednja spominska slovesnost pa bo pri grobnici Golovec ob 16. uri. Komemoracije v avstrijskem Gradcu se bosta v soboto, 1. novembra, udeležila podžu- pan Mestne občine Celje Du- šan Burnik, ki bo tudi osrednji govornik, ter predsednik ko- misije za mednarodne odnose pri Zvezi borcev in udeležen- cev NOB Celje Bogdan Šnabl. Celjska borčevska organizacija pripravlja jutri ob 11. uri v so- delovanju z Občino Štore spo- minsko slovesnost pri spome- niku na Svetini, popoldne pa celjski borci pripravljajo še ko- memoraciji pred Gasilskim do- mom v Trnovljah (ob 16. uri) in pred spomenikom NOB v Škofji vasi (ob 17. uri). Zveza društev mobiliziranih Sloven- cev v nemško vojsko 1941-1945 pa pripravlja že danes, v sredo, ob 12.30 uri komemoracijo ob spominskem znamenju na celjskem mestnem pokopališ- ču. V Občini Vojnik se je večina komemoracij zvrstila že konec minulega tedna, saj v njihovi pripravi zvečine sodelujejo šo- larji, ki imajo ta teden jesenske počitnice, za jutri ob 10. uri pa pripravljajo še komemoracijo pri grobu talcev na Stranicah. Na Kozjanskem bo kome- moracija v Šmarju pri Jelšah jutri, v petek (ob 11. uri), pri spomeniku NOB. V Rogaški Slatini so skupaj z učenci sla- tinskih šol pripravili spomin- sko svečanost pri spomeniku ob Zdraviliškem parku že prejšnji petek. Slatinski borci so v preteklih dneh okrasili partizanska grobišča na Boču ter na Ložnem. Iz Rogatca so območni borčevski organizaci- ji s sedežem v Šmarju, sporoči- li, da bo spominska svečanost jutri, v petek (ob 10. uri), pri trškem spomeniku NOB. V Kozjem so v občinskem sre- dišču okrasih grobnico NOB ter spomenik padlim v I. svetovni vojni že prejšnji teden. Pri tem so sodelovali šolarji, podobno kot v Podčetrtku, kjer so po- skrbeli za spomenik NOB pri trški šoli ter za obeležje iz par- tizanskega časa v bližnjem gozdičku. Podobno so počastili mrtve iz vojnega časa v manj- ših krajih. Na Ponikvi pri Grobelnem bo komemoracija pri partizan- skem spomeniku v petek, 31. oktobra (ob 11. uri), na Planini, na partizanskem grobišču, na dan mrtvih, 1. novembra (ob 8.30). Danes, v sredo, bo odšla iz Šentjurja delegacija v avstrij- ski Gradec, kjer se bodo poklo- nih spominu na grobišču žrtev NOB na tamkajšnjem pokopa- lišču. Na Šentjurskem bodo prav tako poskrbeli za grobove Cvetke Jerin in Dušana Laha na Resevni, za grobove v Dram- Ijah, na Kalobju, Sveti Heleni nad Slivnico ter drugod. Osrednja spominska slove- snost v občini Laško bo 1. novembra ob 9. uri pri spome- niku NOB pred laškim kultur- nim centrom, uro kasneje pa se bodo svojih padlih tovarišev spomnili tudi borci v Zgornji Rečici. Prav tako v soboto, ob 13.30, bo tudi komemoracija pri spomeniku NOB v Vrhu nad Laškim. V Zidanem Mostu bo komemoracija v počastitev dneva mrtvih v četrtek, 30. ok- tobra ob 17. uri, pred spomeni- kom NOB pri železniški posta- ji. V programu bodo sodelovali domače kulturno društvo, godba na pihala in učenci os- novne šole. Prav tako v četrtek bodo borci in svojci počastili spomin na padle borce tudi v Radečah. Slovesnost se bo pri- čela ob 16.uri na mestnem po- kopališču. V Šaleški dolini pripravlja spominske svečanosti Ob- močna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje. Ju- tri, v četrtek, bo ob 17. uri komemoracija v Šoštanju, ob 16. uri v velenjski krajevni skupnosti Pesje, ob 19.30 uri pa v Lokovici. V petek, 31. oktobra, bo komemoracija ob 16.30 uri v krajevni skupnosti Ravne, ob 18. uri pa v krajevni skupnosti Šalek-Paka. V sobo- to, 1. novembra, bo spomin- ska svečanost ob 8. uri v Šmartnu ob Paki, ob 11. uri pa v Zavodnjah. Jutri, v četrtek, 30. oktobra, bo osrednja komemoracija v Žalcu ob 10. uri, v Libojah pa ob 16. uri. V petek, 31. oktobra, bo komemoracija v Preboldu ob 10. uri. V soboto, 1. novem- bra, bodo spomin na mrtve počastili v Grižah ob 14. uri, na Gomilskem ob 9. uri, v Andra- žu ob 9. uri in v Braslovčah ob 10.30 uri. V Mozirju bodo počastih dan spomina na mrtve v četr- tek, torej jutri ob 16. uri, ko bodo pripravili komemoracijo ob spomeniku pred občinskim poslopjem. V vojniški občini sodelujejo v kulturnih programih spominskih slovesnosti osnovnošolci, zato se je večina komemoracij zvrstila konec minulega tedna. Tudi v središču Vojnika, kjer so položili venec k spomeniku NOB. Po zdravje na celjsko ortopedijo Jožetu in Karlu je zdravje vrnil prim. dr. Vili Vengust Bilo je pozno poletno po- poldne. Dan se je nagibal proti večeru. Dež je prene- hal in sedli smo na sončno teraso ob bazenu Zdraviliš- ča Laško. Z menoj sta bila Karel Krašek, direktor Kme- tijske zadruge Laško, doma iz Rečice, in Jože Slavinec, vinogradnik in kletar iz Mi- ha lovcev. Med pogovorom je pogled obstal na panoju ob bazenu, kjer piše: Klub zdravja. Moja sogovornika znata ceniti zdravje. Znata ceniti tudi lju- di, ki so jima zdravje poma- gali vrniti. O tem je tekla be- seda. V Celje po nove kolke Jože Slavinec je vitalen 65- letnik. Deluje notranje umir- jeno in užitek ga je poslušati in opazovati, kako urno se obrača. Eno samo zdravje ga je. Pa ni bilo vedno tako. Leta 1990 sta ga nenadoma, kot strela z jasnega, začeli boleti obe nogi v kolkih. To so bile nepopisne bolečine. »Na traktor sem še sedel, toda vstati... S stisnjenimi zobmi sem se premikal, od bolečine so solze kar same silile v oči. Tega se ne da povedati,« se spominja. Prijatelj mu je sve- toval, naj gre na pregled v celjsko bolnišnico. »Potreb- no bo operirati. Kar v bolni- šnici boste ostali,« mu je re- kel specialist ortoped, prim.dr. Vili Vengust. Za Jo- žeta je bil to šok. Ni se mogel takoj odločiti, zato ga je zdravnik najprej napotil v Zdravilišče Laško. Terapije so zalegle le za čas, ki ga je prebil tam, doma pa je bilo vse po starem. Ponovno je dobil napotni- co za celjsko ortopedijo. Spet je naletel na prim.dr. Vengusta. »Le operacija vas lahko reši teh groznih bole- čin,« je ponovno poudaril. In Jože se je odločil. Prim.dr. Vengust je Jožeta prvič operi- ral in mu zamenjal obrabljeni kolk januarja 1991. Jože je po desetih dneh zapustil bolni- šnico, po treh mesecih je od- šel na okrevanje v Laško, kjer je po treh tednih ob skrbni negi in samodisciplini že odvrgel berglo. »Počutil sem se dobro, brez bolečin, zato sem se takoj odločil še za operacijo na drugem kol- ku«. Tudi drugič, točno po osmih mesecih, je Jožeta operiral dr. Vengust. Operaci- ja je uspela in spet je po desetih dneh zapustil bolni- šnico in po tritedenskem okrevanju v Laškem spet od- vrgel berglo. Letos mineva šest let od takrat. »Sem brez vsakih bo- lečin, še sam ne morem ver- jeti, da je res tako. Za uspeh gre zahvala osebju celjske or- topedije, predvsem primariju dr. Vengustu in glavni sestri Metki z ekipama njunih so- delavcev.« Počena medvretenčna plošcica Karel Krajšek je imel ob- časne težave s hrbtenico, nakar ga je v letu 1996 kar preko noči začela strašan- sko boleti desna noga. Splo- šni zdravnik dr. Velikonja ga je pregledal in ugotovil išias. Predpisal mu je zdraviliške terapije in injekcije. »Ni do- sti zaleglo. Imel sem straho- vite bolečine, štirinajst dni nisem nič spal,« pravi Karel. To je trajalo kake tri tedne, nakar ga je njegov zdravnik, ki se resnično potrudi za vsakega pacienta, napotil na pregled v Celje. V sprejemni ambulanti je bil dežuren prim.dr. Vengust, ki je ugo- tovil počeno medvretenčno ploščico in predlagal zdravi- liško zdravljenje, ki pa po mesecu in pol ni prineslo izboljšanja, zato je predlagal operacijo. »Malo me je bilo strah, kajti posegi v hrbt^,) ci so lahko tudi tvegani, i spominja Karel. »Ko senj i pozanimal, kakšno je staj i po bolnišnicah v Slovenj i sem dobil več zagotovil^ je ortopedski oddelek lju eden najboljših.« ^ Tako je bil avgusta ij zjutraj operiran, zvečer j( spremstvu sestre že kora^ po sobi. »Par ur po operam se je operater prim.dr. \ gust prišel pozanimat moje počutje. Vprašal me če me noga še kaj boli. No me ni več bolela in dr. \ gust je zadovoljno pokim; Šesti dan po operaciji soj odpustili iz bolnišnice bti ortopedskih pripomočke* pravi Karel. »Normalno In dim, tudi v hribe, tečem,i rekreacijo pomagam brs pri delih na kmetiji, hodioi službo. Uspeh je 100-odsii ten.« Ob tem poudarja, daj spoštoval vse nasvete inii vodila prim.dr. Vengusta i njegove ekipe. Pravi, da i' vedno redno telovadi vsj' dan. ' Tudi Jože se strinja s K;' lom in doda: »Operacija odvisna od razmerja bolni' do zdravnika. Zdravniku n' raš zaupati, le tako se }ahl brez strahu predaš, ker upa na izboljšanje. Predvss moraš biti pripravljen na so delovanje, kajti brez mujei še čevelj ne obuje.« Jože i strogo drži reda in navol Ne dviga pretežkih brema pri daljši hoji - če čuti utruji nost - malo počiva, pa gn potem naprej. Sicer normsl no dela vse kot prej. Dela vinogradu, vozi avto, trai tor... Ko bi ga le videli, kal« se zavrti pri plesu! ««WMARINKA MOŠM Šmarčane ne bo ve« bolela glava V Šmarju pri Jelšah bodo v teh dneh bogatejši za poveča- no ter sodobno opremljeno le- karno. Preselitev iz začasnih prostorov Zdravstvenega do- ma, kjer so bili od začetka julija, bo končana konec ted- na, uradno odprtje pa so napo- vedali za včeraj. V starih prostorih lekarne, prav tako v poslopju Zdravstve- nega doma, je bila precejšnja prostorska stiska, njena opre- ma pa sodobnim zahtevam ni ustrezala. Tako so sredi letoš- njega julija začeli z gradbenimi deli ter pridobili 25 kvadratnih metrov, obnovili so stavbno po- hištvo ter različne napeljave, ker je lekarna v dveh nadstrop- jih, pa so se odločili tudi za tovorno dvigalo (to napravo naj bi v pripravljeno odprtino na- mestili najpozneje v začetku prihodnjega leta). V notranjosti lekarne so zamenjali pohištvo ter razširili računalniško mrežo. Celjske lekarne, ki so investitor. so po podatkih direktorice l| jane Grosek vložile približno* milijonov tolarjev. j Šmarska lekarna, ki služi | trebam občine z 10 tisoč pi^l valci, spada med srednjevel| ter je manjša od lekarn v Rog« ki Slatini ali Šentjurju. V Celjsl^ lekarnah opazarjajo, da niška mreža v tem koncu jj normativu (ki upošteva šte\| prebivalcev) zadostna, le le^ no v Rogaški Slatini bo še trej prilagoditi zahtevam danaŠ^ ga časa. V Kozjem so odg povečano ter obnovljeno 1^1® no letos septembra, v Podč^. ku jo je lani odprl zasebi| Damjan Jurjec, v Rogatcu p^j predlani po dolgih letih prido"" lekarniško podružnico. V vzhodnem delu celjske gije je potrebna temeljite oj^^ ve ter širitve tudi lekarna v Se jurju. V Celjskih lekarnah P^^' jo, da bo Šentjur na vrsti prih" nje leto. J BRANE JERAN*" Prišli SO farmacevti Prejšnji teden je bilo v Rogaški Slatini dvodnevno stro- kovno srečanje farmacevtov, ki ga je pripravila Lekarniška zbornica Slovenije. Zbralo se je 170 farmacevtov, ki so se izobraževali na temo Farmacevt danes in jutri. Tako so razpravljali kako prenašati teoretična spoznanja v dnevno prakso ter vse to približati bolnikom in vsem drugim, ki se poslužujejo lekarniških uslug. Med drugim želijo poučiti bolnike o pravilni uporabi zdravil, pripravili pa so tudi projekt Opustite kajenje, ki naj bi prihodnje leto zaživel prav tako v Celju. Na predavanjih so sodelovali predstavniki farmacevtske fa- kultete ter farmacevti, ki delajo v praksi. Slišati je bilo mogoče o vlogi informatike v farmaciji, vlogi farmacevta pri svetovanju, o predstavitvi dejavnosti informativne službe v ljubljanski lekarni, o možnostih sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom, o farmacevtski skrbi pri sladkorni bolezni, o osnovnošolskih učnih programih o zdravilih ter podobno. B.J. r$NOPič ŠPORT -H Tekme resnice Izhod iz rezultatske krize celjskih nogometašev že v nedeljo? ifotonavto Publikum je gostovanju v Ljudskem J, ponovno ostal brez jj poraz Celjanov opravl- jajo številne poškodbe. I^jicali so namreč Hajdu- Kamberovič, Blatnik, ^as, Romih in Somalia, je videl rdeči karton na jjjlni tekmi z Elanom. Uiiineno-modri so v Mari- fU odigrali dobro le v prvih ijjsetih minutah, nato pa je lo vse preveč napak neui- jpe obrambe in zvezne vr- , v napadu pa smo pogre- I ustrezne zaključke. Celja- 50 se po trinajstih krogih lašli v sila neugodnem polo- ju, a je na Skalni kleti vse irno. »Stanje še zdaleč ni irmantno. Potrebno bo po- aviti nekatere elemente e, predvsem oddajo in rejem žoge,« pravi trener inko Poklepovič. Že v ne- |o čaka Protonavto Publi- p nova težka preizkušnja. Vselej neugodno Primorje se ne bo predalo, še posebej ne po porazu v lokalnem derbiju s HIT Gorico in na Skalni kleti bo konec tedna šlo za izhod iz krize enih ali drugih. Vzdušje v celjskem moštvu je kljub nekoliko slabšim rezul- tatom dobro, seveda pa bi se utegnilo precej spremeniti po morebitnem spodrsljaju v ne- deljo. Toda v rumeno-mo- drem taboru razmišljajo sa- mo o zmagi. Marsikaj bo odvisno tudi od zdravniških poročil, Po- klepovič pa bi najbolj pogre- šal komandanta obrambe Gregorja Blatnika, ki ima te- žave s kolenom, vendar kljub vsemu obstaja možnost, da bo s Primorjem v začetni enajsterici. TL 2 jesenskim delom sezone I končali mlajši in starejši liki NK Publikum. Oboji I osvojili L mesto v MNZ ijje, v klubu pa so pohvalili !lo obeh trenerjev Milaši- I Milovanoviča in še pose- >j Gorana Saviča, ki je pred eseci prišel iz Šentjurja. Bo Faik Kamberovič ki je trenutno poškodovan, moštvu pomagal že v tekmi proti Primorju, ali šele proti SET Vevčam, Potrošniku iz Beltinec, Korotanu ali HIT Gorici? Povedali bodo zdravniki. Žalski karoteisti najuspešnejši na pokalu Na drugi pokalni tekmi v karateju za kadete in mla- dince, so v Trbovljah največ uspeha poželi mladi karatei- sti Žalca. Tako so ponovili uspeh s prve tekme, ki je bila v njihovi dvorani. Osvojih so 3 zlate, eno srebrno in 3 bronaste medalje. Na tekmovanju je nastopilo 155 borcev iz 34 klubov. Rezultati - kate posa- mezno: 1. Asja Pešec (Petrov- če) - borbe ml. mladinke do 55 kg: 1. Asja Pešec (Petrov- če), nad 55 kg: 3. Ksenja Pod- pečan (Žalec), kadeti nad 75 kg: 1. Rok Pader (Žalec), mla- dinci do 65 kg: 3. Blaž Skok (Žalec), do 75 kg: 1. Matjaž Končina, 3. Jani Godler (oba Žalec), nad 75 kg: 1. Gregor Jančič, 2. Rok Gajšek (oba Žalec). Najboljši se bodo v prihod- nje pripravljali na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v Atenah v začetku februarja prihodnje leto. Vmes bo še državno prvenstvo za kadete in mladince, ki ga bo sredi novembra pripravil KK Žalec, tekmovalci pa se bodo udele- žili tudi odprtega prvenstva Bavarske ter mednarodnih turnirjev v Trbovljah in Mur- ski Soboti. PŠ Obvestilo Ker je tokratna številka Novega tednika izšla dan prej, bomo izžrebance v igri Športnik meseca za šport- nika leta objavili prihodnji te- den. Prosimo za razumeva- nje. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 13. krog: Maribor Teatanic- PA Pubhkum 3:0 (1:0), Rudar- Potrošnik 3:0 (1:0) Javornik 34, Vidojevič 53, Gajser 82. Vrstni red: Maribor Teatanic 25, Mura 24, HIT Gorica in Primorje 23, SCT Olimpija 18, Rudar in Protonavto Publi- kum 16, Korotan 14, Potro- šnik 13, SET Vevče 8. 2. SNL 12. krog: Zagorje-Šentjur 0:1 (0:1) Ahčan 16, Esotech Šmartno-Drava 0:0. Vrstni red: Triglav TeleTV 31, Koper 27, Železničar in BST Domža- le 22, Aluminij in Elan 17, Šentjur 16, Dravograd in Ja- dran Šepič 15, Nafta in Rudar 14, Goriške opekarne 12, Dra- va in Esotech Šmartno 10, Za- gorje 9, Factor Črnuče 8. 3. SNL vzhod 10. krog: Unior-Odranci 0:3 (0:3), Kovinaf-Dravinja 0:3 (0:1), Usnjar-Goričanka 2:3 (1:2). Vrstni red: Pohorje 25, Črenšovci 22, Odranci 21, Ba- kovci 19, Goričanka 18, Dravi- nja 16, Unior 14, Paloma 13, Kungota 11, Usnjar 10, Po- brežje 9, Turnišče 6, Variš 5, Kovinar 4. Pokal Slovenije 1/4 finale (1. tekme): Elan- Protonavto Publikum 1:0 (0:0), Rudar-SET Vevče 2:0 (1:0) Breznik 42-11 m, 57. KOŠARKA 1. A liga (M) 7. krog: KSP-Krka 101:74 (54:34) Horvat 27, Šamanič 19, Cizej 15, Rituper 12, Jagod- nik 9, Jeklin in Petranovič 6, Čmer 1. PIL-Maribor Ovni 93:69 (46:37) Goljovič 24, Lisi- ca 22, Tovornik in Dragšič 12, Bečirovič 10, Čop 3, Jurak, Dončič in Tilinger 2. Vrstni red: PIL- 14, Union Olimpija 13, KSP 12, Helios, Postojna in Idrija in Slovan 11, Krka, Kraš- ki Zidar in Maribor Ovni 9, Krško in MB Branik 8. 1. B liga (M) 4. krog: Comet-Ilirija 65:77 (30:37) Novak 16, Jesenek 11, Ravnihar 10, Sivka in Kožar 8, Lušenc, Kebrič in Pavhn 4. Kemoplast-Triglav 67:73 (35: 34) Madžarac 22, Sušin 15, Gajšek 14, Kočar 5, Čop in Maček 4, Urbanija 3. Vrstni red: Loka Kava in Zagorje 8, Radenska 7, Hrastnik, Ilirija, Comet, Union Ohmpija mL, Triglav in Radovljica 6, Ježica 5, Litija in Kemoplast 4. 2. SKL (M)-vzhod 4. krog: Maribor-Rogla Atras 71:85 (30:35), Slivnica- Elektra, Plima Prebold-Celje 71:72 (25:32). Vrstni red: Elektra, Plima Prebold, Kam- nik in Celje 6, Maribor in Ro- gla Atras 5, Bistrica in Slivnica 4. 1. SKL (Ž) 7. krog: Ingrad Celje-BTC Terminal Sežana 117:69 (68:31) Grobelnik 33, Jurše 28, Polutnik in Germ 12, A. K ^ « Vodopivec 11, Potočnik 8, Groleger 9, Perlič, S. Vodopi- vec in Ramšak 2. Vrstni red: Ježica 14, Maribor 13, Ingrad Celje 12, Ilirija in BTC Termi- nal Sežana 10, Odeja Marmor 9, Pomurje 8, Ježica ml. 7. ROKOMET 1. A liga (M) 6. krog: CPL-Slovan 38:21 (18:8) Šafarič, Pungartnik in Likavec 7, Vugrinec 6, Tomšič in Puc 4, Ivančič 2, Šantl 1. Gorenje-Prule 20:19 (9:7) Pla- skan 12, Sovič in Krejan 2, Temše, Himčenko, Rozman in Cvetko 1.Vrstni red: CPL 10, Krško 9, Andor 8, Gorenje 7, Prule in Trebnje 6 in Slo- van, Prevent in Škofljica 5, Sevnica in AFP Dobova 3, Del- mar 2. 1. liga (Ž) 8. krog: Bella Viola-Juteks 24:30 (10:13) Derčar 7, Randl in V. Dolar 6, Zidar in Volk 5, T. Dolar 1. M-Degro-Vegrad 28:19 (15:9) Rodič in Krajnc 6, Dežman in Ibralič 3, Madjarič 1. Vrstni red: Krim Electa 16, Robit Olimpija 14, Juteks in M-Degro 12, Bella Viola 8, Ko- čevje 6, Burja in Izola 4, Mli- notest in Vegrad 2. ODBOJKA 1. A liga (M) 5. krog: Šoštanj Topolšica - Fužinar 0:3 (7:15, 6:15, 8:15). 6. krog: Salonit- Šoštanj To- polšica 3:0 (15:4, 15:5, 15:13). Vrstni red: Pomgrad 12, Fuži- nar in Salonit 10, Gradiš 6, Ohmpija 4, Kamnik, Krka in Šoštanj-Topolšica 2. 1. B liga (Ž) 5. krog: Gostišča Štorman- Marsel Ptuj 0:3, Šentvid-Kajuh Šoštanj 3:1 (15:7, 9:15, 15:7, 15:13). 6. krog: Marsel Ptuj- Kajuh Šoštanj 3:1 (15:5, 11:15, 15:12, 15:10), Gostišča Štor- man-Tabor 3:2 (15:6, 11:15, 16:14, 9:15, 15:7). Vrstni red: Marsel Ptuj in Tabor 10, Šen- tvid in Gostišča Štorman 8, Kajuh in Nova Gorica 4, Pre- valje in Meltal 2. HOKEJ Jadranski pokal 3. krog: Slavija Jata-Celje (preloženo). Vrstni red: Celje in HIT Casino Kr. Gora 4, Sla- vija Jata in Medveščak 2, Mla- dost in Protonavto 0. KEGUANJE 1. liga (M) 5. krog: CP Celje-Norik Pro- sol 5:3 (5293:5278) Cene 962, Salobir 893, Lešnik 871, Sivka 869, Vodeb 863, Vok 835. 1. liga (Ž) 5. krog: Miroteks - Norik Prosol 7:1 (2487:2355) Šeško 434, Kardinar 420, Petak 418, Grobelnik 415, Tkalčič 407, Zupane 393. 2. liga (Ž) 5. krog: Miroteks II - Konstruktor 6:2 (2339:2271), Komcel - Šoštanj 3:5 (2232:2266). Judoisli V finale Judoisti celjskega kluba Ivo Reya so zmagovalci polfi- ttalnega turnirja za državno ekipno prvenstvo. ' V dvorani TC v Celju so bili boljši od mariborskega Branika, ptujske Drave in Murske Sobote. Rezultati: Ivo Reya-Murska Sobota 12:2, Ivo Reya-Drava 9:5 in Ivo Reya- Branik 8:6. Vrstni red: Ivo Reya, Branik, Drava, Murska Sobota. Celjani in Mariborčani so se uvrstili na finalni turnir. Pri domačih sta vse dvoboje dobila Petelinšek in Košir, ferjan je zmagal dvakrat in enkrat remiziral, dve zmagi so prispevah še Mahmutovič, Mlinarevič in Ceraj. Naši maratonci uspešni v soboto, 25. oktobra, je bil Schvvabische Gmiindu v "žni Nemčiji gorski super- '3raton, na katerem se je 600 atleti iz 16 držav »merilo tudi 6 supermara- "icev, članov Društva mara- "icev in pohodnikov Celje, ^a tem gorskem maratonu dolžini 44 kilometrov so tri- ■ strmi vzponi, najvišji kar metrov, zato sodi med fehtevnejše v Evropi. Slo- ^■^ijo so zastopali celjski su- ^fniaratonci: Anica Gašpa- Slapnik iz Slovenskih Ko- '•c, Leopold Drame iz Šent- Jja, Srečko Gorišek iz Štor, Župane iz Mislinje (biv- , državni prvak) in Matej ^'3kar iz Brežic. Vseh šest je ^Pešno premagalo izredno Jl^tevno gorsko preizkuš- A ki šteje v povezavi s 100 Biela v Švici in 76 km ^'^^nacha za Evropski pokal ^^Permaratonu. Slovenska ekipa je bila po udeležencev iz tujih dr- ^^ff^koj za Švicarji, Poljaki in L V ostri mednarodni kon- J^nci je dosegla vidne uvr- Anica Gašparuš Slap- nik, ki ji je bil ta maraton že tretji v zadnjem mesecu, je lansko uvrstitev izboljšala za 41 minut in dosegla 10 mesto v kategoriji, pri moških pa sta se najbolje uvrstila Matej Mlakar (1. v kategoriji) in Milan Žu- pane (2. v kategoriji). AG 16 ŠPORT Nismo turisti! Kopici uglednih trenerskih imen, ki poskušajo srečo s celjskimi športnimi kolektivi, se je nedavno pridružil tudi košarkarski strokovnjak Ser- gej Ravnikar, ki ima za'seboj uspešno, kar 11 letno trener- sko delo z državnimi prvaki- njami ljubljansko Ježico. S trenerskim delom je pričel le- ta 1968. Odkar je sedel na trenersko klop Celjank, je v vodstvu kluba, igralkah in pri gledalcih na tekmah čutiti, da piha drugačen veter. Kako bi kar najbolj kritično ocenili svoje delo, odkar ste na vroči klopi ŽKK Ingrada, ki je letos zamenjal že dva vaša predhodnika? Igri celjskih košarkaric po- prej nisem najbolje sledil, zato bi sam težko ocenil spremem- be na bolje. Vem pa, da igramo zdaj hitreje, v obrambi smo bolj angažirani, igra je razno- vrstnejša. Igralke se močno trudijo, tudi tiste, ki so bile še nedolgo tega v krizi. Sergej Ravnikar je postal selektor ženskih košarkarskih reprezentanc Slovenije Se strinjate, da je največja težava celjskih košarkaric motivacija? Težko bi to rekel, sam tega nisem opazil. Občasno se niha- nja sicer pojavljajo, če pa bodo izrazitejša, bomo vsekakor ukrepali. 