Naslov — Address nova doba 6117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IIEnderson 3889) d — ^n*ered as Second Class Matter April 15th, 1926. at The Post Office at Cleveland, P.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Eate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. 1*^0- 15 — ŠTEV. 15 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 12TH 1933 — SREDA, 12. APRILA 19,33 VOL. IX. — LETNIK IX. ,4011 h3«( V« 5391* i mil3 ik* ank 118, (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni višini. DRUŠTVENE IN DRUGE VESTI ^fedansko veselico priredi Pir,r) ° društvo št. 133 J. S. K. c.n°^e v Gilbertu, Minn., na “'si>QCer aP’’^a> Prireditev se ii V vršil« v dvorani Mrs. Fran- pevski zbor “Zarja” v Cleve-L.U’ bo ljubitelje lepega jo,i? Za Veliko noč razveselil s * L,- adanskirn koncertom, ki ga L„ . >«• aprila, to je m veli-en°^n° nedeljo zvečer v Slo-lt Narodnem Domu na a | d*r Ave. Program koncer-an ° Zel° Pester, sloves “Zar- «nOV n • v. evr . Jamci> da bo dobro iec ‘n da bo dodal nov ve- P h0 emu odličnemu pevskemu N * 8_ velikonočno nedeljo vpri- j Uramski odsek S. N. Doma ta O., šaljivo igro “Če L*" Po igri bo ples in a zabava, i v * -4lam!kiel!,,in,i strabane’ 1>a-’ b0 • iifeniV- 1 “Soča” vpcizoril <*'i fllla *V,? Cankarjevo dramo Si'a*Xl V nec*eli° 30. aprila. tva p' bo vršila v dvorani dru-j-j/i konjska jama in se bo ^ a ob dveh popoldne. , dru^a Pa 10 .+ >*m*neif-tnih volitvah v Joli-TVf 80 b-.kl S° Se V1‘Šile 4- aPri‘ milili t, i.1 v raznc urade izvo- JlkV 1' 8te?®nti. J«- .u!\ iot) Unskole in John Pa-^>0Ž11;1 b’la izvoljena za po-”* ‘*ePec & SUpervizorja, Joseph nOFichael a Javnega sodnika, V ir;k ’ aH Pa za konstab- Cl ^ ‘orda evVelandu- O., dobimo Pivn ^ra^em prvo sloven-l0Centn'arn°’ ^ varjenjem 3.2 f>rič«fega piva baje namera -pkar, ^nani rojak John Po-■ e ovalec mehkih pijač. 'U fe,-, tenka * alnino S*ovenske Narodne ISjU* ^ VrŠila V CleveIandu, O., ki se I ^ Prav 113 Večer 9- aprila, se i Pla je °!'olino završila. Tom-!*«Ir Vselil ,dila mn°go smeha #re y° Sost0 Ul. brhke čitalničarke “ ppp; prilazno stregle s ča- “i"1 Com in druBimi »kre»- Od er> vprui. Je bil srednje do->K . 'ie Prireditev pri-t1-? nekaj dolarjev ‘sli 7fi1 bodo posebno prav 0tKiS ko K "Jena ostala II J v, /'mrznjena na banki. ^zikali^ • # ^ na q"ni ropar-i> so v noči okno aprila razbili izlož' L ^erllGi. zlatarske trgovine TA Le’e>ndu, o Si N' D°mu V ’ r so odnesli t ■ ^loinilf.- ' in precei zlatni- Fglnili b,.„ 1 80 P° svojem činu „ rez sledu. Ul-erl -v * °£lasi] \Vu N°ve Dobe Siatoj!Jrai JosePh uJ'cic .,(^1 st- 26 j vHv °bisku prijate-Cru&ih. °Zl^a> J- Strancarja Lui RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Bf>: )5. { it 34® iiic) & p 0' ,ro' I)\ ite r 4 le® 1 A, A M E RIŠKA PROHIBICIJA je po trinajstih letih svoje malo častne'vlade dne 7. aprila 1933 dobila prvi resen udarec. Tega dne se je v 19 državah naše Unije zopet začelo legalno prodajati pivo in vino, ki ne vsebuje nad 3.2 procenta alkohola. S tem dnem je bila prohibicija omiljena v Washingtonu, D. C., irt v sledečih državah: Ohio, Ken- tucky, Missouri, Maryland, Oregon, Washington, Colorado, Montana, California, Nevada, Arizona, Illinois, Indiana, Wisconsin, Minnesota, New York, New Jersey, Pennsylvania in Rhode Island. Države: Vermont, West Virginia, North Carolina, Louisiana, Connecticut, Wyoming in Massachusetts bodo legalizirale pivo in lahka vina v aprilu in maju. Za ostalih 22 držav se še ne ve, če bodo in kdaj bodo v tem smislu izpremenile svoje državne prohibicijske postave. V ZVEZNEM SENATU je bila dne 6. aprila sprejeta postava, ki določa 30 urno tedensko delo v industrijah, to je petdnevni teden po šest ur. Postava določa, da bodo izdelki industrij, ki ne bodo 30 urnega tedenskega delavnika vpoštevale, izključeni iz meddržavnega prometa. Ako še poslanska zbornica to postavo odobri, se bo s tem znatno od-pomoglo nezaposlenosti, ker bo mogoče mnogo več delavcev zaposliti. VES ZLAT DENAR in vsi na zlati podlagi izdani bankovci morajo biti do 1. maja izročeni federalnim rezervnim bankam v zamenjavo. Kdor ne bo tega vpošteval, mu preti denarna kazen do deset tisoč dolarjev, zapor do desetih let ali oboje. Vsaka oseba sme obdržati največ do sto dolarjev v cekinih ali v zlatih certifikatih. Tudi kolektorji redkih starinskih cekinov smejo iste obdržati. TV0RNICE PIRHOV ZRAČNA LADJA “Akron,” ki je v noči iz 3. na 4. aprila ponesrečila na morju 20 milj od newjerseyske obali, je potegnila v mrzli grob s seboj 73 oseb. Rešili so se le en častnik in dva moža posadke na nemški parnik Phoebus. Iz poročila rešenega I častnika je razvidno, da Akrona J ni zadela strela in da je bilo j ogrodje ogromne zračne ladje v | viharju močno poškodovano že predno je vse skupaj treščilo v razburkano valovje. DVE VELIKI banki v Clevelandu, O., ki se nahajata v procesu reorganizacije, namreč Union Trust Co. in Guardian Trust Co., sta dobili konservatorje ali oskrbnike. Pričakuje se, da bo mogla Union Trust Co. okoli 1. maja izplačati svojim vložnikom približno 35 procentov vlog, Guardian Trust Co. pa okoli 20 procentov. se in V WASHINGTONU izdelujejo načrt za enoten bančni sistem, ki naj bi veljal za vse banke v deželi in jih postavil pod strogo federalno kontrolo. VOLITVE delegatov za državni konvenciji, ki bosta glasovali za odpravo 18. amendmen-ta, so se pretekli teden završile v državah Michigan in Wisconsin. V obeh državah je izvoljena ogromna večina delegatov, ki so se izjavili za ukinjenje 18. amendmenta. Za odpravo 18. (Dalje na 6. strani) Neizogibna velikonočna dekoracija so pirhi ali pisanke, to so pobarvana in včasi tudi “opisana” jajca domače perutnine. Ta velikonočni simbol je razširjen med vsemi civiliziranimi narodi. Lepo barvane pirhe vsak rad pogleda; posebno veseli pa so jih otroci. Jajca različne perutnine predstavljajo važno hrano človeka. Nedvomno so bila jajca raznih ptic in tudi plazilcev prava slaščica že za primitivnega človeka, ki še ni poznal poljedelstva, živino reje in perutninarstva. Znano je, da primitivni narodi še danes uživajo poleg ptičjih jajec tudi jajca želv, gotovih kuščarjev itd. Nekatere vrste divjih ptic si je človek že pred tisočletji udomačil, da so mu dajale meso in jajca. Naše domače kokoši, purani, golobi, gvinejske kokoši, race in gosi izvirajo od svojih divjih prednikov in prednic. Najbližje sorodnice naših domačih kokoši so divje Ikokoši, ki še danes žive v džunglah Indije. Domače race in gosi imajo sorodnice v divjih racah in goseh, domači purani pa imajo direktne prednike v divjih ameriških puranih, ki še zdaj žive v gozdih nekaterih naših južnih in jugovzhodnih držav. Perut-ninarji so z izbiranjem in križanjem vzgojili mnogo vrst domačih kokoši; nekatere vrste hitro rastejo in dajejo mnogo in okusnega mesa, druge so pa boljše jajčarlce. Jajec se vsak dan porabi ogromne množine, bodisi za direktno hrano, bodisi v raznem pecivu in drugih jestvinah. Iz tega vzroka je razumljivo, da so se perutninarji trudili predvsem, da vzgoje kokoši, ki ležejo mnogo jajec. Navadne kmečke kokoši, kakršne smo poznali v starem kraju, so izlegle le po1 par ducatov jajec na leto. Da-! našnje moderne jajcarice jih iz-' ležejo po 300 in več. Vi, Oregonu so pred dobrim desetletjem vzgojili kokoš, ki je izlegla 335 jajec na leto; ta je kmalu dobila konkurentinjo, ki je izlegla 344 jajec. Krono jajčaric nosi zdaj “Lady VictOrine” v British Columbiji, ki je v enem letu izlegla 358 jajec. Nedavno pa je bilo poročano iz verodostojnih virov, da lastu-je neki perutninar v Morting-tonu, Avstralija, raco “Khaki-Campbell-Clarke,” ki je izlegla v enem letu 369 jajec; vsak dan v letu po eno, štiri dni pa po dve. Ta pridna jajčarica izhaja iz rodovine odličnih jajčaric, ki so dosegle rekord 344 in več jajec na leto. Vsekakor se kokošim ni treba preveč bati račje konkurence, kajti račjih jajec mnogo ljudi ne mara uživati, ker imajo poseben okus. Za primes pecivu in drugim jestvinam pa so račja jajca prav tako porabna kot kokošja. o------------ DRENOV GRM Drenov grm, ki se včasi razvije tudi v malo drevo, je evropskega izvora. V Zedinjenih državah ga vidimo ponekod po vr-teh, kjer ga gojijo za okras. Cvete rumeno in sicer zelo zgodaj pomladi. V Sloveniji spada cve-teči dren v cvetnonedeljske butare. Latinsko se dren imenuje cornus mas, angleško pa cornelian cherry. -------o------ POŠTNI PRIMANJKLJAJ Izdatki zvezne poštne uprave so bili kljub zvišani poštnini v prvi polovici tekočega fiskalnega leta za $150,000,000 višji kot dohodki. FINANČNE KRIZE V PRETEKLOSTI Neki pisatelj je označil prvi teden Rooseveltove uprave kot “sedem dni zgodovinskega po-1 mena.” Velika bančna kriza je1 obsegala vso deželo in začasno ^ vse finančno življenje naroda je ^ bilo paralizirano. S hitrico, ki I ji ni para v politični zgodovini1 Amerike, je federalna vlada ne-! mudoma posegla y krizo s tem, ^ da je proglasila bančni “praznik” in istočasno postavila ves bančni sistem dežele pod federalno kontrolo. Sicer je treba še mnogo dela, (Ja se vresniči program predsednika Roosevel-1 ta glede zdravega in sigurnega1 bankarstva, ali kriza je bila oči-1 vidno premagana. Večina bank1 je zopet v obratu. Ljudje via-J gajo v banke več denarja, kot ga vzemajo ven iz odprtih bank in sploh se zdi, da je ljudstvo ozdravelo od histerije strahu, ki je bila značilna v zadnjih dneh, predno je bi! proglašen bančni “praznik.” Pretresljivi dogodki “sedmih1 zgodovinskih dni” So bili več ali manj nekaj novega za sedanjo1 generacijo. Morali so napraviti poseben vtis zlasti na novodoš-lece v to deželo, ki se ne morejo spominjati enakih dogodkov v Združenih državah, Pa vendarle je res, da je ta dežela preživela v minulosti več velikih finančnih kriz. V vsakem slučaju so sledile, ko je ljudstvo zgubilo po-! polno zaupanje v banke in so bojazljivci shranili gcftbviho in zlato pri sebi doma. Mimogrede rečeno, so bile te krize vzrok federalnih preiskav in reform | bančnega sistema. Posledica ene 1 izmed takih federalnih preiskav je bila ustanovitev federalnega rezervnega sistema. Kriza od 1. 1893, ki je bila I izmed najostrejših >v ameriški zgodovini, je prinesla s seboj j zaprtje vseh bank in veliko po-/ manjkanje novčanic. Da se pride v okom temu pomanjkanju, izdani so bili clearing house certifikati v vrednosti 95 milijonov dolarjev. Ti certifikati niso bili namenjeni za splošno cirkulacijo, marveč le za plačila bilanc med bankami, spadajočimi k clearink house-u. Vendarle so ti certifikati šli tudi od roke do ( roke, dokler niso bili popolnoma pomaknjeni iz cirkulacije. Pomanjkanje gotovega denarja je bilo še bolj občutno v mar-, cu 1. 