poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA 190 111 «T*S> IV O A TT> lSrv'W,^i UST AD TPA DTin SP rru TO V ¥ St 1»! e/vnAm. n IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO) OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v JvgosUtviH znale ntstočm Dim 19.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravni Maribor. Rušita gosta 5. poštni prodal 22. telefon 2326. Čekovni račun St 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Ds* Iseska zbornica m Celje, Delavska zbornica *- Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokopiM se ne vračajo. — Nefrenkiraite pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din , PsaM oglasi U staŽU« *. tosiaUe moment delavstvu le »em eiieasezs. vsaka kssada. M*, abs Štev. 88 * NaHbor, četrieN, dne Leto XIV Pred25 lefs - svarilo! Tudi vBerlinu je lahko vedel, kdor | je hotel [edeti, kaj prinese vojna. Do j 30. julija je še bilo mogoče povedati j svoje mnjije. S tem dnem je pa vojaška cenzura atrla vse. Takrat je Edvard Bernsteir napisal članek za »Berliner Morgenbitt«, pa ni smel več iziti v listu. Člank je ostal v uredništvu do 23. septembr 1923 in takrat so ga objavili kot redkst. Pisal ji .. . Čebi vojni hujskači imeli toliko razuma, kkor imajo hudobne volje, tedaj bi gcPvo delali manj šuma. Njihov račun je ^pačen, in to hočemo vsaj povedati fftv kratko, preden se začne bitka, aliprav za prav, preden bo »obsedno staje« ogrožalo s trdnjavsko ječo vsako izučeno resnico. V nekaj dneh ne bo s»l nihče več govoriti resnice in še mai jo pisati. Zato tcej v zadnjem trenutku: Vojni 'hujskači j vračunajo. Prvič: ni nobene trozveze. talija ne gre z nami; če sploh Pojde, se*o postavila na stran antante. Drugič: mglija ne ostane nevtralna, marveč j( ob strani Francije; ali takoj ali šele škrat, ko bo Francija resno ogrožen^ Anglija tudi ne dopusti, da bi deli nenjkih čet prodirali skozi belgijsko ozelje, kar je že od 1907 znani strategiči načrt. Če se bo pa Anglija borila p>ti nam, tedaj nastopi ves angleški s?t, zlasti Amerika proti nam. Najbrž ves svet sploh. Zakaj Anglijo povsod »oštevajo, če ne ljubijo, kar mi o sebi i »ne moremo reči. Tretjič: Japonska ttsije ne bo napadla, skoraj gotovo pa »as ob prijaznem spominu na naše vn rpvanje v šimonoveški mir. — Tudi »p [Ppska narodnostna mešanica« (Knackf>č-Apotheose itd.) v Aziji ni pozabljali. Četrtič: Skandinavske države (n}t »germanski« bratje) nas bodo prodlfi, kar bi lahko opusili, ali niso nam nalonjeni. Petič: Avstro-Ogrska je vojašp komaj kos Srbom in Romu-< nom. Gupodarsko utegne samo tri do pet let šibe pregledovati. Nam ne more ničesar jati. šestič: Revolucija v Rusiji Dride kvečjemu šele takrat, če bodo Rusi pr^nngani. Dokler se bodo borili proti NcPciji z uspehom, na revolucijo ni mislit . Angleška spodnja zbornica in mednarodni položaj Delavska stranka zahteva odločnost. — Chamberlain ponavlja svoje znane izjave, — Halifax in položaj v sketn. — Novi načrti za »mirovno Ironto«, — Zbornica gre na dopust. — Poslanci grajajo politiko. Gdan- V angleški spodnji zbornici se je pričela v pondeljek razprava o zunanji politiki. Prvi je govoril liberalni poslanec Arhibald Sinclair, ki je rekel, da z razpravami ni treba tratiti časa o stališčih^ ampak vlada naj poroča o načelu zunanje politike. — Človek dobi vtis, da je Chamberlain še bolj za pomirjevalno politiko, kakor je bil, ker ne zavrača nobenih napadov. Halifax kaže drugo mnenje. Treba je pa vsekakor dokazati svojim političnim prijateljem, da je vlada za politiko miru in proti napadalcem. Zbornica doslej ni dobila niti obvestil o den angleški in francoski vojaški strokovnjaki. Tako želi ruska vlada. Pogajanja niso tajnost. Zastopniki se doslej še niso zedinili glede tolmačenja pojma in direktnega napada, čeprav vsi vedo, da je indirekten napad prav tako napad. Dobra volja se potrjuje s tem, da sta Anglija in Francija še pred političnim sporazumom pristali na vojaške razgovore, ki utegnejo pogajanja pospešiti. Gdansk je bolj kritičen Lord Halifax je nedavno podal glede Gdanska pomirjevalno izjavo. Stvari ka pogajanjih za trozvezo. Svetoval je, da j kažejo, da se je napetost povečala. naj zbornica ne gre na počitnice, preden ni trozveza sklenjena. Za dosego cilja je potrebno iskreno sodelovaije tudi z Rusijo, da mine vse nezaupanje. Za njim je govoril poslanec delavske stranke Dalton. Obžaloval je, da se pogajanja z Moskvo vlečejo že nad 16 tednov. Skoraj obžaluje, da pogajanja vodijo diplomati, ki razpravljajo o definiciji pojma posrednega napada. Vojaške ali druge praktične osebnosti bi bile že Anglija popolnoma zaupa poljski vladi in poljskemu narodu zaradi občudovanja vredne hladnokrvnosti in se zanaša, da te poti ne bo zapustila. Chamberlain je še govoril o položaju v Aziji in o resnosti splošnega položaja. Težko je danes spoznati, kako naj se položaj razplete drugače kakor z vojnim konfliktom. Če pa pride do vojne, je vseeno, kdo zmaga; oba, zmagovalec in premaganec, zdavnaj prišle do sporazuma. Iznad vse bosta pahnjena v največjo bedo in trp- razprave je potreba zagotoviti nedotak-j ljenje. Ta neizpodbitna resnica bi mo- x________________ __ Ijivost in nevtralnost Finske. — ‘Glede rala biti pred očmi vladarjem in naro- Grčija, vse balkanske države z vsemi Estonske in Litve, odkoder se Rusija dom. Na to tudi še vedno gradimo svoje | državami, ki bi se priključile »fronti Bivši minister Eden je pozdravil Chamberlainove izjave glede trozveze. Poudaril je pa, da Japonska ni dosegla vojaških uspehov, zato jih skuša doseči s sporazumom z Anglijo. Zanimivi novi načrti „fronte miru" Že pred tednom dni se je pojavila vest, da izdelujeta Anglija in Francija nov načrt »fronte miru«. Inicijativa je iz