8. novembra odpotujete na krajšo turnejo po ZDA. Kaj lahko tam pridobite? Ameriških nasprotnic ne poznam, vem pa, da gre za agresivne ekipe, kar nam ni po volji. V osmih dneh bomo odi- grali 7 tekem, kar pomeni, da se v ZDA ne bomo šli turizma, temveč se bomo skušali kar največ naučiti, se odzivati agre- sivnosti na igrišču, sprejeti hi- trejši tempo in še tako pripravi- ti za nadaljnja tekmovanja. Kakšen cilj ste si zadali, ko ste prevzeli krmilo ŽKK In- grada? Opredelil sem se že prej. Le- tos merimo na 2. mesto v pr- venstvu in na finale pokala. Osebno pa si želim v klubu dvigniti nivo dela, ne samo na igrišču, ampak v celotnem klu- bu, npr. delo s terapevti, zdrav- niki, kondicijskimi trenerji, po- goji za trening, dvorana in dru- go. Menim, da smo nekatere stvari že izboljšali. Tudi same igralke mi povedo, da toliko, kot zdaj, niso še nikoli trenira- le. Predvsem pa bi v tej začetni fazi rad izboljšal uigranost, moč in eksplozivnost košarka- ric. Ekipa ima dobre osnove, zato le dopolnjujem delo prejš- njih trenerjev. PRIMOŽ ŠKERL Jani Likavec ima vselej dovolj zamisli... Ljubljančani padli v Celju in Velenju V 6. krogu OP za rokometaše sta obe ljubljanski ekipi gostovali na Celjskem. Slabše jo v Celju odnesel Slovan, Prulam pa v Velenju ni uspelo izenačiti. Slovan se je razpoloženim Celjanom upiral le z navezo Franetič-Počervina-Kahriman. Vrai Franetič je v prvem delu zbral 10 obramb, Počervina je prodiral po sredini, Kahrimanjej nevaren s črte in kazenskih strelov. Pri domačih se je na začetku razigral Pungartnik, ki stan kasneje sledila še zanesljivi Šafarič in nepredvidljivi Likavec. Aplavz kakšnih 300 gledalcev^ požela mlada Ivančič in Šantl, Vugrinec in Puc pa sta v slogu dalekometnega topništva dodau do končnih 38:21. Gorenje se je s Prulami pošteno namučilo, Plaskanovih 12 golov pa je ohrabrilo soigralce,) so se zadnjega napada gostov ubranili in zadržali zmago 20:19. PRIMOŽ ŠKE| Foto: GREGOR KAH Celjanke Z rutino v nadaljevanju ženskega košarkarskega prvenstva je domači Ingrad brez prevelikega naprezanja ugnal sežanski BTC Terminal s 117:69. Pred maloštevilnimi gledalci v dvorani STŠ Celje sta se najbolj izkazali Grobelnikova in Juršetova. Drugi del igre je trener Ravnikar povečini odigral z rezervnimi igralkami. Na sliki: Barbara Polutnik pod košem gostij. Njen prodor spremljata Jera Grobelnik in Barbara Germ. PŠ, Foto: GK Hokejisti preložili Hokejisti HK Celja so morali za nedoločen čas preložiti srečanje 3, kro- ga Jadranskega pokala proti Slaviji Jati v Ljublja- ni. Ljubljančani namreč še vedno nimajo ledu, zato so jim Celjani ponudili, da se tekma odigra v Celju, kar pa odgovornim v Sla- viji ni ustrezalo. Danes (sreda) čaka celjske hoke- jiste derbi s Kranjsko Go- ro. Vodstvo kluba vabi k vpisu v hokejsko šolo vse otroke, starejše od 5 let. Vpišejo se lahko v prosto- rih kluba na drsališču v Mestnem parku ob pone- deljkih in sredah (ob 17,15) ter petkih (18,15). Uspehi celjske 1 • Gimnazije v novem šolskem letu so športniki 1. Gimnazije Celje v kratkem času dosegli veli- ke uspehe. Sezono v Šolski košarkar- ski ligi so pričeli s tekmama proti Šolskem centru Celje. Gimnazijke so gladko zmaga- le, gimnazijci pa so imeli ne- kaj več težav in so morali priznati premoč košarkarjem ŠCC. Košarkarji so nato v 2. krogu visoko premagali gim- nazijce iz Raven na Koroš- kem z izidom 93:27. Tudi ro- kometaši so dobro pričeli in so z nekaj dobljenimi tekma- mi dokazali, da so v odlični formi. Najvidnejši igralec eki- pe je dijak 3. letnika Luka Žvižej, sicer tudi član RK CPL. Najboljše rezultate pa so le- tos dosegli atleti. Na ekipnem atletskem prvenstvu srednjih šol v Novi Gorici so dekleta osvojila 3. mesto, fantje os- mo, na cestnem teku v Breži- cah pa so si pritekli ekipno zmago. Tudi v naslednjih me- secih, ko se bodo zvrstila še preostala tekmovanja, priča- kujejo pod vodstvom profe- sorjev in trenerjev Cankarje- ve, Topoletove, Groska in Tis- Ija visoke uvrstitve. MAŠA HABJAN Obveslilo bralcem! Ker smo redakcijo v tej številki zaključili že v po- nedeljek, tokrat ne objav- ljamo rezultatov 6. kroga Evropskega košarkarske- ga pokala. Bralce prosimo za razumevanje, izide pa bomo objavili v prihodnji številki v rubriki Panora- ma. Danes s Francozi Slovenska moška roko- metna reprezentanca bo da- nes (sreda) ob 20. uri v dvo- rani Golovec odigrala najpo- membnejšo tekmo v kvalifi- kacijah za Evropsko prvens- tvo prihodnje leto. Potem, ko so si v minuli sezoni naši privoščili spodrs- ljaj v kvalifikacijah za SP (ta- krat se je iz naše skupine na SP uvrstila Italija), tudi tokrat niso prepričljivo štartali v nov ciklus. Iz dveh uvodnih te- kem proti Čehom sicer ima- mo eno zmago, toda slabšo gol razliko, kar bi lahko na koncu odločalo. V skupini 3, kjer so poleg naših, Francozov in Čehov še Izraelci, bo vsako srečanje lahko že usodno. Razpored tekem je takšen, da našim ne ustreza. Papirnati »outsider« je Izrael, s katerim pa se je nekaj reprezentanc že ope- klo. Odločitev bo kljub vsemu padla v trikotniku Slovenija- Francija-Češka. ivezic stavi na obrambo Selektor naših rokometašev Slavko Ivezič je prepričan, da bi Francoze lahko zaustavili z globoko obrambo 3-2-1, saj imajo dobitniki medalj z naj- večjih tekmovanj v zadnjih le- tih nevarne strelce z razdalje. »Francija je nenehno v evrop- skem in svetovnem vrhu. Če želimo zmagati, bomo morali odigrati eno najboljših tekem doslej. Veliko dejavnikov se bo moralo ujeti. V težki nalogi. ki je pred nami, pa utegne odločilno vlogo imeti pravvt tarji,« je še dodal državni s lektor, ki o prvem imenu m vratnicami ni želel govoriti. Slovenska reprezentanc se je zbrala v ponedeljek Laškem. Proti Franciji bo u držala glavnino iz minulih m stopov, ekipi pa so se prikliil čili še Jovičič, Ficko, Urbanri Božeglav in vratar Valencit Povratna tekma v Franciji 1* že to soboto (1. november). PRIMOŽ ŠKE0 Med polčasom kvalifili cijske tekme bo podeliti priznanj rokometnim ti nerjem za dosežene uspeH v lanski tekmovalni sezoi^ Med ostalimi bodo Zla' značke prejeli Zdravko Zof ko. Vlado Murko in Malja Guček (vsi RK CPL). ŠPORTNI KOLEDAR SREDA, 29.10. Rokomet Kvalifikacije za EP, 3. krog - Celje: Slovenija-Francija (20) Košarka l.A SKL (M), 8. krog-Ljub- ljana: Slovan-KSP (19), Po- stojna: Postojna-PIL (20). 1. SKL (Ž), 8. krog - Celje: Ingrad Celje-Pomurje Skiny (19). PETEK, 31.10. Košarka 1.B SKL (M), 5. krog - Hrastnik: Hrastnik-Kemo- plast (19), Škofja Loka: Loka Kava-Comet (18). NEDEUA, 2.11. Nogomet 1. SNL, 14. krog - Celje: Protonavto Publikum-Pri- morje. Murska Sobota: Mu- ra-Rudar (obe ob 13,30). 2. SNL, 13. krog - Šentjur: Šentjur-Aluminij, Krvavi Po- tok: Jadran Šepič-Esotech Šmartno (obe ob 13.30)., 3. SNL, 11. krog - Sp. Kud gota: Kungota-Unior, Sloveli ske Konjice: Dravinja-Čren šovci, Donji Laškoš: Varis-U? njar (vse ob 13,30). Košarka l.A SKL (M), 9. krog-I^ ko: PIL-Kraški Zidar (19), zela:KSP-Idrija (19,30). 1.B SKL (M), 5. krog- Hrastnik: Hrastnik-Ke# plast (19), Škofja loka: Lol^^ Kava-Comet (18). Odbojka l.A DOL (M), 7. krog - ^ štanj: Šoštanj Topolšf:^' Olimpija l.B DOL (Ž), 7. krog - No*' Gorica: HIT Nova Gorica-C"' stišča Štorman, Šoštanj: Kf juh-Prevalje SREDA, 5.11. ^ Rokomet 1. liga (Ž), 9. krog - Žal«^ Juteks-M Degro Piran, Vel«^ nje: Vegrad-Mlinotest Hokej Jadranski pokal, 4. krog' Celje: Celje-HIT Casino Gora NA KRATKO Celje: Na zaključnem moš- kem teniškem turnirju na igrišču Šumer na Ljubečni je slavil Tomaž Oberstar, ki je v finalu premagal Jožeta Vreč- ka. 3. mesto je osvojil Miro Slamnik. Celje: Ekipi CPL in Gorenja sta v močno pomlajenih po- stavah med tednom odigrali prijateljsko rokometno sreča- nje. Boljši so bili Celjani in zmagah s 23:21. Za CPL je Vugrinec zadel devetkrat, za Velenjčane pa Rozman in So- vič štirikrat. Polzela: V 3. krogu Savinj- ske košarkarske lige je edino zmago v gosteh dosegla Pli- ma Rezultati: Rossi Laško- Vrbovec 62:37, Mozirje-Ga- rant 74:58, Celje-Medvedi 76: 53, Pizzerija 902-Plima 48:64, Dravograd-Mladost 58:57. Vrstni red: Rossi Laško in Mo- zirje 6, Plima in Dravograd 5, Celje, Mladost, Garant in Pizz. 902 4, Vrbovec 3, Medvedi 2. Najboljši strelec po treh kro- gih je Aleksander Govc (Pli- ma). i, SNOPIČ KUITURA 17 Trmoglavka ukrotila žirijo Celjsko gledališče spet v vrhu - časa za počitek na lovorikah Borštnikovega srečanja ni! ^štnikovo srečanje, pa- u slovenske gledališke Jukcije, je v nedeljo, 26. jj^ra, v veliki dvorani plVlaribor na sklepni slo- jjosti dvaintridesetič za- So zastor in odstrlo [j(niške desežke letošnjih Ijili tekmovalnih predstav letos sicer nekoliko okr- jpim spremnim priredi- l^bor tekmovalnih pred- aje opravil selektor Slav- iPezdir, ki je že na začetku jotovil, da bo kakovost (dsiav ustrezala tradiciji fjtnikovega srečanja. O nje na koncu, tako kot gre pripisati pravim festiva- 0, odločala žirija in seveda finstvo. Da bo letošnja do- nica Borštnikovega prsta- , tega najvišjega priznanja umetniške dosežke in živ- flsko delo, ženska, se je delo, saj je lani prejel odlič- noški, igralec Ivo Ban, ki je sklepni prireditvi prstan aknil gospe Ivi Zupanči- li. )a pa bo iz srečanja celjska ročena trmoglavka, Willia- Shakespeara in v režiji ta, Janusza Kice, izšla kot agovalna predstava, pa so caj ambiciozno napovedo- itudi v celjskem gledališ- FUpali so tudi, da bo poseb- inagrado za vlogo neukro- !iie Katarine dobila še Mila- iKalezič, a očitno njen čas inajvišje nagrade in odličja iprihaja... razen tega je bilo los v gledališčih očitno veli- 1 ženskih vlog z dobrimi iierpretkami. Vsekakor je ijbolj pomembno to, da so tljani po nekaj letih premo- tkot da bi medtem zajeli ipo za višje vzpone, spet v ®em vrhu slovenskega gle- ■li^ča, čeprav so vsa leta dobivali različne nagrade •različne ustvarjalne dosež- ^ posameznikov. Ukročeno trmoglavko, an- ■■nbelsko uspešnico, bodo fljani po prestižni nagradi v Priboru, očitno še veliko Ne samo na abonmaj- predstavah v Trstu in •^■^ju, tudi drugod, kamor ^bodo vabili. I^b tem odmevnem uspehu fega gledališča pa se ve- ' spomniti, da je predstavo I repertoar SLG Celje uvrstil .prejšnji umetniški vodja W Bebler, (k sodelova- povabil tudi Kico), prav kot Mulerjevo Eksplozi- ^Pomina, z Milado Kalezič ;^3nezom Bermežem, ki sta tednom dni navdušila ^^'borsko občinstvo v l^niljevalnem delu Borštni- J^ga srečanja. slava potone v po- se velja spomniti tudi •lekaj drugih vidnih uspe- jo. celjskega gledališča na |.%ikovem srečanju iz mi- let, ki so svojevrsten ^alec vzponov in tudi pad- Sledališča in dokument ^^ ter repertoarne podobe jJ^lišča. »Takšen pojav je normalen,« pravi upravnik SDLG Celje Borut Alujevič, ki je bil skupaj z ansamblom zadovoljen u us- pehom. Še več! »Pričakovali smo manj, dobili pa največ!« je zadovoljen pokomentiral uspeh hiše in zasluge pripisal ansamblu, ki je spet v umet- niškem vzponu. Žal pa tega ni mogoče reči za samo Borštnikovo sreča- nje, ki se je začelo, trajalo in končalo z veliko manj pom- pa, blišča in glamurja kot ne- koč. Da ne bi šlo v pozabo... ... se spomnimo, da je celj- skemu gledališču prvo Boršt- nikovo odličje leta 1973 prine- sel pokojni igralec Pavle Jer- šin za vlogo kralja v Gombro- vvichevi Ivoni, princesi Bur- gundije, v režiji Dušana Jova- noviča... ...leta 1976 prejme nagrado za Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Mileta Koruna predstava v ce- loti, Anica Kumer pa nagrado žirije v isti predstavi za vlogo Jacinte... ...nagrado za režijo je leta 1977 dobil režiser Franci Kri- žaj za Salemske čarovnice Arthurja Millerja, igralka Jana Šmid pa za vlogo Elizabeth Proctor v isti predstavi... ...velika Borštnikova na- grada za predstavo v celoti je leta 1978 spet pripadla Celja- nom, in sicer za predstavo Rudija Šelige Čarovnica iz Zgornje Davče, v režiji Duša- na Jovanoviča, igralka Mila- da Kalezič pa na samem za- četku umetniške poti prejme nagrado za igralske dosež- ke... ...leta 1980 dobi Janez Ber- mež za vlogo Poljanca v Can- karjevi Lepi Vidi v režiji Mile- ta Koruna Borštnikovo nagra- do za igro... ...dve leti kasneje je Anica Kumer prejela nagrado za vlogo Isabelle Dancard v W. Kesselmanovem delu Sestri, v režiji Zvoneta Šedlbauerja... ...leta 1883 je bila opažena in nagrajena predstava Petra Shafferja Amadeus, kjer sta briljirala Janez Bermež in Zvone Agrež... ...leto 1987 ostane zapisano po odlični Ibsnovi uprizoritvi Stavbenika Solnesa, v režiji Francija Križaja, nagrajena je mlada igralka Jagoda Vajt-To- virac, ki se je po nekaj letih premora s to sezono spet vr- nila v celjsko gledališče... ...v Odrski utvari Piera Cor- nelliea leta 1993 dobita nagra- do za sceno Dušan Milavec in Bojan Jablanovec, ki je bil tu- di režiser predstave... ...leta 1995 bil za najboljšo režijo v Shakespearovem Be- neškem trgovcu nagrajen Ivi- ca Kunčevič, nagrado občins- tva v isti predstavi pa je dobil igralec Peter Boštjančič za vlogo Shylocka... ...letos pa je Borštnikova žirija v sestavi: Ignacija Fridl, Blaž Lukan in Jernej Novak za zmagovalno predstavo v celoti izbrala Ukročeno trmo- glavko, ki jo je celjski ansam- bel premierno uprizoril 21. marca letos. Teden dni kasne- je je kritik Slavko Pezdir (tudi selektor Borštnikovega sreča- nja) v našem časopisu o pred- stavi med drugim zapisal: »...celjski ansambel z gosto- ma je tokrat izjemno navdušil z razgibano, ubrano, radoži- vo ansambelsko igro, v kateri je sleherni protagosnist pris- peval po načelu >vsi za enega, eden za vse<, a hkrati našel tudi priložnost za prepozna- ven lasten prispevek k učin- koviti celoti...« To je ponovno potrdila tudi žirija Borštniko- vega srečanja, ki je v Maribo- ru trajalo deset dni in se je končalo v nedeljo, 26. okto- bra, na Dan slovenskega igralca. Med nagrajence 32. Boršt- nikovega srečanja so se letos zapisah še: Štefka Drolc, Joži- ca Avbelj, Mirjam Korbar, Adrijan Rustja in Zvezdana Mlakar. Najboljša mlada igralka je Lara Jankovič, Bra- ne Šturbej pa je prejel poseb- no nagrado žirije, nagrado občinstva pa Alojzij Svete. Kot je ugotovila strokovna ži- rija, ki se ji z letošnjim letom izteka mandat, so bili na to- kratnem gledališkem festiva- lu v ospredju igralski dosežki v žanrsko raznolikih predsta- vah, »ki pa jim je manjkala slogovna pestrost«. Ali, kakor je na zaključni slovesnosti de- jal predsednik Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo, »mora- jo slovenska gledališča iz de- fenzive stopiti v ofenzivo in nehati mencati na mestu, če hočejo biti bolj opažena, prav tako pa je nedopustna igno- ranca nekaterih slovenskih gledališč za ta osrednji gleda- liški festival, in sicer ne glede na to, ali so bila uvrščena v tekmovalni program ah ne!« Veliko muk je letos festival Ignacija Borštnika zadal tudi direktorici festivala Olgi Jan- čar, še posebej, ko je v zad- njem hipu mošnjo zavezal največji sponzor in odpove- dal sodelovanje na Borštni- ku... a je na srečo na pomoč priskočilo domače, čeprav šibko gospodarstvo. V znamenju novih dosež- kov letošnje sezone in v upa- nju na boljšo finančno in or- ganizacijsko podobo smemo torej pričakovati rojstvo 33. Borštnikovega festivala, iz katerega bo s prstanom spet izšel igralec. Kdo bo to... pa imamo čas ugibati. ,—MATEJA PODJED { r Foto: DAMJAN ŠVARC Ukročena trmoglavka z Milado Kalezič v naslovni vlogi in Petruchio Maria Šeliha ob domala celem umetniškem zboru je prepričala žirijo in ogrela občinstvo. ZAPISOVANJA V drugem mestu Piše: TADEJ ČATER V tretje gre rado, pravijo, pa čeprav se le redkokdaj to zares zgodi. V reda, nogome- tašem Primorja se je posrečilo in so iz tretjega zaporednega streljanja žoge iz kota vendar- le zatresli mrežo švedskega AIS Solne. Mladena Rudonjo je ob tem zalila neskončna sre- ča, nekateri drugi pa lahko streljajo iz kota tudi po dest- krat in še večkrat in to iz topa, ne le iz lastnih mišic, pa jim ne bo uspelo doseči izenačujo- čega oziroma zmagovitega zadetka. Podobno je s festiva- lom Mesto žensk, ki se je rav- nokar končal in, ki je postre- gel z nekaterimi alarmantni- mi in zastrašujočimi ugotovi- tvami. Prva in nedvomno naj- pomembnejša je ta, da se jim tudi v tretje ni posrečilo. Pa čeprav so streljali iz najmoč- nejših orožij: ženske kulturne in umetniške ustvarjalnosti. Še več, iz poskusa v poskus je slabše. Njihovo strelivo pa manj učinkovito. Za kar ne gre kriviti organizatorjev in producentov, za kar ne gre kriviti koordinatorjev progra- ma, nastopajočih oziroma go- stov festivala, marveč splošno družbeno situacijo. In, če bo tudi v četrti ponovitvi odnos kulturne politike do festivala, ki je izviren in, ki v današnji Evropi malodane nima pri- merjave, tako mačehovski, ni- kakršen skratka, se lahko zgo- di, da se bo mesto žensk prese- lilo v drugo mesto. Ja, grozljiv scenarij, ne pa tudi nemogoč. In zelo črn. Ta- ko za tiste, ki festival podpira- mo, kot tudi za tiste, ki se ga otepajo. Ki se ga bojijo. Ja, točno to: bojijo! Bojijo se žen- ske kulturne ustvarjalnosti. Še več, tovrsten scenarij je še bolj črn za slednje, zakaj črna pika bo prilepljerm le na njihov dosje. Sicer pa festival Mesto žensk ni izjema. Kvečjemu iz- jema, ki potrjuje pravilo. S podobnimi težavami se uk- varjajo tudi drugi organiza- torji kulturnih in umetniških prireditev: sredstva se iz leta v leto krčijo, posluh oblastni- kov, svetnikov in drugih velja- kov za umetnost in kulturo je takorekoč ponižujoč... In na- mesto Mesta žensk bomo v mesto dobili Mesto narodnih zabavnjakov, ki nas bodo raz- veseljevali na Prešernovem tr- gu v Ljubljani, na Trgu celj- skih knezov v Celju, na Slomš- kovem trgu v Mariboru... Z obveznimi pleskavicami in ce- nenim vinom iz plastičnih ko- zarcev. Kruha in iger. Ja, tudi za tiste, ki o eksistenci kultur- nih in umetniških prireditev odločajo; na takšnih veselicah se lahko zabavajo namreč tu- di sami. Seveda pa je nekje v ozadju še drug problem. Te- meljni problem slovenske kul- ture: odsotnost nacionalnega kulturnega programa. Ki bi urejal kulturni promet. Tudi usode slovenskih kulturnih in umetniških festivalov. Pro- gram, ki ga šest let in pol po osamosvojitvi države še vedno nimamo. In dokler ga ne bo- mo imeli, ustvarja tudi festi- val Mesto žensk. Irenine Eve na Dobrni v avli hotela Dobrna na Dobrni je bila v soboto zve- čer otvoritev razstave umet- niških del slikarke Irene Po- lanec iz Maribora. Predsta- vila je svoja znamenita dela iz cikla Eva, ki je v evropski likovni umetnosti edinstve- ni slikarski opus, posvečen ženski. Slikarka živi in ustvarja v Ma- riboru, večino svojega umet- niškega ustvarjalnega časa pa je preživela v Parizu, evropski meki umetnikov in umetnosti. Pariz si je v sedemdesetih letih izbrala za mesto svojih umet- niških hrepenenj, snovanj in samopotrditve. Od njene prve razstave v znani pariški galeriji Mona Lisa in številnih kasnej- ših razstav v pariških salonih in galerijah je zdaj minilo že dvaj- set let, višek svoje potrditve pa je doživela letos, ko je v Franciji izšla knjiga »Umetnice včeraj in danes«, ki predstavlja največja imena ženskega slikarstva. Med temi je Irena Polanec predstavljena kot edina slikar- ka iz Slovenije. Prav tako se je umetnica letos ponovno uvrsti- la v izbor najstarejšega slikar- skega salona na svetu. Salon des Artistes Fran^ais v Parizu. S svojim ciklom Eva se je Irena Polanec pojavljala tudi na šte- vilnih razstavah skoraj povsod po svetu: v Londonu, New Yor- ku. Los Angelesu, Tokiu, Mila- nu, Zurichu, Monte Carlu, Du- naju, Miinchenu in še kje. Na sobotni otvoritvi razsta- ve v Toplicah Dobrna je Irena Polanec ponovno navdušila številne ljubitelje umetnosti, ki so si prišli ogledat njene Eve, navdušila pa jih je tudi s svojo neposrednostjo in toplino, ko je spregovorila o sebi in času, ko je kot mlada in neznana ter upajoča slikarka prišla v Pariz in tam doživljala neštete vzpo- ne in padce na trdi poti do svetovnega umetniškega priznanja. Drobno in prisrč- no pozornost je v svojem go- voru namenila svoji pra pra teti, 92-letni Angeli Eisenbac- her iz Celja, ki si je prišla ogledat razstavo, ob tem pa umetnica ni pozabila pove- dati, da se delno počuti tudi Celjanko, saj je bil njen de- dek Celjan. Razstava Irene Polanec bo na Dobrni na ogled do 20. 10. MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ 18 KULTURA wmmi Uspešen recital Hinka Haasa Po tem, ko je pianist Hin- ko Haas pred dnevi na pro- slavi stoletnice Narodnega doma kot prvi preizkusil nov koncertni klavir, ki ga je Celje še kako potrebovalo, je imel pretekli teden tudi ce- lovečerni recital v okviru abonmajske ponudbe Zavo- da za kulturne prireditve. Hinko Haas se je predstavil z izbranim sporedom, ki je bil stilno sicer precej heterogen, za poslušalce pa zanimiva in- formacija. Ne samo o različni pianistični literaturi, ampak tudi o Haasovem pristopu do posameznih stilnih zvrsti. Treba je priznati, da je celjski pianist, ki sicer poučuje na ljubljanski Akademiji za glas- bo, dodobra izpolnil pričako- vanja in obvladoval vse teh- nične in interpretativne zah- teve v skladbah Mozarta, De- bussyja, Srebotnjaka in Brahmsa. Še najmanj je bil všečen Mozart, saj njegova sonata v C duru ni zazvenela v mozartovskem sijaju, ker je mestoma rezek klavirski ton Vamahinega klavirja dosti- krat zmotil navajeno žlaht- nost Mozartove glasbe. V drugi točki sporeda je Hinko Haas izvedel noviteto sloven- skega skladatelja Alojza Sre- botnjaka Variacije na Šker- jančevo temo. Zahtevno so- dobno delo je pri poslušalcih naletelo na prijazen odziv, k čemur je prispevala odlična izvedba in ne nazadnje tudi prisotnost skladatelja. Prvi del koncerta je izzvenel v De- bussyjevi skladbi Estampes. Debussy je s svojimi klavir- skimi skladbami dokazal, da z Lisztom, Chopinom in dru- gimi pianističnimi velikani 19. stoletja še niso bile izčrpane vse možnosti klavirske igre. To izpričuje tudi tokrat izve- dena skladba, ki je bila kar nekakšen višek večera. Vir- tuoznost pianista in njegov občutek za dinamične finese in za to zvrst glasbe prav odli- čen klavir so pričarali poslu- šalcem vse bogastvo impre- sionistične glasbe. Drugi del koncerta je imel, če ne štejemo dodatkov, eno samo točko. Brahmsove Va- riacije na Handlovo temo, ena izmed klavirskih romantičnih mojstrovin nastalih leta 1861, ki se začenja s preprosto in jasno Handlovo temo iz Male suite. Niz monumentalnih va- riacij je Hinko Haas izvedel mojstrsko - lirično, vzneseno. precizno, urejeno. V eni sklad- bi je bilo tudi v interpretativ- nem smislu čutiti dva velikana svetovne glasbe. In to je moj- strstvo, ki ga je Haas dodobra obvladal. Z dodatki na koncu koncerta smo poslušali še kar tretji del klavirskega recitala. Med tremi dodatki je imela Gershvvinova Rapsodija v mo- drem spet posebno težo. Haas ima resnično širok pianistični repertoar. Klavir je prestal og- njeni krst, obnovljena dvorana je bila polna poslušalcev. Da bi bilo tako tudi na prihodnjih koncertih. EG Andref Jemec v Velenju V Galeriji Kulturnega cen- tra Ivan Napotnik v Velenju razstavlja svoja najnovejša likovna dela priznani slikar in grafik Andrej Jemec. Andrej Jerhec je v poznih 50. letih študiral slikarstvo na Aka- demiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju, Gabrijelu Stupici, Boži- darju Jakcu in Riku Debenjaku, ki so mu dali čvrsto osnovo tako v risbi kot v kompoziciji ter v bogatem barvnem koloritu. Svoje znanje, ki si ga je po končanem študiju leta 1958 nenehno izpopolnjeval tudi v tujini (Pariz, London), že dol- ga leta prenaša študentom kot profesor slikarstva na ALU v Ljubljani. Svojo energijo in raziskova- nje je slikar posvetil osnov- nim izraznim sredstvom kot so: svetloba, barva, linija in pika, s katerimi na vedno za- nimiv in svež način oblikuje ploskev, ki je lahko majhna ali velika in to na platnu, kar- tonu ali papirju. Slikarja odli- kujeta premišljena barvna in linearna kompozicija. Med razstavljenimi deli zavzema glavno mesto Du- najski ciklus, ki je nastal pred mesecem dni na Dunaju in se tematsko veže na njegovo us- tvarjanje v zadnjem letu v Slo- veniji. Slikar niha med nefigu- ralnim in figuralnim slikars- tvom. Figuralika, ki je v nje- govih zadnjih delih Dunajske- ga ciklusa vse bolj aktualna, je izredno abstraktna, a kljub temu izjemno ekspresivna. Posebno zanimiva so dela Jutro, Dan in Večer, ki kot trilogija predstavljajo in razvi- jajo občutke človeka, od sve- žega jutra preko z energijo nabitega dneva do noči, ko se vse umiri. Razstava, ki jo je izjemno uspešno postavila in predsta- vila kustosinja Milena Koren Božiček, je nedvomno vredna ogleda. Dela akademskega slikarja Andreja Jemca bodo na ogled v prostorih Galerije do 13. novembra. DARJA POVŠE WINKLER PRIREDITVE OIIDAlJi& ^ V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v sredo, 5. novembra, ob 10. in 12. uri uprizorili Trnuljčico, režiserja Mihe Alujeviča. Obe predstavi sta zaključeni za os- novne šole. V avli Splošne bolnišnice Celje je do 7. novembra na ogled razstava »31. oktober - dan reformacije«, ki so jo pri- pravili dijaki Srednje zdravs- tvene šole Celje. V razstavišču Premogov- nik v Velenju do 10. novem- bra razstavlja Marcis Kantar- džič. V razstavišču Firšt v Lo- garski dolini si lahko ogleda- te razstavo otorških risb Jaz pa grem na zeleno travco... V Muzeju novejše zgodo- vine v Celju je na ogled raz- stava z naslovom Hitreje, viš- je, močneje. V Osrednji knjižnici Celje je do 10. decembra na ogled razstava starih razglednic in fotografij iz zbirke Marjana Marinška - Pozdrav iz Kozje- ga na Štajerskem. V knjižnici Gimnazije Ce- lje je razstava likovnih del Aleša Hofmana. V prostorih galerije Zavo- da za zdravstveno varstvo na Ipavčevi 18 v Celju je na og- led razstava likovnih del Dura Mlinarca, akademskega sli- karja iz Zagreba. V Ipavčevi hiši, Hmezad banki in upravni zgradbi Al- posa v Šentjurju je do 6. no- vembra na ogled mednarod- na razstava likovnih del otrok do petnajstega leta. V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih ted- nov od leta 1988-1997. V pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu so na ogled .....