1907, ko je splošna indust- j rijalna kriza povzročila takozva-no “paniko bogatašev.” Poroča se, da ljudje, ki so imeli pri sebi mnogo tisočakov, niso mogli ku-' piti paketa cigaret ali plačati za I kosilo, ker nikdo ni mogel menjati visokih banknot. Mnogi pre-' možni ljudje so morali prodati vrednostne papirje za malenkostno ceno, da dobijo zadosti gotovine za vsakdanje življenjske potrebe. Vse banke po celi deželi so ustavile plačila v zlatu in v raznih državah so bili proglašeni “bančni prazniki.” Zopet so prišli clearing house certifikati v rabo in to pot jih je bilo izdanih v vrednosti 238 milijonov dolarjev. Ravno kakor se je bilo zgo-’ dilo 1. 1893, se je skušalo izva-i biti gotovino ven iz privatnih shramb s tem, da so broker ji Wall Streeta ponujali premije 0 za gotovino proti zajamčenim bančnim čekom. In ta premij je šel do 4 odstotkov. Privabil je velike množice shranjenega denarja, ali je ob enem tudi imel e neprijetno posledico, da so ljud-v je dvignili iz bank še več denarja. Stari ljudje, ki so prisost-t vovali menjanju gotovine proti (Dalje na 6. strani) ZAJČJA NADLOGA V gosto naseljenih krajih Zedinjenih držav zajci ne predstavljajo nobene posebne nadloge, ker so jim lovci vedno za petami. V mnogih državah se sme zajce streljati samo v določenih sezonah, da se ta plaha divjačina čisto ne iztrebi. Po nekaterih zapadnih državah, kjer ne pride vsakega posameznega zajca po en lovec, skrbijo kajuti, da se dolgoušci preveč ne razmnožijo. V Avstraliji pred prihodom belih naselnikov ni bilo zajcev niti lisic. Neki priseljeni angleški farmer bi se bil rad zabaval z levom na zajce kot doma na Angleškem, zato jih je importi-ral en par iz domovine in jih je izpustil na svoji farmi. V par letih je bilo toliko prirastka, da je imel že dovolj zabave z lovom. Kmalu pa so požrli vso pašo živini, ki je morala od gladu poginiti. Sledil je boj proti zajcem na vseh frontah, toda dozdaj so bi-;i še vedno zajci zmagovalci. Vse obširne farme ali pašniki mora-,10 biti zagrajeni z visoko žično ograjo, ki je zakopana celo par čevljev v zeml jo, sicer bi bila živinoreja onemogočena. Vse žične ograje v Avstraliji bi lahko segle parkrat okoli sveta. Na vsako mil,jo daljave so v ograjah vrata. Kdor pusti taka vrata odprta, je strogo kaznovan. Provinca New South Wales je svoječasno ponudila nagrado v znesku 125 tisoč dolarjev onemu, ki bi iznašal siguren način uničenja zajcev, toda dozdaj še nihče ni dobil te nagrade. Vlada plačuje gotovo nagrado za vsa-ikega ubitega zajca in mnogo ijudi ima s tem stalen zaslužek. Zajci se tako hitro množijo, da ima en sam par lahko do deset milijonov potomcev v petih letih. Pcnekod uničujejo zajce s strupom. Na ta način uničene zajce oderejo, meso pa sežgejo, i Neko suho leto so uničili okoli tri milijone zajcev s tem, da so zastrupili vodo v neki vodni jami, kamor so hodili dolgoušci pit. Zajce so pred leti skušali uničiti s pomočjo mačk. Importira-li so 200 mačk iz Evrope in jih spustili nad zajce. Toda mačke so se z zajci kmalu pobratile in živijo z njimi v najlepšem prijateljstvu. Nato so importirali lisice, ki so se tudi zelo hitro po-I množile, toda mesto da bi uniče-I vale zajce, so se lotile jagnjet in jtvac. Tako so ovčjerejci dobili v i lisicah nadaljnega sovražnika. Edina znana pomoč proti zaj-|cem in lisicam v Avstraliji je do-| sedaj visoka in močna žična ograja. Kakšna škoda, da je Av-1 stralija tako daleč, da se našim nedeljskim lovcem ne izplača tja hoditi na lov! -------o-------- PELINOVEC Pelin je večletna rastlina, ki jo menda vsak Slovenec pozna. Okusa je grenkega, nekoliko aromatičnega, vslfed česar ji menda . pripisujejo gotove zdravilne mo-l či. V vinu ali žganju namočeno sveže listje ali suha stebla pelina napravijo pelinovec. V vinorodnih krajih Slovenije se vidi-, jo v mnogih vinogradih grmi pe-; i lina, da ga imajo delavci vedno ; i pri rokah, če hočejo piti vinski ,1 pelinovec. Skoro v vseh krajih i Slovenije je tudi navada, da mo-3 ra biti pri velikonočnem kosilu tudi pelinovec. Botaniško ime j pelina je artemisia absinthium, angleško pa wormwood. V okolici velike slovenske naselbine Ely, Minnesota, raste pelin v ta-j1 ki množini kot menda nikjer drugje v tej deželi. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV V naselju Boršt na Rakitni je dne 17. marca velik požar uničil 15 poslopij. Prizadeti so posetniki: Ivan Intihar, Ivan Petrovčič, Janez Kovačič, Marija Grmekova, France Tavželj, Lovrenc Kržič, Jožef Kržič in Martin Bečaj. Po uradni cenitvi znaša škoda preko 300,000 dinarjev, zavarovani pa so bili le trije pogorelci in sicer eden za 4,000, drugi za 5,000, tretji pa za 8,000 dinarjev. Na Rodici pri Domžalah je v noči 20. marca požar uničil hišo in gospodarsko poslopje družine Jeretinove, po domače “Peregrinove.” Tiskovna zadruga v Ljubljani je te dni izdala prvo knjigo iz svojega letošnjega književnega programa: roman “Smeh v džungli,” prevod iz angleškega izvirnika “Laughing in the Jungle,” ki ga je spisal naš ameriški rojak Louis Adamič. V Celju je umrl odvetnik in posestnik dr. Anton Božič, ki spada med najzaslužnejše osebnosti bivše Spodnje Štajerske. Njegove zasluge na narodnem in gospodarskem polju spodnještajerskih Slovencev pred prevratom in potem so neprecenljive. V Ljubljani je umrl dr. Josip Mantuani, upokojeni ravnatelj Narodnega muzeja, ugleden umetnostni in glasbeni zgodovinar. V Beogradu je bilo od leta 1919 do konca leta 1932 zgrajenih 5,237 stavb, ki predstavljajo vrednost nad tri milijarde dinarjev. Sedemnajst let v ruskem ujetništvu. Milivoj Jovanovič iz okolice Sremske Mitroviče je 1916. v Galiciji prišel v rusko ujetništvo. Od tedaj se o njem ni ničesar več slišalo. Njegovi sorodniki v domovini so vsako leto prižgali sveče za njegov mir in pokoj in plačevali maše-za-dušnice. Te dni pa se je pogre-šanec nenadoma javil iz Poljske svoji sestri. V ujetništvu se je oženil ter ima dva sina. Pismo je pisano v ruskem jeziku. Šele po šestnajstih letih se mu je posrečilo iz Rusije priti na Poljsko, odkoder je namenjen v staro domovino. VSAK PO SVOJE Poljski konzulat na Jadranu. Že delj časa je na Poljskem obstojala namera, da bi se del poljskega izvoza usmeril preko j u g o s 1 ovanskih pristanišč. V zvezi s to namero se je v Splitu ustanovil poljski konzulat, ki je te dni začel poslovati. V kratkem bo posetila Split delegacija poljskega poslaništva v Beogradu v svrho proučevanja trgovinskih in pomorskih vprašanj. Smrt najstarejšega Poljanca. V noči 17. marca je po kratki bolezni ugrabila smrt očeta Pro-davca — g. Antona Jesenka, ki mu je manjkalo še 10 tednov do dopolnitve 92. leta starosti in je bil najstarejši ne samo v vasi, temveč tudi v poljanski občini in najbrže tudi najstarejši moški v vsej Poljanski dolini. S pokojnikom, ki je bil pri svoji visoki starosti telesno trden in duševno izredno svež, odhaja k počitku stara grča in eden od predzadnjih prijateljev pokojnega dr. Ivana Tavčarja, mož kremenitega značaja ter (Dalje na 6. strani) Moderni Mozes Roosevelt je udaril s predsedniško palico po skali prohibicije in iz skale je priteklo pivo in vino. * Letošnji pirhi bodo namočeni z ječmenovcem. Morda bo to pomagalo, da se bodo iz njih izvalili piščanci prosperitete. * Za prvega člana državne Liquor Commission v Ohio je bil od governerja imenovan Cleve-landčan E. J. Sklenicka. Ime je češko in pomeni nekaj takega kot steklenica ali pivska čaša. Na zdravje! ♦ Butare se navadno nosijo na cvetno nedeljo, toda nekateri so nosili take, da so pod njimi omagovali, že na cvetni petek. Namreč tiste 3.2 procentnega kalibra. * Velikonočni šopek bi bil nepo-polen brez lilij, pelina in hrena; letos pa mu bosta za dobro mero dodana še ječmen in hmelj. * Medtem ko drugod po Zedinjenih državah debatiramo o prohibiciji in 3.2 procentnem pivu, imajo v Kansasu drugačne skrbi. Dne 6. aprila so v Topt-ki, glavnem mestu države, glasovali, da-li naj imajo v parkih in vrtovih več pravic cvetlice ali psi. Zmagali so psi z 10,072 glasovi; za protekcijo cvetlic je bilo oddanih le 9,740 glaapv. Hot dogs^ * Včasi je bilo vpoštevano in cenjeno marčno pivo, v bodoče bo pa aprilsko, ker mu je bilo v aprilu ponovno priznano ameriško državljanstvo. Značilno je, da je bil simbol nekdanjega marčnega piva kozel, novo pivo smo pa dobili na sedmino po prvem aprilu, kar ima tudi svoj pomen. Simbol preveč intimnega bratstva s pivom pa ostane še zanaprej maček. * Samo pomislite, za kake malenkosti se moramo boriti svobodni ameriški državljani! V pajntu 3.2 procentnega piva je samo za eno unčo alkohola, to je toliko, kot ga je mogoče natočiti v navadno malo čašico za rakijo. Pa je moral zato predsednik poslati posebno poslanico kongresu, kongresniki so zborovali, državni legislature so zborovale in časopisje je prelilo potoke črnila. Za eno samo unčo “kika” toliko vika in krika! Kdor je bil na dan prvega aprila potegnen in proklamiran za norca, naj si ne žene tega preveč k srcu. En dan v letu se že potrpi. Hujše bi bilo narobe, namreč, da bi bil v 365 dneh samo en dan pameten. ♦ Neki šaljivec priporoča, da naj bi bankirji propalih bank organizirali društvo “vitezov zlatega runa.” * Tudi najslabša stvar na svetu ima svojo dobro stran. Neka Lillian Jackson, ki je bila mrt-voudna, se je o priliki zadnjega californijskega potresa nahajala v Long Beachu, Cal. Sunek je bil tako močan, da jo je vrgel s stola, prestrašena revica se je pobrala in z drugimi vred pobegnila iz poškodovane hiše na prosto. Od takrat zopet lahko rabi prej mrtvoudne roke in noge. (Dalje no 6. strani) “NohJcl Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non~members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. 