Anglije. Novi načrt naj bi se predložil totalitarnim državam, ko bo sklenjen sporazum za trozvezo. Po tem načrtu ali formuli naj bi se državam omogočila demobilizacija in zmanjšanje oborožitve ne glede na politično opredelitev posameznih držav. Države fronte miru naj bi ponudile Nemčiji in Italiji udeležbo na novi dodelitvi surovin, v kolikor bi bile države totalitarnega bloka pripravljene, da o-puste današnjo politiko sile ter pristale na spoštovanje obstoječega statusa quo, ne samo v Evropi, ampak tudi v Afriki. Temu mirovnemu načrtu bi se po francoskih informacijah pridružile Turčija, To v Pglici ob zadnji uri. Naši poslaniki pozajo položaj prav dobro. Tudi gospod lethrnann ga mora poznati. Ni si mogoč misliti, da bi hotel državo zaradi neo »**■ Delavske knjižnice In Časopisje v Švici Švicarske svobodne strokovne organizacije, ki imajo 225 tisoč članov, ter švicarska socialno demokratska stranka so že leta 1913. ustanovile takozvano »Delavsko izobraževalno centralo«. Ta centrala ima v vsej Švici 187 knjižnic (150 v nemškem delu Švice, 37 v francoskem). Delavske knjižnice v nemško naseljenih delu Švice imajo 788,281 knjig. Delavsko časopisje v Švici je tako mnogoštevilno kot malo-kje. Dežela ima celo vrsto socialističnih dnevnikov: »Volksrecht«, »Berner Tagwacht«, »das Volk«, »Volksstimme«, »Arbeiter-Zeitung«, »Basler A-Z«, »Freier Aargauer«, »Travail«, »Dnoit du Peuple«. •- '.•■-••».itr Poleg teh dnevnikov je še v deželi izredno veliko tednikov, od katerih je zelo znana ženevska »La Semaine«, in pa polno revij in delavskih strokovnih listov. —- » Nov železniški delavski pravilnik, ki bo stopil 10. t. m, v veljavo in bo obsegal predpise za vse delavce državnih prometnih ustanov, je za železniško delavstvo nesprejemljiv. Z določili tega pravilnika se bo delavcem položaj znatno poslabšal. Pravica do stalnosti bo odslej odvisna od uprave, medtem ko so sedaj po treh letih službe železniški delavci pridobili avtomatično pravico do stalnosti. — Podaljšana je doba za dosego pokojnine, za profesioniste, kakor tudi za pomožno in pol-kvalificirano delavstvo, dočim se ibodo prispevki za pokojninsko zavarovanje za delavce povečali. Polna zaposlitev za vse delovne dni ni zajamčena niti železniškim delavcem v delavnicah in kurilnicah, niti progovnim delavcem itd. Železniško delavstvo je pričakovalo, da se mu bo socialni položaj z novim pravilnikom zboljšal, ker je bil dosedanji pravilnik skrajno neugoden in slab, izkazalo pa se je, da se bo položaj tega delavstva z novim pravilnikom še znatno poslabšal. Še en fond iz kaldrminskih prejemkov. Iz kaldrminskega dohodka sia prejemale občine 70 odstotkov od prejemkov. Te zneske so porabljale občine za dela, h katerim bi država morala prispevati, tako za tlakovanje in na-pravljanje cest itd. Sedaj je finančni minister izdal nov pravilnik, po katerem se osem let zbira 25 odst. teh dohodkov v (poseben fond1, s katerim razpolaga vlada ter se bo porabljal za zidavo palač za finančne urade v Beogradu, dalje za nagrade članom državnega odibora itd. Najprej se dotira ta fond s 6 milijoni in potem še s 25 odst. Delež občin bo potemtakem znižam od 70 odst. na okroglo 49 odst. To je občutna gospodarska centralizacija. Iz JRZ so bili izključeni naslednji poslanci: Dušan Subotič, Milan Arežina in Simo Marjanca. Izključeni so bili radi tega, ker so podpisali interpelacijo dr. Stojadinoviča. Ti poslanci so bili izvoljeni na listi JRZ v Vrbavski banovini. 16 zastopnikov katoliške cerkve iz raznih držav se je udeležilo mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Dobro letino pšenice napovedujejo letos v nekaterih banovinah naše države. Radovedni smo, če bodo tudi temu primerno padle cene pšenici? XIX. učiteljski kongres Jugoslavije se bo vršil, kakor smo že poročali, idne 19., 20, in 21. avgusta v Banjaluki. Kongresa se udeleži 3000 učiteljev. Verjetno je, da bo kongres buren, ker vnašajo nekateri učitelji vedno več političnih vprašanj med organizirano učiteljstvo. Planinska društva so dobila obvestilo iz Nemčije, da je prehod državne meje na Karavankah prepovedan na vseh planinskih poteh. Generalna direkcija državnih železnic opozarja zainteresirane kroge, naj izvrše prevoz drv in premoga najkasneje do 1. septembra t. 1., ker bo železniška uprava v sezoni velikega prometa prisiljena, skrajšati nakladalne in raz-kladalne roke ter eventuelno zvišati tarife za navedeno blago. Razen tega bo tudi dostava vozov za nakladanje otežkočena. Nemška delniška družba »Rudokop« v Beogradu je dobila dovoljenje za raziskovanje petrolejskih vrelcev v naši državi. Upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe je postal dr. Milorad Djordjevič, minister na razpoloženje in predsednik beograjske zadruge. Izvoljen je bil namesto umrlega svetnika Bogdana Markoviča. Madžarski zunanji minister grof Czaky je te dni ponovno povdaril iv nekem govoru, da ostane Madžarska zvesta politiki osi Berlin-Rim. S sosedi želi Madžarska živeti v miru, zato Madžarska ne zahteva nemogočih stvari, temveč samo ono, kar lahko zahteva. Z odlokom finančnega ministra so oproščeni naši izvozniki za neklirinške države obvezne oddaje 25 odst. izvoznih deviz Narodni banki za račun države po uradnem tečaju. Domneva se, da bo ta ukrep olajšal naš Izvoz. Propaganda med Ukrajinci, Po nemških poročilih je bilo v Lvovu na Poljskem aretiranih' več poljskih Nemcev in razpuščeno društvo »Niemczyka«, imetje pa zaplenjeno. Poljski listi pa poročajo, da je bilo to društvo razpuščeno, ker je prejemalo od zunaj denarna sredstva za financiranje protipoljske propagande med Ukrajinci. Velike vaje italijanske armade, katerim prisostvujejo tudi vojaške misije iz Nemčije, Madžarske in Španije, so se pričele v dolini roke Pode ob italijansko-francoski meji. Italija je pasivna v trgovini z Nemčijo. V letošnjem prvem polletju je bila italijanska trgovska bilanca z Nemčijo pasivna za 332 milijonov lir. Bilanco obremenuje zlasti uvoz surovin. IV. mednarod. kongres za delavsko izobrazbo. Švica je letošnje leto bogata na mednarodnih kongresih svobodino organiziranega delavstva. Razen kongresa Mednarodne strokovne zveze in mednarodnega kongresa stavbnega in lesnega delavstva se je sredi julija vršil v Curihu IV. mednarodni kongres za delavsko izobrazbo. 