^ dela arhitekta Aladarja Vi mira Baranyaia. ' V Muzeju novejše ^g vine v Celju je na ogle^" stava Oj, ta vojaški bobe„' predstavlja vojaške unif« iz zasebne zbirke. ^ V razstavišču Stara gr^i Pokrajinskega muzeja ogled razstava Slovensu etnografskega muzeja [ mačena svetloba. V avli hotela Dobrna ogled razstava del sli^j, Irene Polanec iz Maribora V menjalnici Ekopool 15. novembra razstavljaj na steklu Jaglenka Merlj Leban. V okviru Univerze za] življenjsko obdobje bo v rek, 4. novembra, ob 16. m Muzeju novejše zgodoviiif Celju ogled Pelikanove zi ke. Po njej bo vodila Bože Pelikan. Union od 30.10. do 2.11. 16., 18. in 20. uri, ter odi 5.11. ob 16. in 18. uri am« film Bean, od 30.10. do 2,11. 22. uri in od 3. do 5.11. ob) uri ameriški film Brez obra Mali Union od 30.10. do 5 ob 18.30 ameriški film B obraza in ob 21. uri ameri film Krik; Metropol od 30, do 5.11. ob 16. in 17.30 amer 101 Dalmatinec, ob 19. in uri ameriški film Moj hivši poroči. 30.10. bodo 101 Dala tinec zavrteli tudi ob 10, u 31.10. pa bodo ob 10. uri vrti ameriški film Willy 3: Rešit! 1.11. ob 23. uri bodo za pon« njake vrteli ameriški film M bivši se poroči. Kino Žalec 30.10. ob 18. i ameriški film Space Jam ini 20. ameriški film Portret dan Kino Dobrna 31.10 ob 1 uri in 2.11. ob 17. uri amerii film Popolna oblast. Gledališka skupina amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja in režiser Jože Kranjc. Za jubilej Vrbe premiera Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu praznuje 20 letnico delovanja. Ker j^J vesel in lep dogodek, so se odločili, da bodo svoj jubilej proslavili s komedijo francosl'^ komediografa G. Feydoja Odlikovanje. Igra hudomušno prikazuje gnanje za najrazličnejša odlikovanja, priznanja, ugled, pa te^l zaslužimo ali ne. Pripravljeni smo storiti vse, ne glede na ceno. Vsekakor ima komedija na^' zabavati in razveseljevati, obenem pa napeljati tudi k razmišljanju o temi. ., Po besedah režiserja Jožeta Kranjca, ki kot režiser večkrat sodeluje s to gledališko skup', so z vajami pričeli že marca, poleti so imeli nekaj počitnic, sedaj pa se intenzivno pripravlja)", premiero, ki bo v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v dvorani Doma krajanov v Vrbju. Kom^ so praviloma igralsko zelo zahtevne, v Odlikovanju nastopajo Andrej Čehovin, MaH, Topolovec-Dolinšek, Jelka Štorman, Franci Železnik, Jože in Leja Meh, Milan Vogrinc, J Jeršič, Karmen Pokorny, Sabina Cokan in tri plesalke. Za glasbo^in luč skrbi Srečko Storma^ komedijo namerava skupina tudi gostovati. T. TAV^ TRIDESETA LETA NA CEUSKEM Konec celjskih mostov Petek, 22.9.1933, se je zapisal v zgodovino celjske pokrajine kot črn dan, saj je Savinja po večdnevnem deževju dosegla skoraj štiri metre nad normalo in kmalu je zalila vse bližje oziroma nižje ležeči svet ob reki ter celjske mestne ulice. Visoka voda je hipoma oblila celotno Celje, ki se je za nekaj časa pokazalo kot majhen otok na vzhodnem delu Spodnje Savinske doline. Voda je takrat odnesla številne mostove; naj- prej, še pred poldnevom, v Levcu, Kasazah in Letušu, opoldne pa je svoj bojni ples uprizorila še v Celju. Samo nekaj trenutkov po opoldan- skem zvonjenju je proti kapucinskemu mostu v Celju priplavala kopalna uta mestnega kopa- lišča, njej pa je sledila hlodovina, ki je z vso hitrostjo pridrvela z zgornjega toka Savinje in pred sabo rušila in jemala vse, kar ji je prišlo nasproti. V Celju se je najprej predala brv v parku, ob pol štirih popoldne dokaj trden in stabilen kapucinski most in zvečer, kot zadnja, Grenadirjeva brv na Polulah. Vodna ujma je prizanesla le obema železniškima mostoma. Dan kasneje, okrog poldneva, je poplava dose- gla višek in pod vodo je bilo celotno Celje. Nastalo je pravcato jezero, ki je segalo vse do Westnove tovarne. Voda je zalila tudi mestno elektrarno, zato so jo morali odklopiti in malo kasneje še mestno plinarno, ujma pa ni priza- nesla niti bolnišničnim prostorom. Savinja je izgledala kot besneč veletok. Vodna ujma je opustošila tudi okolico. V Zgornji Savinjski dolini je bil uničen del jezu pri Ljubnem. Poru- šila je poizelski jez, šempetrski nasip in v smeri proti Celju na več mestih predrla utrjeno obrež- je. Poplavila je braslovško okolico, Latkovo vas. Roje, Vrbje, Petrovče in Kasaze ter udarila v smeri toka reke Bolske proti Preboldu in poplavila celo pri Grajski vasi. Pod vodo je bil tudi svet severno in vzhodno od Celja: Šmarje- ta, Škofja vas, Vojnik in Trnovlje ter kraji proti Šentjurju. Ko se je voda v nedeljo počasi umak- nila, je za sabo pustila pravo razdejanje. Pri Celju je bilo dolgo časa mogoče prečkati Savi- njo le preko železniškega mostu, ki ga je železniška uprava odprla tudi za prehod peš- cem. Kasneje pa so tik nad mostom uvedli še promet s čolnom. BRANKO GOROPEVŠEK lsnomc KULTURA n Q Rada ima flavto in jazz Delo celjske flavtistke Alenke Goršic je nagradila turneja po Japonski pfgd dvajsetimi leti, ko je hči Edvarda in Libuške Goršič prijela v roke flavto, pravšnje glasbilo za nežne jpjke roke, je bila le ena izmed glasbeno nadarjenih ^jc. Imela je posluh in lep glas, ob sebi pa družino, ki je ijla za glasbo. Alenka se je izziva lotila s skrajno odloč- jtjo. Po zaključku študija je prejela Prešernovo nagrado ^iemije za glasbo, lani magistrirala, ta mesec pa se je i^la z nepozabne turneje po Japonski, kjer je mesec dni jtopala z vrhunskimi glasbeniki salzburškega filharmo- jjpega orkestra. Navdušujeta jo komorna glasba in jazz, iinara pa površnosti. ,Odkar se zavedam, je bila jioji družini nenehno pri- r glasba,« pravi. Otroštvo lepšale pesmi mame Li- ijlce, medicinske sestre, ki ibro poje in igra klavir. Mor- icelo bolj kot oče, znani Ijski glasbenik in zborovod- Edvard Goršič, ji je glasbo v vih letih življenja približe- la mama. Alenka je svojo darjenost nadgradila še z jajnostjo, z delom in vaja- brez konca. »Ne vem, za- j sem se odločila, da bom ala flavto...« razmišlja, poštujem pa voljo staršev, so mi pri trinajstih dovolili iti od doma v Ljubljano, rjamem, da jim ni bilo lah- , Oče, mama in brat Ma- 'ž, tudi on je glasbenik, so vedno vlili dovolj moči v nutkih, ko morda brez nji- ve pomoči ne bi zmogla.« 9goris ali zmagaš h kot dijakinja srednje isbene šole je sodelovala na tsbenih tekmovanjih in pre- Biala prve nagrade. Glasbe- c tekmovanje je kot športna ima. Nastop je odraz pri- ravljenosti in trenutka. Uspeš ipogoriš. Prav zato ji največ imeni študentska Prešetno- Inagrada, ki je bila pohvala snega štiriletnega dela pri ^fesorju Borisu Čampi. Po ?lomi je sanjarila o tem, kaj ^želela početi. Rada bi igrala orkestru! Pričela je učiti na glasbeni ^ v Velenju, ob tem pa je ■idno vadila. Ko so v Mari- »rski operi potrebovali flavti- se je udeležila avdicije in •iMe najboljša. »Postala sem ''o flavtistka in moj cilj je bil •fsničen,« meni devetindvaj- '"etna glasbenica, ki je tri poleg rednega dela v operi Mjala še specializacijo pri "'fesorju Michaelu Koflerju v finčiji. Že deset let tudi sama '^čuje, trenutno v velenjski 'šentjurski glasbeni šoli. Svo- ' enaindvajsetim učencem ^elo stroga učiteljica. Z vcep- '■^jem natančnosti jih skuša 'krniti od napak, ki jih je sama. Ne pričakuje, da Jj^o postali vrhunski glasbe- ,pač pa jim skuša približa- (°dnos do polušanja glasbe. ^ bodo z veseljem odšli na i''cert, bo njen namen dose- Poznati morajo tudi stilna .^obja v glasbi, kar je po '^lem mnenju sestavni del ™^ne izobrazbe. Veliko, če ')3jveč, pa je vredno to, da ^.Jio ob posebnih priložno- ko se zberejo vsak v svo- ^^ družinskem krogu, kaj le- zaigrati. Ij^se pravi, da ne verjame, bila kdaj nadpovprečno nadarjena: »Četudi sem mor- da bila, v rosnih letih tega še zagotovo nisem vedela. Muzi- kalnost je bila v meni, vendar so jo odkrih šele v srednješol- skih Tetih. Ogromno otrok ima talent, a vzbuditi ga ni lahko. Če ga odkrijejo, morda nimajo delovnih navad. Če ima nadar- jen otrok ob sebi takšne star- še, kot sem jih imela jaz, po- tem lahko uspe. Vase me je povlekel tudi mamljivi tok glasbe in me spontano us- merjal naprej. Od trinajstega leta naprej sem trdo delala. Da je bilo vse zares vredno, pa mi je pokazala pot na Ja- ponsko.« S salzburšicim orkestrom Bilo je maja letos, ko so člani filharmoničnega orke- stra mariborske opere vadili Schubertovo peto simfonijo. Poslušal jih je Harald Nerat, dirigent salzburškega komor- nega orkestra in vrhunski glasbenik, ki je igral violo tudi pri dunajskih filharmonikih. Osredotočil se je na igro prve flavtistke v orkestru Alenke Goršič. Ugajal mu je njen stil igranja in povabil jo je na tur- nejo po Japonski. V šestih mesecih je izbral iz avtstrijskih, slovaških, nemš- kih in drugih evropskih radij- skih in filharmoničnih orke- strov štiriindvajset glasbeni- kov, o katerih je bil prepričan, da bodo skupaj dobro igrali. »Dva dni pred odhodom na turnejo smo imeli prve skup- ne vaje in takrat smo spozna- h, da je pred nami zelo obse- žen program,« pravi Alenka Goršič. Igrali so samo skladbe Mozarta, Schuberta in Hayd- na, treh na Japonskem naj- bolj priljubljenih imen klasič- ne glasbe. Dežela je prežeta s klasično glasbo, najpogosteje z Mozartovo, ki jo je mogoče slišati prav povsod, v resta- vracijah, trgovinah, hotelih, dvigahh, na železniških po- stajah... Poslušajo jo tudi otroci, ki jim starši že od zgodnjih let vcepljajo spošt- ljiv odnos do te glasbene zvr- sti. Koncerti salzburškega fil- harmoničnega orkestra pod vodstvom vrhunskega diri- genta so pri poslušalcih vseh starosti želi iskreno navduše- nje in spoštovanje. »8. septembra smo prispeli na letališče v Osako, od koder smo se takoj odpravili v Kioto in tam ostaU štiri dni. Imeli smo prve koncerte, zelo so uspeli, nato pa se je za nas pričelo naglo popotovanje,« pripove- duje Alenka in obenem pou- darja, da s tako izrednimi pro- fesionalci doslej še ni igrala. Sekcije v orkestru so zvenele, kot bi igral en sam glasbenik: »Sama sem imela veliko dela, ker so v vseh simfonijah, ki smo jih igrali, zelo izpostavlje- na pihala. Bilo je težje, kot če bi igrala solistično, saj bi si lahko privoščila več svobode. Solist lahko kakšno frazo zaigra dru- gače, v orkestru pa lovi ravno- težje med svojimi čustvi in or- ganiziranostjo. Ne zaveda se ničesar okoli sebe, ampak se trudi ujeti z drugimi in misli le na dobro skupno igro. Med nami so bile neverjetno močne vezi, prav vsak izmed nas je čutil igranje drugega.« Dva obraza Japonske V štirih tednih so nastopili v približno petnajstih mestih in prepotovali po dolgem in po- čez vso deželo, saj jih je na vseh koncertih slišalo kakšnih 18 tisoč poslušalcev. Navduše- ni Japonci so se hoteli slikati z evropskimi glasbeniki. Otroci, ni jih bilo malo na večernih koncertih, pa so želeli z njimi spregovoriti vsaj nekaj vljud- nostnih besed, ki so jih v an- gleščini nerodno brali z listi- čev. Prav vsak koncert je bil dober ali celo odličen, orke- ster pa je hitel iz Kiota v Tokio, iz Tokia v Osako, iz Osake v Naro, iz Nare v Sendai... Prejš- nji večer so bili na severu dr- žave, naslednje popoldne že na jugu. Peljali so se tudi s slovitim vlakom »šinkensen«, ki v eni uri predrvi več kot 270 kilometrov na uro. Naglemu popotovanju nav- kljub so glasbeniki uspeli ob- čutiti deželo. Najprej japon- sko natančnost. Njihovi vlaki odpeljejo z železniških postaj do minute in skoraj sekunde natančno. Lagodnosti si Ja- ponci ne smejo privoščiti. »Navdušena sem nad ljudmi. nad deželo precej, nad mesti pa sploh ne. Vse je preveč nasičeno in natrpano. Želijo si olajšati življenje, vendar jim to ne more uspeti, ker jim večna gonja za preživetjem tega ne dovoljuje,« pravi Alenka. Zelo veliko časa delajo, ves dan in pozno v noč. Življenje posveti- jo službi, pri tem pa so vsesko- zi pod pritiskom tekmovalno- sti. V službo se vozijo z vla- -kom, po mestu vsi z enakimi kolesi. Pesti jih pomanjkanje prostora, zato ne uporabljajo avtomobilov, stavbe pa gradi- jo visoko v nebo. V Tokiu pravkar raste nebotičnik, vi- sok tisoč metrov. Japonski duh v milijonskih mestih se je podredil zahodnemu svetu. V izložbah, denimo, ni lutk s po- ševnimi očmi, ampak so jim nadeli obraze iz Evrope. »Pra- vo nasprotje mestom je pode- želje s čudovito pokrajino. Sta- ri ljudje, pokriti s posebnimi pokrivali, še vedno delajo roč- no na riževih poljih,« opisuje Alenka, ki ji je nežnejši obraz Japonske veliko bolj pri srcu. Po zadnjem koncertu člani orkestra niso imeli niti dneva oddiha. Odšh so v naglici, da bi ujeli letalo, ki je poletelo proti Frankfurtu do minute in sko- raj sekunde natančno. Alenki se čez dve leti znova obeta turneja. Japoncem je bila všeč in povabilo zanjo je že prispe- lo. Do takrat pa se vrača na ustaljene poti svojega dela. Poučevanje, vaje, koncerti. Tudi po koncertu v operi je na vrsti glasba, ki razbije noč- no samoto v avtu, ko je na poti domov v Celje. Kazalci na uri se pomikajo proti polnoči in prileže se dober jazz. Man- hattan Transfer. KSENIJA LEKIČ Poslušalka, očarana nad koncertom salzburškega filharmoničnega orkestra, se je želela slikati s flavtisko. Alenka Goršič. IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Japonska kuliinja Piše: SLAVICA HRASTNIK »Zdaj sva samo kuhinja in jaz. To je malo prijetneje kot biti čisto sam.« Mikage Saku- rai, mladenka, ki se ji je to zgodilo, ostane sama v veli- kem stanovanju, ki ji ga je zapustila babica. Nikjer ne najde tolažbe v svoji žalosti; zavita v odejo preživi noč v kuhinji, hrup hladilnika ji pre- ganja misli o osamljenosti. Tako iz dneva v dan. Stanova- nje je predrago in preveliko za eno samo osebo. Poiskati mora drugo, toda kje dobiti toliko energije. V drugem velikem stanova- nju živita Juiči Tanabe in nje- gova mama Eriko. Juiči je bil še majhen, ko mu je umrla mama. Oče se je odločil, da bo začel živeti novo življenje; ku- pil si je nočni lokal, klinično spremenil spol in postal ma- ma. Eriko in Juiči se imata zelo rada. Kljub temu, da sta malo skupaj zaradi maminega noč- nega dela, najdeta čas, da utr- jujeta močne medsebojne ve- zi. Juiči je študent, občasno pa dela v bližnji cvetličarni; tam sta ga Mikage in njena babica večkrat videli. Z babico sta se tako dobro razumela, da je Mikage celo mislila, da se je babica v čednega in prijaznega mladeniča zaljubila. Nekaj dni po pogrebu po- vabita Juiči in njegova mama Mikage v njun dom, kjer jo prevzame urejenost in udob- je njunega stanovanja, še po- sebno kuhinje, najbolj pa je presenečena nad lepoto in privlačnostjo mame Eriko, še bolj, ko izve, da je bila prej moški. Mikage je sama nad sabo presenečena, ko sprej- me povabilo in ostane pri nji- ju, dokler si ne najde primer- nega stanovanja: »Če sem mu lahko vse zaupala ali če je še zmeraj kaj prikrival... več ko sem vedela o teh dveh, manj sem vedela, kaj lahko priča- kujem. A zaupala sem njuni kuhinji. Čeprav si nista bila podobna, sta imela nekatere skupne poteze. Ko sta se smehljala, sta njuna obraza sijala kot obrazi bud. To mi je všeč, sem mishla.« Mikage kuhinja ogromno pomeni. Študirala je kuhnari- ko in je zaposlena kot asi- stentka pri profesorici kuha- nja. Kljub takemu poklicu se vendarle sprašuje: »Morda mi kuhinja pomeni nekakšno oddaljeno hrepenenje, vžga- no v mojo dušo.« S kuhanjem razveseljuje svoja prijatelja, saj cenita njeno umetnost. V zameno ji nudita sebe in svoj dom. Postala je član njune družine, vzljubila ju je, spoz- nala je njuno medsebojno po- vezanost in predanost, njune stiske in dvome, našla je to- lažbo in življenjski pogum. Po nekaj mesecih se odseli v svo- je stanovanje in skuša zažive- ti svoje življenje. Kmalu nato izve, da je Eriko umrla. Zdaj bo storila vse, da nudi kar največ tolažbe Juičiju, da morda poleg prijateljstva od- krije še kakšno močnejše čus- tvo. Japonska pisateljica Bana- na Joshimoto je s tem svojim prvim romanom dosegla nez- nanski uspeh širom po svetu. Roman je izšel tudi v slovenš- čini v knjižni zbirki Najst, prevedel ga je Andrej Blatnik. Pisateljica dopušča vsako- mur, da njenim mislim doda svoja razmišljanja, da njene misli razpreda po svoje. Po besedah prevajalca je »način pisanja kritika poimenovala minimalizem, kajpada z ja- ponskimi primesmi (nekateri so videli tudi pridih magične- ga realizma); to je avtorico postavilo ob bok ameriški bratpackovski generaciji«. Naj zaključim z besedami naše bralke, ki je navdušeno rekla: »To knjigo si bom pa kupila, da jo bom lahko več- krat vzela v roke«. Roman, ki nas uči življenja. NAŠI KRAJI IN UUPJE | Sah kot spomin na Celje Minuli četrtek je bila v avli Muzeja novejše zgodovine podelitev priznanj in otvori- tev razstave izdelkov, prispe- lih na natečaj »Spominek - upredmeteni spomin«, ki so ga pri podjetju RC Inženir- nigi Celje razpisali v okviru nastajajočega Centra za do- mačo in umetno obrt. Na natečaj, ki ga je podjetje RC Inženiringi d. o. o. v sode- lovanju s celjskim Turističnim društvom in Regionalnim podjetniškim centrom razpi- salo v juliju, se je odzvalo 20 ustvarjalcev, ki so se predsta- vili z več kot sto različnimi predmeti, med katerimi je bi- lo največ prispelih spomin- kov oblikovanih iz lesa, gline in pa iz različnih vrst tkanin. Strokovna komisija je kot najboljši izdelek v kategoriji izdelkov iz-domače in umet- ne obrti razglasila miniaturne umetne statve, ki sta jih izde- lala Bojan Leskovšek iz Štor in Mirko Mikola iz Žalca. Ust- no pohvalo za izdelke v tej kategoriji so prejeli: Štefan Kalšek iz Žič za izdelavo kompleta opletenih steklenic, Neli Kač iz Žalca za slike s cvetličnimi narodnimi motivi, Jože Onič iz Slovenskih Ko- njic, ki je izdelal posodico za med, Elizabeta Petrovič in Mirko Mikola za različne tka- ne izdelke. Jelka Šinkovec iz Celja za prt z natančno izde- lano čipko ter Evelina Sire in Breda Lipar za izdelavo tka- nin, na katerih so upodobljeni cvetlični motivi. Za spominek Celja 1997 je strokovna komisija razglasila šahovnico z glinenimi figura- mi, ki ga je v podjetju Ljubeč- na Art d. o. o. izdelal Mičo Bezbrigič, avtor šahovnice, v katero so vtkani simboli me- sta Celje, pa je Bojan Leskov- šek. Ustno pohvalo je za izde- lan viteški oklep prejel Ste- van Dukič. Priznanja v kate- goriji spominek mesta iz celj- ske regije komisija ni podeli- la, kot izvirno predstavitev pohorske domače obrti pa so za miniaturno napravo za iz- delovanje cokel pohvalili Jo- žeta Oniča. ■■■■i NMS, Foto: G. KATIČ Na razstavi izdelkov domače in umetne obrti so se izdelovalci predstavili s čez sto različni- mi izdelki, pomembnimi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Moški vedo, da je ženska dobra reč Tako se je glasila ena iz- med misli Štefke Kučan med obiskom v podjetju Elkroj. V podjetju so gostjo vabili v svoje vrste že ob praznova- nju polstoletnega jubileja, vendarle so šele v soboto našli skupni termin. Pogovor s Štefko Kučan, predstavnicami Elkroja in na- čelnikom Upravne enote Mo- zirje Darkom Repenškom je minil v sproščenem vzdušju, kljub temu pa so se dotaknili nekaterih perečih problemov, predvsem težav žensk-de- lavk, ki morajo poleg dela na delovnem mestu še marsikaj postoriti doma, tako da so ženske pogosto* preobreme- njene. Direktorica Elkroja Marija Vrtačnik je spregovo- rila o težavah, ki jih bo pod- jetju prinesla podaljšana de- lovna doba, pogovor je nane- sel tudi na zahtevna tržišča in probleme, s katerimi se sre- čuje tekstilna industrija. »Rada grem v tekstilno stroko, kjer občudujem neiz- merno vztrajnost delavk, če- prav je tekstilna industrija, kar države tiče, hudo deprivi- ligirana. Toda šivilje in obliko- valci znajo vsak dan narediti lepše obleke, ki človeku vliva- jo upanje, in to me vedno spravi v dobro voljo,« je po, dala Štefka Kučan in izraz željo, da bi vsi skupaj poj gali krepiti vlogo žensk-dirf toric. Za konec srečanja je Štej Kučan za srečo podarila Mai ji Vrtačnik gumb Pike Noj vičke. Njen lik je, po razist vah nekaterih psihologov,! redil največ za emancipacj žensk. Med darili se je zn^ tudi kocka sreče, v kateri skrita čipka, saj ElkrojeveJ lavke z vsakim šivom veže življenje in prihodnost. URŠKA SELIŠH Foto: CIRIL S{ Štefka Kučan med delavkami v Elkroju. Ob dekanovi kapljici Laščani bodo tudi letos namenili večdnevno praz- novanje svojemu patronu sv. Martinu in vinu. Domače turistično društvo je ob po- moči Odbora za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg in delov- nih opravil že pripravilo program prireditev, ki bodo tokrat povezane tudi s po- membnima obletnicama mesta Laško. Letos mineva sedemdeset let, odkar je bilo Laško pro- glašeno za mesto, in 770 let od prve omembe Laškega kot trga. V čast obema jubile- jema bodo v soboto, 8. no- vembra, odprli razstavo »Laš- ko skozi stoletja«. Dan prej se bodo spomnili še enega jubi- leja - mariborski škof dr. Jože Smej bo o 1600-letnici praz- novanja Sv. Martina v Evropi pripravil v laški knjižnici pre- davanje, ki se bo nadaljevalo z družabnim srečanjem ob dekanovi kapljici. V soboto, 8. novembra bo v Kulturnem centru Laško večer vinskih pesmi, napitnic in zdravičk, na katerem bodo so- delovale skupine ljudskih pev- cev iz nekaterih Martinovih far mariborske škofije. Večer se bo nadaljeval z martinova- njem v nekaterih laških gostil- nah. Osrednji dogodek marti- novanja v Laškem bo tudi le- tos farni praznik v nedeljo, 10. novembra. Dopoldne bosta v farni cerkvi dve slovesni maši, ki ju bo vodil dr. Jože Smej, že ob 8. uri zjutraj pa se bo na Aškerčevem in Orožnovem tr- gu pričel sejem. Med sejmom, ki bo trajal do 17. ure, bodo etno skupine prikazale nekaj starih šeg in ljudskih opravil, prizorišče bodo obiskali vaški posebneži, seveda pa bodo Jaški gostinci poskrbeli tudi za hrano in pijačo. JI Bravo,LaŠ€ani! Od 22. do 24. oktobra je bil v Čatežu 44. gostinsko turistični zbor, na katerem so se gostinski delavci iz vse Slovenije pomerili na različnih področjih svojega dela. Vseh pet predstavnikov Zdravilišča Laško se je v Čatežu odlično odrezalo. Milan Drčič in Mateja Senica sta pokazala največ spretno- sti, znanja in domiselnosti v pripravi omizja in razkosava- nju goske. Komisija jima je zato prisodila zlato medaljo, za njun uspeh pa je zaslužna tudi mentorica Silva Brod. Darinka Zalokar je za pripravo dietnih jedi dobila bronasto medaljo, zelo uspešni pa sta bili tudi Ana Gotar in Jožica Kreže (mentorica Darja Žekar-Repše), saj sta si na tekmova- nju sobaric prislužili bronasto medaljo. JI Odprli dve cesti Pretekli teden so slovesno odprli 3,5 kilometrov dolg asfaltni odsek od Gorenja na Planino. Cesto so uspeli zgraditi predvsem s pomočjo samoprispev- ka, pri 28 milijonov tolarjev »težki« investiciji pa so pomagali še krajevna skupnost, občina Slovenske Konjice ter podjetji Unior in Comet. V Gorenju si bodo prizadevali še za izgradnjo novega šolskega poslopja za tamkajšnjo štirirazrednico, na asfaltno prevleko pa čaka še približno 8 kilometrov lokalnih cest. Župan Jože Košir, ki je odpiral odsek na Planini, je kasneje odprl še novo asfaltirano cesto pri domačiji Goričnikovih. Goričnikovi so poskrbeli za presenečenje, saj so obiskovalcem ponudih sveže nabrane jagode iz novega sadovnjaka. J.H. ž, SNOPIČ PISMA BRALCEV H Q ^DMEVI Ilismo bedaki jpoštovani gospod predsed- ;5veta KS Rimske Toplice! V jjfiji številki Novega tednika ,[jied drugim dali izjavo za post v zvezi z odločitvijo ijevne skupnosti Rimske uice, da ne boste v referen- tu glasovali za samoprispe- Med razlogi navajate med ^im tudi dejstvo, da vas ^ma vaš svet KS, dom za [fejše občane ne zanima. 