3 NO. 15 Vstajenje Pomlad, dražestna hčerka božanskega sonca, se je prismejala v deželo, iskreno zaželjena in prav tako iskreno pozdravljena. Njen gorak dih in njen razigrani smeh sta privabila v zmagoslavno procesijo vsa živa bitja. Planjave so se pokrile z zelenimi, s-cvetjem posutimi preprogami, drevje in grmovje si pripenja duhteče šopke, na nebu so zavihrale belovišnjeve zastave in v živahne koncerte veselih krilatcev se mešajo razposajeni vriski otrok. Na bleda lica je priplula zdrava rdečica in v srcih je zažarelo sonce optimizma in upanja na lepše čase. Dolga je bila zima, predolgo je bilo mrtvilo, ki nas je dušilo, jezni smo bili sami nase, nevoljni na naše bližnje, nezadovoljni z vsem svetom. In večkrat, mnogo prevečkrat smo tudi javno dali duška svoji nevolji in se znašali nad vsem, kar nam je prišlo na pot. V dušljivi, mrzli atmosferi je umiralo pravo prijateljstvo, bledela je širokogrud-nost. In nič čudnega ni bilo to, kajti razmere so bile take. Potrebovali smo sonca, pomladi, nove, blagotvorne aktivnosti in novega življenja, in vse to je prišlo. Novo, krepko življenje ni prišlo samo s prihodom pomladi, ampak prišlo je tudi z novim osobjem, ki je zavzelo vodilna mesta v deželi. Novi voditelji so pokazali znatno mero odločnosti, agilnosti in volje za delo. Ni treba, da bi se strinjali z vsemi njihovimi čini, toda dela in giblje se in to je za enkrat glavno. Seveda ne bo brez napak, ker nihče ni popolen, vseveden in vsemogočen. Napak pa ne dela samo tisti, ki nič ne dela. V deželo se vračata.zaupanje in samozavest. Narod vstaja iz triletnega mrtvila k novemu življenju. To je drugo vstajenje, druga pomlad! Najlepsa pomlad ne more premagati zimskega mrtvila naenkrat. Le polagoma se popravlja zimska škoda, le počasi se prepoje vsa bitja z novim življenjem. Tako tudi mrtvoudni gospodarski sistem dežele ne bo mahoma oživel, ampak se bo to vršilo polagoma, stopnjema. Negotove ko-;ake še dela, toda dela jiji in vsak korak je bolj siguren in samozavesten. Stotridesetmilijonski ameriški narod koraka zopet soncu lepših dni naproti. Z izboljšanimi splošnimi gospodarskimi razmerami bo zasijalo sonce tudi našim podpornim organizacijam. Vrnila se bo samozavest in vera v našo moč. Zopet bo zacvetelo prijateljstvo in kot rožmarin na vrtni gredi se bo raz-košatilo pravo bratstvo. V jasnem sončnem siju bomo videli, da ima naša J. S. K. Jednota poleg nekaterih morebitnih pomanjkljivosti toliko mero dobrih lastnosti, da je vredna vsega našega zaupanja, naše naklonjenosti in naše ljubezni. V tem smislu in v trdnem upanju za vse to — vošči urednik vsemu članstvu J. S. K. Jednote veselo pomlad in veselo veliko noč! ANTON J. TERBOVEC: KO SE ZASMEJE POMLAD OTON ŽUPANČIČ: VSEH ŽIVIH DAN Jaz čutim danes vseh živih dan . . . moje srcq kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kraški teran. Ne čujete? — Tam od mračnih lesov vrši vihar poln srditih gromov, in izza megla zdaj pa zdaj vzplapola krvavordeč plamen kot meč — to dneva je novega žar. O, bratje, na pot, življenju naprot! Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namerjen na zdravega, na pravega moža. Ta meč divja čez grobove le, požiga razpale domove le, kar je čilega, to obvelja. O, bratje, bratje — prišel je čas! O, bratje, bratje — kako je v vas? So-li vaše njive zorane? zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj zlata semena padajo — so-li vaše njive zorane? Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskavo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman, doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! Cleveland, Ohio, ni niti največje niti naj lepše mesto v Zedinjenih državah. Po prebivalstvu ne doseže niti milijona. Kar se lepote tiče, pa lahko rečem, da sem videl mnogo lepših, pa tudi dosti grših mest. Za nas Slovence pa je Cleveland zanimivo in važno mesto vsled tega, ker se tu nahaja največja slovenska naselbina v Ameriki. Natančnega števila tukajšnih Slovencev ne vemo in najbrže ne bomo nikoli vedeli, toda okrog 35,000 bo menda najbližje število. S prišteto tu rojeno slovensko mladino bi s^ seveda to število znatno zvišalo. Slovenci v Clevelandu imamo marsikaj, na kar smo lahko upravičeno ponosni, toda vsi naši čini in produkti pa tudi niso pohvale vredni. Povprečno vzeto menda nismo dosti boljši niti dosti slabši kot rojaki v drugih naselbinah. Ni ga večjega kraja v Sloveniji, da ne bi imel v Clevelandu svojih sinov in hčera. Prav zato pa je clevelandska slovenska naselbina nekako v sorodstvu z vsemi slovenskimi naselbinami širom Amerike. Vsak rojak, naj pride od koderkoli, more najti v Clevelandu sorodnike ali vsaj ožje rojake. Iz tega vzroka smo deležni v vseh časih številnih obiskov iz najrazličnejših krajev Zedinjenih držav. Tako je nekega sobotnega popoldne sredi maja stopil v uredništvo rojak in mi s pozdravom: “No, me še kaj poznaš?” pomolil svojo močno desnico. “Why,” se zavzamem, “če ni to Martin Rihtar iz daljne Montane !” “Prav,” pokima mož nekako zadovoljno, “sicer ne več iz Montane, ampak iz Colorada, Martin pa še vedno. Pa imaš čudovito dober spomin, da si me takoj spoznal, dasi se nisva videla že toliko let!” “Za'to' hi treba posebno dobrega spomina,” odvrnem, zroč mu v odkritosrčne in nekoliko hudomušne oči, “saj se nisi v teh dolgih letih skoro nič izpre-menil. Hudo se ti ne godi, to | se vidi. Pa kaj te je prineslo sem?” “Vračam se z neke konvenci-ije,” pojasni mož, “pa sem spotoma obiskal par mojih sorodnikov v Clevelandu — kdo pa nima sorodnikov tukaj — in ker imam še nekaj ur do odhoda vlaka, sem pa 'še semkaj stopil, da tudi tebi rečem ‘halo!’ ” “Kakor veš, sem precej let preživel na zapadu, kjer ni navada, da bi si prijatelji medsebojno preveč kadili, toda kljub temu moram reči, da si me s svojim posetom resnično razveselil,” ga zagotovim. “Obisk dobrega starega prijatelja mi je kot sončni žarek, posebno še, če ta sončni žarek prisveti od zapada, kjer je sonce večje in svetlejše kot v zakajenih mestih srednjega zapada.” “Sicer pa, ali hočeš nekoliko sesti? Ali, če ti je ljubše, stopiva malo na prosto. Tu je vroče in zaduhlo, z delom sem za danes gotov, sedenja sem sit in nekoliko svežega pomladnega zraka bi mi dobro storilo!” Pa sva jo mahnila po sloveči St. Clair cesti proti parku, skozi precejšen del parka in po drugi cesti nazaj proti mojemu stanovanju. Tako sva bila zatopljena v različne pogovore, da nama je poldrugo uro časa minilo prej kot sva se tega zavedla. “Tukaj sem pa doma,” pravim, ko prideva do mojega stanovanja, “in mislim, da mi ne boš zameril, če te najprej predstavim moji ljubljenki, rdečelični hčerki ohijskih vinogradov, ki biva v spodnjih prostorih. Ni tako sladko opojna in ognjevita kot njena californijska sestra, katero obožujete na zapadu, toda nekoliko daljše prijateljstvo z njo tudi ne ostane brez efekta.” Sedla sva in takoj po prvem pozdravu z rdečelično devo ohij-skih vinogradov sva si oba pri- znala, da sva bila nele nekoliko trudna, ampak tudi precej žejna. Nikdar pa se intimno prijateljstvo z rdečelično kapljico ne prileže tako kot po lepem pomladnem sprehodu. Pogovor se razživi, kot če svetilki priliješ olja, zaupljivost se poglobi in v duši se poraja prešerna razigranost. “Martin,” povzamem po kratkem molku, “tak dečko si kot pred dvajsetimi leti in še vedno si sam, kot sem posnel iz tvojih dosedanjih pripovedovanj, kako, pri bogovih, si mogel očuvati zlato svobodo vsa ta leta vpričo prelestnih hčerk našega zapada? In z lepo Rosie tam v Montani sta si bila nekdaj precej na roke, ali ne? Kaj je z njo sedaj?” “Hm, to je precej dolga povest,” odvrne prijatelj nekako zamišljeno, “deloma lepa, deloma trpka, dolgočasna, morda celo malo smešna in neumna, toda ker si poznal lepo Rosie, te bo morda zanimala. “Res sva si bila iskrena prijatelja z Rosie in dobra deklica je bila, toda malo preveč se je zavedala svoje lepote in popularnosti, kar seveda končno ni bilo nič čudnega vpričo številnih čestilcev, ki jih je imela. Pa je nekoč prišlo do nekega malega nesporazuma, kot tolikokrat pride med mladimi ljudmi radi brezpomembnih malenkosti, in ker sva bila oba precej trmasta, sva se oba vsaj na videz ohladila drug za drugega. Posledica je bila, da je Rosie po nekaj mesecih poročila mojega prijatelja Jacka, saj si ga poznal! “Razočaran sem odšel v drugo mesto, da pozabim mojo prvo smolo v ljubezni. To se mi je posrečilo in nekako dve leti potem sem se tudi jaz oženil. Kaj sem si s to ženitvijo nakopal na glavo, rajši ne bom pravil. Trpel sem eno leto, nakar je bilo vsega konec. Ona je šla svojo pot, jaz pa svojo, škoda, da se to ni zgodilo že prej. “Preselil sem se v Colorado, kjer sem dobil precej dobro delo v nekem malem premogokopu. Kupil sem si malo bajtico v prijazni soteski in se tam “pečla-ril,” kot pravimo, ženske sem skoro zasovražil. Imel sem pač preveč trpke izkušnje. V tisti okolici je precej razvita sadje-reja in. tudi jaz sem pri neki ugodni priliki kupil par akrov sadovnjaka, s katerim sem se v mojem prostem času ukvarjal. Kot ti je znano, se v okrožju Grand Junctiona in stranskih dolinah pridelujejo lepa jabolka. Mene je sadjereja vedno veselila, nekoliko sem jo že razumel, nekaj sem se pa naučil od sosedov. V svojem prostem času sem rad malo povasoval pri sosednih farmerjih, včasi tudi kaj malega pri delu pomagal, pa sem imel prav lepo življenje. Tudi puška me veseli in marsikateri zajec ali fazan je odšel k zadnjemu počitku z moje peč-larske mize. * “Zadnje leto premogovnik le slabo obratuje, navadno le po en dan ali dva v tednu. Pa to me ne vznemirja dosti. Za sproti se še vedno zasluži, saj moje potrebe so majhne, in čisto brez prihrankov tudi nisem. Za lov imam zdaj časa v izobilju in menda ni lepše zabave na svetu, kot pohajati s puško v roki po lepih coloradskih gozdovih, čas mine, da sam ne veš kdaj, brez ozira na to, če kaj ustreliš ali ne. “Rad imam moje gozdove, moje jablane, moj mali zelenjad-ni vrtič, a najrajši imam mojo košato vrbo, ki raste kakšnih 30 korakov oddaljena od moje hišice. Mimo nje teče majhen potoček, ki dobiva svojo čisto vodico iz snega, ki se leto in dan blišči na visokih snežnikih v o-zadju. V pozni pomladi, ko se sneg naglo topi na nižjem pobočju gora, naraste moj pohlevni potoček v kalen hudournik, toda nevaren ni, ker drvi skozi ozko sotesko. Tudi moja sta- ra vrba mu junaško kljubuje in nagajivo pomaka v kalne vode svoje sočno zelene veje in jih zopet dviguje, kot bi se igrala. “V lepih sončnih dneh naj-rajše počivam na.klopici pod to vrbo, čitam, vlečem mojo pipo in poslušam burno hrumenje ali pa prijazno žuborenje potoka, kakršno je pač njegovo razpoloženje. čudovito je, koliko življenjske sile je v tej vrbi. Stara in skrivljena je, žlamborasta in napol preperela in po zimi se mi zdi kot starka, ki so ji dnevi šteti. Pa zahrumijo v gorah pomladni vetrovi, kalne vode pritečejo s hribov in stara vrba vztrepeče in se zbudi iz zimskih sanj. V par dneh se ovije s svetlo zelenimi venci, da je kakor nevesta, pripravljena za poroko. Vsa pomlajena in sočna se zopet igra z nagajivimi valovi potoka. Dostikrat sem premiš-jeval, zakaj dih pomladi ne oživi tako vsakega bitja v naravi. “Malo sem se oddaljil od mojega predmeta, pa boš že oprostil ; bilo je treba povedati v svr-ho lažjega razumevanja. “Kmalu po novem letu lani me je posetil