25 letnico smrti Jeana Jauresa so v nedeljo, dne 30. julija v Parizu na svečan način proslavili. Irske teroriste so pričeli izganjati iz Anglije. Kljub strogim odredbam je prišlo v Lc Jom do novih atentatov. j O mednarodnem kongresu prosti čas iTtock-fcolmu 1940 se je že mnogo pisalo. Ko: 5is želi prirediti na Švedskem berlinska pisarn ^Freude und Arbeit«. Prvotno je bil name "vfla se bo ta kongres vršil na Japonskem, sec P3o pa izbrali švedsko glavno mesto StockJ Vi. Za to prireditev niso mogli pridobiti jrlitelja olimpijske delegacije Edstroma, zato sr F obrnili na športnega podjetnika Laftma a. Ta je sedaj v pripravljalnem odboru, čepr; 1 ga ni nobena organizacija tja delegirala. Zgi lilo se je tudi, da je švedski poslanik v Londo; ti vabil na ta kongres. Kakior pa priča švedski 1 st »Social Democraten« z dne 28. aprila 1 139., je ministrski predsednik Per Albin Ham ton izjavil, da švedska vlada za tak kongre •' ni izdala nobenega vabila. Kljub vsem t< m dejstvom se sklicatelji še vedno trudijo, d - bi se ta kongres priredil v Stockholmu. Sovjetski mornariški komisar Kompar nov je imel pred kratkim velik govor, v kat« rem je poročal o stanju ruske mornarice, ki s z hitro veča. Rekel je, da ima Rusija močnejše in več podmornic kot Nemčija in Japonska sl upaj. Marijana Željeznova-Kokalj: STROJ i. Stroj ropota noč in dan. Danes poje, iutri stoka, pač kot je razpoložen Janez. Deset let že stoji ob njem. Poji ga z oljem, siti s premogom. Kako dolgo še? Zdi se Janezu, da počasi in težko sope od tedaj, ko so si ga ogledali delničarji v družbi inozemskega inženirja. »Doslu-žil je. V staro šaro spada... Novi model je bolj rentabilen. Sto delavskih moči manj, večja sigurnost, natančnost ...« je vjel Janez. Zmeglilo se mu je. S pogledom je objel stari stroj in postalo mu je težko. »Rad te imam in tvoje včasih kar preglasno godrnjanje. Moj prijatelj si bil. Koliko dolgih, pa tudi kratkočasnih uric sva skupaj prebila. Vedel si, kako se mi godi. In kadar si se pokvaril, bil sem žalosten. Bilo je tako prazno brez tvoje pesmi. .. dober si prijatelj moj, Da, da, stari stroj!« Po delovnem času je Janez še dolgo stal ob njem. Tovariš Tonček ga je potapljal po rami; »Kam si se zagledal?« »Vanj!« »Kaj se ga nisi nagledal med delom?« Janez je skomizgnil z rameni. »Kaj ti je, da si tako čuden?« Kai ne bi bil... Šel bo in z njim ma...« »Vraga, ta pa je žaltava!« Pristopil je k njima še Miha, ki je imel nočno službo. Hitita domov ,., kaj postajata? Solnce zahaja ...« »Kaj solnce! Skrbi skrbi...« »Kdo pa je brez njih. Moja žena že leži dva meseca. Nihče se ne spozna, kaj ji je!« »Tako bomo bolni kmalu vsi. Pomanjkanje in kup otrok...« je dejal zategnjeno Janez. »Beži, beži! Obljubili so nam pobolj-šanje mezd!« je rekel Miha. Povedala sta mu o starem in novem stroju. »Hudiča ... Nas je ravno sto, ki smo zaposleni pri tem stroju ... Petdeset po dnevi, drugih petdeset ipa ponoči... Vesta, slišal sem že o strojih, ki sami režejo, zlagajo, povezujejo in vrag vedi kaj. Zato sta pa potrebna le dva delavca... Tolažil sem se, da so to le pravljice kot tista: mizica pogrni se!« »Seveda je resnična tudi ta: mizica pogrni se! Toda ne pri nas delavcih ...« je dejal Janez. »Pa lahko noč!« Še pogled. V svitu žarnic je bil stroj kakor velika črna prikazen, ki je ječala v smrtnem strahu. II. Delavci so bili silno potrti. Posebno še Janez. »Kaj bo z nami? Kam z delom?« se je spraševal neprestano pri delu. »Osem otrok in žena, ki že zdaj tako gara. Pere in riba drugim... Pa komaj rinemo. Potem bom pa še jaz postopal.« Na jok mu je bilo. »Prokleti novi stroj! Sovražim te, sovražim . ..« Inženir je pogosto prihajal, meril. Janez se je ohrabril in ga vprašal v slabi nemščini: »Gospod, zakaj boste zamenjali ta stroj? Saj je še dober!« »To staro škatlo, mislite?« »Ne, ne . .. ta-le strojček!« »O, kakšna nežnost! Zastarel je. Nič ne pomaga. Je kod povsod. Mladi prihajajo, stari se jim umikajo. Novi stroj bo zahteval novih ljudi-strokovnjakov!« »Prokleta moda!« je siknil Janez in stisnil pesti. Inženir ga je začudeno pogledal. »Kaj se razburjate? Tak je napredek! Stroj in človeško delo tekmujeta. Strojno je hitrejše, boljše in cenejše kot pa ročno ...« »Je že res. Ampak naš kruh. — Tudi mi moramo živeti!« »Na to pa nisem mislil!« »Saj to je; vedno se misli na stroj, nikoli pa na ljudi! Rad bi bil takle prokleti stroj!« Janezu se je zableskalo v očeh. Inženirju je postalo neprijetno: »Sovraži me ., . Ogibaj se ga ...« Janez je bulil pred se, »Zakaj me ni zagrabil in razmesaril!« Prej bi bil končal kot on. — Toda dober je, dober. Boljši kot mi ljudje. Smilimo se mu.« Prišel je dan, ki so se ga najbc Janez in njegovi tovariši. Stari s demontirali.. . Blagoslovili so Od daleč so prišli gostje. V cei zvonilo. Sirena je tulila. Vse v za* Dele novega stroja so peljali... Gledalcev ni bilo. V delavski cah so bila zastrta okna, prazni Le tam na stranski poti je bila delavcev, ki so bili odpuščeni. Janez je stal na posekanem št poti. »Tovariši! Dobili smo pop s trebuhom za kruhom! Kam? je . . . Polja so prazna, v premo revirjih je dovolj delavcev! Kaj m rimo?« »Po podporo!« je dejal glas. »Ne ... Mi hočemo dela!