'l velikim ogorčenjem smo [ebrali to vašo izjavo. Že to, J preprečite možnost kraja- jm Rimskih Toplic, da sami jvedo svoje mnenje za refe- indum, je po svoje čudna po- Moramo pa vam tudi jav- opovedati, da vas bi kot pred- jdnika Krajevne skupnosti imske Toplice in svetnika v bfinskem svetu Laško še ka- 0 morala zanimati problema- Ita, s katero se soočajo naši tičani in je zaradi neurejenosti rerasla že vse meje humano- 1 Samo srečni ste lahko, ker ! vam s tem problemom ni otrebno soočati zasebno. Svetovali bi vam, da vsaj ne- jj dni preživite na Centru za icialno delo ali pri nas, kjer )ste doživeli vsaj del stiske iših in vaših občanov! Zato im, gospod predsednik, spo- čamo v imenu vseh prizade- 1 občanov (teh pa je mnogo, irjemite), da dom za starejše ^ane nujno potrebujemo, pa aj bo v Rimskih Toplicah ali aškem. Idealno rešitev za to mo pri nas že od vsega začet- H videli v opuščenem Zdravi- iJču Rimske Toplice, pa smo, ial, naleteli na gluha ušesa. Kljub vsemu pa, za nekatere, Ktaja edina rešitev namestitev Kših občanov v dom, ko so aradi zdravstvenih ali drugih lazlogov izčrpane vse možno- |sti domače oskrbe. Območna organizacija Rdečega križa. Laško L SMO Kdo je kupec Zdravilišča Rimske Toplice? Dne 29. aprila letos nam je ^''ona Agenciji Repubhke Slo- ^fiije za prestrukturiranje in patizacijo povedano, da se Zdravilišče Riniske Toplice ''^'^daja. Rečeno "je bilo, da po-' "Udnik. eden izmed petih na '^2pisdne27. L 1997 prijavlje- ^^^ kandidatov, ki bo izbran, jl^^^ra zagotoviti tudi določena ^3nčna sredstva. Maja je bil ta pudnik izbran, sedaj pa se je iz kapitalskega dela umak- To je Splošna bolnišnica ki se je »umaknila iz ^Pitalskega dela konzorcij ske Jl^udbe zaradi statusnoprav- (J^ in lastninskih zadržkov« ^^er 16.10.1997). To pomeni. da nima več pogojev za ustrez- no izbranega ponudnika. Sprašujem: kdo je kupec Zdravilišča Rimske Toplice? Ali je bil ta znan že pred samim razpisom? Je bila Splo- šna bolnišnica Celje samo vme- sni člen? Pripravo projekta ji je baje financiralo ministrstvo za zdravstvo. Dne 24. aprila nam je bilo ob ogledu Zdravilišča Rimske Toplice povedano, da tujci lahko s financiranjem vstopajo preko slovenskega ponudnika. V izbranem prime- ru bi to bila Splošna bolnišnica Celje. Kdo poleg države nasto- pa s kapitalskim vložkom? Kdo kupuje Zdravilišče Rimske To- phce, v katero smo desetletja vlagali davkoplačevalci Slove- nije? Vprašanje postavljam Agen- ciji Republike Slovenije za pre- strukturiranje in privatizacijo in ponovno Slovenski ljudski stranki. ANTONIJA MARINČEK, Celje Deli in vladaj Občina Žalec razpada. For- malno sicer še ne, neformalno je tako rekoč že počila po šivih. Jasen dokaz sta zadnji dve za- sedanji občinskega sveta, kjer mnogi svetniki, na čelu s pred- sednikom občinskega sveta, že delajo, kot da bi bila občina razdeljena. Dokaz so tudi zbori krajanov, kjer so udeleženci (prihaja samo peščica zagovor- nikov razdrobitve) že izrazili željo po samostojnih občinah Prebold, Vransko (brez Tabo- ra), Braslovče in Polzela. Kako zanimivo in paradoksalno: peščica »uglednih« Žalčanov (na minulem zboru krajanov se jih je zbralo 20) je prepriča- nih, da jih »izkorišča obrobje«, v krajevnih skupnostih, poten- cialnih občinah, pravijo, da je obratno. Pojdimo k osnovnemu vpra- šanju: Ali potencialne novona- stale občine res hočejo in želijo ljudje - 30 tisoč Savinjčank in Savinjčanov? Mnogi so prepri- čani, da ne. Tudi savinjski LDS- ovci! Zakaj? Preprosto zato, ker menimo, da gre bistveno manj za želje in hotenja ljudi, vehko bolj pa za interese nade- budnih, oblastiželjnih, resda najbrž kdaj celo dobro misle- čih vizionarjev, ki bodo morda uspeli »napumpati« tudi narod, češ, kako boljše jim bo šlo v manjših občinah, koliko manj denarja jim bodo »pokradli« v Žalcu in koliko več cest bodo lahko asfaltirali... Pustimo ob strani, da je v Evropi močno prisoten trend združevanja manjših občin v večje in to ob izdatni finančni podpori države. V Evropi so namreč prepričani, da večje občine lahko bolje, predvsem pa strokovneje, izpeljejo večje projekte, kot so odlagališča odpadkov, velike komunalne investicije, različne posege v prostor, gradnjo, vzdrževanje in posodabljanje šol, vrtcev, kulturnih ustanov in podob- no. Pustimo ob strani tudi dejstvo, da so manjše občine skozi daljše obdobje dražje in manj racionalne (v amandma- ju k državnemu proračunu so že zahteve za več denarja, na- menjenega že nastalim manj- šim občinah), še posebej, če bi uspeh znižati stroške »velikih« občin. In če damo vnemar še prepričanje strokovnjakov, da lahko manjše občine uspešno funkcionirajo le v pogojih, ko delujejo regije z vsemi regio- nalnimi pristojnostmi (Slove- nija očitno še dolgo ne bo regionalizirana), potem nam resnično ostane samo še en oprijemljiv odgovor, kdo stoji za drobljenjem Slovenije na miniaturne občine: to so po- tencialni novi župani, večno nezadovoljni nergači in to, pa- zhe, ob izdatni podpori najviš- je slovenske politike, pred- vsem, ne pa izključno, ob odo- bravanju »pomladanskega po- litičnega bloka«. Ta novona- stala politična elita je namreč prepričana, da bo manjšim občinam (faram) veliko lažje vladati. Mnogi smo vendarle dru- gačnega mnenja. To so nena- zadnje dokazali tudi lansko- letni referendumi. V občin- skem odboru LDS Žalec meni- mo, da je v demokraciji volja ljudstva sveta in naj bo tako, kot hočejo ljudje. Toda prepri- čani smo, da zaenkrat še nih- če, razen s praznimi pohtični- mi puhlicami, ni povedal, kaj manjše občine prinašajo bolj- šega, predvsem pa cenejšega. Zato zagovarjamo, in bomo zagovarjali tudi v prihodnosti, celovito občino Žalec. Občino sposobnih, odgovornih, po- štenih strokovnjakov in politi- kov, ki bodo znali upravljati z gospodarsko, politično, de- mografsko, kulturno in še kakšno celoto - torej žalsko občino, predvsem pa kljubo- vati jasnim interesom iz slo- venske prestolnice, ki bi delila in vladala. VOJKO ZUPANC, za 10 LDS Žalec Denar za semafor v razdobju 24 ur sem videl dve stvari, ki me v nobenem primeru ne pustita ravnodu- šnega. V torek zvečer sem vi- del pred zdraviliščem v Laš- kem prometno nesrečo, na- slednji dan pa sem nekako ob istem času videl na TV Slove- nija poročilo v Odmevih, kako naš župan Peter Hrastelj za- pravlja občinski denar za afir- miranje njegove stranke - SLS. Prvi dogodek je sicer tragičen, drugi pa je vsekakor kriminal- no dejanje in tudi zrelo za računsko sodišče. Oba dogod- ka med sabo sicer nimata no- bene zveze, toda posredno sta le povezana. V naselju Debro je po neka- terih izračunih 400 otrok, ki dvakrat dnevno prečkajo cesto na istem delu, kjer se je v torek zgodila prometna nesreča. To ni prva nesreča, kljub temu, da prehod uporabljajo največ otroci in invalidi, ki se zdravijo v Zdravilišču Laško. Če primer- jam prehod za pešce na Ljub- ljanski cesti v Celju v bližini Hotela Merx, kjer so se potru- dili in poleg semaforja na tipko postavili še ležeče policaje, po- tem je ta naš prehod za pešce v Laškem, milo rečeno, zanikrn. Toda mi imamo srečo, da se tik pred prehodom odcepi ena ce- sta za Debro, druga za zdravi- lišče Laško, kar je naravna ovi- ra za hitro vožnjo nekaterih voznikov. Bojim se, da bodo naši vrli občinski možje raje počakali tako dolgo, da bo po- vožen kakšen otrok ali pa že skoraj ozdravljen invalid. In da bo absurd še večji, na prehodu za pešce. Zaradi tega želim laškemu županu predlagati, da če že zapravlja denar davkoplače- valcev za takšne stvari, kot je polnjenje Podobnikovega ži- ro računa, naj raje izpolni predvolilne obljube in poskr- bi za svoje someščane. Mi- slim, da morajo vsaj starši kaj narediti za varnost svojih šo- loobveznih otrok, ki vsakod- nevno uporabljajo ta prehod za pešce. Vemo, da če kdo v Laškem kaj naredi, potem na- redi to le Pivovarna Laško. Če bomo torej starši želeli, da bodo naši otroci hodih varno v šolo, se bomo potem morali obrniti na pivovarno? Ali ni to dolžnost župana, ki je obljub- ljal, da bo ogromno naredil za Laško, ko bo v parlamentu? Ali je postavitev semaforja dražja kot življenje enega otroka? MIRKO GOLOB, Laško [ZAHVALE- [ POHVALE Izlet rejnic in rejnikov Letos, kakor že več let zapo- red, smo se rejnice in rejniki s socialnimi delavci iz Centra za socialno delo Celje v začetku oktobra odpeljali na enodnev- ni izlet. Najprej smo se odpra- vili v madžarski Lenti, nato pa smo si ogledali Prekmurje. Naše postojanke so bile mhn na Muri, domača obrt, lon- čarstvo in botanični vrt. Vož- njo smo nadaljevali po lepih gričih vinogradniškega okolja Jeruzalem, pri njihovem go- stišču pa smo se tudi ustavili, pokramljali in popili dobro kapljico. Nato smo se odpeljali na večerjo v Ormož, kar se nam je po napornem dnevu zelo prileglo. Dan smo zaključili z družab- nim večerom ob prijetni glasbi harmonike direktorja Braneta Buta in domačimi pesmimi. V poznih nočnih urah smo se vračali proti domu, polni lepih trenutkov in občutkov. Za en dan smo pozabili na vsakod- nevne skrbi in težave, zato se rejnice in rejniki zahvaljujemo direktorju Branetu Butu, Ro- mani Tominšek in vsem osta- lim delavcem Centra za social- no delo v Celju. Zelo smo vesele, da se lahko srečamo v tako lepih trenutkih in ne le samo takrat, ko se srečujemo s problemi otrok, ki so nam zaupani v celotno vars- tvo in oskrbo. Upamo in priča- kujemo, da se bo to nadaljeva- lo tudi v prihodnjih letih, saj nam je to spodbuda za naše delo, ki ni vselej lahko. Zato še enkrat prisrčna hvala v imenu vseh rejnic in rejnikov, udele- žencev prijetnega izleta. MAJDA ŠPEGEU, Celje Jesenski v • v ziv-zav Sredi oktobra je pred os- novno šolo Griže spet zadiša-" lo po sveže pečenem kosta- nju. Osmošolci so v sodelova- nju s ŠS pripravili in s pomoč- jo vseh delavcev na šoli izved- li že kar tradicionalni jesenski živ-žav. Ob dobri glasbi in lepih besedah Metke Umek so se gostje lahko pogreli s hrustljavim kostanjem, diše- čim pomfritom, se posladkali s palačinkami ali pogasili žejo s kokakolo. S postavljanjem šotora so se predstavili tabor- niki, svoj kotiček so pripravili planinci, gledalce pa so ver- jetno najbolj navdušili naši uspešni judoisti, ki so demon- strirali razne načine bojeva- nja. Med glasbo in igre so se vključih tudi gasilci s čisto »ta pravo« akcijo, ki ji je sledil visok vodomet. In tekme! Ka- ko so se jezili osmošolci, ki so jih očetje premagali v košarki in kako so se veselih Grižani, ki so premagah Petrovčane, tudi v košarki! Tudi veselje najmlajših, ko so končno lah- ko z vso močjo ciljah svoje učiteljice, mamice in očke v boju med dvema ognjema, je bilo veliko. In kdor je hotel biti vsaj ta dan na konju, je imel tudi to možnost. Prav gotovo je bila najbolje pripravljena in najbolj obiska- na delavnica, v kateri so izde- lovali strašila, izrezovah buče, tekmovali v luščenju koruze, ustvarjali z raznimi jesenskimi plodovi in še in še. Najmlajši pa so se veselili ob veselih nagradah veselega srečelova. Dobro voljo je kazilo le mrz- lo vreme in oblačno nebo. To pa prav gotovo ni razlog, da se prihodnje leto ne bi spet sreča- li. In še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je prireditev uspela. JANJA RAMŠAK, Griže 0] NAŠI KRAJI IN UUPJE \ ll,'['l'ilHiini Priložnost za delo Izjemno zanimanje za delo v bodočem domu upokojencev v Šentjurju Dom upokojencev, ki ga gradijo v Šentjurju, ne priča- kujejo težko le ostareli, ki so zdaj po različnih krajih Slove- nije. V šentjurski občini je re- kordna brezposelnost, zato se nezaposleni izredno zanimajo za 60 do 70 delovnih mest, ki bodo tam na voljo. Tako se je v zadnjem času v šentjurskem Centru za socialno delo ter na občini osebno ogla- silo vsaj po pet ali več iskalcev zaposlitve dnevno. Po objavi ra- dijskega obvestila, da bo pravo- časno objavljen javni razpis, jih je nekoliko manj. Vsi namreč niti ne vedo, da je javni razpis obvezen po zakonu. Brigita Škobeme, tajnica občine, nam je povedala da bo razpis (ki ga mora objaviti ministrstvo za de- lo, družino in socialne zadeve) objavljen predvidoma v drugi polovici leta 1998. Gradnjo do- ma upokojencev naj bi namreč zaključili jeseni 1998. Do zami- ka bi prišlo le v primeru resnej- ših težav s prihodnjim držav- nim proračunom, kar pa je manj verjetno. Največ dela v novem domu bo za strežnice ter medicinske sestre, zaposlili bodo tudi fizio- terapevta, kuharico ter njene pomočnice, servirko, računo- vodskega delavca, ekonoma ter 10 čistilk, potrebovali pa bodo seveda tudi direktorja. Po inve- sticijskem programu so okvirne številke zaposlenih že določe- ne, dokončne pa bo določilo omenjeno ministrstvo. Zaradi potrebe po delavcih brez po- sebne izobrazbe, ki jih je med šentjurskimi iskalci zaposlitve kar nekaj, bo novi dom gotovo dobra zaposlitvena priložnost. Sicer pa je treba povedati, da je na gradbišču doma kar živah- no. V začetku meseca so konča- li z notranjimi ometi, trenutno montirajo okna in vrata, spom- ladi bi se lotili estrihov, opravili pleskarska in keramičarska de- la, uredili fasado, nato pa posta- vili notranjo opremo (javni raz- pis za pohištveno, medicinsko in kuhinjsko opremo bo objav- ljen spomladi). Skupaj z opremo naj bi stal šentjurski dom upokojencev od 700 do 800 milijonov tolar- jev, ki jih bo prispevala pred- vsem država, s svojim dele- žem pa sodeluje šentjurska občina. Tako se bo uresničila velika, vsaj dvajsetletna želja Šentjurčanov in okoličanov, pri čemer je treba pripomniti, da bo dom po zunanjem iz- gledu privlačno poslopje, ki že kaže svojo končno podo- bo. Ostarelim Šentjurčanom ter tistim, ki imajo ta kraj radi, bo prihranjen betonski silos, saj so si načrtovalci zamislili štiri med seboj povezana po- slopja. BRANE JERANKO Gradnja šentjurskega doma upokojencev je bila dolgo v zraku. Takšna je njegova trenutne podoba. Marsikomu je všeč. Bogata ponkovska jesen v vrtcu na Ponikvi pri Grobelnem, v šentjurski občini, j( bilo pred dnevi posebej veselo. Malčki, ki se veselijo lep, jeseni, so medse povabili babice in dedke, ki so jim pričarat nekdanje doživljanje lepega letnega časa. Otroci so iz prve roke izvedeli, kako se je nekoč lička!; koruza, kako je iz luščenja fižola in koruze nastal družabni dogodek, »kožuhinko« pa so spletali v kite, iz katerih s« nastali praktični predpražniki ter natikači. Praznovanje vesel jeseni v ponkovskem vrtcu je bilo seveda v znamenju številni starih pesmi, ki jih znajo v okolici tega lepega kraja. Ponkovske babfce so se v vrtcu izkazale še kot gospodinje Za neučakane otroke so zamesile testo ter spekle jabolJi zavitek, s katerim so se vsi skupaj posladkali. BJ Delavnice V OS Hudinja Novembra pripravljajo v celjski OŠ Hudinja vrsto aktivno- sti, namenjenih druženju in skupnemu ustvarjanju staršev, otrok in učiteljev. V ponedeljek, 3. novembra ob 16. uri, bo pod vodstvom Jurija Kolška kiparska delavnica, dve uri kasneje pa literarni večer z mladimi ustvarjalci, katerega gost bo Miha Lajlar. Istočasno bo v šolskih prostorih tudi predavanje dr. Nuše Konec na temo »Vloga staršev pri preprečevanju odvisnosti mladostnikov«. Konec meseca pa bo v OŠ Hudinja še srečanje s pisateljico Marinko Fritz-Kunc. IS Snežinkam v pozdrav Odveč je vprašanje, komu je sneg v veselje in komu v nadlego. Toliko, za prvi vzorec, otroško veselje in manjšo kepo ga je zapadlo že v ponedeljek. Predvsem voznikom pa velja opomin: ne pozabite, zima se bliža. Foto: GREGOR KATIČ Vsi Teiianovi skupaj v petek, 31. oktobra, bo v Dobju pri Planini srečanje velike rodbine Teržan, kjer pričakujejo od dvesto do tristo udeležencev. Prejšnji teden se jih je prijavilo že približno dvesto, pri čemer je znano, da živi večina na Štajerskem. Zanimivo je, da Tatjana Teržan iz Velenja sestavlja njihovo rodbinsko drevo, kjer je marsikaj zanimivega. Zakaj bo srečanje v Dobju, v šentjurski občini. »Korenine našega rodu so v Dobju in se imenujejo Teržan. Iz debla rastejo veje. Nekate- re so še sedaj poimenovane Teržan, nekatere so ime spremenile, pa še vedno rastejo iz istih korenin. Sadovi smo sorodniki,« se vabijo Teržanovi. Srečanje bo ob 11. uri v Dobju, z mašo za vse pokojne iz Teržanove rodovine, ki jo bo opravil Jakob Kralj. Po maši bo kosilo ter čas za družabnost. B.J. Pojdite z nami v gozdiček! Danes opoldne bo v Šolskem epicentru na Mestnem trgu v Ljubljani otvoritev razstave z naslovom »Pojdite z nami v gozdiček«, ki so jo pripravili otroci hudinjske enote celjske- ga vrtca Tončke Čečeve. O namenu razstave, ki jo bo z uvodnim govorom pospremil tudi celjski župan Jože Zimšek, bo spregovorila ravnateljica vrtca Emilija Pešec, med kulturnim programom ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 14. novembra, pa bodo nastopili tudi otroci - avtorji razstavljenih hkovnih del. NMS Kersnikova bo spet zelena Ob prenovi in razširitvi Kersnikove ulice v Celju, sredi poletja dana obljuba, da se bodo vsa posekana drevesa nadomestila z novimi, je zdaj izpolnjena. V soboto dopoldne so delavci Vrtnarstva Celje v sodelova- nju z ekipo prostovoljcev Zelenih Celja v pičlih petih urah zasadili 43 novih, nekaj metrov visokih javorov. Ob Kersniko- vi, v delu med križiščema s Tkalsko in Dečkovo cesto, je bilo ob razširitvi cestišča drevesa nujno posekati, za nadomestna drevesa pa so že ob urejanju kolesarskih stez in pločnikov pustili pripravljen prostor. V stranki Zelenih Celja po besedah Rudolfa Kerša razmišljajo o nadaljevanju tovrstnih akcij, v sodelovanju z Vrtnarstvom Celje pa bi med prvimi radi ozelenili okolico novozgrajenih trgovsko-nakupovalnih cen- trov v Celju. IS, Foto: SHERPA REČENO (ne)STORJEN stvar norosti Eni znanih zgodb Patricie Highsmith je naslov Stvar no- rosti. Zgodba opisuje moža in ženo, katere posebnost je ta, da svoje hišne ljubljenčke, mačke in pse, po smrti naga- či. Takšne potem postavi na različna mesta v vrtu in v hiši. Ker možu to ni prav se ji po- skuša maščevati tako, da ji v vrt nekega dne nastavi lutko, našemljeno v podobo svoje ve- like, nedosegljive ljubezni iz mladosti, za katero je sicer vedela tudi njegova žena. Ko žena to vidi, jo zadene in- farkt, mož pa kasneje napravi samomor - naje se tablet in pade mrtev v naročje lutke, svoje nedosežne ljubezni. Zgodbo je kot primer realne identifikacije v svoji razlagi za le-to, uporabil Slavoj Ži- žek. Na eni strani imamo imaginarno identifikacijo, ki je identifikacija s podobo, v kateri sem si všeč, z likom ki predstavlja, »kar bi radi bi- li«, druga simbolna identifi- kacija pa je identifikacija s samim mestom, od koder se gledamo, da se vidimo v obli- ki, v kateri smo si všeč. V vsakdanu fascinirani z likom imaginarne identifikacije, praviloma spregledamo prav to simbolno točko - potezo v Drugem, od koder gledamo, da smo si všeč v imaginarni podobi. Vzemimo npr podo- bo mladostnika, identificira- nega s katerim od medijskih likov: poje, ker bi rada bila kot Madonna, igra nogomet, ker bi rad bil Maradona ... - vprašanje, ki si ga ob tem zastavljamo je: za koga igra to vlogo, za kateri pogled se identificira s to idealno podi} bo. V kratkem bodo pri nas zrn va volitve za predsednika it- žave. Na eni strani imamo do- sedanjega, izredno priljubijo nega predsednika, Kučana, m drugi pa neizrazite posama nike, ki bi mu želeli biti po- dobni oziroma, ki ga želijo p svoji popularnosti celo preka- šati. Vprašanje, ki si ga mora- mo zastaviti je isto kot pr. mladoletnikih - za koga kandi- dati, ki niso »Kučani« ig0 svoje vloge. Etičen odgovor'o^ bil seveda - za ljudstvo. V resni- ci pa večina to počne zase. dosego svojega cilja - posM''; bolj znan, popularen, povečdt' prodajo svojih izdelkov na tf; gu, morda celo v resnici postni' predsednik ipd. Vrnimo se k zgodbi Patrir^ Higsmith. Jasno je, da je j^^' kovo sklepno dejanje strog'^ etične narave. S tem, ko vstČe ne boste nare- dili koraka naprej še danes, boste trpeli vse življenje.< Na to mi največkrat odgovorijo, da so vsega tega že tako ali tako vajene,« je pripovedoval Srečko in dodal, da tudi delo z mladoletnimi prestopniki ni mačji kašelj. »Pri mladoletni- kih igrajo največjo vlogo prav starši, ki naj bi bili zanje od- govorni. Če otrok ob drugi uri zjutraj še ni v postelji, to zame ni nobena vzgoja,« je dejal. »Problem se pokaže tu- di pri obravnavi kaznivih de- janj, ki jih le-ti zagrešijo. Veli- ka večina staršev prestopni- kov sploh ne sprejema resni- ce, da je njihov otrok na poti k vse hujšemu kriminalu. Na vsak način hočejo zvaliti od- govornost s sebe, češ, da so stvari v njihovi družini ureje- ne in da jim nihče ne more ničesar očitati. Seveda je tu še vrsta različnih zapletov in ovir. Starši nočejo sodelovati, ko se oglasimo pri njih, valijo krivdo na vse ostale, tudi šo- lo, čeprav vsi vemo, kje se zgodba začne.« Brez sodelovanja ne gre Srečko pravi, da je prav zato sodelovanje s šolami temelj- nega pomena. S šol jih sproti obveščajo o vseh negativnih pojavih, kot jih imenujejo, po- licisti pa se tudi vsaj enkrat mesečno oglasijo pri njih. Pri tem jim pomagajo tudi na Centru za socialno delo Laš- ko, vendar pa uspeh vedno le ni zagotovljen. »Prvi pogoj dobrega dela je izmenjava informacij z ostali- mi policisti na postaji. Nekdo opravlja bolj preventivne, drugi represivne, tretji pre- težno prometne naloge, vsi skupaj pa lahko skupaj sesta- vimo mozaik,« je povedal Srečko, ki pravi, da skuša svoje delo vedno opravljati karseda profesionalno in da nikoli ne izkorišča položaja zato, da bi pokazal svojo pre- moč. »Spoštujem vse pravice občanov, zato da ni kasneje kakšnih težav ali nepotrebne- ga maščevanja,« je dejal. In kaj pravi o prireditvah, kot je Pivo in cvetje, kjer se najdejo tudi ljudje, ki pridejo tja le iskat zdrahe? Srečko je odgovoril, da provokacije si- cer še vedno so, vendar pa so nanje že skorajda imuni. »Le- ta 1984, ko sem bil šele na začetku in sem se počutil zelo pomembnega v uniformi, sem takoj reagiral na taka izzivanja. Sedaj pa se, tudi če mi kdo na ulici reče, da sem >poštar< in točno vem, da je to namenjeno meni, zanj sploh ne zmenim. Imam že precej debelo kožo, kot se reče.