eden mojih starih prijateljev iz Montane, ki je slučajno izvedel zame. Prišel je bil v dotično naselbino radi neke zapuščinske zadeve. Ustavil se je pol dne pri meni in tako sva se marsikaj pogovorila o nekdanjih časih. Med drugim je pogovor nanesel tudi na mojo nekdanjo znanko Rosie, in izvedel sem, da se je bila že pred več leti z možem preselila v farmer-sko naselbino Paonia v Colora-du, da ji je moža pred dvemi leti pobrala pljučnica in da zdaj sama gospodari s pomočjo svojih dveh že nekoliko odraščenih fantičev. Dotična farmerska naselbina, kjer se mnogo pečajo s sadjem, je od mojega bivališča oddaljena le kakih 30 milj, in bil sem že enkrat prej tam na obisku nekega slovenskega farmer j a, ki je svoječasno delal v istem premogovniku kot jaz. “V celi rešti novic se je novica o razmerah moje nekdanje znanke Rosie nekako izgubila in mi ni pustila navidezno nikake-ga drugega vtisa, kot nekako polzavestno pomilovanje radi izgube njenega moža in gospodarja. Dasi na njo nisem bil nikoli resnično hud, je preko vsega stala neka megla splošne mrž-nje do žensk, ki je izhajala iz mojega enoletnega nesrečnega zakona. V nekaj dneh sem celo stvar že zopet pozabil. “Polagoma so se začeli dnevi daljšati, dišalo je po pomladi, toda noči so bile še občutno mrzle, da je zelenje še previdno spalo v nabreklem pop ju drevja in grmovja. Teden dni pred veliko nočjo pa so zabučale južne sape po gorskih pobočjih. To je bila običajna pomladna budnica, vsako leto enako lepa in vsako leto z enakim hrepenenjem pričakovana. “Prva se je prebudila moja stara vrba in na velikonočno jutro je bila že vsa ovita z zelenimi venci, ki so se v soncu 1 svetlikali kot najlepša orientalska svila. Srečna vrba, sem si mislil. Po kosilu sem si nažgal cigaro, kakor se. za veliko noč spodobi, in sedel na klopico pod ozelenelo vrbo. Bil je izzivajoče lep pomladni dan. Mehke južne sapice so mi božale obraz, ; iz tal so hitele prve pomladanske cvetke, iz sadovnjakov so ■se glasili robini, v kalne vode naraslega potoka, ki so divje-razposajeno hitele v dolino, pa so se pomakali zeleni venci moje vrbe in zopet poredno odskakovali i/. valov. Sredi tega razigranega mladega življenja se me je polagoma polastil nekak prijeten nemir, katerega si nisem znal takrat razlagati. Šele pozneje sem prišel do prepričanja, da me je bila premagala pomlad. “Nekaj časa sem postopal okoli hišice, ne da bi bil vedel, kaj naj prav za prav počnem, kar se mi posveti: v Paonijo se popeljem obiskat znanega Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvršcvalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. n Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland,y Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, P® Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair AV« Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. , 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. __ ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I11 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl„ Chicago, I11' ' Vse stvari, tikajoče sc uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj 8eSllj< slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, Pr0 za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovn zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, otrlasi, naročnina nečlanov in izpremembe ^ slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in ; hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali Pa piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plcrnc neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota spreJ^L, tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v ®la<1 skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta; Premoženje znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. A] •sp( tor sti Jard I It pstr eop 'e f ie s tr Sp nd 'ieti ■sca >ok IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA fico idm nad Bt an, tl m. K' So ffej. rsh Dl-h hat Ai eve, ii *'ies ‘as , VAŽNO NAZNANILO ČLANOM V MESTU ELY, Ml^ Ker so bila vsled poloma First State banke na Ely, ^ seta, z eno izjemo prizadeta vsa naša društva v Ely, MinneJ ko so bili vsi čeki, katere so društva bila poslala v plačilo deC berskega asesmenta vrnjena glavnemu uradu, in ker je odbor pri letni seji meseca januarja t. 1. odredil, da imajo P1 deta društva asesment za mesec december 1932 poravna*1, mesečnih obrokih, in nadalje, ker so prizadeta društva n^°l ali bodo naložila svojinv članom izredne mesečne nakl®1 svrho pokritja gornjega deficita, in ker se je izvedelo, da nekateri člani od prizadetih društev prestopiti k drugih štvom v namenu, da se izognejo plačilu gornjih izredni*1 štvenih naklad, je glavni odbor na podlagi nujne potrebe s** da se ne bo izdalo nobenih prestopnih listov članom priz^io^ društev toliko časa, dokler v decembru nastali deficit S° bej-s društev ne bo poravnan pri Jednoti. 1 Ta določba se ne tiče društva št. 2, Ely, Minnesota, SlfiVo sreči svoj asesment plačalo takoj po 25. decembru in 5 (fro^ ‘'ork l'h0 '©ar, Th tatic etid iffic fteet preprečilo svojemu članstvu morebitno izgubo. Po naredbi gla vnega odbora JSKJ: Anton Zbašnik, glavni taj*’1 l^eai heir i»emi slovenskega farmerja, ki ga že par let nisem videl! In k temu sklepu je, nalahko kot metulj, priplavala misel: tam morda tudi kaj izvem o moji nekdanji znanki Rosie! Hipoma se mi je vse to zazdelo tako naravno in samoumevno, kot da bi bil že tedne in mesece razmišljal o tem. Čez dobre četrt ure sva z mojo zvesto staro ‘Lizo’ že drvela proti Paoniji. Dospevši v mestece, sem zavil z glavne ceste na stransko farmersko pot, o kateri sem sodil, da me pripelje k farmer ju, h kateremu sem bil namenjen. Vozim počasi in opazujem redke farmerske hiše ter skušam brati napise na ob cesti nameščenih poštnih skrinjicah, toda vse je bilo tuje in neznano. Od neke hiše, ki je stala precej oddaljena od poti, privozi počasi mal odprt avtomobil in malo pred menoj zavije v isto smer, v katero sem jaz vozil. V avtomobilu sta bila dva zagorela fanta približno petnajstih in šestnajstih let, katerih eden se je za hip obrnil in zamahnil z roko v good-bye ženski, ki je stala pri ograji in gledala za njima. Dečko se je smejal, istotako tudi ženska, ki je bila po vsej priliki mati dečkov. “Bo treba vprašati za pravo pot, si mislim. Ustavim torej avtomobil, izstopim, spoštljivo pozdravim pri ograji stoječo žensko in po običajnem oproščeni u vprašam, če morda pozna farmerja N. N. in kje je njegova farma. ‘“Da, poznam ga,’ odvrne ženska vljudno, ‘in dobri prija- , °Ul>l tel ji smo z vso njegovo 1,1 (no. Precej ste zašli in Ucte , boste morali nazaj in na 1 piioi 'toda hišo vam od tu lali^L »eho [kažem.’ Nidi “Stopila je na cesto 'T°ve pokazala zeleno pobarvan0 [ Ho napol skrito za sadovnjak'f®cU dri svetlokostanjevih las, | 'eat se v pomladnem vetriču. vali okoli njenega zagorel®'! g ca, so se v soncu pozlatil' J njenih sanjavih očeh je *jj Q]e petal odsev, čudovito lll)‘ ■ lepim spominom davnih c* teli ^ “Kje neki sem vse to del? Ta misel'mi je l<(,t » ho8 preletela možgane in v ^|aiice sekunde mi je bilo vse jaj! Nd c “‘Rosie,’ 'sem vzklikat th. tukaj!’ |o!ne “Zdrznila se je in me ^0| nutek motrila s široko 01 ^ t, mi očmi, nakar mi je drhtečo desnico: ‘Why, ^ t] ali je mogoče? Seveda S'j|| ^ dva pa, stara znanca, se F Pij govarjava kot dva tujca- r^’t “Zasmejala se je, da 0 čica premagala zagorelo še vedno lepega obraza, sem se smejal z njo. V,IL r jih veselega iznenadenja si smeh edini izraz, ki Ir s'lt rokah in ki pove vse. sem opazil, da je Rosie | dovito dobro ohranjena *1 takorekoč v svojih naJ I letih. «• “‘Pa kaj stojiva tu 11,1 Jlove, kot dva trempa,’ povzam1 ,jC) ^ besedo, ‘stopiva vendar Pripravila sem nekaj 1 JP^Cg dasi se nisem niti malo .(fectj la, da dobim takega k" ^ poset.’ (Dalje na 0. straB^ ,.. New Ete ■ ENGLISH SECTION Qf ▼ Oll'Ciai °rgar) W of the South Slavonic Catholic Union. Now id.O O- t, & AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS St CURRENT THOUGHT Revived Hope Apiil with its showers and 3.2 per cent beer appears to have ei«ed part of the depression gloom, and in its place inserted °ne of joviality. Whether it is the “new deal” or beer that larlt at*ng t'le Pe0Ple to think in more optimistic terms is I It' ° ^e^errn’ne at the present time. Ion *S a^Parent that with the advent of the present administra-Ust ^ ^as^^n&ton, D. C., a revived hope for permanent read-e ,orit economic machinery has been entertained by some ie f G ^ere are skeptics, of course, who hold no hope for u ure, unless a radical change shall be made. Not so with average human being, who forever clings even to the slightly of hope—hoping that tomorrow will see a better day. fid t*ng ^reshness of green grass, flowers in the bud, j , lefs adorned with fresh leaves—all paint an inspiring is le ln the natural scene of life—life that urges humans to Dok ^oorci. With spring in our midst it is but natural to v dt the world with l’ose-colored glasses, and with a little lagement from executive heads in charge of nation’s Uu 1 ri6S’ *S ^ any won(ler that human nature has been per-^ ed to think of better times? 