« je ponosno Janez. »Roke so močne »In nevarne!« je dejal nekdo. »Pojdimo v mesto!« je predložil »Poizkusimo srečo!« je menil • Vsi so se hkrati zakrohotali, »!: Ali slišite kako pojo zvonovi pri i pogrebu ...« je pripomnil Tonče' »Ne postajajmo«, je opomnil »Čas je zlato!« »Res! Ne vidimo časa, niti zla pristavil Janez. »Toda križem i bodimo... Z večernim vlakom gi Zvonovi so utihnili. Razkropili po hišah, Žene so bile objokane, preplašeni. (Dalje prihoc lj bali roj so emelj. kvi je tavah. i hiši-/rtovi. gruča >ru ob »tnico: Jesen »ovnih ij sto- rekel in —« Miha. Janez, 'rečo? lašem k ; 1 * .Miha. *i!« je ik ne mo!« • so se otroci njič) 7g/ našiU UccUa/ Trije stari bojevniki socialističnega delavskega gibanja v Trbovljah V soboto, dne 5. in v nedeljo dne 6. t m. bodo trboveljski organizirani rudarji proslavili 40-letnica obstoja svoje strokovne organizacije Podružnice ZRJ. Razvoj te strokovne organizacije, kakor tudi vsega socijalističnega delavskega gibanja v Trbovljah pa je ozko povezan s tremi bojevniki za delavske pravice. Sodrugom: Tratniku Avgustu, Učakar Jožetu ■in Gradišek Francu ipripada mnogo zaslug, da se je socialistični delavski pokret, zlasti' pa svobodna strokovna organizacija ZRJ tako 'lepo razvijala in delovala v korist svojega članstva ter uspešno ščitila interese rudarjev in njih svojcev. Ogromne so zasluge teh treh jubilantov, ki so v zmagah in, porazih stali v vrstah organiziranih rudarjiev in neomajeno Verovali v končno zmago velike socialistične ideje tudi takrat, ko so številni sotrpini že 'omahovali in klonili pod silo razmer. Večkrat lačni kot siti so po težkpm, življenjsko nevarnem in trudapolnem delu v rovih pod zemljo, žrtvovali ves svoj prosti čas organizacijskemu delu, bodrili, vzgajali in izpostavljali na kocko svojo eksistenco v borbi za osamosvojitev proletarijata. Ves čas svojega delovanja v delavskem Pokretu so se zavedali, da je proletarijat v ■svojem osvobodilnem boju navezan le na svojo lastno moč, zato so posvečali istočasno celotnemu delavskemu gibanju vse svoje sile. Poleg dela v strokovni organizaciji so se udejstvovali tudi vi bivši socialistični stranki, kulturnih in izobraževalnih društyih ter gospodarskih organizacijah, kjer jih najdemo' še danes pri delu. Poleg društvenega delovanja so ti' borci posvečali tudi ves čas veliko pažnjo delavskemu tisku, ker so se zavedali, da delavsko gibanje brezpogojno potrebuje tudi močno orožje v boju za svoje socialne pravice. Takoj ko je prišla »Delavska Politika v last sedanjega konzorcija, sta ss. Tratnik in Učakar prevzela mesto poverjenikov in še danes, pridno dostavljata »Delavsko Politiko« na dom naročnikom, kasirata naročnino, zbirata za tiskovni sklad itd. S pomočjo ostalih poverjenikov sta mnogo pripomogla do lepega števila naročnikov, ki jih ima naš list danes v Trbovljah. * S. Tratnik Avgust (na sliki levo) slavi te dni trikratni jubilej in sicer: 68. rojstni dan, 38 let od' kar je postal član strokovne organizacije ter 20 let od kar vrši blagajniške posle strokovne organizacije. Rodil se je 4. avgusta' 1871, kot sin revnih staršev. V Cirknici se je izučil za usnjarskega pomočnika, na kar je nekaj časa delal pri svoji stroki v raznih tovarnah po svetu. Pri TPD v Trbovljah pa je bil zaposlen ko rudar od 6. nov. 1890 pa do, 14. aprila 1926, torej nad 35 let, na kar je stopil v Pokoj. V strokovni organizaciji se je včlanil '■ jan. 1902 in je še danes redni člani podružnice ZRJ v Trbovljah. Dne 2. febr. 1919 je bil •ZVoljen za blagajnika podružnice ZRJ in to-^ej že nad 20 let opravlja to važno funkcijo Iestno in točno v zadovoljstvo vsega članstva. •fe Pred vojno je postal član in funkcijonar hkratne »Vzajemnosti«, dokler ni bila razpu-.rr®na. p0 vojni je pristopil k »Svoboidi'« in bil Jetl član do razpusta, se nato včlanil M »Zar- jo«, ki je bila predhodnica sedanje »Vzajemnosti«, v kateri še danes deluje kot odbornik. Meseca februarja 1906. leta je postal član zadruge »Obče Konzumno' društvo v Trbovljah« in je še vedino redni odjemalec v sedanji trgoviini zadruge »Delavski dom«. Dne 23. junija 1908 se je včlanil v »Stavbeno in gostilniško zadrugo Delavski dom«, kjer je bil odbornik od ustanovnega občnega zbora do 14. aprila 1930. V odbor 11. rudarske skupine je bil izvoljen 5 krat. Funkcijska doba je vsakokrat trajala po tri leta in je torej v tej važni rudarski inštituciji deloval 15 let, poleg tega pa je bil še 17 let v odboru Bratovske skladnice. Kljub obremenitvi s funkcijami in delom v organizacijah pa se je skrbno brigal za svojo družino in zlasti posvečal pažnjo vzgoji otrok, ki se vsi danes udejstvujejo v vrstah socialističnega delavskega' gibanja. »Občega konzumnega društva« v' Trbovljah, kjer je kot član že sodeloval ob ustanovitvi. Kot zavednemu proletarcu seveda vsi po svojih močeh radi pomagajo, da se zamore preživljati. * S. Učakar Jože (na sliki desno) je rudarski otrok, rojen 19. marca 1875 v Zagorju ob Savi. Tudi on je moral kot 14-letni deček na delo k rudniku TPD v Zagorju, kjer je bil zaposlen 7 let. Leta 1896 je odšel iz Zagorja k rudniku Trbovlje, kjer je delal kot rudar nad 34 let, 31. maja 1930 pa je bil vpokojem Ves čas svoje zaposlitve je bil strokovno organiziran, poleg tega pa je še danes član delavske kulturne organizacije »Vzajemnost«, v zadrugi »Delavski dom« pa si ves čas nabavlja živila in I druge potrebščine. Zlasti veliko pažnjo pa v I zadnjem času posveča razširjenju »Delavske 'Politike«. Med naročniki našega lista si je kot S. Gradišek Franc (na sredini' slike) je rojen 6. aprila 1870. leta na Doberni v Trbovljah kot sin malega posestnika, katero posestvo je pozneje odkupil rudnik. S 14. ,letom je moral na delo k rudniku, kjer je bil zaposlen od 1884. do 1889. 