« Tudi mi se znamo zabavati Da pa ne boste mislili, da so možje v modrem venomer strogo resni in zadržani! S simpatičnim sogovornikom bi lahko kramljala v nedo- gled. Pravijo, da se znajo tudi oni zabavati in da na postaji nikoli ni dolgčas. V njihovih vrstah je tudi nekaj žensk, zlasti v administraciji, imajo pa tudi dežurno policistko. »Dobro je, da nismo samo moški, kot tudi ne bi bilo zanimivo, če bi bile nekje sa- mo ženske. Mešan kolektiv je mnogo bolj zanimiv, sploh pa, če se ljudje med sabo razu- mejo tako dobro kot mi,« je pripovedoval Srečko in do- dal: »Ne da bi se hvalil, ampak menim, da smo res zelo do- ber kolektiv. Imamo dobro vodstvo, ki nam vedno stoji ob strani in prisluhne našim težavam. In to je, verjemite, veliko vredno.« {BOJANA JANČIČ Srečko Gradišnik s Policijske postaje Laško pravi, da je delo lažje, ker je domačin. Zaspal S cigareto v roki v sredo, 22. oktobra ob 13. uri, je Alojz Č. zaspal v svojem stanovanju s cigareto v roki. Med spanjem mu je cigareta padla na tla in povzročila, da se je vnela preproga. Ko se je zaradi dima in ognja, ki se je širil, Alojz prebudil, se je pred plameni umaknil, vendar mu je pred vrati že zmanjkalo moči. Na tleh ležečega je rešil sokra- jan, ki je tudi pričel gasiti, kma- lu pa se mu je pridružilo 9 gasilcev iz Šoštanja, ki so požar, v katerem je nastalo za okoli 50 tisoč tolarjev gmotne škode, pogasili. Alojza Č. so pohcisti ovadili okrožnemu državne- mu tožilstvu. Vnel se je motor V torek, 21. oktobra ponoči, je voznik osebnega avtomobi- la, Matej G. iz Florjana pri Šo- štanju, v domačem kraju trčil v ograjo mostu čez reko Pako. Pri trčenju se je poškodoval sprednji del vozila, a je Matej vožnjo nadaljeval, kmalu pa opazil, da se izpod pokrova motorja kadi, ker se je vnel motor. Požar na vozilu so po- gasili gasilci iz Šoštanja, gmot- na škoda, ki je nastala, pa znaša okoli 500 tisoč tolarjev. PožarvFeniksu V petek, 24. oktobra zgodaj zjutraj, je zagorelo v prosto- rih podjetja Ferralit Feniks d.o.o. v Žalcu. Ogenj, ki je zajel pisarno de- lovodje, so gasilci hitro pogasi- li, kljub temu pa je požar poš- kodoval leseno pohištvo, tele- fonski aparat in nekaj stolov. Gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 150 tisoč tolar- jev, preiskovalci pa so pri ogle- du požara ugotovili, da je le-ta nastal zaradi pregretja termoa- kumulacijske peči, ki je nameš- čena v omenjeni pisarni. Gasili V Glinu V petek, 24. oktobra ponoči, je prišlo do požara v podjetju Glin Nazarje, med postop- kom lepljenja ivernih plošč. Preiskovalci so pri ogledu ugotovili, da je požar izbruhnil v zaprtem delu sortirnega bun- kerja, kjer 10 valjev potiska zdrobljeno iverko na tekoči trak za nadaljnje lepljenje. Za- radi večje mase nezdrobljene iverke je prišlo med valji do trenja, trenje pa je povzročilo iskrenje in požar. Dežurni gasi- lec v tovarni je požar sam po- gasil, nastala gmotna škoda pa znaša okoli pol milijona tolar- jev. M.A. I« ]vjjfffR|jyiiQ ;;; Ukradeni Hyundai v noči na 21. oktober je nezna- ni storilec ukradel osebni avto- mobil Hyundai accent 1,3 LS, ki je bil parkiran na Koželjskega ulici v Velenju. Vozilo je kovinsko srebrne barve, z reg. oznako CE G4-861, lastnica Ljubica Č. iz Ve- lenja pa je oškodovana za okoli milijon 400 tisoč tolarjev. Kasete in zvočnika v noči na 21. oktober je nez- nani storilec vlomil v prodajal- no Music Shop N.L.P. na Ljub- ljanski cesti v Celju. Z roko je segel v notranjost lokala in od- nesel več audio kaset in 2 zvoč- nika za računalnik. Lastnika je oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev. Sprta soseda v torek, 21. oktobra zvečer, sta sfe na hodniku v stanovanj- skem bloku na Kardeljevem trgu v Velenju sprla dva stano- valca, soseda 58-letni Robert K. in 28-letni Sebastjan K. Ko pre- pira ni in ni hotelo biti konca, je Robert ukrepal tako, da je Se- bastjana nekajkrat tako moč- no udaril, da je le-ta utrpel hudo telesno poškodbo. Zaseg orožja Konjiški pohcisti so na osno- vi odredbe sodišča opravili hi- šno preiskavo pri Zvonku B. v Ločah, kjer so našli in zasegli pištolo v obliki nalivnega pere- sa, prirejeno za izstreljevanje malokaliberskih nabojev. Po- leg pištole so lastniku zasegli še 350 nabojev kalibra 7,65 mm, 4 malokaliberske naboje in na- boj za lovsko puško. Zaradi nedovoljene posesti orožja in streliva so zoper Zvonka B. napisali predlog za uvedbo po- stopka pri sodniku za prekrš- ke. Ukradel pnevmatike v času od minulega petka do nedelje je neznani storilec, na parkirnem prostoru v Rušah, z dveh prikolic za prevoz avto- mobilov ukradel rezervni pnevmatiki. Podjetje HBH d.o.o. iz Ljubljane je oškodoval za približno 100 tisoč tolarjev. Zlatarju ukradel nakit v nedeljo, 26. oktobra po- poldne, je nekdo vlomil v pro- store Zlatarstva Kragolnik na Savinovi ulici v Celju. Ukradel je več kosov zlatih in srebrnih verižic, zapestnic in obeskov, s tem pa omenjeno zlatarsko podjetje oškodoval za okoh 300 tisoč tolarjev. M.A. DELOVNE NEZGODE Med polnjenjem cisterne v petek, 24. oktobra po- poldne,p se je v Šeščah, med polnjenjem cisterne za vo- do, pripetila delovna nezgo- da s hudo telesno poškod- bo. Do nezgode je prišlo, ko je Alojz Z., gasilec PGD Matke, pripeljal cisterno v Šešče, kjer je hidrant, da bi jo napolnil. Pri tem mu je pomagal 61- letni Jakob B. iz Matk, ki je hotel odviti pokrov hidranta. Ker pokrova z golimi rokami ni mogel odviti, si je pomagal s ključem in pričel pokrov odvijati. Pri tem je močno počilo, pokrov pa je odneslo v Jakobovo nogo. Prevrnil seje traktor v soboto, 25. oktobra po- poldne, se je v Rakovcu na Šmarskem pripetila delovna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Policisti PP Šmarje pri Jelšah so pri ogledu kraja nezgode ugotovili, da je mladoletni Branko V. iz Vršne vasi s trak- torjem oral domačo njivo na strmem pobočju. Med vzvrat- no vožnjo se je traktor prevr- nil, voznik pa je padel s sedeža in se hudo telesno poškodo- val. Med spravilom drv Na domačem dvorišču v Virštanju se je 25. oktobra pri spravilu drv hudo tele- sno poškodoval 46-letni Ka- rel P. iz Virštanja. Ko je spravljal drva na trak- torsko prikolico, je kos lesa tiadel na bližnjo žago, ki je bila v pogonu, rezilo žage pa ga je odbilo v zrak. Leseni kos je potem zadel Karla v glavo. M.A. u I KRONIKA f^ETKE^^ • Romana z Dečkove se je 21. oktobra zvečer obrnila na policiste, ker je imela hude težave s svojim bivšim izven- zakonskim partnerjem Iva- nom Š., ki je vdrl v njeno stanovanje, ko mu ni hotela odpreti. Potem jo je še oklo- futal, policistom pa izjavil, da ni imel drugega namena, kot pobratj^ svoje stvari. Policisti so ga uspešno odstranili s prizorišča in ga predlagali v postopek pri sodniku za pre- krške. • Gojka s Kovinarske je 21. oktobri ponoči živcirala gla- sna glasba, ki se je širila po hiši. Ko je ugotovil, da zaradi hrupa, ki ga povzroča neuvi- devni Sosed, ne bo mogel zaspati, se je obrnil na polici- ste. • V sredo, 22. oktobra po- noči je na policijo poklical dežurni zdravnik v zdravs- tvenem domu. Težave je imel z jezikavo in glasno pa- cientko Angelo R, ki se ni in ni hotela odstraniti iz ordina- cije. • Vojka z Okopov je 23. ok- tobra popoldne sporočila, da jo njen izvenzakonski Pavel M. pretepa. Policisti so po- tem ugotovili, da je Vojka močno alkoholno prizadeta, v enakem stanju pa je bil tudi njen Pavle. Ker sta v javni red in mir kršila v dvoje, se bosta oba srečala s sodnikom za prekrške. • V petek, 24. oktobra do- poldne je bil v Vinski Gorci pri Dobrni pretep. Patrulja je ugotovila, da sta se tam pre- pirala in drla Pavlina in Maks V., ki v zadnjem času sicer živita ločeno, se pa občasno še vedno videvata in ta čas ponavadi izkoristita za pre- pir. Oba bosta stopila pred sodnika za prekrške. • Darko A. je minuli petek popoldne na cesti ustavil in fizično obdelal kolesarja Še- fika G., v nadaljevanju pa se odpeljal k svojim staršem v Zadobrovo in se tam drl nad njima ter jima grozil. Čaka ga sodnik za prekrške. • Patrulja je šla v petek zvečer intervenirat v bistro Vodnjak v Šmartnem v Rožni dolini. Natakarja Ivana S. sta tam s pestmi obdelovala dva gosta, Rok S. in nekdo, ki sliši tudi na ime »Kostko«. Natakarja sta pretepla zato, ker jima ni dal vinca piti. • V nedeljo opoldne je Mi- lan K. prijavil, da ga je pred trgovino Teko udaril neznani grobjan. Policisti so ugotovi- li, da je bil napadalec tisti, ki je prijavil napad, torej Milan K., njegova žrtev pa je bil ZijadK. M.A. Najbolj krvave sa regionilke Letošnje devetmesečno stanje v prometu je mogoče oceniti kot ugod- no le, če imamo v mislih najhujše nesreče. V primerjavi z lanskim tri- četrtletjem sta na cestah na Celjskem umrla dva človeka manj, najbolj pa se je število mrtvih povečalo na re- gionalnih cestah. Na regionalkah se je povečalo tudi število nesreč s tele- snimi poškodbami udeležencev. Do konca septembra se je na cestah našega območja pripetilo 156 promet- nih nesreč več kot v lanskem enakem obdobju. Za 7 odstotkov se je poveča- lo število iiesreč, ki so se končale s telesnimi poškodbami udeležencev, za 3 odstotke pa tistih, v katerih je nastala le gmotna škoda. Število mr- tvih se je od lanskih 43 zmanjšalo na letošnjih 41, število lani hudo telesno poškodovanih oseb (258) pa je letos manjše za 4 primere. kar 21 preminulo zaradi prehitr^ v^: nje, v'4547 nesrečah, ki So se pripefile v devetih mpefih tega ieta, pa je bil alkohol (kot' sel^undarni Mzrok) priso- ten kar pri 625< nesrečah, oziroma pri skoraj 14 odstotkih nesreč. Razveseljiv pa je podatek, da je bilo v prometnih nesrečah udeleženih ob- čutno manj pešcev; lani 155 in letos 88. Letos so umrli štirje pešci manj kot lani, veliko manj pa je bilo med njimi tudi hudo in lažje telesno poš- kodovanih. Žal pa je bilo med pešci, udeleženimi v prometnih nesrečah, letos 34 otrok, kar je za 7 več kot lani ob devetmesečju. Sreča v teh nesre- čah pa je bila, da letos v prometu (še) ni ugasnilo nobeno otroško življenje. In spet nerazveseljiv podatek, da je bilo letos v prometnih nesrečah ude- leženih 23 odstotkov več voznikov dvokoles, porast pa je največji med vozniki motornih koles (za 31 odstot- kov) in med kolesarji (za 25 odstot- Najbolj, kar za 80 odstotkov, se je število smrtnih nesreč povečalo na regionalnih cestah, n^ magistralnih cestah za 42 odstotkov, na sloveniki, ki je zdaj že leto dni avtocesta, pa se je letos pripetilo polovico manj smrtnih nesreč. Tako lanski kot letošnji stati- stični podatki tudi kažejo, da je ob- močje Rogaške Slatine in Rogatca, vsaj kar se najhujših nesreč tiče, naj- bolj varno, saj se na tamkajšnjih ce- stah ni pripetila niti ena smrtna pro- metna nesreča. Hitrost, izsiljevanje, ailcohol Med vzroki za prometne nesreče je že vrsto let na prvem mestu neprila- gojena (največkrat prevelika) hitrost vožnje, zaradi katere se je pripetilo skoraj tretjina vseh nesreč, na dru- gem mestu pa je izsiljevanje predno- sti (19 odstotkov). Od 41 mrtvih jih je kov). V letošn^flT nesrečah so u štirje vozniki motornih koles in. toliko voznikov koJe|;z motorjenj'' en kolesar. ' Večina kršitev je hujsj Pri kontrolah prometa so poi^ ugotovili 79.704 kršitve cestnopro,,: nih predpisov ali za 2 odstotka veji lani v devetih mesecih. Osredotočaij, se predvsem na tiste kršitve, katerih najpogosteje prihaja do nesi- Od zgoraj navedenega števila v^ ugotovljenih kršitev jih je bilo \ 56.138 ali 70 odstotkov hujših. Zop voznike, ki niso upoštevali oniejii hitrosti so ukrepali v 28.138 primej (lani v 21.994), v postopek pri sodni za prekrške pa so predlagali 5.837 (ij 5.992) vinjenih voznikov. Policisti, letos ukrepal (med drugim) tudi zopi 1.117 (lani 967) kršiteljev, ki niso up števali pravil o prednosti. L ' :............, MARJELA AGllj PROMETNE NEZGODE Kolesar na prehodu za pešce Na magistralni cesti v Laš- kem se je v torek, 21. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poš- kodbe utrpel voznik kolesa. Maksimiljan P. (30) iz Laš- kega je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Celja proti Laš- kem. Ko se je pri zdravilišču bližal zaznamovanemu pre- hodu za pešce, je z njegove desne strani (po prehodu za pešce) cesto prečkal 14-letni kolesar Tjaž S. iz Laškega. Kljub zaviranju in umikanju, je voznik avtomobila trčil v kolesarja, ki je pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Iz ovinka po levi Na lokalni cesti v naselju Pristava pri Mestinju se je v sredo, 22. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Na vozilih je nastalo za okoli 500 tisoč tolarjev škode. Tanja P. (26) iz Pristave pri Mestinju je vozila osebni av- tomobil iz smeri Zibike. Ko je pripeljala v levi nepregledni ovinek, jo je pričelo zanašati in je zapeljala na nasprotni vozni pas. Iz nasprotne smeri se je takrat pripeljala voznica osebnega avtomobila, 25-let- na Marija K. iz Pristave pri Mestinju in vozili sta trčili. V nesreči je voznica Tanja P. utr- pela hude telesne poškodbe, voznica Marija K. pa je bila lažje ranjena. Štirje ranjeni Na regionalni cesti Šen- trupert-Letuš, zunaj naselja Topovlje, se je v petek, 24. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri so bili ra- njeni štirje udeleženci, gmotna škoda na vozilih pa znaša približno milijon 600 tisoč tolarjev. Matej C. (17!) iz Kaple vasi je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentruperta proti Letu- šu. Zunaj naselja Topovlje ga je pričelo v levem ovinku za- našati. Izgubil je oblast nad vozilom, ki je pričelo bočno drseti po vozišču, zapeljalo je na nasprotni vozni pas ter na- to z vozišča, kjer se je prevra- čalo in trčilo v žice za hmelj. Pri tem sta se voznik in sopot- nik, 17-letni Luka F. iz^Latkove vasi, hudo telesno poškodo- vala, lažje ranjena pa sta bila sopotnika, 17-letni Franc R. iz Dolenje vasi in 16-letni Gregor H. iz Latkove vasi. Padel v jarek Na lokalni cesti zunaj na-' selja Sveti Jurij se je v petek, 24. oktobra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Gmotna škoda znaša približno 15 tisoč tolarjev. Goran G. (16) iz Križnega Vrha je vozil kolo z motorjem iz smeri Svetega Jurija proti Rogatcu. Ko je pripeljal v levi pregledni ovinek, je zapeljal na bankino in padel v obcest- ni jarek. Pri tem se je voznik hudo telesno poškodoval. Trčil V hmeljišcni drog Na lokalni cesti v kraju Roje se je v nedeljo, 26. ok- tobra zvečer, pripetila nez- goda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, gmotna škoda, ki je nastala, znaša približno 460 tisoč to- larjev. Alojzij S. (41) iz Šempetra v Savinjski .dolini je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Šešč proti Šempetru. Ko je v Rojah pripeljal skozi desni nepregledni ovinek, je zapeljal na travnato bankino, za tem pa nazaj na vozišče, pri čemer je vozilo bočno drselo čez vo- zišče na drugo stran ter trčilo v napeljano žico hmeljiščnega droga. Ko se je vozilo prevrni- lo na levi bok, je trčilo še v betonski drog. V nesreči je voznik utrpel hude telesne poškodbe. M.A. Radarfibodo • v petek, 31. oktobra dopoldne na območju Velenja! Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Slovenskih Ko njic in Laškega, i • v ponedeljek, 3. novembra zjutraj na območju Laškega,' dopoldanskem času pa na območju Žalca in Velenja, ' • v torek, 4. novembra zjutraj na območju Šmarja, dopoldanskem času pa na območju Šentjurja in RogašI Slatine, • v sredo, 5. novembra zjutraj, na območju Šentjurja I Žalca, dopoldne pa na območju Laškega, • v četrtek, 6. novembra zjutraj na območju Laškega i Velenja, dopoldne pa na območju Šentjurja in Žalca. Tretjina vozil tehnično oporečnih Na celjski tehnični bazi AMZS v Celju so v soboto pripravili brezplačne tehnične preglede, akcijo pa so poimenovali »Priprava avtomobila na zimsko vožnjo.« Z odzivom voznikov so zadovoljni, saj so pregledali 262 vozil (v vsej Sloveniji 2078). Kar tretjina avtomobilov ne ustreza tehničnim predpisom, medtem ko so največ pomanjkljivosti odkrili na brisalcih in napravah za močenje, svetlobnih telesih in podvozju. PŠ Izgnane »umetnice« Policisti mejne postaje Ro- gaška Slatina in policisti PP Celje so 23. oktobra, na osno- vi ustreznega varstvenega ukrepa, iz naše države odstra- nili pet tujih državljank, štiri Ukrajinke in eno Belorusinjo. Policisti so ugotovili, da se tujke ukvarjajo z estradno umetnostjo in si na tak način služijo kruhek v lokalih na ob- močju Celja in Rogaške Slatine. Bilo pa bi vse lepo irl prav, če bi za bivanje in delo pri nas imele delovne vizume. Ker teh doku- mentov niso imele, so svojo identiteto dokazovale s tujimi potnimi listinami, ki jim jih je priskrbel delodajalec, 43-letni M.K. iz Celja. Podjetni Celjaož tujke zaposloval na črno is tem kršil delovno pravno zaif nodajo. V postopek pri sodnil za prekrške ga je predlagal tal delovni inšpektor. Mladoletnik zakrivil kraleli srik i V petek, 24. oktobra # traj, je prišlo do kratkegi stika na delu tokovnegJ merilnega transformatorji na Ipavčevi ulici v Celju j Zaradi izpada elektrik energije so v bližnji okolic transformatorja nast^ motnje v preskrbi z eleklfl ko. Policisti PP Celje so, sm paj s kriminalisti UKS in df| lavci Elektra, ugotovili, da F mladoletni Lovro B. iz ArcP na prišel v notranjost tran^ formatorske postaje Ko odvijal merilne naprave, f prišlo do močnega segrev^': nja, to pa je povzročilo kf^ tek stik. Po prvih ugotoj* tvah je podjetje Elektro Cef oškodovano za približa" milijon tolarjev. Pogin rib V reki Paki so minuli tek popoldne opazili vei-l število poginulih rib. j Pogin so opazili na od TE Šoštanj do šoštang tovarne usnja, po dolžini o^ 300 metrov. Pri ogledu so P^. skovalci ugotovili, da je (najverjetneje) povzročil ^ zek vodostaj reke in s pomanjkanje kisika v Poginilo je okoli 5 tisoč raZ nih vrst rib, ribiči pa na^ . škodo ocenjujejo na ^ pol milijona tolarjev. tidDrakula zahteva ^ devet gradov ^ fest: {MWR1200cruiser ^ Koža-vaše I ogledalo ^ Sušenje gob ^ Kaj Škoti skrivajo I podkihom? Poslopje v obliki ladje z Mississipija. Ali je Las Vegas največja razstava kiča na svetu? Ladja sredi puščave Us Vegas je mesto, ki ga veliko opevajo, ^fni, ki sem se znašel v velikem mestu sredi "oii, ni bilo do prepevanja. V zakotni četrti mesta luči«, kjer sem iskal hotel po ugodni [fni, je bilo pretemno. Po podatkih FBI je ^'•o doslej v tem mestu na tisoč prebivalcev žrtev kakšnega kaznivega dejanja. Tri- manj kot v zloglasnem Miamiju, ven- dar... 'Ameriške poenostavljenosti se še nisem prav ^^vadil. Vrnil sem se na avtobusno postajo, se Navil pred seznam vseh mogočih hotelov ter ^Porabil brezplačni telefon. V hotelu čez cesto, ^^3zkošno posteljo in televizorjem, sem prespal noč za 19.95 dolarja (omenjali so popust na ^^obusno vozovnico), vsaka naslednja noč pa J^ila dražja. Kapitahstična ukana pač. V svetov- prestolnici zabave je tako ali drugače dobro •Oskrbljeno za vsakega turista. Vse se vrti okoli Las Vegas je svetovna prestolnica zabave zabave, denarja, lepih in manj lepih žensk, dobre in manj dobre hrane. Kako pusto bi bilo v tej nevadski puščavi brez vsega tega blišča! V vsakem hotelu je igralnica, kjer ljudje v upanju, da bodo imeli še več, zapravljajo majhne ter velike vsote denarja. V skoraj vsakem hotelu z nešteto zvezdicami nudijo za komaj nekaj dolarjev »ali you can eat«, vse kar lahko poješ. In se naješ do onemoglosti. Ameriški raj? Podnevi je zanimivo v nakupovalnem središ- ču hotela Caesars Palače, kjer spomnijo več- krat na dan na antičnega boga Bachusa. Gre za mirni vodnjak v notranjosti razkošne trgovine, ki oživi točno ob uri z igro svetlobe, barv, gibov in besed. V takšnem nakupovalnem središču je mogoče dobiti vse, kar si omishš - od spodnjic z napisom Versace za 120 dolarjev do pristnih rokopisov kraljice Viktorije, Jackie Onassis, Marylin Monroe... Vsak imenitni hotel nudi kakšno posebnost, ki privablja številne turiste. V nekem preddverju so za varnim steklom redki beli tigri slovitih showmanov Siegfrieda in Roya, drugje bruha umetni vulkan, pri hotelu Excalibur, s pravljič- nim gradom, bruha zmaj umetni ogenj, hotel Luxor nudi obelisk in ogromno kopijo Sfinge, neka hotelska zgradba pa je celo v obliki prave pravcate piramide. V hotelskih prireditvenih prostorih nastopajo svetovno znane zvezde, marsikje je mogoče videti tudi poročne kapele, kjer je mogoče skočiti v zakonski jarem po sproščeni nevadski zakonodaji. Le prijateljice noči je tukaj redko videti. Nevada je sicer edina ameriška zvezna drža- va, ki dovoljuje javne hiše, vendar ne v zaba- viščnih mestih Las Vegas in Reno. Zvečer so v temnejših kotičkih promenade latinosi, ki po- nujajo v zaprtih kuvertah prospekte s fotogra- fijami ter s telefonskimi številkami deklet za dolarje. Od Hitlerja do Maryliii Za ene je Las Vegas največja razstava kiča na svetu, za druge raj na zemlji. Ljubijo ga tudi bogati in slavni. Tukaj je bival milijonar Hovvard Hughes, zdaj živi v mestu teniški igralec Andre Agassi. Na minule veličine spominjajo po svoje v hotelu Imperial, kjer je zanimiva zbirka starih avtomobilov. V zbirki je najmikavnejša rožnata limuzina najlepše med najlepšimi, Marylin Monroe, lincoln capri iz petdesetih let. Lepotica je prevozila z njim 26 tisoč milj, avtomobil pa je še vedno v odličnem voznem stanju. Najprej te pritegneta seveda motorja Steva McQueena ter Clarka Gabla, ogle- dati si je mogoče avtomobil Enrica Gamsa, zlate limuzine muhastega Liberaceja, cadillac eldora- do coupe Elvisa Presleya... Med razstavljenimi avtomobili je veliko zgodovine, od Mussolinijeve- ga alfa romea za ljubico Claro Petacci in Hitlerje- vega mercedesa do rolls royca zadnjega ruskega carja ter čajke, ki jo je Hruščov podaril nekemu madžarskemu voditelju. Avtomobili, s katerimi so se vozili predsedniki Kennedy, Nixon, Truman in Roosewelt, papež Pavel VI., nizozemska kralji- ca Wilhemina, predvojni tajski kralj Rama VII. ter mladi japonski cesar Hirohito, so seveda vredni vse pozornosti. Vseh avtomobilov, ki so vozili znane in neznane ljudi, je kar dvesto. Zato je za turista v Las Vegasu dolgčas redka beseda. BRANE JERANKO 34 REPORTAŽA Koprivnilcov rod v dveh stoletjih Družinsko kroniko Koprivnikove rodbine je zapisal Adolf Koprivnik iz Velenja - Obsežno delo je opravil po hudi možganski kapi v rodu Koprivnikov, ki sega v 18. stoletje, v obdobje razsvetljenstva, ki je z jožefinskimi šolskimi reformami ponudilo več svobode tudi slovenskemu kmetu, se je rodilo 593 družinskih članov. Danes jih živi še 445 v več kot 120 družinah. Adolf Koprivnik, upokojeni trgovec iz Velenja, je spisal o svojem rodu, iz katerega izvira znani profesor in pisatelj Janez Koprivnik, obsežno družinsko kroniko, opremljeno s 159 fotografi- jami. Začel je s podatki iz leta 1780 in jih zaokrožil z junijem 1996. Avtorja je v zrelih letih presenetila bolezen in morda je ravno zaradi nje nastala družinska kronika. Pisec o svoji družini sprva ni vedel veliko, niti tega ne, kje na zreškem Pohorju se je rodil njegov stari oče. Adolf Koprivnik, pisec kronike, izvira iz Socke pri Novi Cerkvi. Pred dvainsedemde- setimi leti se je rodil v revni delavski družini z desetimi otroki. »Mama Lucija je bila izučena šivilja, vendar obrti ni smela imeti, ker je bila le-ta predraga. Zaradi strogih pravil in pogostih žandarskih kontrol ni smela nikoli imeti več kot po eno vajenko, ki jo je lahko žandarjem predstavila kot varuško. Oče Alfonz je opravljal žagarska dela. Oba sta bila tako delavna, da jima je leta 1927 uspelo zgraditi novo hišo,« se spominja. Do selitve je kopica otrok živela v leseni Bravarjevi koči, ki so jo bogatejši kmetje ponudili delavcem v najem. Pri Francu Klincu, Budlcu po domače, v Škofji vasi se je Adolf izučil za mlinarja. Kmalu po tistem, star je bil osemnajst let, so ga iz Maribora obvestili, naj se nemudoma javi nemškim oblastem. Vedel je, kaj ga čaka in v začetku aprila 1944 je odšel v partizane. Brigada Miloša Zidanška se je najprej mudila na Pohorju, nato so bih na Kranjskem, v Savinj- ski dolini... Najhuje je bilo na Dolenjskem, kjer ljudje niso marali komunizma. Partizani so trpeli hudo lakoto in se najpogosteje hranili z vodenim močnikom. Adolfu so zaradi pomanj- kanja vitaminov izpadli vsi zobje. Konec tist- ega leta se je vrnil domov, preživel nekaj časa v vasi, nato pa se je pridružil I. bataljonu VDV. Po prihodu iz vojske, kjer je ostal tri leta, ni bilo preprosto zaživeti: »Domov sem prispel v raztr- gani obleki... Boril sem se za preživetje in poprijel sem za najtežja in najslabša dela.