1 along comes a practical man. “Yes,” he will say, “you j*««« that the populace is looking foi'ward to a change f e better, but, nevertheless, there still are as many millions ad ? °U^ wor^ today as there were a year ago.” Which is g ut true. But, alas, what can one do but hope for the best. jffer 'V° have to continue to make the best of what life has to rsh T a matter of fact, even during periods of prosperity, °f We °a^ ^ ^n^ati°n> the average man is not compensated Lt a work to such an extent that he can enjoy every luxury J Al^aa’s ingenuity has created. Jeve)’S'0U^ wor^“lg c^ass has been hit hard by the economic M *n s°me instances the upper class, enjoying high sal- > nave been hit harder in proportion. Where the poor man Never been exposed to excessiv luxuries—rather to hard i-K , luxuries were not missed as much as that of the man o P'1 lea„ U(1 many luxuries taken away, judging by outward ap-a‘‘ * ‘ThUnces- » at is why the character of living has not changed much -“nee ^°Ur years amon£ the working class. For in- a ^ °Ur lodge systems have not suffered to any appreciable enci ’ ^ecause the requirements for its continuity do not deni*1 ' iff j uP°n an abundance of money. Although it has been very s & leet'tu^ f°r many 0:f our members to scrape enough change to *z t>Hie Monthly assessments in the past, it is not necessary for S0<> efg ,of them to continue to do so, since a number of our mem-I 0 ave accumulated reserves accruing on their certificates. ., k'|lav0 • SUrface, it appears that insofar as lodges of our South n 5pour ,'C Catholic Union are concerned, the English-speaking [Peak'S ^aVG ^een hit the hardest by this crisis. The English-Jheij. ^embers have very little, if any, reserve accruing on aj‘*Tieim)eer^^cates to fall back upon because they have been l°Unr,ers a few years, while jobs are scarce even for the 8 People. in v|ucted (.)nly hi the past five or six years that the English-con-na Cfnicm 0r^ges have been organized as an integral part of our • a time when it appeared that youth had secured a ondu ln °ur Union, had branches independent of the Slovene-, i"Nvern lodges, along came depression and retarted its in° 1 H0vvev ; aki- Fde tVl ’ youth will not be dismayed. The greater the ob-feat tj' ^ritler their resolution to forge ahead and accomplish lngs for our South Slavonic Catholic Union. Ill ill roinjj ivoe«1 ka * lanw n & 2ltfCn reje' -.ne dcC „ «1» las *ork. end iffi, h B(% Ross, No. 186 IS .1P' rclcf; itili' &£'}'**• 0—'Well, well, 1 C* r" aga*n> and I want to 10 W? iJ*;" about it. About k°l ,p hoSp j about our dance. S‘M "CC? The Betsy Ross fel(l on ,,C0Urse> which is to be ikJ" If 28th of APi’il, 1933, On A°Jene Workingmen’s ^iv»«o:rai«>o°Rd. 9 ° IiS to hp ^ust your boots P°?Sce pv the biggest and best • " SCT ycs' 1 mean see, Bob iS *lf Play f 11 bis orchestra are 681 And’ °h’ hoy’ 1 je,l 0fily tv ear thtm play? :1a ‘.0 'vorry we really have i'^shoe about ^ wearing out irxusic Gn ^anc^n8 ^o such ia iu ’ yes, besides ki TVent, wil1 »ko be re- pri I u‘s- ie ^^Victor Jazbec. ^itor’s^ote Nhei^^on of the “Tenth ^ |c°\enetextbvSTated fr°m the - ' ■« ’ has beo« Joseph L. Mihe- lCUe’ dUe VUSpended in this all0t<--j curtailment of and ,-,to thc English f continued k s edition. Will We Forget? Cleveland, O.—Ever since the start of this universal depression most of us have wailed aloud that nothing as tragic has happened since the world began. This is not so—there have been cycles of depression for good many years. It is said that everyone during his or her lifetime lives to see one or two depressions. Today’s depression seems worse because we have been used to more advantages than people in a former age. We have grown accustomed to look upon luxuries as necessities, and we cannot understand how we can “get along” without these things which we have grown to look upon as commonplace. Everything has been measured by money during the past ten years. By what people have or have had. Now it is measured by what people have lost. Where once it was said of a man that he is worth so much— meaning in cash, stocks and bonds, rather than in kindliness or strength, or intellect—now it is said of him that he has lost so much, or is out of work for so many months. What peonle have losf in dollars is not comparable to what many of them have lost in hope, in optimism, in kindness, in a happiness which does not spring from bank accounts. What people have lost in material income is not to be spoken of in the same breath with what they have lost in pity and shared suffering, and a sense of values. So many of us have been blinded by our own terror and our own new lack of comforts that we are unable to see the situation of the less fortunate person. When we still have *a roof over our heads, garments to clothe us, and three meals a day, we are somehow unwilling to count these blessings. We forget the children who starve and go hungry. If this present difficult time through which the world is passing could teach us values, and could teach us neighborliness, then a great thing has ben accomplished. But it will pass, as everything passes, and I am wondering if we will forget, as we have forgotten other disasters. Frances Debevc. What’s Up? Ranger Rangings Ely, Minn.—Attention, Rangers: Just want to remind you that the regular meeting of the Rangers Club of SS. C. and M., No. 1, SSCU, will be held Wednesday, April 19, 7:30 p. m., at the Community Center. There are many important matters which have to be discussed, so let’s all attend. The entertainment committee has notified me that there will be lunch and dancing to your heart’s content after the meeting. We’ll be seeing you April 19. Louis Zgonc, Recording Secretary. -------o------ THE TRUTH An old Negro went to the office of the commissioner of registration in a Missouri town and applied for registration papers. “What is your name?” asked the official. “George Washington,” was the reply. “Well, George, are you the man who cut down the cherry tree ? ” “No suh, I ain’t de man. I ain’t done no work for nigh onto a year.” Funeral services were held last week for Mr. Paul Schnel-ler Sr., secretary of International Building and Loan Co. of Cleveland. Mr. Schneller had been ill but a few days when death made its untimely call. Since 1916, when the I. B. and L. Co. was organized, in which Mr. Schneller took an active part, he has taken a leading part in the direction of the building and loan company, an institution established to serve the Jugoslavs of Cleveland. Rangers basketball team of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, Ely, Minn., was crowned champion of Ely last Saturday, April 8, by virtue of the victory over the Swansons team, runner-up in the tournament. Score was 21 to 17 in favor of the Rangers. Gordan Burich, star basketball player of Chisholm, Minn., High School team, was elected captain of next year’s varsity squad. Burich proved to be a sensation for the Chisholm team in the district, regional and state tournaments, and won recognition on the team of eight men picked for the all-state Minnesota team at Minneapolis by newspapermen and officials. Among the entrants in the ping-pong tournament held at the St. Clair Bathhouse this week is Charles “Lindy” Kotnik, member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, Cleveland, O. “Lindy” is well known among the bowling enthusiasts for his record-breaking score of 800 rolled in three games in the Ohio SSCU elimination series in the season of 1930-31. Tentative plans are now under way to sponsor a ping-pong tournament for the ladies on April 21. Thanks Ely, Minn.—The basketball players and Rangers as a whole extend their hearty thanks to the Gophers of No. 2, Arrowheads, No. 184, and other fans for their kindness and hospitality by attending the Rangers’ basketball games during the past season. Here’s for a bigger and better S. S. C. U. F. V. Strukel, President, SS. C. and M. Rangers, No. 1, SSCU. Pittsburgher, No. 196 Pittsburgh, Pa.—At the last regular monthly meeting of Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, members seconded the initiative motion made by Lodge No. 6, SSCU, of Lorain, O., concerning the building of the new Home Office. L. P. Boberg, Pres. John J. Furar, Sec’y. Frank L. Sprohar, Treas. -------o------- Housewife: If you love work, why don’t you find it? Tramp: You ought to know, Madam, that love is blind. Radio Corporation of America moved its works at Ivanhoe Rd., Cleveland, O., to Newark, N. J. Many Slovene girls were effected by this change, most of whom accepted R. C. A.’s offer to move to Newark and remain as employees. The girls were given two weeks’ pay in advance, provided with transportation, and board and room for one week at one of the hotels in Newark. A special train was chartered to transport the 200 girls effected by the change, who left Cleveland last Sunday, April 9. According to the latest report, Miss Mary Kreble, member of George Washington Lodge, No. 180, left with the group and will make her home at Newark, N. J. Jagunich, Prelesnik, Brink, Pleban, Ahlin, of the Eveleth, Minn., hockey team, are among the performers that brought Eveleth its first championship in the Central Hockey League. ---------------o------- Indian Lodge, No. 220 Chicago, 111.—The regular monthly meeting of the Indians will be held Thursday, April 13, at 8 o’clock. With the advent of warmer weather, the activities of the lodge can be more diversified. All that is necessary to put a project on the lodge’s calendar is your vote at meetings. Edmund Kubik, Sec’y, Indian Lodge, No. 220, SSCU. Soudan, Minn.—A few weeks ago I sent in a contribution in the hope of getting some of the younger members interested in our columns, but to date I fail to see any improvements. Are you still waiting for me to start the arguments for you? Well, on my part you would not have to, if the editor had not omitted part of my article, but rules are rules, and it is up to me to approach the matter from a different angle. But I’ll not give up. Do you members realize that the future of our Union depends a lot on us, the younger members? No doubt you do, so let’s get out and put our shoulder to the wheel. Our first aim is to create harmony and' to discuss among ourselves the future welfare of our Union. Very true, you cannot satisfy everyone, but by going after it pro and con it will soon be for the betterment of everyone. Your attendance at the lodge meetings is very important. Taking part in the arguments and discussions is necessary for the welfare of your lodge1. By doing so, when election of delegates comes around, you will know what your lodge requests from him, and when he carries out his points you can feel yourself paid a thousandfold for the little time you spent in attending the various lodge meetings. Oftentimes you will hear an older merpjjey.