1„ nakar se je podal za zaslužkom v Nemčijo, kjer je ostal 2 leti. K vojakom je moral 1891. 1., po odslužitvi kaderskega roka pa je zopet stopil v službo kot rudar pri TPD v Trbovljah, kjer je delal do meseca julija 1. 1913, nakar je bil vpokojen. V svetovni vojni je 1. 1916 moral k vojakom od koder se je vr-. nil šele ob koncu svetovne vojne 1. 1919. Poi 28-letnem službovanju kot rudar pri TPD pre-jema danes mesečno pokojnino din 5.75, od Pokojninskega sklada din 150 in din 50 občinske podpore. Od teh sredstev, ki so mnogo prenizki za preživljanje, pa še vedno žrtvuje članarino za organizacijo in redno plačuje »Delavsko Politiko« ter nabavlja svoje skromne življenjske potrebščine v prodajalni zadruge »Delavski doin« ves čas od ustanovitve raznašalec in inkasant pridobil mnogo prijateljev, ker kljub svoji starosti prihiti trikrat na teden z »Delavsko Politiko« in skrbi za redno dostavljanje na dom. Še vedno ■‘udi prihaja na vse delavske prireditve, zlasti tudi na predavanja in zborovanja in ob vsaki priliki vzpodbuja in agitira za okrepitev delavskega gibanja. * i Trboveljski sodrugi lahko s ponosom zrejo na te^ tri veterane delavskega gibanja, ki so ves čas svojega udejstvovanja poznali samo dolžnosti in čeprav jim gredo velike zasluge za razvoj socialističnega delavskega pokreta v Trbovljah, so ostali vedno skromni in vsak čas pripravljeni čvrsto pomagati, kjer koli je bila njihova pomoč potrebna. Tudi mi se, pridružujemo čestitkam trboveljskih organiziranih mdarjev, želeč, da bi nam narava še dolgo vrsto let ohranila te junake dela in bojevnike za lepšo bodočnost proletarijata. MARIBOR Izidi volitev obratnih zaupnikov v Mariboru V t 4 -žetl ‘ Mariborski tekstilni tovarni je bila vlo- datov am° ^rsova lista* kateri pripada 6 mam- vloženaP°pložni a*tc*j* mestne občine je bila • cii k,- JLsta svobodnih strokovnih organiza- V L -^'a 6 mandatov. ' “orskih pekovskih obratih je delav- stvo v nedeljo, dne 30 julija izvolilo 19 Urso-vih obratnih zaupnikov. V stavbinskih podjetjih v Mariboru je Urs dobil 31 obratnih zaupnikov. Do sedaj imajo Ursove strokovne organizacije v Mariboru že nad 100 pravilno izvoljenih obratnih zaupnikov. 4ftjp+nu!i?e-?e 2a v Trbovlje na proslavo bo vrtiiln Zveze rudarjev Jugoslavije, ki se 'nedeljo zjutM?**®*10’ dne 6' av«ustai Odhod v treba0 naftr Za vožn3° * Vsak kHnr nedeljsko vozovnico. — bife uredba o loterijah In tombolah, ki je ^loča J m' ^Javbena v »Službenih novinah«, Mčno ' da, morajo dobitki predstavljati p0i0-sebne ;l edn'0'St izdanih srečk. Društva in za-t°tnboii1Uniailitarne ustanove, ki žele prirediti rajo za’ n kako slično igro za dobitke, mo-oblasti ni5f)VoUenje zaprositi potom politične tijstvo st°Pnje pri ministrstvu za kme- Poplavia - 01 se bo pri nas precej zajezila Na n'h tombol. nezgodi0*! Berlina sta se pri avtomobilski jetnik i ? Ponesrečila tukajšnja kinopod-mobil S(5-i(xJu,ij Guštin in Gjuro Valjak. Avto-— -'e razbil. Kolesa Merer) kv»m aJ"a' Priznana najboljša Kv»liteta po mesečnih obrokih 1 I n 100*— LEPOŠA d. z o. rlbor, Aleksandrova cesta 39 Z. | Otvoritev prosvetnega doma Matije Gubca 'se je ob veliki udeležbi ljudi, zastopnika dr. Mačka in SeJjačke sloge vršila minulo nedeljo v Sv. Juriju ob Ščavnici. Poleg številnih domačih govornikov je govoril tudi dr. Odlč iz Čakovca kot zastopnik dr. Mačka. Prosvetni dom Matije Gubca je zgradilo društvo Kmečkih fantov in deklet. Nova avtobusna proga. Mestno avtobusno podjetje si je pravočasno zaisigtiralo koncesijo za novo avtobusno progo Maribor—Murska Sobota, ki bo začela obratovati prihodnje leto, ko bodo gotovi mostovi čez Muro pri Pe-tanjcih. Z avtobusno progo, k: je letos začela obratovati do Ljutomera, bo ta nova proga mnogo pripomogla, da približa Prekmurje Mariboru. Novi zdravniki pri OUZD v Mariboru. OUZD v Ljubljani je za svojo poslovalnico v Mariboru imenoval s 1. avg. t. 1. g. dr. Sava Aleksiča kot špecijalista za otorinolaringologijo, k' u Franc Hribarja kot špecijalista za sero-MKt enologijo in g. dr. Vladislav Keržeta kot sipecijalista za kirurgijo, ki bodo pričeli ordi-ni ra ti navedenega dne za uradove člane in njih svojce. Redni sestanek strojnikov in kurjačev se bo vršil v nedeljo, dne 6. avgusta s pričetkom ob , arl„d<’pold!le v. HGuvski zbornici, Sodna ul. 9. Dolžnost vseh članov je, da se sestanka sigurno udeležijo. Poročila sta se urednik tukajšnjega tednika »Edinost« prof. Jaroslav Dolar in gdč. Milena Jančičeva. Rizibo dela. Tekstilnemu delavcu Andreju Struni je tekstilni stroj zmečkal prste. 11 kaznjencev je bilo te dni izpuščenih iz tukajšnje kaznilnice na pogojni odpust. Smrtna kosa. V Zg. Polskavi je preminula v 89. letu starosti znana posestnica ga. Alojzija Hojnik. Pokojnica je bila mati mariborskega državnega tožilca dr. Ivana Hojnika ter odvetnika dr. Fr. Hojnika. Pogreb se je vršil minuli torek na pokopališču Zg. Polskave. Naj ji bo zemljica lahka. Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Požar na odprtem tovornem vagonu. Na Teznu so iskre iz .lokomotive zanetile požar nia odprtem vagonu tovornega vlaka, ki je vozil minuli torek zjutraj iz Čakovca. Goreti so .pričeli predmeti g. Michela, ki je nameraval na Mariborski teden. — Strojevodja je takoj ustavil vlak, nakar je vlakospremmo osobje s pomočjo požarnih bramb, ki so prihitele na lice mesta udušilo ogenj. Materijal-na škoda, ki je nastala radi teiga požara se suče baje okrog 100.000 dinarjev. Jutranji vlaki so imeli radi tega velike zamude. Iskre Iz lokomotive so na polju med Studenci in Limbušem zanetile suho ovseno snop-je na njivah. Posestnika Majcen in Tarkuš imata 1000 din škode. ZAGORJE OB SAVI Delavstvo in vse prijatelje svobodnega delavskega gibanja sodružno vabimo, da se v nedeljo, dne 6. t. m. v čim večjem številu udeleže proslave 40-letnice obstoja Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje. Odhod ob pol 7,. uri zjutraj izpred Konzumnega društva »Posavje«. Proslave se z nami udeleži tudi rudniška godba, pevsko društvo »Naprej« in L Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Zagorje. Tudi za kolesarje je odhod ob pol 7. uri zjutraj izpred Konzumnega društva »Posavje«. Bodite točni! ŠTORE Pevsko društvo »Bodočnost« v Štorah priredi v nedeljo, dne 6. avgusta v gostilni »Franci« (ga. Klun Helena) v Štorah (Lipa) svojo vsakoletno veliko vrtno veselico s plesom, bogatim ribolovom, ainerikanskim zaporom itd. Igra polnoštevilna društvena godba. Vstopnina je vključno s plesom din 3. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se bo vršila prireditev v vseh prostorih omenjene gostilne. Vse prijatelje in znance vljudno vabi — odbor. | LJUBLJANA Obrtniška razstava. V dneh‘od 7. do 16. oktobra 1939 bo v prostorih ljubljanskega velesejma obrtniška razstava, ki bo prirejena v okrilju zavoda za pospeševanje obrti pri zbornici TOI v Ljubljani. CELJE Pekovski pomočniki zmagali Spor pekovskih pomočnikov z mojstri je končan. Zmaga pekovskih pomočnikov je popolna. Zopet je prišlo staro že tolikokrat preizkušeno geslo do polne veljave »v enotnosti in zavednosti je zmaga delavstva«. Nakana pekovskih mojstrov, da bi gospodarili po mili volji nad pomočniki brez kolektivne pogodbe, se ni posrečila. Pekovski pomočniki' so prestali ognjeni krst prav odUčno. Verjeli smo, da bodo zmagali in ta naša vera se je v polni meri tudi izpolnila. Pogajanja so bila izredno težavna, ker nasprotna stranka ni bila voljna pristati na pogajanja in v principu odklanjala vsak podpis kolektivne pogodbe z izgovorom, da si pekovski mojstri ne dajo kratiti državljanskih svoboščin. Na odločen in enoten nastop pekovskih pomočnikov pa so se vendar le vklonili in priznali zahteve pomočnikov ter podpisali kolektivno pogodbo, ki je veljavna do 30. junija 1940. Podružnica Zveze živilskih delavcev se je izkazala tudi v tej borbi kot edina in res prava delavska strokovna organizacija. Vsem pomočnikom svetujemo sedaj, ko so v svojem boju uspeli: Oklenite se svoje svobodne strokovne organizacije, čuvajte jo in skrbite, da bo slehern živilski delavec njen član. Le močna svobodna strokovna organizacija je v stanu 'priboriti vam lepše življenje in več socialnih pravic. Samo potom nje boste lahko urejevali svoje mezdne in socialne zahteve. Naloga močne in svobodne strokovne organizacij pa bo, da spravi sedaj na novo priborjeno kolektivno pogodbo v življenje. Zmaga organiziranih pekovskih pomočnikov v Celju je zmag tudi ostalega delavstva. Sodrugi na delo, da bo uspeh vašega boja trajno zasiguran in lahko služil za vzgled in bodrilo ostalemu delavstvu. Po tem uspehu pa ne pozabite na svojo izobrazbo in delavski tisk. »Delavska Politika« naj bo vaša verna spremljevalka. Proslava 40-letnice obstoja podružnice ZRJ v Trbovljah. Vabimo sodruge in sodružice, da se nujno priglasijo v pisarni »Vzajemnosti« za zlet v Trbovlje. Spominski traki so že na razpolago. Vabimo tudi predsednike ini tajnike strokovnih organizacij, da prijavijo vse, ki se nameravajo udeležiti proslave. Agitirajte med članstvom. Letaki so v pisarni na razpolago. Odhod v nedeljo 6. avgusta ob s/*7. uri in ne kakor je bilo pomotoma javljeno ob SA 5. uri. Bloke za fanfaro »Vzajemnosti« brezpogojno takoj obračunati. Kdor do petka ne obračuna, bo moral plačati polni znesek, TRBOVLJE Volitve obratnih zaupnikov tv cemientarni. Volitve obratnih zaupnikov v cementarni so se vršile dne 21. julija. Ker je bila pravilno vložena samo kandidatna lista »Zveze rudarjev Jugoslavije«, je dobila vseh 6 zaupnikov. Vložena je hila tudi lista JSZ, katero je pa volilni odbor zavrnil, ker ni odgovarjala tozadevnim predpisom. Drugih kandidatnih list ni bilo, ker so bile že pri sestavljanju te liste velike težkoče. Vložena je bila pritožba predstavnikov liste, ki je bila razveljavljena. Nezadovoljni so sicer le nekateri osebni nasprotniki našega glavnega zaupnika, ki so že večkrat nastopali proti njem tudi sodnim potom, so pa vsakokržfl tudi propadli. Vedno iščejo prilike, da bi proti njemu nastopili in ga onemogočili. Glavni zaupnik s. Česnovar svojim osebnim neprijateljem tega rovarjenja niti ne zameri, kar je v preteklosti mnogokrat dokazal, ko se je zavzel tudi za njih interese, čeprav so ga blatili in napadali. Zelo nezadovoljen je zlasti eden izmed prizadetih, ker ni prišel do zaup-niškega »korita«, čeprav je že naprej napovedoval kako bo kontroliral zaupnike, čemu hodijo vedno v pisarno? Delavci so mu že večkrat povedali in svetovali, da naj rajši kontrolira svoje plačilne kuverte in če je vešč v računstvu, bo lahko kmalu dognal po kaj hodijo že več let naši zaupniki v Ljubljano in v pisarno. Pomilujemo teh par nezadovoljnežev in se čudimo JSZ, da jim naseda. — Organizirani delavci. VELENJE Vse cenjene naročnike vabimo, da poravnajo redno vsak mesec naročnino pri naših poverjenikih. Vsakemu naročniku mora biti jasno, da se naš list »Delavska Politika« vzdržuje izključno le z naročnino, ki jo plačujejo redno plačujoči naročniki vsak mesec sproti, ne da bi jih bilo treba za to posebej opominjati. Na žalost pa se opaža, da nekateri naročniki zelo neredno plačujejo naročnino in tolažijo poverjenike, da bodo že poravnali, često pa nato sledi namesto plačila zaostanka, odpoved lista. Naša uprava bo radevolje redno in točno dostavljala naš list vsem naročnikom, ki pa se morajo zavedati', da mora tudi uprava redno poravnati svoje obveznosti napram tiskarni, itd. Te obveznosti so zlasti sedaj velike, odkar izhaja »Delavska Politika« trikrat na teden in jo naročniki dobivajo za isto naročnino, kakor poprej dvakrat tedensko. Zato apeliramo ponovno na vse one naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da storijo svojo dolžnost iti poravnajo zaostalo naročnino, ker bo uprava sicer neljubo primorana vsem prizadetim ustaviti nadaljnje pošiljanje našega lista. — N. N. Obiščite 8 MARIBORSKI .TEDEN od 5. do 13» avgusta 1939 Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939 Velika gospodarska in kulturna regija Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave Jubilejna gledališka razstava — Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd. 5. do 6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji! Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje! Objave Vlil. Mariborskega tedna Prireditve letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo za naš obmejni Maribor z njegovim posebnim položajem tudi in morda celo v prvi vrsti, narodnega in državnega značaja, ker bodo kot gospodarska in kulturna revija dela in življenja slovenskega severovzhoda pokazale trdno življen-sko voljo kljub težkim časom. Največjega narodnega pomena pa bo nedvomno mogočni festival slovenskih narodnih običajev v soboto 5. avg. popoldne in v nedeljo 6. avg. dopoldne na stadionu SK »Železničarja« ob 'Tržaški cesti. Zato je 'Potrebno, da obišče v teh dneh obmejni slovenski Maribor vise, kar se zaveda potreb, ki nam jih stavi sedanji čas. Enkrat samkrat v letu nas kliče zeleno mesto ob Dravi in vsaj enkrat samkrat se odzovimo njegovemu klicu. Festival slovenskih narodnih običajev v okrilju letošnjega VIII. Mariborskega tedna, dne 5. in _ 6. avgusta, bo najveličastnejša revija naše folklore, kar smo jih doslej videli ne le v Sloveniji, marveč sploh v Jugoslaviji. Za ¥lwi£!arli $€$ zborovali' V nedeljo dopoldne je imela naša svobodna »Strokovna zveza viničarjev« svoj letni občni'’zbor,^ ki mu je jiačeii.e.val že dolgoletni- po-j žrtvovalni in zaslužni Organizator viničarjev s. U 1 ib 1. Kljub soparni letni vročini se je zbralo to-; liko viničarjev iz naših bližnjih in daljnih goric, tudi ženske, da je bila veranda gostilne Žižek v Košakih polna naših revežev, ki pridelujejo zlato kapljico slovenskih goric. Poročila predsednika in odbornikov so pokazala, da je organizacija viničarjev zdrava, krepka in delo odbornikov uspešno. Kljub svojim žalostnim viničarskim plačam člani redno odračunajo svoje prispevke in so nabrali za svoj podporni sklad, kakor čebelice že okrog1 din 12.000. V neštetih slučajih je predsednik s. Ulbl uspešno posredoval v mezdnih sporih in; pri viničarskih komisijah. Največ sporov je; bilo v Št. Petru in v Košakih, kar je dokaz,, da se ravno tukaj, kjer je največ bogatašev, ki imajo vinograde za luksus, najslabše godi njihovim delavcem. Ves stari odbor je bil po podanih poročilih ! soglasno vnovič izvoljen in je sploh vladala1 na občnem zboru najlepša-sloga in zanimanje članov. Nato je s. dr. A.,J< ei%ipan predaval o novem viničarskem redu, Jj1 je prinesel viničarjem skoro samo razočaranje. Vendar je v tem viničarskem redu toliko novosti, da je treba z njimi seznaniti čim širši krog viničarjev. Zato so viničarji sklenili na predlog s. Ulbla, da se bo to predavanje s. dr. Reismana ponovilo zadnjo nedeljo v septembru. Ob koncu so se viničarji kar trgali za »Delavske Politike«, ki jih je predavatelj prinesel s seboj. Istočasno pa so, kakor smo že poročali, zborovali v Mariboru vinogradniki, katerim je predaval o novem viničarskem redu g. dr. Jančič in so glasom časopisov bili vinogradniki še s to novo viničarsko naredto nezadovoljni ter sklenili, da se mora »popraviti«, seve ne v korist viničarjev. Izvoljen je bil v1 to svrho poseben odbor, v katerem so poleg drugih g. dr. Jančič in g. dr. Mjhleisen, advokat in lastnik vinograda v St. Petru, ki se je udeležil tudi debate o novem viničarskem redu. krama *ZP°*niu^e želje vsake dobre in varčne gospodinje FOX terpentin krema, mast in gumitran za čevlje, ; ŠS voščeno parketno voščilo in medene muho-lovke FOXON so zadovoljstvo vseh in vsakogar. Zato Vam jih priporočamo. S* Čeftk« marsikoga bo to naravnost odkritje bogastva naših narodnih sporočil, za katera smo se doslej vse premalo brigali. Za prihod v Maribor je od: 4. do 6, za odhod iz Maribora pa cd 5. do 7. avg. dovoljena četriinska voznina po vseh železnicah ljubljanske direkcije. Z lasnim trudom in lastno močjo se je Maribor osvobodil, z lastnim trudom in lastno močjo si je ustvaril svoje gospodarske in kulturne življenjske pogoje. Plodove tega svojega optimističnega dela bo pa pokazala na veliki reviji VIII. Mariborskega tedma od 5. do 13. avgusta letos. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, koliko volje je v našem obmejnem ljudstvu, naj pride v teh dneh v Maribor! Ne bo mu žal. Za prenočišča in prehrano je v polni meri preskrbljeno. V ogleda LITIJA Športni klub »Litija« priredi v dneh 5. in 6. avgusta t. 1. športni dan v proslavo desetletnice klubovega obstoja _s sledečim sporedom: Sobota, 5. avgusta: od 15.—19. ure atletski; miting in juniorski peteroboj za pokal predsed-j nika SK »Litije«. Ob 20. uri štafeta s plameni- j čarni skozi Litijo. Ob 20.30 uri slavnostna seja. j Nedelja, 6. avgusta: Od 7.