« Leta 1949 je izvedel, da se je v Vitanju ponesrečil mlinar in zaprosil je za najem mhna in žage: »Tam sem delal naslednja štiri leta. Nikomur ne privoščim tako mučnega življenja. Če sem spal šest ur na dan, je bilo veliko.« V Socki sta z ženo Karolino zgradila hišo, vendar sta se kasneje razšla. Njega je pot vodila v Velenje, kjer si je ustvaril dom z drugo ženo Terezijo Ambrož. Medtem se je izšolal za skladiščnega delavca, opravil še izpit za trgovskega pomočnika in v Velenju prevzel Agroprometovo predstavništvo za poslovalnice s kioski. Leta 1978 pa je usta- novil prvo zasebno špecerijsko trgovino v Vele- nju. V njej je vodil poslovanje vse do bolezni, ko je pri oseminpetdesetih letih doživel hudo možgansko kap. Pero je zdrselo »Poslali so me domov iz bolnišnice, saj so menili, da je konec z menoj. Vedel sem le, kje sem, sicer pa sem izgubil spomin. Nisem znal brati, nisem mogel govoriti... Popolnoma sem bil odvisen od tuje pomoči,« se spominja. »Primarij Fijavž iz Zdravstvenega doma Vele- nje, ki je zame neredil ogromno, me je dva meseca obiskoval prav vsak dan. Spodbujal me je, naj poskušam brati. Žal dolgo nisem uspel prebrati ničesar. Poznal sem posamezne črke, vendar jih nisem znal povezati. Sčasoma mi je z veliko volje in vztrajnosti uspevalo vedno več.« Branje je sprva napredovalo počasi, črke so uhajale, vendar je neverjetno napredoval. Že čez dve leti je bil znova kos vodenju svojih poslovnih knjig. V zrelih letih je pred seboj zagledal nov izziv: »Trmoglav, kot sem, sem sklenil, da hočem razgrniti kroniko našega rodu.« Kljub temu da po bolezni lahko hodi le s pomočjo bergle, roke pa se mu močno tresejo, je pred petimi leti pričel poizvedovati o Koprivnikih. Opravil je številne poti po vsej Sloveniji in prgišče papirja, pravi danes, se je razbohotilo kot zeleno Ustje spomladi. »Ne, nisem bolan, moram, moram strniti vso bedo, ljubezen, pa tudi hotenje po bolj razgledanem in srečnejšem Koprivniku v knjigo.« In pero je začelo drseti... »Že od nekdaj sem si želel izvedeti kaj več o svojih prednikih. Vsakdo se spominja svojih prednikov in te spomine prenaša na potomce. Toda spomin je omejen in domišljija se z leti popači. Zato se mi zdi prav, da zapišemo vsaj del zgodovine.« Adolf Koprivnik je avtor ene izmed redkih slovenskih družinskih kronik. Zapis na 280 straneh je nastal na osnovi podatkov iz števil- nih matičnih, poročnih in mrliških knjig, slo- venskega arhiva, mariborskega škofijskega ar- hiva, pomembne vire pa so prispevali tudi Koprivniki sami. Korenine iz Socke Rodovnik družine Koprivnik se je začel ko- nec 18. stoletja na zreškem Pohorju z družino Marka in Agnes Koprivnik, ki se jima je rodilo pet otrok. Njun pravnuk Ignac je bil stari oče avtorja kronike o Koprivnikovem rodu: »Dedu je pri šestih letih umrla mama. Takrat je moral od hiše in kruh si je služil s pastirjevanjem. Poročil se je s Terezijo Hlastec iz Žič. Imela sta dvanajst otrok, kupila posestvo v Socki in kmetovala. Ignaca so ljudje cenili predvsem kot dobrega >žagmajstra<. Njegov deseti sin Alfonz, moj oče, je prav tako postal Žagar. Šmojakova domačija, kot so jo imenovali, je še dane5 lasti Koprivnikovih potomcev, spremenil s?' le priimek. Po zbranih podatkih je ravno šJ jakov rod Ignaca in Terezije najmočnejši' celotni Koprivnikovi rodbini. To je velil^j trdna družina, katere potomci živijo na raJ nih koncih Slovenije, pa tudi v Franciji, Avsk Nemčiji, Srbiji in na Hrvaškem. Druga močna veja rodu izhaja iz dru^j, Matevža in Kunigunde Koprivnik. Najpom^j bnejši član Koprivnikovega rodu je nedvom, profesor Janez Koprivnik, ki se je rodil, decembra 1849 v Sv. Kunigundi na zreške] Pohorju. Nekaj dni po njegovem rojstvu je^ pogorela in z materjo se je moral v mrzli zj preseliti v skromno leseno kočo, kakršne i imeli premožnejši kmetje za svoje delav« Blažičevi, kot so jim rekli po domače, so» pogorišču postavili novo hišo, vendar je z jug pridrvel tako močan veter, da jo je podrl. Gradnje so se lotili znova. Janez Koprivnik je obiskoval pomožno šolo« kaplaniji v Sv. Kunigundi, ker redne šole tami bilo. Učitelj mu je nekoč zabrusil, da se nikol ne bo naučil ne brati ne pisati. Vendar je pravil tega dečka zrasel velik mož... Mlademu Pohoi cu se je v konjiški in celjski šoli pričel taliti nevednosti in izobrazil se je za učitelja. Gradcu je leta 1875 opravil izpit za poučevan« na ljudskih šolah, pet let kasneje še meščan skošolski izpit za naravoslovno matematičK skupino. Med drugim je poučeval na meso deški šoli v Mariboru in na vadnici moške^ mariborskega učiteljišča. Skrajno marljivi u^t telj, ki je neumorno študP si je priboril profesorsko n" sto na učiteljišču v Maribof in vzgojil vrsto izvrstnih u^f Ijev. Leta 1887 je svoje znanih razširil še z izpitom za pou^^ vanje slepcev in gluhonemi''' Napisal je veliko razprav, ni^ govo najimenitnejše delo p^l' namenjeno Pohorju, ki g^F nadvse ljubil. Najprej ni gel najti založnika in nz0 pisatelj bi že skoraj uničil r^ kopis. Nekaj mesecev smrtjo se je njegova srčna ^^ Ija navsezadnje izpolnila. ^ je Planinski vestnik natis'" njegovo monografijo Pohof! Janezu Koprivniku je P"^ upokojitvijo cesar podelil grado za vestno izpolnjeva'^'| dolžnosti in ga povišal v skega svetnika.« Sledijo njegovi potoijj vnuki, pravnuki, in še števi' imena, vpletena v razve)'^ drevo Koprivnikovega rodU' KSENIJA LEI^'' Adolf Koprivnik je o svojem razvejanem rodu napisal družinsko kroniko. Nastala je po hudi bolezni, po kateri se je znova naučil brati, pisati in govoriti. Družinska fotografija avtorja kronika Adolfa Koprivnika iz leta 1937. Prvega srečanja Koprivnikov v Socki pri Vojniku pred tremi leti se je udeležilo več kot dvesto članov rodbine. Najimenitnejši član Koprivnikovega m profesor Janez Koprivnik (1849-1912) je I spoštovan, izobražen in priljubljen mož. I. SNOPIČ HUMOR I H }ro( Drakula zahteva devet gradov .■^[glj, ki skrbi za varstvo kulturne in Le dediščine, me zaskrbljeno straši: »Iz ■jiih vi^ov se je izvedelo, da je grof Draku- 0iinski prestolonaslednik familije Von na sladokusnem popotovanju po Slo- liarodil potomce vsaj v devetih od 900 Ruskih gradov, pristav in dvorcev. V zna- ^ptičj^ni. slogu je zapeljeval grajske kraso- \q isti metodi: priletel je na okno v 101 in z nežnim ugrizom v vrat izvoljenke ^fil njeno krvno skupino. Če je bila modre i jo js preplavil s kipečo moškostjo. GROFOVSKA SATIRA t •iko se je rodnost uročenih princes in grofi- po orlovskih stavbah, ki so kraljevale nad lunskimi vasmi, skokovito povečala. Še 1^5 srečaš grajske potomce z močno čeka- podočnjaki, netopirsko srepečimi, 0mi očmi in po nekaj stoletjih znova Vajenem apetitu po hribih in dolinah, po fiikih in gozdovih, od koder so podložniki fi vrstam gospodarjev od nekdaj prinašali ^e in pošiljali sveže vaške device, [desetine danes več tej gospodi ne zadošča- potomci Drakule, menda jih je 99, hočejo tt naših gradov in stotino, vso posest, brez mselcev! \itomce Drakule najdemo med krvoželjni- fevdalnimi nasledniki dvaintridesete ge- mje, ki dokazujejo, da je Moldavija isto Slovenija in da imajo zato od nekdaj msko državljanstvo. Zato je samoumev- da zdaj, ko je spremenjen 68. člen ustave, mejo, icar je grofovskega. Težave jim dela- le zemljiško-knjižni izpiski o lastništvu skih parcel, ker isto posest zahtevajo tudi [dischgraetzi, Herbersteini, Thurni in Ta- lki so bliže Madžarski. Nimajo tudi doka- lo triletnem bivanju na Slovenskem, zato trdijo, da so njihovi pra-pra-pra (na štiri- jsto potenco) dedje na tej zemlji že od letka, nastanka Zemlje, ko je Bog delil ilm in ustvarjal iz opice človeka, likam s tlačani, ki so naseljeni po vznožjih ibov, kjer kraljujejo gradovi, pristave in lorci ali njihovi sesuti ostanki?! kabili so delo v tovarnah, obratih in dr- posestih in se trdovratno oklepajo '"iljice, kravice in traktorčka in gozda, ki kreje in prinese kakšen belič, zdaj, ko jih je krstil direktor - tovarniški graščak. Radi ^o'dali potomcem graščakov desetino in MU tlako, saj morajo sedanjim oblastni- dajati od plač dve tretjini in odrajtati odstotkov za obresti, če si kupijo ^bajn. Graščakom menedžerskega kova, 'M pokupili gradove, so pripravljeni ti '^^'iriji industrijci obdelovati zemljo, obre- trto in gojiti bike. Upajo samo, da med '^^imi dekleti, ki so jih graščaki proglašali ^ Zdravnice in sežigali na grmadah, ne bo '^^ne učiteljice, ki so skupaj z župniki pros- vetljevale polprebujene vaščane v zadnjih pet- sto letih. Zato je prišlo v slovenske vasi preveč luči! Obubožani polkmetje, ki so jim ugasnili tovarniški dimniki, sveto obljubljajo, da bo- do iz devetih desetin asfaltirali grajske ceste, gradili kanalizacijo, šole in gasilske domo- ve. Če pa bodo novi menedžerski graščaki zvišali desetino na devetino, ne bodo povzro- čali delavsko-kmečkih uporov, saj bodo raje plačali devetino kot dve tretjini od vseh dohodkov. Zlasti napadalnih pa je devet potomcev Drakule L, Drakuličev. Zahtevajo, da jim vrnejo zaklade, najdene na teh gradovih, slike neprecenljive vrednosti, gobeline, pohiš- tvo, dragocene zbirke rodov, ki so jih pokradli oblastniki skozi stoletja. Iz vseh teh dragoce- nosti in obresti nanje bi radi ustanovili člove- koljubni Drakula Help Fond 2000. Iz tega fonda bodo ustanavljali jahalne šole. Modro- krvni potomci bodo gradili igrišča za golf z devetkrat devetimi luknjami, kar je to ljudsko število. Za izbrano gospodo bodo prirejali turistične bakanalije. Nekdanji kulaki, veletr- govci in veleposestniki, ki dajejo za svoje izvozne drznosti gospodi 19-odstotne obresti, so pripravljeni dati svoj kapital pod grajsko streho. Raje graščaku desetino kot prostaku tretjino! Na vseh ozemljih, ki jih krasijo gradovi, pristave in dvorci, bodo novačili ljudi v Gro- fov sko-tlačansko stranko in proglasili utopič- no Modrokrvno republiko z Modrijanom na čelu. Veselje novih Drakuličev pa ne bo popolno, če ne bodo v tujini vzgajali diplomatskih hostes, gejš, kurtizan, ki jih bodo rekrutirali iz neizmerne zaloge vaških deklin. Drakuliči bodo vneto obiskovali prireditve za izbore Miss Slovenicus Univerzalis, ki bodo s svojo lepoto očarale bodoče diplomate, delegate, homeopate in turistične psihosomate. Tako bodo nalovili kadre za vodnice, najlepše turi- stične delavke. Poznale bodo gurmanske sla- sti in okušale jedi v več svetovnih jezikih. Uslužno bodo skrbele za veseljaške želje go- stov državniškega in grofovskega porekla. Če bodo »full cool« inteligentne, jim bodo kupili grofovske naslove in garderobo. Potomci Drakule pa sanjajo tudi o tradicio- nalnem srečanju Drakuličev iz trikrat treh dežel. Imelo bi športni značaj in med veselim ljudskim rajanjem bi ljudem devetih dežel neopazno pili modro tekočino iz žil, da bi bila polna grofovska zakladnica vseh vzorcev krvi za hude čase. Razdelili bi jo po stanovih, skupinah in moči, ki se razliva po žilah. Ker dandanes po slovenskih gradovih stra- šijo nekdanji lastniki, bodo vpeljali srhljivo potovanje, turistični boom, katerega rdeča nit bo: pustimo se kraljevsko prestrašiti! Za- poslili bodo tudi netopirskega človeka Batma- na iz ameriških filmov, ki bo skrbel za pristne pustolovščine. Sloju menedžerjev in bogatejši klienteli se obetajo kraljevski užitki, tlačanski služinčadi dvaintridesetega rodu pa vesela strežba gospodi.« Vse to mi je v eni sapi iz dna oskrunjene duše povedal prijatelj, ki skrbi za varstvo kulturne in naravne dediščine naših rodov. »In kdo bo garal za to novo grajsko gospo- do, ki bo dobila gradove v last? Tlačani so že zdavnaj postali meščani!« »Tebi manjka vizija! Slovenija bo postala evropski grajski otok, kjer je na najmanjši mogoči površini zraslo največ plemstva in je najbolj delovno ljudstvo preživljalo največ gospode. Odtod žilavost, vztrajnost, varčnost in neizmerna potrpežljivost ter plemenit zna- čaj najinih prednikov. Vedno so bili v senci plemenitnikov, na križišču viteških poti. To je turistični potencial! Naredili bomo to deželo za turistični raj, iz katerega nas ne bo nihče izgnal,« pomodruje varuh dediščin mojega milega naroda. »Vasi bodo postale vikendaške delnice in izmed 124.000 nezaposlenih bomo pridobili tiste, ki se bodo vrnili na zemljo dedov, kjer bodo plačevali desetino. Gozdovi bodo med- narodni živalski vrt, polja bo obdelala meha- nizacija, nad njimi pa bodo letale rajske ptice, ki jih bodo pripeljali iz Nove Gvineje,« modruje dalje varuh vrednost. «Zakaj pa ne bi prepevali škrjančki in siničke, naše domače ptice?« »To je krjaveljsko petje, ni na kraljevskem nivoju! Spominja na tlačansko revščino gene- racij prejšnjih stoletij. Mi pa zremo v oči enaindvajsetemu stoletju. 900 gradov - to je svetovni bum!« IVAN CIMERMAN ZANIMIVOSTI Padalca je rešila izurjenost Na padalskem tekmovanju v avstral- skem mestu Brisbane sta se avstralska padalca rešila samo zaradi svoje dobre izurjenosti. Sodelovala sta v skupini padal- cev, ki je v zraku sestavljala zvezdo. Ko se je padalcem v prostem padanju posrečilo oblikovati zvezdo, bi se morali drug od drugega oddaljiti, da bi lahko odprli padala in varno pristali na tleh. Dvema pa se to ni posrečilo. Ostala sta preblizu in z veliko hitrostjo padala proti zemlji. Nazadnje se jima je posrečilo prepleteni padali odvreči. Spet sta nekaj časa prosto padala, ko sta se dovolj oddaljila drug od drugega, sta odprla rezervni padali in srečno pristala. Ljubimec je bil multimilijonar Jacob Leeder, 83, in Ann Holdorf, 71, iz Bel Aira v ameriški zvezni državi Maryland, sta se poznala že 24 let. Vsak od njiju je obdržal svoje stanovanje in Jacob in Ann sta večkrat odhajala na večerjo v ceneno restavracijo. V vseh letih jima je ostal en sam ritual: vsako popoldne je Jacob v Anninem stano- vanju po televiziji gledal predvsem borzna poročila, ker menda doma ni imel kabel- skega priključka. Ko je njen prijatelj pred kratkim umrl, je Ann postalo jasno, zakaj se je Jacob tako zelo zanimal za borzna poročila: z delničar- skimi posli je zaslužil veliko premoženje, 62 milijonov dolarjev, svoji prijateljici pa je zapustil borih 250.000 dolarjev. STRANKA ŠAUIVCEV Martinovanja - veselega izleta nagrajencev Novega tednika se bosta udeležila tudi Marin- ka Bukovič iz Rimskih Toplic za šalo tedna in Jožica Mikec iz Velenja kot nagrajenka med poslanimi glasovnicami. Vstopnica bo tudi tokrat šala in kol novost - zanimiv predmet, ki ste ga bodisi sami izdelali ali vam ga je poklonila mati narava ali izhaja iz zakladnice ljudske obrti oz. umetnosti. Najza- nimivejšega bomo nagradih in objavili v No- vem tedniku. Vabimo, da se izleta udeležite tudi ostali bralci. Prijave sprejema le še ta teden agencija Dober dan, telefon 490-08-50. Današnji soavtorji šal pa so: Anica Tičer iz Loke pri Žusmu, Marička Mavec iz Kranja, Ana Krizmanič iz Rogaške Slatine in Miha Jurak iz Zreč. Besede Lojz se trudi okrog dame, ki je prisedla k razigrani družbi. »Gospodična ali gospa, saj ni važno. Tako ste lepi, da ne najdem besed...« »Dragi gospodič! Tam, kamor segate z roka- mi, jih tudi ne boste našli...« Savinjska Po dolgem času je Savinjčanka Mica le poh- valila svojega Toneta. »Vidim, da je zaleglo in da si nekaj naredil, da sosedovih kokoši ni več na naš vrt. Le kako ti je to uspelo?« »Enostavno. Ponoči sem na gredo položil jajca in jih potem zjutraj vpričo sosede po- bral,« pove Tone. Pravljica Srečata se Slavica in Helenca, ki pripovedu- je: »Imela sem sedem fantov. Uh, kako je bilo lepo! Bila sem v sedmih nebesih...« »In sedaj?« »Sedaj sem sama in v sedmem mesecu...« Na sejem Na svinjski sejem v Celje se odpravi Štefka. Tam sreča tudi Lojza: »Kaj pa ti tu?« vpraša Štefka. »Enega prašiča bi rad kupil« »Jaz bom pa za eno kravo pogledala.« Tako sta šla vsak po svoje in čez nekaj minut prijoka Štefka Lojzu naproti in potoži: »Pomagaj, Lojz, okradli so me.« »Kje pa?« »Tam, i; gneči.« »Kje pa si imela denar?« »V žepu.« »Pa si čutila, ko je segel v žep?« »Čutila sem že, čutila, sem pa mislila, da ima poštene namene.« Oglas Pepa pride na oglasni oddelek Novega tedni- ka zaradi osmrtnice, saj ji je umrl mož. »Oglas bi dala - najmanjši okenček. Koliko to stane?« » Odvisno od besed,« ji prijazno odgovori uslužbenka. »Potem pa prosim napišite: Janez umrl - Pepa.« »Gospa Pepa, do šest besed je ista cena.« »Dobro, potem pa napišite: Janez umrl - prodam moško kolo - Pepa.« Uvidevnost Lojz se je pozno »primajal« domov, zato je moral zjutraj na zagovor k ženi. »Ponoči sem slišala, da je ura odbila dve, ko si prišel domov.« »O, to pa ne. Deset je začela biti, pa sem jo po drugem udarcu ustavil, da te ne bi zbudila...« ŠALA TEDNA Gasilska Na poročno noč gasilec Lojz razlaga svoji ženi: »Zdaj bova pa delala kot pri gasilcih - na žvižg. Prvi žvižg • izvlečemo cev • dobro; drugi žvižg - spojimo - vidiš, kako nama lepo gre; tretji žvižg - akcija.« Med »akcijo« se zasliši ženin žvižg. »Kaj pa je zdaj to?« vpraša začudeno Lojz. »Pritisk v cevi pada...« la GUSBA msm Čudež na noč čarovnic V petek v ljubljanski hali Tivoli koncert leta - prihajajo The Prodigy Noč čarovnic (Halloween), dan pred pri nas bolj čisla- nim, a umirjeno obeleženim dnevom mrtvih, je na zaho- du že vrsto let noč najbolj norih in bizarnih zabav. Pri nas 31. oktober poteka v bolj komornem vzdušju in kupo- vanju krizantem in proslav- ljanju dneva reformacije, ker pa si naša deželica že nekaj let nadvse prizadeva privzeti »zahodne« navade in razva- de, je le še vprašanje časa, kdaj bomo ta »praznik« do- stojno proslavljali tudi pri nas. Prva takšna priložnost se nam obeta že letos in to v petek, ko se bo v Ljubljani v organizaciji koncertne agenci- je ŠKUC- ROPOT v veliki dvo- rani Hale Tivoli plesalo in no- relo ob zvokih razgrajaških britanskih tehno teroristov The Prodigy. Omenjena za- sedba skupaj z nekaterimi so- rodnimi britanskimi bendi (Chemical Brothers, ORB, Or- bital...) že nekaj let postavlja standarde v s sintetičnimi in- strumenti producirani glasbi, s katero je do sedaj spreobrni- la milijone še do včeraj zapri- seženih rockerjev. »Prodane duše« slednjih se še vedno pri- družujejo zmeraj številnejšim ljubiteljem tovrstne godbe, ki je z bolj ali manj agresivno mešanico glasbenih zvrsti, ki so se v devetdesetih rojevale v underground plesnih klubih, zaenkrat tudi najboljša popot- nica za dostojen pohod v 21. stoletje. The Prodigy so na sceni že od začetka devetdesetih. Ta- krat je še ne osemnajstletni »tehno Mozart« Liam Hovvlett s tremi prijatelji (Maxim Rea- lity, Leeroy Thorbill in Keith Flint), ki so bili takrat zraven bolj za image, nanizal cel kup planetarnih uspešnic: »Charly«, »Out Of Space«, »Everybody In The Plače« in »Wind It Up«. Vse te so, poleg šestih odličnih ple- snih štiklov, zbrane tudi na nji- hovem debitantskem izdelku, kompaktni plošči »Experian- ce«, ki je skoraj v trenutku postala »zlata« in se na angleški lestvici najbolje prodajanih LP nato zadrževala še 25 tednov. Z drugim albumom, leta 1994 izdanim »Music For The Jilted Generation«, so si Liam Howlett in njegovi dokončno izborili status najboljše hard- core dance skupine, ki so ga nato potrdili še z visokimi uvr- stitvami singlov »Voodoo Peo- ple«, »Poison«, »No Good« in »One Love« ter odličnimi un- derground video spoti. Leta 1996 je izšel single »Fi- resarter« in se že teden dni po izidu zavihtel na prvo mesto angleške lestvice, nič kaj dru- gače pa se" ni godilo tudi skladbi »Breathe«, ki je že napovedovala, da bodo The Prodigy naj bend letošnjega leta. Težko pričakovani tretji al- bum »The Fat Of The Land« je izšel 30. junija pri majhni neodvisni britanski založbi XL records in se nemudoma za- vihtel na vrh lestvic na obeh straneh Atlantika. Poleg že omenjenih in preizkušenih hi- tov »Firestarter« in »Breathe« je ta izvrsten LP prinesel še osem novih kreacij. Prva iz- med njih je provokativna »Smack My Bitch Up«, ki je pri ameriških puritancih naletela na val ogorčenja, tako da je moral njihov ameriški distri- buter Maverick naslov spre- meniti v »Smack My B**** Up«. Omenjena pesem se bo te dni znašla tudi na single plošči, tej pa bo na istem for- matu sledil udaren tehno hip- hop hibrid »Diesel Power«, v katerem je prisoten tudi glas znamenitega rapperja Koola Keitha. STANE ŠPEGEL Lokalni geniji Celjski metalci Noxire zgoščeni na LP »Inter Genim Ko se je pred slabimi tremi leti na slovenski glasbeni sce- ni s kompaktno ploščo »Me- mento meretricious« tako re- koč od nikoder pojavil celjski bend Noxire, o njihovem pr- vencu slovenski glasbeni »kritiki« niso poročali s preti- rano naklonjenostjo. Njihov nekoliko »alter« obarvani hard ročk je takrat res zvenel precej neprepričljivo in nedo- delano, mestoma že kar okor- no, kar pa ne bi mogli trditi za njihov tokratni podvig, kom- paktno ploščo »Inter Genius«. Brata Volk, basist in pevec Marcel ter kitarist Robi, sta sku- paj z bobnarjem Shucyem sko- raj dve leti pripravljala in letos s peščico pomagačev (Mitja Kor- ber - kitara, Davor Klarič - kla- viature...) v celjskem studiu Go- da tudi posnela enajst pesmi. katerih razpoloženje se ■ od že zdavnaj umrlih rhinf in Iron Maiden pa vse do^ njih Therapy!. Poleg UiiJ ' večini s trdim angleškinj, kom obarvane godbe, zggJ ko »Inter Genius« tokrat k tudi solidna produkcija zaokrožena celota pa L Noxire končno le uvrstila v^ ligo slovenskega metala, i^jj' nekaj let kraljujejo žalski^ herji Interceptor in postoj^' funk-metalci Skytower. so torej posneli všečno roc^ sko ploščo, ki poleg nekai agresivnih »izpadov« ponujj di nekaj lahkotnejših kreacij bi lahko v kakšni rockov bolj razviti deželi z malen| nimi popravki bili