^ay, “I’m,a member too long. I can’t say anything.” And let it go at that. That member may have something very important to say, something that might benefit the Union; yet he is afraid to say it. Why? Have you, young members, ever thought of that? Is there something that has not been discussed? Is it something in the By-Laws? What is it? Will it benefit the future of out Union? Have we discussed it at our lodge meetings, etc? Remember, he is an older member, perhaps an officer, or was one. He knows the ropes. He has been through a lot more than we. Let us learn from him so that when the reins are passed on to us we will know how to handle them. So, therefore, let us all— each and every one—get behind our officers and give them a helping hand, for only those that are or have been in office know what painstaking effort is required in the office. By doing so now we may also save our Union a lot of unnecessary expense in the future. True, the next convention is almost four years off, but would it not be a whole lot better to discuss a thing or two now, than to wait until a few months before the convention, and then try to explain yourself all at once, not knowing whether everyone else gets your meaning or not. If your lodge favors youv point spend three cents for a stamp and send it to another lodge for their approval. If approved, publish it in the New Era for approval of all. You will soon see that a month or so before a convention is not enough time to explain your viewpoint or that of anyone else. I, myself, will gladly answer another brother’s letter, if for no other reason than to get acquainted. You can even come to my house for a turkey dinner, if THE FOUNDING OF THE ORIGINAL LODGE NO. 222 Listen my children and you shall hear Not of the “Midnight Ride of Paul Revere,” But how our Pathfinders No. 222 First came to be part of the S. S. C. U. ’Twas in the year of nineteen-nine, Four Slovene men, among the first in this town, Decided to try to protect themselves From sickness, loneliness and death’s dread frown. They were neighbors then, just as they are now; And in their friendship there never was trouble or row. Among others was Kaluza, Zuzek, and Strauss Who planned to meet at Sternisha’s house. Then, in the parlor, the details were arranged, And in twenty-four years things haven’t changed much, For the thread of activity then just begun Has been taken up by each daughter and son. Our elders have earned peace, their work is done They can sit back and enjoy our efforts at fun. The “Old Lodge” goes on just the same as ever— But the “Young Lodge” was formed for youthful endeavor. We’re called the “Pathfinders” ye* daughters and sons, Of these sturdy founders, and our “Path” is clear. We must boost our lodge, keep on our toes; It doesn’t take money, ask Father—he knows— Just a little good fellowship, interest and pep. Come on, worthy Pathfinders, we’ll make our naftie yet. Mrs. C. J. Sternisha Jr., Pathfinders, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y. SPRING LAMENT When old Sol comes out to melt winter snow, And the grass comes to vie wand soft breezed blow, We all venture out without any hats. We leave home our rubbers and think we’re the cats. Then along comes a germ; we start to sneeze. We turn up our collar and shiver in the breeze. We cough and we splutter, commence to fret, And hustle right home to take a good sweat. But it’s no use, we’ve got the “flu.” And there’s “nudding to do but sday hornb and feel blue.” Mrs. C. J. Sternisha Jr., Pathfinders, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y. Rangers City Champs Ely, Minn.—The Rangers’ quest for the city basketball championship won reward Saturday night with a victory in the finals, 21 to 17, over Swansons quint at the Memorial Gym in an overtime game. Svansons enjoyed the lead for three quarters, leading 6 to 4 at the first quarter, 15 to 7 at the half mark, and 15 to 11 at the third quarter. At the start of the fourth period G. Bano-vetz made a basket which started the fireworks for the Rangers. Sayovitz a little later sunk a long one to tie the score at 15-all. Swansons then took time out. Resuming play, the teams fought hard to score, finally L. Zgonc caged a field goal, putting the Rangers in the lead for the first time. The lead was short lived, as Toutloff, Swansons’ forward, dropped a goal from the side of the court, foic-ing the game into an overtime period. In the overtime period Geržin and Nicholas both caged baskets to bring victory for the Rangers, in a fast, exciting and well played game. The Rangers played a goodi defensive game, holding their opponents to but two points during the last half and overtime period. The Rangei-s won their place in the finals by eliminating the Arrowheads by a score of 38 to 26; the Arrowheads in turn copped third place by virtue of their victory over the Pax Saxs, 34 to 24. Swansons won the you will furnish the turkey. M. L. Stepan, No. 5, SSCU. Joliet Bowling News No. 66 Champs Bowl 3006 Joliet, 111.—SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, bowling team, which also represents the Teza-k Florals in the Joliet City League, again hit the 3000 mark in league competition. Their opponents were the Weber Dairy, who, despite our high series, managed to beat our high game of 1033 by collecting a 1050 game to end the evening. Joe McBride led the scoring for the night with games of 200, 227 and 265 for a total of 692. Other “600” bowlers were: Horwath, 645; Kubinski, 608; Ochs, 624. Complete scores for the evening are as follows: TEZAK FLORALS Papesh ......... 195 156 178 Ramutta ....... 171 182 179 McBride ....... 227 200 265 Kubinski ...... 232 194 182 Horwath ....... 194 222 229 Totals ......1019 954 1033 WEBER DAIRY Ochs .......... 163 236 225 Offerman ...... 149 188 206 Lange ......... 174 177 207 Halweg ........ 167 180 * 226 Prange ........ 227 170 186 Totals ...... 880 951 1050 Frank Ramutta, Mgr. o------------ DEFINITION “Pop, what is a pedestrian?” “A pedestrian, my son, is the raw material for an accident.” right to play in the finals by defeating Pax Saxs, 31 to 19, in the preliminary round. x L. Zgonc, F. V. Strukel, No. 1, SSCU. liiiiiiiiiiiiimmimmiiiiiiimiiiiiiiiimimimiiiiiimiimiimiiimmiimmimmiiHiiiiiimiimmiiiiiimmmimiimiiimimimM W MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT i 2Sii Cvetom irski: POMLADNE SAPICE Pomlad je zadrhtela v ozračju in nisem več strpel v mračni podstrešni sobici. Ven moram, ven iz tesnega mesta, da se pozdraviva s pomladjo. Položil sem knjige na kup: jutri se bom lažie učil, pomlad mi bo dala novih moči. Kmalu je bilo mestno zidovje za menoj. Šel sem preko polja in radostno je bilo moje srce. Južne sape so vele okrog mojih lic, prsi so se mi širile in čutil sem se močnejšega kot kdaj prej. Ni bilo še prave pomladi, tiste kipeče, bujne pomladi, ko vse cvete in dehti. Toda prvi znaki pomladi so se že pojavljali vsepovsod: žito je klilo, kraj poljske poti so že modrele ponižne vijolice, zlatile se trobentice in bingljali so zvončki s svojimi nežnimi glavicami. Domislil sem se tistih davnih mladih dni, ko sem bil še doma. Kako smo pričakovali takrat otroci pomladi! S kakim veseljem smo hodili gledat na polje in brda, če že ne rastejo morda trobentice in vijolice; Dobro se tudi še spominjam, kako sem šel iskat s teto Lenko vijolic za mater. Bilo je to neke najbolj žalostne pomladi, kar jih pomnim. Bolni so ležali mati, na smrt bolni, že tri dolge mesece, da so se komaj genili. Mračno je bilo v sobi, postelja pa je bila obrnjena proti oknu in okno je moralo biti ob lepih dnevih odprto, da je prihajal zdrav zrak v sobo. Tako je prišla pomlad, potegnil je gorak južni veter, in mati, napol že v grobu, so začutili tisto gorko južno sapico in so takoj vedeli, da se bliža pomlad. Takrat jih je zgrabilo v prsih in okre-nili so glavo proti oknu, mimo katerega so letale lastovke . . . Neizmerno so ljubili mati cvetice. Tudi zdaj so si jih zaželeli ... In odpravila sva se iz hiše, Lenka in jaz . . . Lep pomladanski dan je bil, solnce je pripekalo nenavadno gorko, in sneg, ki je ležal za plotovi in za drevjem v senci, se je tajal čudovito hitro. Pot je zavila kmalu s holma navzdol, in bil sem z Lenko v dolini. Krenila sva mimo Medvedove gostilnice, pred katero je stal stric Martinck. — “Kam?” je vprašal stric smehljaje sc in je zamahoval z roko. — “Po vijolice za mater!” je rekla Lenka namesto mene. —“Kaj pa? Ali res?”—• “Res.v — Lenka se je zasuknila na peti in šla sva skozi vas proti potoku, ki je pošu-meval pod Jatno tik bele ceste. — “Na ono stran pojdiva! Tam je dosti cvetic .. . ” je svetovala Lenka. Zavila sva preko lesenega mostu in nato mimo podrte Juševarjeve kolibe, kjer je prem-da rado strašilo, samo zato, ker je bil baje nekdaj mešetar, stari Juševar, znan goljuf. V velikem ovinku se je ognila Lenka te kolibe, in tudi jaz sem se je ognil. Zakaj zelo naju je bilo strah. — “Hitro, Lenka!” — In skoro tekla sva po travniku navzgor proti temni smrečini. Vrhu travnika sva sedla. Poldan je zvonilo. Tisti tenki jagnjeniški zvon je pel tako otožno in milo, da se mi je storilo nehote hudo pri srcu. Potem se je pa oglasil zvon s Kuma. Težko in veličastno so doneli njegovi glasovi, kakor da se zavedajo sami svojega mogočnega vpliva. Na Ključevici pa je ječalo in zdihovalo. Tako ječi in zdihuje do vratu v zemljo zakopan človek, ko se domisli prostosti in zahrepeni po nji . . . Končno so zvonovi utihnili. Lenka in jaz sva pričela nabirati cvetice. Toda čudo božje! Trobentic in zvončkov, je bilo povsod dovolj—vijolice pa niti ene nikjer! . . . “Mati pa imajo vijolice najrajši,” jt rekla Lenka. To sem jaz sam ravno tako dobro vedel ... Do mraka sva iskala vijolic. In res sva jih nekaj našla. Takrat je vzkliknila Lenka: “Poglej, tukaj! . . . Vendar enkrat ...” — In kakor odrešenje naju je prešinilo obadva . . . O mraku sva se vrnila. Mati so se smehljali in so vzeli šopek v roke . . . Ko so ozdraveli, je bila pa pomlad tako lepa in topla kakor še malokdaj; vsaj meni se je tako zdelo . . . Domislil sem se tisti dan one pomladi in sem se pričel vračati s polja proti mestu. Še vedno so vele južne sape in me božale po licih. Mladostna pomlad je cvetjla v meni . . . Poln mladosti sem se vrnil v mesto . . ----------o-------- POVEST LASTOVKE Štiri mlade lastavičke so čepele v gnezdu. Prav ta dan so prvič poskušale leteti in seveda so bile radovedne, kako je kaj v svetu, ki ga bodo morale tako kmalu spoznati. Zato so prosile staro lastovko: “Povej nam kaj o ljudeh in o širnem svetu I" In mati lastovka jim je začela pripovedovati: “Ko se vsako leto vračamo, je vedno vse izpremenjeno, vse drugačno. Eni so obogateli, drugi obubožali. Otroci so odrasli in starci pomrli. "Pred dvema letoma sem pogosto videla majhnega dečka v vrtičku z lepo stekleno kroglo. Nikoli ni bil sam. Oče, mati in razne tete so se igrali z njim in delali vse, kar je hotel. Razvajali so fantka bolj, kakor je bilo dobro zanj. “Nekega dne, ko sem letela mimo, sem videla malčka čisto samega na vrtu. V začetku se je spakoval pred srebrno kroglo, potem pa mu je postalo dolgčas in je začel kričati in jokati. Zakaj se mora danes igrati čisto sam? Ali so ga popolnoma pozabili, da se nihče zanj ne briga? Njegovo srce je bilo tako žalostno, kakor more biti le otroško srčece, in ličeca so bila vsa črna, ker si je solze brisal z rokami, s katerimi je prej kopal po zemlji. "Ubogi dečko, sem si mislila, zakaj se danes nihče ne zmeni zate? “Čez nekaj časa je stopil njegov oče iz hiše. ‘Janezek,” je rekel, 'dobil si sestrico.’ “ ‘Hočem se z njo igrati,’ je vzkliknil deček. “ ‘To ni mogoče,’ je rekel oče. ‘sestrica spi in zelo priden moraš biti, da je ne zbudiš.’ “Oče se je vrnil v hišo, fantek pa se je začel bridko jokati in kričati, da sestrice ne mara in ne potrebuje. Mislil je, da zdaj nihče več ne bo imel časa zanj, da bo vedno sam, da bodo vsi ljubili samo sestrico in zanj ne bo nihče več skrbel. Zato je pokleknil, sklenil ročice in molil: ‘Ljubi Bog, daj, da ne dobim nobene sestrice več!' “Danes pa sem spet letela mimo tistega vrta in videla svojega malega prijatelja. Pravkar je ovenčal zlato kodrasto glavico malega dekletca s svežim zelenjem. To je bila pač tista sestrica, zaradi katere je takrat tako bridko jokal. “Otrcka sta stala ob ribniku in ovenčana deklica se je ogledovala v vodi. Zlate ribice so priplavale, kakor bi jo hotele občudovati. Tedaj jo razposajena punčka prijela nekaj kamenčkov in jih zagnala v ribice, ki so zmotile njeno podobo. Hitro so zbežale, le ena, pa prav največja in najlepša se je obrnila na hrbet in je bila mrtva. Kamen jo je zadel v glavo. Ko je prišel oče in vprašal, kdo je ubil ribico. ,1e rekel deček, da jo je on. Dekletce se je streslo, široko je pogledalo brata, a ni se upalo govoriti. Starši so se potem odpeljali v gozd. Janezek pa je moral za kazen ostati doma. “Tako sem ga našla spet prav tako samega, kakor oni dan, ki se je rodila sestrica. Tudi danes je bila sestrica kriva njegove samote, pa danes ni jokal. Mislil je pač, da je lepše v rozdu, kjer bi mogel nabrati jagod in kjer so tla kar gladka od smrekovih iglic. Žal mu je bilo, da vsega tega ne morg videti, in vendar je rad trpel kazen za sestrico. "Pobral je mrtvo ribo iz vode. Položil jo je na velik kostanjev list in jo zakopal v svežo zemljo. V grob je vtaknil svežih cvetk. Nato je pokleknil in pomolil: ‘Ljubi Bog. zahvaljujem se ti, da si mi poslal sestrico. Odpusti, da sem se zaradi nje zlagal’!” "Moraš nam pokazati tega fantka!” so prosile mlade lastavičke. “Ko boste znale bolje leteti, bomo že videli,” je rekla mati, "zdaj je pa že pozno in spati morate.” Tudi otroka sta že bila v posteljicah. Luna je sijala skozi špranjo v zavesi in sijala na svetle svilene kodrčke dekletca. Ni še spala. Splezala je iz posteljice in stekla v dolgi beli srajčki k spečemu bratu. To, kar mu je imela povedati, še ni znala povedati z besedami, objela ga je ckoli vratu in ga poljubljala, dokler se ni zbudil. Razumel je, kaj je hotela in je ljubeče prijel njene ročice. Mnogo sta si povedala in vendar nista spregovorila besedice, kajti kadar se ljudje najbolje razumejo, tedaj molče. Tedaj govore srca v jeziku, ki ga ne mčrtmo slišati, ki ga le čutimo. (“Mlado Jutro.”) E h (To be colored ivith paints or crayons. Whenever you come to a word spelled in CAPITAL letters use that color.) YELLOW-haired Susie May and BROWN-haired Teddy are wondering about the weather. “Do you think I need to carry my PURPLE umbrella?” aske Susie May as she holds out her hand to see if it is raining. “I seem to see some sunshine and yet I feel some rain!" “Oh! There is a big GRAY (use BLACK lightly) cloud and the sun is sending a few feeblg YELLOW rays from behind it, but I fear we must be prepared for rain or shine. I will carry my RED raincoat!” says Teddy. The sky is light-BLUE and the leaves of the RED and YELLOW flowers are dark-GREEN. Susie May wears a PURPLE coat and her hat is YELLOW straw. Teddy wears a dark-BLUE sailor suit with white braid trimmings and RED emblems on the sleeves. Susie May’s umbrella has a GREEN bird-handle. The bird has a YELLOW beak. Both children have PINK (use RED lightly) cheeks and RED lips. Paint the border of this pictura PURPLE and the lettering YELLOW. “We will have to be ready for any kind of w'eather now!” says Teddy. “You know it is April.” MAKE YOUR MARK Tt/er CRN Juri/oa (joo/c “My boy,” said John’s uncle, “I expect you to make your mark in the world.” ‘Don’t expect too much,” answered John, “for it’s my marks that give me so much trouble.” “What kind of marks?” asked Uncle. “Punctuation marks. I have an awful time w’ith them in school. I never know when to put a comma, and the other—” “There are certain rules about punctuation marks that are easily learned. But I meant a different kind of mark. I want you to learn to do one thing well, and make that your life’s work. I want the world to point to you and say: “Now there’s John Rankin. He’s made his mark.” “I’ll try to please you,” said John, pleased at the way his Uncle used his name, “and I’ll try for my own sake.” “As to the other marks,” answered the uncle, “they are important, too, for the entire sense of anything is changed by the omission or improper use of a comma. Take, for instance, the old nursery rhyme: “I saw a peacock with a fiery tail, I saw a blazing comet pour dow'n hail, I saw the clouds all wrapped with ivy ’round, I saw a lofty oak creep on the ground, I saw a beetle swallow up a whale, I saw the foaming sea brimful of ale, I saw a china mug fifteen feet deep, CAULIFLOWER AU GRATIN The recipe is to use up cauliflower that is left over when the whole head is cookcd and served. Of course, cauliflower can be cooked whole and then immWiately served by this recipe if desired. Dice up the cauliflower that is left. PHt one cupful of milk into a double boiler. Dissolve two tablespoonfuls flour in one-half cupful cold milk. Add one-ha!f teaspoon salt (if cauliflower was not seasoned in first cooking more salt will be needed). Add flour and salt to milk and stir and cook till a smooth cream is ready. Drop cauliflower pieces into the thickened milk. When hot, pour into shallow baking dish. Cut four ounces of cream cheese into small picces. Drop oVer the cauliflower in the baking dish. Put in moderate oven till nicely browned. Serve at once. D. Gorenjko: DEKLE IN POMLAD Ej, škrjanček sredi polja, kakor živa dobra volja, poje radosten, vesel— vendar sam ne ve, zaka). Deklica pa rože trga, poje drobno pesmico, srce ji je radostno— sama pa ne ve, zakaj. Oj pomlad, pomlad prišla je pomladila gaje, trate, v njih razsula cvetke zlate— pa škrjanček je vese). In kako bi pač ne pela mlada deklica vesela, ko ji v srcu je pomlad lepša kakor sredi trat! -------------O-------- I saw a well full of men’s tears that weep, I saw wet eyes all of a blazing fire, I saw a house'h'lgli as the moon and higher, I saw the sun e’en at the dead of night, I saw' the man w'ho saw this awful sight.” “This sounds very foolish just because it is incorrectly punctuated. Now, son, look”: Then llncle took his pencil and put in the right marks. “Now read it,” he said to John. John read: “I saw a peacock. With a fiery tail I saw a comet. Pour down hail I saw a cloud. All wrapped with ivy ’round I saw' a lofty oak. Creep on the ground I saw a beetle. Swallow up a whale 1 saw the foaming sea. Brimful of ale I saw a china mug. Fifteen feet deep I saw a well. Full of men’s tears that weep I saw wet eyes. All a blazing fire I saw a house. High as the moon and higher I saw the sun. E’en at the dead of night I saw the man who saw this awful sight.” This tickled John and he pocketed the “Classic” as he called it to show to his friends. I>. Gorenjko: DEKLIŠKA POMLAD Hoguinil Gorenjko: VELIKA NOČ Tja do tihih gorskih koč je prišla Velika noč, pa potrkala na vrata, pa odprla so se vrata, pa vstopila je pod krov, pa prinesla v koče jc velikonočni blagoslov. Tja v domevja tihih koč je prišla Velika noč, pa potrkala na srca, pa odprla so se srca, pa prinesla srcem je pomlad in upe nove: velikonočni blagoslov, & Lonček jč‘ oživel'' kar čez noč, nagelj v njem vzbrstel je kar čez noč! Sveti Jurij ga poklical je gredoč, ko je šel praznovat radostno pomlad mimo naših koč. Sveti Jurij dober je svetnik: samih rož nam nasadi sredi trat, v srca mlada pa prinese samih nad. V moji gredi je pomlad, v mojem srcu polno nad. Ptička, ki mimo leti, vsaka se ustavi: “Lepo imaš gredico, deklica,” mi pravi. Oj ti ptička, ptičica, da bi ti še videla rože mojega srca— potlej bi šele se čudila! ---------O--------- Jak. Soklič: ŠKER.JANČEK K nebu dviga se škrjanček drobni, glasno žvrgoli: “Ej, zaspanka, zlata zarja, kje si, kje si ti!” Vstane izza gore vsa zaspana zarja in zardi, smeje zarji se škrjanček: “Kdo je pridnejši, zaspanka ti?” ---------O--------- France Bevk: O LISICI APRIL SHOWERS I guess that after winter’s snow My mother says W'hen I complain And icy blasts that March winds blow, Bccause it always has to rain, That even Angels in the sky That p’rhaps the Angels’ cold’s so bad Have colds like me, and want to cry. They’re crying, too, because they’re sad. And mother says that after while The Angels all will laugh and sniil^— Their tears were only April showers To help along the sweet May flowers. Pritekla lisica v naš lepi je stan, pritekla in rekla: “Kokot, dober dan!” “Najlepši grebenčelc ti nosiš na glavi, najlepšega perja, in čvrst po postavi. “Jaz tvoja . sem tetka, sem prišla v obiske, zakolji mi putko in tolste tri piške.” Kokot dobrovoljček je zletel na vejo: "Dober dan, moja tetka, le bližje naj grejo! "Jaz skličem kokoši in piške in race." Lisica vesela je lizala tace . . . Kokot kikirikal: "V pomoč prihitite! Sto Turkov, sto Turkov Vse hitro pobijte!” Lisica pa zvita, ni putk počakala, priščpičila ušesa, Domov jo pobrala. LEGENDS OF THE NARCISSUS Edith left her governess sitting under a tree, and ran off into the woods to gather flowers for her mother. An hour later she returned—weighted down w'ith beautiful blossoms of all colors. She placed them on the mossy ground —'e' and I stayed at home one mother went to town. Brother Jj{ that he wanted to play some me, to w'hich I agreed. f front door bell and made me 11 i accompany came to see us. 1 ‘ t the bell three times, and \ was only Brother Jim ring'11®.. me. The fourth time the be ; did not go to the door, a0. called out, “Come in, you bl|j( The door opened and in came 0 . bor, Mrs. Smith. 1 was so e«1 ‘j that I wished I could sink rig*1 the floor. gjJ Well, I guess I will have to | by because it is getting that some of our other junior of Joliet will w'rite to the N® ( I just love to read the Nova . I know that everybody else It is the best paper out. , i JOSEPg No. ^ MOHL^’f Ravno sem premišljeval, d*1 i nekaj napisal za mladinsko s ( Dobe, ko sem zopet dobil ček lar za moj 'zadnji dopis. K® ^ razveselil, vam ne morem P0'^ I nisom pričakoval zopetne i lepša hvala uredniku in vse11^ mu odboru JSKJ. Jaz se trudil, da bom še večkrat kaj p mladinske stran Nove Dobe- « ‘ajši bratec se uči slovens*^ brati. Seveda mu bom jaz P0^’ bo tudi on kaj napisal z® p' stran Nove Dobe, ko bom j®.