-9. ure nadaljeva-j nje atletskega mitinga in peteroboja. Ob 9. uri; povorka skozi Litijo. Ob 10. uri pokalni nogo-1 metni turnir za pokal SK »Litije«. Sodelujejo: SK »Mars«, SK »Grafika« iz Ljubljane, SK »Svoboda« iz Zagorja in SK »Litija«. Od 14.30 do 17 ure zaključno tekmovanje nogometnega turnirja. Ob 17. uri prosta zabava s plesom v parku na Stavbah. Tri vagone soli so po poročilu »Večernika« potrosili od Tyrševe ceste do stadiona v Ljubljani za časa kongresa, da bi se po cesti tako me prašilo. Iurški poslaniki so bili vpoklicani v Ankaro na konferenco, ki bo določila smernice za turške ciplomate v inozemstvu. V zvezi s tern se pričakuje, da se bodo izvršile tudi znatne iz-premembe in premestitve turških poslanikov. Draginja na češkem in Moravskem narašča, V prvi polovici meseca junija se je indeks za življenjske potreščine delavcev za 1.6 odst., uradnike pa za 0.7 odst. zvišal. Draginja ob zoritvj pridelkov narašča. ■ J o pomeni, da je naraščanje draginje o kontunuiteti. STUDENCI PRI MARIBORU »Vzajemnost« priredi dne 12, avgusta t. 1. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse sosednje »Vzajemnosti«. Vabi odbor. RAZQLAS Občni zbor Splošne gradbene gospodarske produktivne zadruge »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju, je dne 18. junija 1939 sklenil, da se zadruga razdruži. ^Likvidatorja sta: Stojan Franjo, trg. potnik Celje, Zavodna 73 in Vrečer Ivan, zidar, Celje, Prečna ul. Pozivajo se upniki, da prijavijo svoje terjatve najkasneje v šestih (6) mesecih. Splošna gradbena, gospodarska produktivna zadruga »Naprej«, r. z. z o. z. v Celju v likvidaciji. Delavski pravni svetovalec OBRTNIŠKA TOMBOLA V KRANJU i \ 6. avgjista t. L ob 3. uri popoldne na Glavnem trgu 40 {lovnih Mihov devet oprav, spalnice Jedilnica, kmečka soba otroška soba itd., kopalnica, divani, športni brek, pisalne mize, elektromotor, dvokolesa in več sto drugih visokovrednih dobitkov / « . Razstava dobitkov v gimnazijski telovadnici, kjer je vstop vsakomur prosti Tablice so po 4"— dinarje, na dan tombole pa po 5 din. Šivalni stroj na obroke (Hrastnik) Vprašanje: Potnik naju je z ženo ponovno nadlegoval, naj kupiva šivalni stroj na obroke. Mi dva sva prigovarjala, da ne moreva odplačevati po din 140 mesečno, a je potnik pravil, da bova že dajala po kovača, saj ni tako natančno, »vsak drugi ali tretji mesec. Pokazal je tudi prospekt stroja, kakšnega bo dobavil-in naju je nato res prisilil, da sva podpisala naročilnico. Cez teden dni je pa stroj zmenial in da! slabšega, na kar sem izjavi', da ga ne vzamem in da naj vzame oba nazaj, ker ne morem plačevati. Sedaj pa že terja po-tom advokata za odplačevanje obrokov. Din 100 sem že plačal. Ali me lahko iztoži in rubi mezdo? Priče imam. 0 Odgovor: Z vsiljivimi agenti je vedno križ. Kdor nima potrebe kupovati im zlasti ne denarja, je najboljše, da se z njimi sploh ne. spušča v nikaka pogajanja. V slučaju tožbe bo tožila tvrdka, agent pa bo šel za pričo in povrh tega ima še od Vaju podpisano pogodbo. Proti takim dokazom boste najbrže Vi težko uspeli s svojimi pričami. Vsekakor niste bili prisiljeni naknadno sprejeti slabšega stroja in ste upravičeni od pogodbe, odstopiti, če yam je res dobavila tvrdka slabši stroj, negp ste ga naročili glasom prospekta in naročilnice. Če boste obsojeni, Vam bo seveda tvrdka lahko zarubila v tovarni mezdo do din 20 dnevno. Naprava hodnikov (Ljubljana) Vprašanje: L. 1912 je zahtevala Mestna ob- Vkuhaval sadje Nudimo prima kompletne lonce za vkuhavanje komad din 130*—. Siemens kozarci za vkuhavanje sadja in sočivja. Najboljte kakovosti, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavi! Plntsr & Lenard, Maribor Aleksandrova cesta 34 Obleke, klobuke, perilo, pletenine Itd. v konfekciji Jakob Lah - Maribor Glavni trg 2 čina v Ljubljani od raznih posestnikov' na periferiji mesta Ljubljane položitev kavcije v kritje stroškov za napravo hodnikov ob hišah in to v ^višini takrat pro računanih stroškov. Hodnikov pa občina do danes ni napravila, marveč hoče sedaj tem posestnikom položeno kavcijo vrniti in zahteva istočasno napravo hodnikov po sedanjem regulacijskem načrtu na stroške lastnikov hrš. Ali je ta zahteva mestne občine utemeljena, ko bi mestna občina s položenim zneskom napravo hodnikov že lahko svojčas izvršila in stroške krila s kavcijo. in ali lahko mestna obf-ma lastnike bi* prisili k svoji zahtevi? _ Odgovor: Zojper opisano odločbo mestne občine imate pravico pritožbe na bansko upravo v 15 dneh po dostavitvi, oziroma začne teči 15 dnevni pritožbni rok v primeru, ako je. bila odločba le splošno razglašena, 5 dni po dnevu razglasitve. Vendar ni pričakovati uspeha; ker ima občina po gradbenem zakonu pravico zahtevati od hišnih lastnikov povračilo dejanskih stroškov za napravo hodnikov c*b njihovih hišah glede_ na regulacijski načrt in ni- mogoče reči, da bi bila to pravico izgubila vsled svojčas založene kavcije. Mestna občina se lahko posluži za dosego svoje zahteve adiministra-tivne izvršbe. Cena delavskih knjižic (Radeče) Vprašanje: Koliko se sme. zahtevati za iz-stavo delhvske knjižice? Odgovor: Obrazec delavske knjižice stane, din 10. Če pa se je izgubila, je treba plačati.za obrazec knjižice din 20 in din 10 za' objavo, da se je izgubila. I LJUDSKA (SAMOPOMOČ g v Mariboru, reg. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta ‘1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov 1 din na pogrebninah in doti. 1 Zavaruje »a pogrebnino zdrave == osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do g največ din 10.000'— in H za doto mladoletne od 1. do 16. do H največ din 25.000'— plačljiva ob dovr- s šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO 1 IN BREZOBVEZNO POJASNILA Hi ALI OGLASI Jejo nailh Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom t.11 o. i Maribor, Frankopanov« ulica 1. FRANC RETCHER, MARlB°R Tržaška cesta 18, se priporoča cen]. obČinstT0 za izdelavo oblek za gospode in dame P® naJ' nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Mlrodit gedno In poosod kruh In ptttoo iz Delniške pekarne i Mariboru. Telefon .2334 Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavttelj Viktor Eržen v Mariboru.