celo radij hiti. LP »Inter Genius« lahkoi ročite na tel. 063 412 St studio Goda. Mama Xenia Xenia je doma iz Kompol na Štorami, njen oče Rudi Močnik je glasbenik in to je pot, ki si jo je izbrala tudi njegova hči. V Švici, kjer živi njena mama in kjer je srečala tudi življenjskega sopotnika, snema in se predvsem posve- ča glasbi, v zadnjem času pa veliko časa nameni dojenčku Simonu. Naslov novega albuma, ki naj bi ga kmalu videli v prodajal- nah kaset in plošč, je Mama, zato ker je pred kratkim postala mamica in ker je takšen tudi naslov ene izmed pesmi. Na albumu Mama, ki je prvi album Xenie, bo deset pesmi, potem pa bo, če bo album dobro sprejet, naredila še kakšnega. Pa ne bo težav, kajti Xenia lahko snema kar doma, saj imata z možem snemalni studio. Za nastope bo verjetno Xenia pripeljala svojo spremljevalno skupino kar iz Švice. Kot večina glasbenikov tudi ona najraje nastopa v živo. Na kaseti in zgoščenki Mama bo tudi skladba Tebi pojem Slovenija, v kateri njen oče igra harmoniko. SIMONA BRGLEZ Podoknica jih je združila Vokalni sekstet Vigred z Dobrne je nastal pred sedmi- mi leti pri petju podoknice. Najprej so bili štirje veseli fantje, kot pripoveduje nji- hov umetniški vodja Franc Golčer, ki so skupaj prepevali ob različnih priložnosti in izdali eno kaseto. Po petih letih pa sta se pridružila še dva in tako je njihova pesem še lepše in polneje zazvenela. Vsak mesec najmanj enkrat imajo koncert v zdraviliški dvorani Toplic na Dobrni, kjer njihovo pesem posebej lepo sprejmejo številni gostje iz tuji- ne. Zato so v program, ki obse- ga pretežno domače pesmi, uvrstili tudi nekaj nemšldh. Po- sebej pa so ponosni na prav stare pesmi, ki se ohranjajo iz roda v rod in pravzaprav niso nikjer notno in drugače zapisa- ne. Pojejo na gasilskih veselicah in občnih zborih, na upokojen- skih srečanjih, ob otvoritvah objektov, družinskih in drugih praznikih, saj imajo za vse to tudi primeren program. »Tudi na pogrebu smo že peli,« pove Franc Golčer, pri katerem na domu fantje redno vadijo. Letos so kot sekstet Vigred izdali drugo kaseto, kar jim je omogočilo podjetje Heledi's. Petnajst pesmi so posneli kar v domači zdraviliški dvorani, de- lo pa je strokovno opravil Igor Podpečan iz založbe Zlati zvoki. Vigred se udeležuje tudi sre- čanja malih vokalnih skupin v Vojniku in revije v Celju, zapel pa je tudi v samostanu na Be- lem Križu. Na sliki (od leve): Jože Čret- nik, Miha Škoflek, Primož Ro- šer, Matevž Švent, Andrej Kra- vos in Franci Golčer. T. VRABL Flirtov frizerski salon Flirt so meščanski pop ročk bend, skupina, ki ne nastopala v jeansu, njihov kitarist pa ne bo pometal z laS Flirt so sanjači iz predmestja, so mladi fantje (povpr« starost je 19 let), ki so že kar prekaljeni glasbeni mački,' pod tem imenom nastopajo že šest let. Rok Lunac (vokal), Luka Vunduk (kitara, spremljevalni vokaD.P^ Petač (bas kitara), Peter Vdovč (klaviature) in Roberti (bobni, spremljevalni vokal), to so Flirt. Flirt so se kot skupina gimnazijcev prvič nagovorili -pj sami sebe - že leta 1993, ko so prvič nastopili tudi na Šum gimnaziji v Ljubljani. Za njim je bilo že skoraj dvelej uigravanje, medtem ko so prvi promo posnetki nastali v stuj Raingarden pri techno magu Petru Penku. Takrat je nastj tudi večina materiala, ki ga je letos aprila reorganizi^^ postava Flirta v študijih Kif Kif posnela kot material za s''' prvo ploščo Frizerski salon. Snemanje je trajalo dva teii® producent pa je bil Žare Pak. Skupini Flirt je album zal"^ glasbeno založništvo Helidon, večinoma pa so glasb^^ besedila nastajala v sami skupini. SIMONA BR^'' "pETICA GUSBA 37 glasbeni ex-press [ljubljanska založba in di- .jtjucijska hiša NIKA je te ij ljubitelje cro-popa spet jveselila z nekaj zanimivi- j izdajami svojega poslov- ai partnerja Croatia re- irds. Poleg novih kompakt- I, plošč tudi pri nas že uve- ivijenih glasbenikov, Borisa jvkoviča - na sliki (»Sve ibi sjaj bez ljubavi«), Gi- mnija (»Ruža vjetrova«) in upine Paden band (»Izbri- nigrafiti«), velja omeniti še vi samostojni izdelek za- ebškega pevca Špriha, ki je oj LP »Kuča prema suncu« polnil s predelavami deve- 1 skladb Petra Lovšina. Na četrti podelitvi »Euro- an Music Avvards«, nagrad ropske podružnice televi- ske postaje MTV, se bo v trtek, 6. novembra, smeta- na svetovne glasbene scene spet potegovala za naslove najboljših v enajstih kategori- jah. Favoriti letošnje podeli- tve so seveda Spice Girls, The Prodigv in Radiohead, med nominiranci pa najdemo tudi precej imen z ameriške glas- bene scene (Bon Jovi, Aero- smith, Michael Jackson, No Doubt...). BILL WYMAN, bivši basist skupine The Rolling Stones, je skupaj s svojo skupino The Rhythm Kings in številnimi gosti (Eric Clapton, Peter Frampton, Georgie Fame, Bobby Keys...) posnel album »Struttin' Our Stuff«, ki pa bo izšel šele v začetku prihod- njega leta. Takrat se bo na trgu znašla tudi nova plošča seattleških grungerjev PEARL JAM, ki svoj novi material že pred- stavljajo v Ameriki, kjer ogre- vajo občinstvo na nekaterih koncertih skupine The Rol- ling Stones. Januarja pa bo moč kupiti tudi novo ploščo rockovskih megazvezdnikov VAN HALEN, ki so pred dnevi z novim pevcem Garyjem Che- roneom (ex-Extreme) posneli ves material za LP »Van Halen III«. Sredi prihodnjega meseca bo z UK No.3 plošče »Songs From Northern Britain« v An- gliji in Ameriki zelo cenjene ročk skupine TEENAGE FUNCLUB izšel že tretji sin- gle, na katerega je udarna škotska četverica uvrstila skladbo »Start Again«. Novi slovenski film »Ste- reotip« bo premierno upri- zorjen 3. novembra, glasba iz filma pa je že na voljo v trgovinah. Avtor vseh skladb z istoimenskega LP (razen priredbe 26 let stare- ga Pestnerjevega zimzelenč- ka »30 let«) je Roberto MAGNIFICO, ki je vse pesmi ob spremljavi benda Pismej- kers posnel pod producent- sko taktirko Iztoka Turka v studiu Kan. Album poleg ne- katerih predelanih starejših Magnificovih uspešnic pri- naša tudi nekaj novih son- gov in nekaj instrumental- nih kreacij. Pobesneli ameriški rap me- talci RAGE AGAINST THE MACHINE bodo kmalu obja- vili svojo prvo video kaseto, ki pa bo zapolnjena z necen- zuriranimi verzijami njihovih video spotov. Video kaseti bodo Rage Against The Mac- hine priložili še kompaktno ploščo, na kateri bo tudi nji- hova verzija Springsteenove skladbe »The Ghost Of Tom Jade«. Po petih letih se na ameriš- ke odre spet vračajo DURAN DURAN. Simon LeBon, Nick Rhodes in Warren Cacurullo bodo z ekipo preizkušenih studijskih glasbenikov pro- movirali pred dobrimi štiri- najstimi dnevi objavljeni al- bum »Medazzalan«. SPICE GIRLS so s svojim najnovejšim singlom »Spice Your Life Up« s prvega me- sta angleške lestvice izrinile Eltona Johna in njegovo »Candle In The Wind«. Ome- njena pesem, leta 1973 pos- večena Marylin Monroe, le- tos pa tragično preminuli princesi Diani, je s 30 milijo- ni prodanih izvodov druga najbolje prodajana single plošča v zgodovini popular- ne glasbe. Najboljša single plošča še vedno ostaja bo- žična »White Cristmas« Bin- ga Crosbya (35 milijona iz- vodov). Britanski jungle mag GOLDIE bo svoj dolgo priča- kovani album »Saturnz Re- turn« na trg lansiral šele pri- hodnje leto, prvi single z nje- ga, skladba »Digital«, pa bo na voljo že te dni. Goldie je po vzoru Paula McCartneya, ki je pred dnevi v Londonu z velikim uspehom v živo pred- stavil svojo simfonijo »Stan- ding Stone«, tudi napisal sko- raj uro dolgo klasično kom- pozicijo »Mother«. Zaradi težav z zahtevno odrsko postavitvijo, na kate- ri naj bi GENESIS promovi- rali svoj aktualni album »Calling Ali Stations«, so kla- viaturist Tony Banks, kita- rist Mike Rutherford in novi pevec Ray Wilson (ex- Stil- skin) preložili ameriški del svetovne turneje. Najnovejši izdelek te skupine, ki je na glasbeni sceni prisotna že skoraj tri desetletja, je pri angleških kritikih požel pre- cej negativne kritike, po od- hodu glavnega avtorja, pev- ca in bobnarja Phila Collin- sa, pa je skupini Genesis obrnilo hrbet tudi precej nji- hovih do sedaj zvestih pri- stašev. Ljubitelji romske godbe bodo veseli novega izdelka najpopularnejše slovenske »ciganske« zasedbe ŠUKAR. Kompaktna plošča in kaseta »Čhaie« (deklica) se bo na trgovinskih policah znašla že v začetku prihodnjega meseca, člani bande Šukar pa najbolj stavijo na istoi- mensko pesem, ki je sicer priredba več kot tri desetlet- ja stare uspešnice »Girl« skupine The Beatles. Kot producent bo na albumu podpisan Barikano (veli- častni), kar pa je le psevdo- nim Magnifica, ki je s to sku- pino sodeloval že pri prese- netljivo uspešni plošči »Amaro Dive«. V torek, 4. novembra, bo v Hah Tivoli nastopil legendarni blues pevec JOHN MAYAL. Nekdanji šef še bolj legendar- nih Bluesbrakers bo v Ljublja- ni poleg svojih starejših stva- ritev predstavil tudi godbo s svojega najnovejšega LP »- Blues For The Lost Days«, ki so ga nekateri poznavalci že označih za njegov najboljši glasbeni izdelek. STANE ŠPEGEL Vedno popularnejši THE VERVE so s skladbo »Bitter Sweet Symphony«, s katero so kar nekaj tednov kraljevali na nekate- rih evropskih lestvicah, zaslužili le 1000 dolarjev. Ves ostali dobiček je pobral Allen Klein, nekdanji menager skupine The Rolhng Stones, ki je lastnik večine skladb, ki sta jih Jagger in Richards napisala v sredini šestdesetih, med njimi pa je tudi uspešnica »The Last Time«, iz katere so The Verve »ukradli« skoraj celoten aranžma. Ljubljanska kvazi metal skupina BOMBE je v dnevni sobi znanega slovenskega kitarista Boruta Kržišnika posnela enajst novih skladb in jih v samozaložbi sredi tega meseca ttidi objavila na albumu »Sladka pozaba«. Avtorja večine skladb sta šef benda in kitarist Sašo Bole ter Grega Tome, vokale pa je spet prispeval kričeči Billy. Za razliko od predhodnih dveh »bambastičnih« izdelkov je »Sladka poza- ba« polna ukradenih samplov nekaterih uveljavljenih tehno bendov. 20 vročih rc 38 mmm PO SIOVENIJI Turizem in icultura - za prijet' Kaj so pogruntali v Krkinih zdraviliščih in v Dolenjskem muzeju Smo v letu kulture v tu- rizmu. Kot se rado zgodi, je marsikje ostalo pri napisa- nem geslu, bolj redko je bilo udejanjeno. A ne na Dolenjskem. Tam so v zdra- viliško-turističnem podjet- ju Krka - Zdravilišča stak- nili glave s strokovnjaki Dolenjskega muzeja, vzeli pod lupo danosti, ki jim jih nudi pokrajina in ponudili tri programe počitnic z ar- heološko, etnološko in kul- turno-zgodovinsko vsebi- no. Pravzaprav tega niti po- gruntah niso. Le rožo-uspe- šnico so iz razvitega turistič- nega sveta presadih v doma- čega. Vse tisto, kar imajo že od zdavnaj, so lepo zbrali. smiselno in časovno razpore- dili, natisnili propagandno gradivo, seznanili medije, in že je bilo »blago«, namenjeno nekoliko zahtevnejši ciljni skupini turistov, ponujeno na trg. Krkina zdravilišča k hotel- skim storitvam s strokovnjaki Dolenjskega muzeja ponujajo tri vsebine kulturniško aktiv- nih počitniških tednov. Eden teh vsebuje ogled bo- gate arheološke zbirke v No- vem mestu, ogled Novega mesta in lokacije izkopavanj, pri čemer bo najbolj zanimiva arheološka »delavnica« pod geslom: Halštatski knezi na stičišču barbarskega duha Evrope in visoke kulture grš- ko-etruščanskega sveta. De- lavnica tudi zato, ker bodo lahko gostje pri delu arheolo- Eden od Krkinih programov vsebuje obisk pri znani izdelovalki platna in vezenin Mariji Cvitkovič v Adlešičih. ZANIMIVol Sklad princese Diane Angleži skrbno urej' vse, kar je potrebno za ^ na novo ustanovljenega d brodelnega sklada prinJ Diane. Številni znani in nani darovalci so po smrti nakazali v sklad ■ kar precej denarja, sklad J dobil tudi ves zaslužek i ga prinesla plošča s pesiijj Sveča v vetru (Candle i The Wind) znanega pe^, Eltona Johna. Doslej sei menda zbralo na račuij sklada že osem milijoni funtov, ko pa bodo preki^ žili vsa nakazila, predvse- tista s kreditnimi karticanj bo na njegovih računih 5 gotovo več kot 200 milij; nov funtov. Predsednit sveta dobrodelnega sklad ki bo nadzoroval uporat njegovega denarja, bo Dj nina sestra lady Sarah ii Corquodale. ; Gadafijev sin študira kapitalizem ^ Saif al Gadafi, 25, naji rejši sin libijskega revoluo narnega voditelja Moame: al Gadafija, se je vpisal mednarodno poslovno š( na Dunaju. ^ »Pomagala mi bo bolje i zumeti kapitalizem,« je ( jal Gadafi ml. dunajskeri časniku Die Presse. Za i študija si je Gadafijev kupil hišo v najboljši čet avstrijske prestolnice. Nj gov oče, ki propagira sami stojno arabsko pot medfc pitalizmom in socializmoi je vedno ostro napadal 2 hodni kapitalizem. Za zdravo prehranjevanje Pred dnevi je Slovenska vinska akademija Veritas predsta- vila knjigo, ki jo je izdala v sodelovanju s podjetjem IN OBS. Gre za uspešnico nemške založbe GU, ki se že preko dve stoletji ukvarja z izdajanjem knjig o zdravem prehranjeva- nju. Slikovno kuharico za diabetike so napisali Luise Nassa- uer, Anemarie Frbhlich-Kravel in prof. dr. med. Riidiger Petzoldt. Zahtevno prevajalsko delo sta opravila Nada in Zlatko Jurič, recenziji pa sta napisala priznana slovenska strokovnjaka za področje diabetesa dipl. inž. Maruša Pavčič in as. Miro Čokolič, dr. med. Kadar človek zve, da je zbolel za to ali ono boleznijo, je to zanj pomembna preiz- kušnja, največkrat tudi huda psihična obremenitev. Zlasti kadar gre za spoznanja, da bo moral vse življenje živeti z neko boleznijo, ki terja od njega natančno predpisane omejitve, kar je seveda naj- večkrat povezano s spre- membo načina življenja. To pa ljudje težko sprejemamo. Zato je zelo pomembno, ka- ko zdravniki ravnajo s svoji- mi bolniki in kako jim razloži- jo, pomagajo povsem razja- sniti pojme v zvezi s tem. Če zdravnik pacientu samo tak- sativno našteje, česar ne sme več jesti in piti in to na izrazito črno-bel način, to nemalokrat pri bolniku povzroči še hujše težave, ki so seveda psihične- ga izvora. To seveda ne po- meni, da mora zdravnik bol- niku olepševati stvari in ga nekritično zavajati. Gre za to, da se ljudje, ki morajo biti o svoji bolezni dodobra, a ko- rektno poučeni, zavedajo, da z njihovo boleznijo ni konec sveta in da z njo niso le pri- krajšani za užitke zdravih lju- di, temveč da lahko vidijo v svojih omejitvah celo predno- sti in lahko celo spoznajo, da omejitve niso vedno le omeji- tve, temveč povsem norma- len in zdrav način življenja. Omenjena knjiga to počne in zato je tako priljubljena in tudi med diabetologi deležna priznanj. Knjiga bralca pouči o slad- korni bolezni in mu da ned- voumno vedeti, da gre za re- sno okvaro v presnovi in kaj se zgodi, če ne poslušamo svojega telesa in zdravniko- vih navodil. Toda pouči ga tudi, da mu zaradi tega ni treba čepeti doma kakor v zaporu, ker da ni več sposo- ben družabnega življenja. Mnogi diabetiki so namreč prepričani, da se le doma lah- ko ustrezno hranijo oziroma vzdržujejo red pri svoji dieti. Knjiga svetuje, kako in kaj jesti na potovanju, kako se ravnati na sprejemih in vabi- lih na kosila in večerje, kako ravnati s sladicami in kozar- cem vina. Najobsežnejši del knjige pa so jedilniki in recepti, kako pripravljati jedilnike in posa- mezne jedi, ki jih sestavljajo, njihovo kalorijsko vrednost in število obrokov. Vse jedi so tudi opremljene s korektnimi barvnimi fotografijami, torej ne v maniri osladne komer- cialne zvijače. Bralcu, le-ta naj ne bo le diabetik, saj je knjiga pravi priročnik zdrave pre- hrane za vse, tudi najbolj zdrave ljudi, ponuja 125 re- ceptov, iz katerih je mogoče sestavljati mnoge jedilnike po individualnih potrebah, ki so odvisne od starosti, spola, te- lesne teže in telesne obreme- nitve. Ponuja jedilnike s 1200, 1500, 1800 in 2200 kalorijami. Slovenska vinska akademi- ja Veritas je z omenjeno knji- go še obogatila svoje doseda- nje izdaje, predstavitev pa ni bila po naključju v hotelu Šport Krka Zdravilišča na Otočcu, saj v Krkinih hotelih že nekaj let načrtno spremlja- jo kakovost življenja diabeti- kov in zanje pripravljajo, tudi z njihovim aktivnim sodelo- vanjem, posebne programe. DRAGO MEDVED gov osebno sodelovali - žlič- kah. Drugi program ima naslov Od antičnega vrča do majoli- ke. Spet se začne z ogledom muzejske zbirke lončevine, keramike, stekla in kovinske- ga posodja keltskega izvora, nadaljuje z ogledom tehnike lončarskih naprav in konča z obiskom v eni od mnogih še »živih« lončarskih delavnic na Šentjernejskem polju. Tudi tu bo dana priložnost preizku- šanja lončarske spretnosti go- stov. Tretji splet je zamišljen ob geslu Od lanu do platna in žlahtnih vezenin. Tudi ta ima začetek v etnografskem delu muzeja. En dan popelje goste v Belokranjski muzej in nato na obisk v delavnico Marice Cvitkovič, znane prideloval- ke lanu, lanene preje, doma- čega platna in umetnice roč- nega vezenja. Na sporedu je tudi učna delavnica meščan- ske tehnike vezenja. To je seveda le površen opis treh programov petd- nevnih počitnic s kulturno- zgodovinsko in etnološko vsebino. V programu je tudi ogled kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki jih na Dolenj- skem mrgoli. Da ponujajo tu- di šport, zabavo, popotništvo in panoramske vožnje, je prav tako razumljivo in prav tako kulturna vsebina. Tako so torej na Dolenj- skem dojeli priporočila, da v turizmu ponudijo več kultur- ne vsebine. Počitnice brezdel- nega lenarjenja so za velik del sodobnih turistov preteklost, miza izbranih dobrot ter udobna postelja tudi nista več poglavitna stebra turističnega gostinstva. Tako Dolenjci - kaj pa mi, »brihtni« Štajerci? JURE KRAŠOVEC Podeželje - izziv prihodnosti Znani futurolog John Naisbitt napove- duje, da bo na prehodu v tretje tisočletje za vso informacijsko družbo življenje na podeželju predstavljalo megatrend nači- na življenja v prihodnje. S svojo napo- vedjo je prikazal podeželje tistim, ki so mu naklonjeni, kot obetavno. Podeželje postaja prostor za oddih in rekreacijo mestnega prebivalstva, vaba za turiste oziroma zavetje, kjer se lahko živi v soglasju z naravo. Vedno več ljudi išče možnosti lastnega razvoja, želijo na- domestilo za svoje, delno visoko speciali- zirano, vendar tudi enostransko in mono- tono delovno okolje. Iščejo zavetja v po- deželskem prostoru. Zato postaja pode- želje v tem prelomnem obdobju, ko se iščejo najrazličnejše nove vrednote, tudi izziv za nove podjetnike. Marsikaterega podjetnika bo v nasled- njih letih pritegnilo iskanje dejavnosti, ki bi nadomestile izgubo avtonomije zaradi na- rave dela, delovnega stresa oziroma ma- sovne proizvodnje. Podeželje bo v prihod- nosti življenjski prostor, v katerem bo človek doživljal svoj »dom«. Pri iskanju novih vrednost bodo ljudje iskali na pode- želju možnosti sprostitve (primerne fizič- ne aktivnosti) in možnosti kreativnega ustvarjanja (duhovne aktivnosti). Vedno več prostega časa in naraščanje dohodkov prebivalstva, vse večja potreba, da smo v naravi in jo spoznavamo, da počnemo kaj pametnega - vse to vodi v naraščanje turizma, posebno na podeželju. To je lah- ko športni, zdravstveni, kmečki, izobraže- valni oziroma kulturni turizem. To so vrste mehkega turizma na podeželju. Turizem na podeželju športni turizem na podeželju lahko nudi odlične vadbene pogoje, pa tudi zdravo hrano, bogato z vitamini in oglji- kovimi hidrati. Podeželje je lahko prostor za najrazličnejše pripravljalne in vadbene kampe za športnike oziroma rekreativce. Bistveno za to obliko turizma je zagotav- ljanje športnih naprav in možnosti za različne športne dejavnosti (trim, hoja na smučeh in podobno). Zdravstveni turizem na podeželju je lah- ko v obliki zdravstvenega dopusta ali do- pusta za krepitev zdravja. Pri zdravstve- nem dopustu so bistveni pojmi kot so veselje, zabava ali doživetje. Ti pojmi so bistvenejši kot pa ohranjanje zdravja v ožjem smislu besede. Zdravstveni dopust ima v primerjavi s klasičnim zdravljenjem drugačne cilje, v prvi vrsti je to preventiva. V ta turizem je zajeta tudi zdrava prehra- na. Kmečkemu turizmu pripadajo različ- ne pomoči pri kmečkih opravilih, spoz- navanju kmečkih aktivnosti in pridelo- vanju eko kmetijskih pridelkov (od® do pridelka in degustacija na kmetiji Prebivalci mest dobijo vpogled v doga!' nja v kmetijstvu, pridelavi in predelavi Izobraževalni oziroma kulturni tH;^ zem je lahko v obliki slikarskih delavni' kulturnih srečanj in podobno. Podeželsko podjetništvi Prebivalci na podeželju imajo niož^ sti podeželskega podjetništva tudi vf«^ širitvi svojih dosedanjih dejavnosti. Te' lahko udejanjijo v ekološkem kme"'; tvu, v dodatni predstavitvi domačih'; delkov in doma pridelane hrane, eko' ko prijazni rastlinski pridelavi, pride'^ zelišč in podobno. Rastlinska proiz^'' nja po alternativnih metodah in vis" kakovostna neindustrijska predel^ kmetijskih proizvodov za končne por^, nike v lastnih predelovalnih enotah i" ni sirarne, domače pekarstvo, nar^^, sokovi...) sta dejavnosti, ki lahko P"^ želskega človeka spremenita tudi ' dobnega podjetnika. Dodatne podjetji ke dejavnosti lahko angažirajo celo družine na podeželju. Vse to omog'' tudi neposredna prodaja eko pridelJ^J^ manjših lastnih trgovinah na podeže'1 Oživljanje podeželskih umetnih o je tudi lahko dodatni izziv podjetni^^^ udejstvovanja in turizma na podeže'!. mmmmmmmammmm bojaNSB^ ČETICA POTOPIS 39 Kaj Škoti skrivajo pod kiitom? Mesec dni pod večno oblačnim škotskim nebom p- Ko vprašaš Škota za infor- pjcijo, se ti tako lepo nasmeh- da najprej pomisliš, da mu poraš biti neznansko všeč, jgz čas ugotoviš, da je to nji- ^v stil, da je večina Škotov jlo prijaznih. Ko dobiš nasvet, sogovorni- y gledaš najprej nekaj sekund I priprtimi očmi, med tem pa iitenzivno razmišljaš, kaj ti je povedal. »Tuton?« Pomisliš, kaj je s tem mislil Taggart, in jasno j je: »To town?« Pokimaš in daš iunt. Ljudje v mestu se ustavi- jo, ko vidijo, da si tujec, in ponudijo pomoč. Ko ne najdeš pravih kovancev, jim vse sku- paj spustiš v dlan in si jih polš- jo sami. Ampak ne delajte šega v Angliji! Tam te že tako iočejo na vsakem koraku ogo- jufati za kakšen peni. Avtobu- lu na podeželju le pomahaš in, ijerkoli si že, ne glede na števi- 0 vozil za njim, ustavi. Voznik e z vsakim potnikom malo logovori, potniki se med seboj logovarjajo o vremenu in dravju. Tu in tam se na gričkih tojavi kakšna kmetija, tu in em kakšen grad, vedno pa je nad nami večno oblačno nebo. Sonce se od ekvatorja do tja gor že verjetno porabi... Če kakšen dan pokuka izza obla- kov, so že vsi v kratkih hlačah. Neznansko jim je bilo vroče, 'jaz pa svojega pulija le nisem slekla. Povedali so mi, da bi morala priti lansko leto. Baje je bilo takrat res sončno. Voda življenja Dežela je geografsko razde- ljena na južni, gričevnati del - Lowlands in severni, gorati del - Highlands. Za južni del so zna- ^tni grički, prepleteni z ograja- mi pašnikov. Bele in rjave pre- mikajoče pike so ovce, konji in govedo. Tiste koščke dežele, l^jer niso pašniki, pokriva poko- ^ena trava in bale sena. Za High- l^ds so značilni visoki hribi s strmimi stenami, po katerih dr- vijo potočki in preskakujejo v številnih slapovik Tako je tudi na otokih na zahodu. Vzhod je žitno polje dežele, kjer je v glav- ni vlogi ječmen za viski. Ne gre zamuditi brezplačne- ga ogleda vsaj ene destilame - še posebej zato, ker na koncu postrežejo s svojim izdelkom. Glavna sestavina viskija, imeno- vanega tudi voda življenja, je navadna voda, po izvoru katere se viskiji med seboj najbolj raz- likujejo. Zajemajo jo celo v naj- više ležečih škotskih jezerih pod vrhom najvišjega škotske- ga hriba - Ben Nevisa. Po hribu ima viski, ki sva ga z Irmo poskusih, tudi ime, okus pa zelo drugačen kot jezerska voda. Viski naj bi naključno našel nek prednik, ko je pripravljal snop ječmena za boga žetve. Zmlel je zrnje in ga pristavil k ognju. Tekočina je prevrela, iz- hajajoča para pa ob stiku s hlad- no površino kondenzirala. Po- stala je prosojna kot kristal, či- stejša od katerekoli vode. V de- stilarni smo tudi izvedeli, kaj Škoti skrivajo pod kiitom! Viski, seveda. Gojzarji, pelerina in dobra volja Grad v Edinburghu je po- stavljen na vrhu ugaslega vul- kana. Ko splezaš na drugi vul- kan, imaš pod sabo celo me- sto. Hiše so temne, narejene iz magmatskih kamnin, vmes pa se kaže kakšna plastična stre- ha delovišča, ki pokvari ro- mantično vzdušje. Tudi s kralji- činega vrta je čudovit pogled na starodaven grad na črnem vulkanu; ob vznožju zelena drevesa, spredaj pa bela priko- lica, kjer lahko kupiš sladoled. V živalskem vrtu se opice podi- jo v veliki kletki s simuliranim naravnim okoljem, iz katerega izstopajo svetlo modre vrvi. Takoj, ico zapustiš mesta, pa ni več neposrečenih kombinacij. Prideš v kraljestvo ovac in sla- pov. Za potepanje po Škotski po- leti potrebuješ dobre gojzarje, dobro pelerino in dobro voljo. V nahrbtniku je najbolje imeti pu- li, pulover, anorak in pelerino. Našteto si moraš večkrat na dan obleči in sleči - nekaj časa imaš oblečeno vse, za kakšne pol ure pridejo prav tudi kratki rokavi. Najbolje se je že od doma odpraviti z avtom, saj so, predvsem na severu, avtobusi zelo redki, avtomobili še bolj. Na otoku Sky me je razjezilo dejstvo, da je vozil le en avtobus na dan mimo tako lepih narav- nih znamenitosti kot je slap, ki pada čez klif v morje, in velik kamniti zob. Če nimaš avtomo- bila, se lahko obrišeš pod no- som! Oskrbnik mladinskega hotela se je čudil, da hočeva vse to videti na lastne oči. Predlagal je nakup razglednice in popold- ne v pivnici ob pomolu. Ofok ovac Notranjost Skya je zaradi pogostih padavin močvirna. Greš po stezici, ki se razcepi na dve, ta zopet na dve in tako naprej. Na koncu ne veš več, če je stezico, po kateri hodiš, naredila človeška noga ali je to pot ovac. Ko se zaveš, da je to slednje, je že davno prepozno. In the middle of nowhere, bi rekli Škoti. Naj- bolj zanimivo pa je, ko blaten do kolen, nekje v neznanem, neoznačenem, srečaš znan obraz iz youth hostla in sku- paj občudujeta pogled s pre- padne stene, dokler je ne za- jame oblak. Na označenih po- teh srečaš več ljudi. Vsi se glasno pozdravimo in sprego- vorimo vsaj nekaj besed. Kjerkoli sem že, v hribih je vedno kot doma. Ena od stvari, ki so se mi najbolj zapisale v spomin, so številni potočki, ki drvijo po strminah hribov na majhnem otoku Arran, polnem ovac. Obseg otoka po obalni cesti je le 100 kilometrov, vozi le ne- kaj avtobusov na dan, vendar mu je vredno nameniti nekaj dni življenja. S ceste so ozna- čene peš poti do večjih slapov in vrhov, vendar tudi na glav- ni cesti gospodarijo ovce. Ne- kaj metrov se držim javne poti, potem sledim potočku in ure in ure ne srečam nobe- nega človeka. Pomalicam na pašniku, gledam na razbur- kano morje. Da so otok že davno odkrih, pričajo stoječi kamni, ostanki starodavnih prebivališč. Po štirih dneh poznaš že vse voznike avto- busov, zagotovo pa nisi srečal vseh ovac. Njihovi so pašniki, njihove so ceste in njihova je plaža. Boj Z rododendronom Ko smo se z gričevja južne Škotske spustili na zahodno obalo, je neznansko pihalo. Kot bi se Zemlja prehitro vrtela. Dol- ge, peščene plaže, otoki in klifi, nek^j sprehajalcev, nekaj jezde- cev ob obali in nekaj nadebud- nih otrok z lopatkami. V času, ko se v Portorožu gnetejo ljudje kot sardine v konzervi, ni bil tod nihče v vodi. Sicer ima zahodna obala Škotske zaradi toplega zalivskega toka, ki ga prinese iz Karibskega morja, res vlažna in hladna poletja, so pa tople in deževne zime. To so v preteklo- sti izkoriščali vrtnarji, ki so ure- jali okolico gradov in hiš bogata- šev, ki je bila prav tako pomem- bna kot mogočna stavba. Poleg rastlin iz domačega okolja so radi sadili tudi rastline iz daljnih krajev, ki so jih prinašali z ladja- mi iz kolonij. Ena najpomem- bnejših je bil rododendron, še zdaj spomladi najbolj zanimiva rastlina v urejenih parkih. Vse rodove te rastline so prinesli v Veliko Britanijo iz Nepala v 19. stoletju. Viktorijanski vrtnarji so jih uporabljali za prekritje praz- nih prostorov, nihče v tistem času pa ni mogel predvideti, da se bo ta himalajska rastlina tako dobro prilagodila novemu oko- lju. Dandanes rododendron pov- zroča težave, saj raste zelo hitro in lahko prekrije velika območ- ja naravnega gozda. Ker so do- mača drevesa višja, dobijo do- volj svetlobe za rast kljub novi podrasti, vendar pa le-ta kmalu prekrije tla do te mere, da vzka- Ijena semena dreves nimajo do- volj svetlobe za rast, torej ne zrastejo nova drevesa in gozd se ne obnavlja več. Ena glavnih skrbi oskrbovalcev naravnih parkov je zato boj s to rastlino. Edini način, da ustavijo rodo- dendron, je, da ga posekajo, korenine pa izkopljejo in poš- kropijo s herbicidom. Zažgati morajo vsak kos rastline, saj lahko nova rastlina požene kjer- koli iz korenin. Vendar je rodo- dendron i^aradi dolgih korenin nemogoče popolnoma izkopa- ti, če pa jim že uspe, lahko prinese veter seme od drugod in naslednje leto zopet zraste. Njegovo seme se raznaša z ve- trom do 100 metrov daleč! V številnih parkih tako hodimo po stezi, poškropljeni s herbici- dom, pod baldahinom rodo- dendrona. Vehko prehitro mine mesec dni pod večno oblačnim ne- bom. Ko letimo domov, mi v ušesih ostaja zvok dud. Zaprem oči; vidim čudovite slapove in še vedno čutim v sebi mir, ki te napolni na širnih pašnikih, ko cel dan ne srečaš nobenega člo- veka. Le ovce in vsake toliko časa pršenje. A ko po uri in pol letenja pogledaš skozi okno, si ne moreš kaj, da te ne bi presu- nil še vedno najlepši košček sveta. Julijske Alpe. BARBARA ČEH Po pobočjih preskakujejo številni potočki. Po ulicah Edinburgha se razlega zvok dud. Tudi plaža pripada ovcam. lnverary, eden od številnih škotskih gradov. 40 Daewoo leganza za višji srednji razred ZA AVTOMOBILISTE Južnokorejska avtomo- bilska tovarna Daevvoo spa- da na Korejskem polotoku med največje oziroma je večji samo še Hyundai. Daevvoo se, kar seveda ni nič posebej novega, zelo zavzeto loteva evropskih tr- gov, pri čemer niti ne izbira sredstev. Tako je že kupil nekaj na pol propadlih vzhodnoevrop- skih avtomobilskih tovarn (denimo v Romuniji in na Poljskem) in upa, da se mu bo tudi tako še posebej dobro posrečil prodor na zahtevne zahodnoevropske trge. Po- sredno smo s tovarno Dae- vvoo povezani tudi v Sloveniji. Tovarna uporablja koprsko pristanišče za dovoz svojih avtomobilov za vrsto vzhod- no in srednjeevropskih avto- mobilskih trgov, pri čemer računajo, da bodo prihodnje leto prav preko Kopra »izvo- zili« vsaj 80 tisoč daewoojev. V koprskem pristanišču ima tovarna ob tem tudi posebno »delavnico«, kjer delno raz- stavijo nekatere daevvooje in jih nato prepeljejo na Poljsko, kjer jih kot domače avtomo- bile znova sestavijo. Zaradi tega so daewooji v tej državi cenejši, kar pa seveda ni po- sebej po godu predvsem za- hodnoevropski avtomobilski industriji, ki meni, da je to izigravanje predpisov. Kakorkoli že, Daevvoo sedaj evropskim kupcem predstav- lja novi avtomobil z imenom leganza. To je klasična limuzi- na nekaj višjega srednjega raz- reda, ki je, vsaj ko gre za zunanjo obliko, delo znanega italijanskega oblikovalskega študija Italdesign. Njeno ime je prav zaradi tega skovanka dveh italijanskih besed (legen- za in forza), je pa očitno, da se bo 4,6 metra dolga limuzina skušala primerjati predvsem s peugeotom 406, pa renaultom laguno, hyundaijem sonato, morda tudi mercedesom raz- reda C in drugimi konkurenti. Za sedaj avtomobilu namenja- jo le en in sicer 2,0-litrski avto- mobilski motor, ki je nastal s sodelovanju z General Motor- sovo avstralsko podružnico Holden. Ta motor zmore 98 kW/l 33 KM pri 5400 vrtljajih v minuti, medtem, ko je navora za 185 Nm pri 4600 vrtljajih v minuti. Menjalnik je za sedaj ročni petstopenjski, opremi vsaj načeloma dve, končna hi- trost avtomobila 207 km/h, pospešek do 100 km/h pa 10,2 sekunde. Kot pravijo pri Dae- vvoo Motor, ki je uradni pred- stavnik Daewooja pri nas, naj bi bil avto.slovenskim kupcem na voljo prihodnje leto in za domnevno ceno 3,57 milijona tolarjev. Daevuoo leganza Dobro poslovanje Opla na Madžarskem v madžarskem Szent- gotthardu že nekaj časa iz- delujejo Oplove astre, sedaj pa od tam prihaja novica, da naj bi ob 9000 astrah pri- hodnje leto izdelali še 21 tisoč lakiranih karoserij, ki jih bodo poslali v Oplovo tovarno v Varšavi, kjer bodo avto dokončno sestavili. Kot pravijo pri Oplu, so doslej v omenjeno tovarno na Madžarskem vložili 35 milijonov mark, vsega sku- paj pa naj bi v naslednjih letih investicijo povečali na 730 milijonov mark. Za Opel je naša vzhodna soseda dokaj pomembna, saj je vodilna na tem trgu, njen lanski tržni delež je bil namreč 20-odsto- ten, od madžarskih dobavi- teljev sestavnih delov pa jih je Opel odkupil za 300 milijo- nov mark. pETICA ZA MOTOCIKLISTE | ffl ■———^— .......- • - ^'i Yr 11 ii^iMrfriBiffii •rTrBliTra—^—Mi i^^^^^HI Skuiptura BMW R1200 cruiser - kombinacija choperja in cestnika jpje niotociklov, ki so ob i(ju na trg dvignili toliko kot je to uspelo BMW jovini prvim choperjem. ^cruiser je eden najkon- ifznejših dvokolesnikov namer posnemati kakr- p\\ izdelek, še najmanj ja, ki prihaja iz Amerike iterega ime je znano naj- im nasprotnikom moto- varci so pri snovanju crui- I igrah na skritega aduta. ov namen ni bi narediti jkiantiharley, še manj ka- nkoli konfekcijski konglo- jtiz Daljnega vzhoda. Ho- so ponuditi nov koncept pTST ocikla, ki bi združeval last- I choperja in klasičnega pka. Iz obeh osnovnih kon- ovso odstranili slabe točke, perji bolehajo pri zaviranju, ilnosti vzmetenja pri večjih )stih in okretnosti v poča- manevrih. Klasičnim cest- ni primanjkuje centime- V dolžino, kroma na detaj- I nekaj tistega, čemur pravi- irvinska privlačnost. )oraba obeh konceptov še ia porok za uspeh. V BMW ialih je skoraj deset let leža- udija motocikla, obhkovana podobnem receptu. Ek- mno nizko in pokončno se- ije z daleč nazaj namešče- D sedežem, dolga medosna ilalja in visoko krmilo so bili K)va motocikla, v katerega takrat namestili ležeč štiri- feik iz K serije. Ideja je zažive- sele ob prihodu nove genera- (boxer dvovaljnika, ki"je bil odstavljen pred štirimi leti na ,»rtniku R 1100 RS in nato še na klasičnem cestniku R1100 R. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo Nemci posegli v prodajni prostor, ki zadnja leta skokovi- to povečuje delež prodaje. Največjega izmed boxerjev so povrtali na 1170 kubikov, zmanj- šali premere ventilov, skrajšali čase odprtja ventilov (nova od- mična gred), znižali kompresijo in predelali elektroniko za vbrizg in vžig. S temi preprostimi posegi so znižali moč iz 90 na 61 konjev in te konje spravili iz 7250 na 5000 vrtljajev. Zato se je za ma- lenkost povečala krivulja navo- ra, ki sedaj dosega svoj vrh že pri 3000 vrtljajih (prej 5500). Pravca- to razkošje predelanega boxerja je ravno navor, ki med 2500 in 4000 vrtljaji sega čez 90 Nm. Nov menjalnik in hidravlično vodena sklopka, ki so ju prvič uporabili na modelu K 1200 RS, sta konč- no našla mesto tudi v boxerju. Menjalniku so odvzeli šesto stopnjo. Sledila je predelava pod- sedežnega okvirja, tako da omo- goča nizko sedenje (740 mm) in podaljšanje medosne razdalje iz 1473 mm na 1650 mm. Vzmetenje tipa Telelever in Paralever je v osnovi ostalo nes- premenjeno. Trikotna roka Te- lelever je iz visokopoliranega aluminija. Hodi vzmetenja so krajši (144 in 100 mm). Kot glave okvirja je položnejši, krmilo je visoko in širše, zadnja Paralever nihaj ka z integriranim kardan- skim prenosom moči je daljša za 9 centimetrov in uprta direktno na vzmetno blažilni element z možnostjo sedemstopenjskega nastavljanja trdote, ne pa tudi blaženja. Zadnja vzmet je odlič- na na dolgih cestnih valovih in stabilna pri velikih hitrostih, na kratkih grbinah pa se izkaže za pretrdo in malce skazi udobje. Tako zasnovan motocikel se navkljub 256 kilogramom pelje izredno lahkotno in presenet- ljivo poskočno. Navor dovolju- je vožnjo v peti prestavi že pri vsega 50 km/h. Pospeševanja iz nizkih vrtljajev še vedno po- strežejo z značilnim boxer- skim brundanjem in nemir- nostjo, ki postane v srednjem območju zgolj slišana in ne občutena lastnost, razen rahle- ga tresenja vzvratnih ogledal. Pri večjih hitrostih ni nikakr- šnih problemov z vzdolžno stabilnostjo ali s sunkovitimi zaviranji. Zavorni sistem je vzet iz športnika RS. Boxer je zaradi znižanja delovnih vrtljajev po- stal skromnejši pri porabi, nje- gov zaščitni znak pa je značilno pozibavanje v prostem teku. Moment vrtilnih mas pri hitro dodanem ali odvzetem phnu je manjši kot pri modelih RS ali RT, tudi zaradi zelo elastičnega blažilnika sunkov v kardanu. Zapriseženi choperisti nego- dujejo nad pridušenim zvo- kom, katerega »krivec« je serij- sko vgrajen tristezni kataliza- tor. Odgovor izdelovalca, da BMW cruiser nikakor noče biti choper, pove veliko. Edina po- manjkljivost katalizatorja je ze- lo vroč izpuh, okoli katerega bi bilo potrebno namestid zaščit- no mrežico. Odlično sedenje na zelo udobnem usnjenem sedežu s skromnejšim sopotniškim se- dežem, ki se lahko spremeni v naslon za voznika, bi bilo še boljše ob serijsko vgrajenem ve- trnem ščitniku. Tako pa ostane večna težava vseh slečenih mo- tociklov: premagovanja pritiska vetra pri hitrosti nad 140 km/h, ki ga je nekaj manj prav zaradi zelo visokega sprednjega dela s trebušasto oblikovano posodo za gorivo, pod katero se skriva še akumulator, zračni filter in elektronika vbrizga ali ABS. Da- leč naprej pred motoristom je smelo oblikovana kontrolna konzola iz poliranega aluminija s preglednim merilnikom hitro- sti in manj preglednimi kontrol- kami. Odlična stikala na z us- njem prevlečenih krmilnih roči- cah so nameščena v ohišje iz kakovostne črne plastike. Ver- jetno bo kdo od izdelovalcev dodatne opreme naredil kro- masto ohišje, ki bi se celoti motocikla bolje podalo. BMW že ponuja bogato do- datno opremo za prvi nemški choper, pardon, cruiser. Ta ob- sega čelade, usnjene kombine- zone, jakne, škornje, rokavice, ure, potovalne torbe in kovčke, ne manjka niti vžigalnik v slogu novega BMW. Oblačenje »vse v slogu« razumljivo ni poceni, ta- ko kot sam cruiser ne. Nemci so se pri cenovni kalkulaciji odlo- čili za zlato sredino med Harle- yem in »Japonci« in računajo na generacijo srednjih let. Šepeta pa se že o cruiserju z 900 kubiki in ceno nižjo od 20.000 DEM. TEODOR JESIH Foto:T.J.inM.NAREKS Zaradi podaljšane nihajne roke zadnjega vzmetenja, v kateri je integriran kardan, je medosna razdalja narasla na choper- skih 165 cm. Odlične zavore lahko z 2.297 DEM doplačila opremite z ABS sistemom. Daleč naprej pred motoristom je pokončno nameščena in svojstveno oblikovana aluminijasta konzola z merilnikom hitrosti in s »šopkom« kontrolk. Tehnični podatki: Pogon: zračno-oljno hla- "dvovaljni boxer • 1170 ^ • 61 KM pri 5000 v/min '' ventili na valj • Bosch "tronic vbrizg in vžig • '"Ploščna suha sklopka • 5 'Penjski menjalnik • kar- »iski pogon. f^kvir in vzmetenje: boxer Jnosilni element • alu od- v glavi okvirja • pomo- Fe cevni okvir • spredaj: ''^lever nihaj ka z enojnim ^žilno vzmetnim elemen- ti. hod 144 mm • zadaj: 'ralever enojna nihajna ro- vzmetno blažilnim ele- ^f>tom, hod 100 mm, na- Hanje trdote vzmeti, ■kolesa in zavore: spredaj: ">/90-18 in dvojna koluta J^iera 305 mm • zadaj: ^"/80-15 in enojni kolut pre- mm. iV^ere in karakteristike: '^ina 2340 mm • višina Tža 740 mm • medosna 1650 mm • teža z 256 kg • rezervoar J'' • poraba na testu od 6,3 , °>41it • največja hitrost 168 Jh • pospešek 5,8 sek do ^Km/h • cena 24.673 DEM. 42 NASVETI KULTURA BIVANJA Ureditev otrošice sobe in icuhinje Bralka iz Slovenskih Konjic želi opremiti kuhinjo z jedilno mizo ter otroško sobo za šo- loobvezno deklico. Soba za deklico je v sijočih, živahnih barvah. Stene so do določene višine obdelane v dru- gi barvi, lahko s tapeto in za- ključene z dekorativnim tra- kom. Tlak je lahko laminat ali parket. Oba je lahko čistiti, ne- govati, otroci pa se lahko nemo- teno izživljajo z raznimi barva- mi in ostalimi igrali. Postelja stoji levo od vrat in ima balda- hin, ta je v barvah, ki se skladajo s stenami. Pod oknom je pisal- na miza, ki ima rešetko za ra- diator. Rsalna miza se podaljša v kotno omaro s policami. Ob tej pa je omara za garderobo. Kuhinja ima niz elementov v eni liniji. Prične se s pomivalnim koritom, pomivalnim strojem, elementom s predali, štedilni- kom s pečico, elementom z vra- ti in polico ter zaključi z hladil- Če želite nasvet, ali bi radi prebraU zapis o kakšni temi, ki se nanaša na urejanje doma, nam pišite! Prosimo le, da po- šiljate koUkor je le mogoče natančne in pregledne skice prostorov. no-zamrzovalno omaro. Viseči elementi zgornjega niza so za- mišljeni centralno, tako da je sredinski element najvišji. Ta je sestavljen iz polic, v najvišjem delu pa je zaprt z dvižnimi vrati. Ob njem sta malo nižja elemen- ta, ostali pa so standardne viši- ne 70 cm. Zgornji elementi so zaključeni z masivno, okrasno letvijo. Frontna vrata so obdela- na v furnirju češnje ali pa so v zeleni barvi. Tlak je lahko tudi v tem prostoru laminat ali po želji parket, ploščice... KLAVDUA SITAR GREMO PO GOBE Sušenje gob in jedi iz suhih gob Zaradi velikosti, kvalitete in čvrstosti so za sušenje najpri- mernejši užitni gobani (pred- vsem poletni in jesenski jurč- ki). Sušimo lahko še ostale gobe kot so kostanjevke, trav- niški kukmaki, črne trobente in ostale gobe. Suhe gobe (predvsem jurčki in črne tro- bente) obdržijo vso aromo in okus svežih gob. Nekateri jim dajejo celo prednost pred sve- žimi gobami. Postopek sušenja gob je na- slednji: najprej gobe, ki jih na- meravamo sušiti, dobro očisti- mo, odstranimo poškodovane dele in vse nečistoče. Gobe, ki jih nameravamo sušiti, ne sme- mo prati. S tem izgubijo svojo naravnost, vpijejo pa tudi veliko vode in jih zato potem ne more- mo dobro posušiti. Gobe narežemo na tanke lističe oziroma rezine. Le-ti ne smejo biti debelejši od pol centimetra. Rezine gob nato razvrstimo na lesene lese in jih izpostavimo soncu. Narezane gobe ne smemo sušiti v več slojih, ker iz njih takrat ne more izpareti voda, ki jo je v gobah zelo veliko. Po možno- sti gobe pri sušenju tudi pokri- jemo. S tem jih zaščitimo pred prahom in insekti. Ponavadi jih na rahlo pokrijemo s časo- pisnim papirjem ali s propust- no gazo. Gobe moramo nato večkrat obrniti oziroma pre- mešati, da se dobro osušijo oziroma sterilizirajo. Zvečer pa jih moramo postaviti v za- prt prostor, da se ne bi čez noč zunaj spet navlažile. Gobe ponavadi sušimo 4 do 5 dni. Po sušenju jih damo v do- bro propustne vreče iz blaga in jih shranimo v suhe prostore. Kadar je vreme vlažno in ob- lačno, lahko gobe sušimo tudi v pečici pri temperaturi, ki ne sme presegati 40 stopinj Celzija. Vra- ta pečice morajo biti ves čas odprta, da lahko iz gob izpare- va voda. Gobe lahko sušimo tudi tako, da jih nasnujemo na vrvico in vse skupaj obesimo v zračni prostor. Gobe so suhe tedaj, ko se dobro drobijo. Uporaba suhih gob Iz dobro posušenih gob lah- ko z mletjem pripravimo tudi gobji prašek, ki ga uporabljamo kot dodatek za gobove juhe, gobove omake in podobno. Prašek naredimo iz popolnoma suhih gob tako, da gobe zdrobi- mo v možnarju ali zmeljemo z ročnim mlinčkom. Gobov pra- šek nato shranimo v neprodu- šno zaprte kozarčke. Za prašek so najprimernejši posušeni jurč- ki, posušene kostanjevke in po- sušene črne trobente. Zelo do- bro mešanico pa lahko naredi- mo tudi iz ostalih vrst gob. Pred uporabo je potrebno su- he gobe namakati nekaj časa v topli vodi. Posušene gobe imajo zelo imenitno aromo in vonj. Suhe gobe ohranijo svoj okus in so zato zelo uporabne v vsaki kuhinji. Z dodatkom suhih gob izboljšamo okus mnogim je- dem. Suhe gobe so slastna pri- loga k vsem vrstam mesa, iz njih pa lahko pripravin^J raznovrstne samostojne i prelive za testenine tej'' Zmlete suhe gobe so tudj sten dodatek nekaterim ' stojnim jedem, uporabiti? je možno tudi za zgostitev Zrezici S suhimi jurcici Potrebujemo: 20 g ^ jurčkov, 4 zrezke, 50 g [j. česen, sir, žlico sesekljan^ teršilja, sol, poper, kislo sij no. Priprava: suhe jurčke m namočimo v toplo vodo. i jih prepražimo na maslu, (j mo česen, peteršilj, sol in p mo do mehkega. Primež kislo smetano. Posoljene zrezke pop^g na olju, jih prelijemo s prepj nimi suhimi gobami in oi^ mo s sirom. Posodo nato p jemo s pokrovko in poča](a da se sir stopi. Golaž z gobami Potrebujono: 30 g § jurčkov ali suhih črnih trob« čebuli, 10 dkg suhe domače nine, 30 dag govedine, sol, per, 2 žlici moke, zeleni pe^ majaron, olje, sol, poper, p ko. Priprava: najprej na dro zrezano čebulo preprs skupaj z na kocke narg domačo slanino. Dodamo i zano meso in vse skupaj p \ mo tako dolgo, da se n j zmehča. Nato jed posoliin i papriciramo. Dodamo še; gobe, ki smo jih prej namoi ^ toplo vodo, in jed naddi\e pi mo. Pridenemo še majaroi Golaž nato zgostimo z n posujemo z zelenim pel Ijem in po želji prelijemo si smetano. BOJAN SE pETICA NASVETI I 0 NEDELJSKO KOSILO Piše: sestra VENDELINA Zdrobova kaša v kostni juhi 0ni zrezki, špageti s Ij-do kuhanimi jajci, 0astek s šampinjoni, loleraha s smetano, paradižnikova solata jCokosova gnezdeča Idrobova kaša fltrebujemo: 12 dag pše- nega zdroba, 1 jajce, 11/21 tne juhe, sesekljan zelen eršilj- ifiprava: zdrob zmešamo z em, napravimo kašico in jo ;iihamo v vrelo kostno ju- Na majhnem ognju naj vre minut. Preden juho postre- no, dodamo peteršilj. Mini zrezki »otrebujemo: 60 dag gove- 3 stegna, bržol ali pleč, sol, avo za pečenje, 2 žlici olja, žlice sesekljane čebule, 3 oke sesekljanega česna, 1 comoke, 2 žlici kisle smeta- , 2 žlici vina, nekaj kapljic rčestrske omake, lovorov :, limonino lupinico. 'riprava: meso narežemo 1/2 cm debele, za grižljaj ike zrezke. Režemo jih pra- (otno na vlakna, porežemo ce, potolčemo tako, da da- pod meso in na meso poli- ilasto folijo, da se ne izgub- sok, osolimo, potresemo z avo in zrezke opečemo na ičem olju, medtem jih me- no. Preložimo jih v drugo izico in na ostalo olje damo bulo in moko. Ko začne če- ila rumeneti, dodamo česen prilijemo zajemalko kropa, omako damo zrezke in jih i majhnem ognju kuhamo o mehkega. Proti koncu ku- Jnja dodamo smetano, hmo- ino lupinico, lovorov list, 'orčestersko omako in vino. Špageti s trdo kuhanimi jajci Potrebujemo: 25 dag špage- i^U žlici olja, 2 žlici seseklja- 'f čebule, 3 stroke česna, 2 ^^ja, zrela in mesnata para- dižnika, šopek zelišč: vejica '^šilja, zelene, timijana, "buljice, list žajblja in peh- ala, 1 trdo kuhano jajce. Priprava: špagete kuhamo v ^(^ji količini osoljenega kropa ' do 20 minut. Odcejene ?'aknemo z mrzlo ali mlačno |