^ v odrasli oddelelk. Res te. f učiti brez šole pisati in bra1’ se zanima, se že nauči. V naravi se je zopet z®ce lepa pomlad: 'h< «r: Diše sapica gorkeje, | by mraz je zbežal čez g°r 1 ar ptičev črna kita speje spet iz tuje dežele. j , Dl, Vejica je spet zelena^. , eh jasen spet je strop n® ,jjf k nam pomlad je z®2 i * I zopet radostna prišla- ; s« . fJ|l; ,e Tukaj so se sami mladi V eh njimi tudi moj stareji brat>1va ki se je izvrstno obnesla i11 'J dosti smeha. Igrali so seve jt J ker tukaj je premalo Slove ‘lr v slovenskem jeziku igrali- J1 , Bližajo se nam zadnji 'ji zato pa imamo tudi več ® i imam vsak večer dosti n“,. j učiti. Upam, da bom tudi t° . , leto v moji novi domovati uspehom, Mnogokrat mi z jil (Continued on Pa® I A Co v S sme Sli Ijici bon mia 2 liko nič: nini g. n Po jih, S šole me miz skri čud Pot naj da bon vze; bi s del; nek Ii kaj Pra' Pa kfcn Pa | mo, nan P nati jih Sev ko i bin, hlai žepi JV sem rej D sko 2 ni see dins V >cto Prij iz dop v s bod P že sne ves, ie "ak ft Jak. Pa 'U cet( bn, on l cpr nič Več daj ie i dne eer t0(l nai Pri, ley tud try Tui nio Po« nas I PrE lod *Uc ! : as N' coiiW ion, ss l»(i. this ne I«5 :issus o he1 lo'vn ms bo| »be«* ; leg(! rs elong1 y fin( i> o y ts ier ana luf th»*, a|\vH>' MLADINSKI dopisi Contributions from Our Junior Members (Continued from page 4) J0 ^^ovino in k stari mami, ki Sli i7 VS' Nikdar mi ne bodo l:j sP°mina njeni lepi nauki in prav-bom’- ,ere nam je Pravila. Kadar čas, bom katero napisal za Zd' ° Stran Nove Dobe’ likonPa ^ončam in voščim vesele ve- nicamCn? pyazn‘ke vsem članom in čla-nim ™lad'nskega oddelka, vsem glav- g, ured • ne poznam. VICTOR SLAVEC, društvo št. 140 JSKJ. ■ o--------------- Star - JOLIET, ILL. šolo if-01 Petnajst let in hodim v višjo nie n se mizarstva, katero delo mizi rav((vesel>- Naredil sem že dve skrinj611-. masazine rack” in štiri male čudili e'z cec*rov'ne- Doma so se samo Potem sem prinesel domov te reči. naj n„ so.nie Pa še dražili, češ, da zdaj da b0 zapnem delati še drugo pohištvo, bon, •m -ime* vse pripravljeno, ko se vzelošjo šolo. Mi smo iz Min6111 v t0 lnest0 Pred šestimi leti i°p;l(jl nesote. Tamkaj se mi je bolj v slat,-?’ ‘1,enda zato, ker se nahajamo bod ,h. časih tukaj. Upam pa, da se wWt f'ri razmere kaj izboljšale. že imamo že pomlad in.cvetlice n J1'*' Srit‘R p ^adn)‘ teden je tukaj Veseij?a ln smn imeli otroci velike he ^ 'e šel' V’-1™; vsakega smo kepali, ki thisii "akar &ne8 ie hitro si'°Pnel> nd. Moj; ^'Padal kar dva dni skupaj. t,i(> iako]e m*ac*' bratci in sestrice znajo ' j|l Pa mj 0 P'sati. Jaz se učim slovensko, ” I1 {Le k0r 6--ere ta^° dobro kot angleško, 'etek ipa,Zo’mlada prijateljica! Za za-, iti %. Urednu dru8>č bo pa še boljše. 'cr Ji; ‘1 dne 9 V Naj še omenim, da je (til P02c.', Upr'la rojstni dan moje mame. j. t>( ^0|n' 'av vsem mladinskim dopisnici' i e. MARY ALICE PODRŽAJ, ct)l društvo št. 82 JSKJ. iing! ~ o----------------- bel'i UPam h. DELMONT, PA. and oprosti]j’ i m* bodo mladi dopisovalci n'®°Rla’-i se v tem *etu n'sern še e°.“ V N°vi Dobi. Bila sem pre- ?ai se že |Cll-a s šolskimi nalogami. Se-igh‘ ,e aastor. ,a^^e Pripravim k pisanju, ker ^evj. : 1 a zelena pomlad in so daljši cer 'ni sl!!,™. več veselja do pisave. Si-*0t*a ravn°Vens*0sebn0 6m' sestfami rada zapojem, nas je tn V P°'etnem času. Navadila ^ Pesmico naša mama. v don|a^domačo najraje sedim, m veselju dovoljno živim. Saj pi,ancem 8t' .vese*ja na rajanju ni, Trarom P esaleem veselje beži. "> trara K skle fantke P“ v°ščim vesele velikonočne .°dca vsem0080 P‘rhov in velik kos že-u*1' 6- uren m,ladinskim čitateljem, "° lri' našim- j ^i se mora ubijati 111 dopisi. R°SE KRIZAY (15 let), društvo št. 116 JSKJ. bltA?s ED'TOR: L0RAIN’ °’ a!6 ^°vaU[v?ua u’hile since I wrote to 1, y 'ssue a 3' 1 noticed in the Febru-qLmemberJ’Uu'ber of articles written L'C|fcs before 'huad never submitted iiR tn ' ‘^ey are all very in- in llp' 1 w:nad' * *10pe they will keep ch°ntl) been,. ,ry .t0 WI'ite one every ance. -p, ‘s^ this year is my only I iikPpring is he^j! .Pass by so quickly. Sn . the warm : r Which 1 am g,aJ- ter ar.llas been f ,aySKTi'e weather here eh,is ’ ut il C(,u!d oe bet-v ' d:'en all to t,ert’me "’hen the school to Ktion- Mn« orward for the spring On 3ve a fe«. J l'le children are glad and sPring at least I am. aft! ^ must ,'10" started AP'il u)- 0; Easter. aturn to school a day aS/^^^me^h my m°ther and dad toi l ?Wtrs binl y sayin« ‘hat there ln that tL™ng in our garden, i they could not fool me. to 5' ite. or \ N°v( e d«! ptf; ,. $ L** i» str" ek DoV e< bo", ail!-' e. "•ji ■ tel' čel' <>w: l. i fJž ni« >1 'p 11 «1 4 ° rt in', ■M 26 Butte, Mont. Kaj delajo naše konvencije! Kot običajno ali postavno, imamo konvencijo na vsaka štiri leta. Lahko bi imeli konvencije tudi na tri leta ali na dve leti, če bi tako sklenili. Na vsaka štiri leta pa se konvencija mora vršiti, ker tako zakon zahteva. Namen teh konvencij je preurediti pravila, ki nam niso všeč ali ki ne odgovarjajo času. Časi se izpreminjajo in tako se morajo tudi izpreminjati pravila naše organizacije. Za te konvencije voli j o zastopnike krajevna društva. Njih naloga je, da izberejo može, ki drže na principe njih organizacije, ki ne gledajo samo na danes, ampak na dneve, ko nas ne bo več med živimi, in na katere so lahko ponosna društva in skupna organizacija. Žalibog, da se I happened to look out of the window through the corner of my eye, and I really saw that it was not a lie, for there were some flowers blooming. I am in the" Young Ladies’ Sodality. The girls of this club often have different kind of enjoyments. The girls are having a dance on May 20, to which everyone is invited. The dance will be held at the Slovene Home. Work is very scarce in Lorain, much like it is everywhere. I sure do hope times will get better soon. I wish every member of this lodge and the editor a happy Easter. AGNES JANGAR (age 15), No. 6, SSCU. 0--------------- pa ten FUNNY THINGS MAY HAPPEN ' Roslyn, Wash.—Jack Wallace and Don Mason were two mining engineers just out of college. Jt was vacation time, so they decided to do a little exploring in an almost deserted region of Arizona. While walking through a small town Jack slips and tails into an unseen pit. Don tries to pull him out, only to get himself in the same predicament. After some minutes they discover, to their amazement, that they are in a sectat tunnel. Groping their way in the datk they find some sort of enclosure a few minutes later. They feel their way about and find a door scarcely big enough to admit them. They succeed, however, to crawl in and find themselves in a vegetable cellar. Mr. Brisby, the proprietor of the store above, hears a noise and goes down lo investigate. He instantly accuses them of being the thieves who had stolen his ware by some secret mean:;. The proprietor calls the sheriff, giving the toys r.o chance to explain their presence. The sheriff arrives, but lets the boys off, as Jack was his nephew, and also explains for the boys that they are two honest engineers. Later, however, Mr. Brisby discovers that it was his own son who had used the tunnel for the purpose. He had his son arrested for punishment, as he is ashamed of the boy’s deviltry. Jack and Don proceed further on their adventures, as funny things may really happen. FRANKJURK (age 13), No. 39, SSCU. 0--------------- LISBON, O. DEAR EDITOR: This is our first letter to the Nova Doba. We are twins, 10 years old, and-belong to Lodge No. 75. Our school will be out sometime in May. Our teacher’s name is Miss Sara Alice George, who is very nice to all the pupils. It is raining around here very much. Spring is here, *md I suppose everyone has spring fever already. All the birds were back before spring came. Well, this will be all until the next time when we will write more. We hope to see this in print. ANNA and AGNES LESJAK, No. 75, SSCU. 0---------------- SPRING When the Spring gives some sunshine to you, You’ll be through feeling blue. Now Spring is coming up to be fine, With her showery rain and nice sunshine. With her daffodils swinging in the breeze, And the leaves are coming on tbs trees, Her butterflies are coming flying ’round, Telling us Summer’s coming, homeward bound. JOHN CHACATA (age 10), No. 162, SSCU, F.numclaw, Wash. 0---------------- | SPRING When daffodils are swinging in the breeze, And leaves are coming on the trees. Then we know spring is here. Winds arc blowing loud and clear, Frogs are croaking all the time, And the sun will soon shine. I Butterflies fly all about, Boys and girls play and shout, And the sun shines bright and gay. We are happy all the time, When we play and work all day long, And listen to the robin sing his song. MARY CHACATA (age 0), Lodge No. 162, Enumclaw, Wash. to dostikrat ne dela, ampak ravno nasprotno. In v drugem slučaju, ako posamezno društvo izbere za delegata moža, ki je res vreden tega imena, pa pride odkod drugod kak prebrisan delegat, ki je delegat samo na jeziku, ne pa v srcu. Morda ima tudi namazan jezik, da pridobi enega, dva, tri, štiri ali več pristašev. Tako oni vedo-ma, drugi nevedoma zapeljejo konvencijo na rakovo pot in potem tudi dotična organizacija začne iti navzdol. To vse samo zarado napačne reprezentacije. V takih slučajih moramo to drago plačati na izgubi članstva in premoženja, tako pride, da kar ena konvencija zapravi, se težko nazaj dobi, ali pa nikoli več. Malo je treba za izgubo dobrega imena, a veliko tru-dapolnega dela za pridobitev istega nazaj. Tako je naš glavni tajnik poročal nedavno kako in kaj so konvencije napravile v preteklosti. Ena je napravila to, druga drugo, tretja pa ravno nasprotno. Hvali tudi dobrote, katere je naredila 14. redna konvencija JSKJ, kaj vse dobrega je storila za članstvo naše Jednote. Tukaj pomislite vsi člani JSKJ in delegati 14. redne konvencije, kje je tisto dobro, katero nam je dala 14. konvencija. Jaz ne vidim nikjer nič dobrega, slabega pa jako veliko. Ako pa kateri članov vidi drugače, ga prosim, da mi pove, kje je tisto dobro, pa mu bom hvaležen. Kaj je s splošnim glasovanjem, ki je ravno sedaj v teku, ali je to dobrota? Kaj je v načrtih “A” in “AA.” Kje je tista dobrota, ki se nam je tako obetala? Naj to malo raztolmačim. Članom, ki so nad štiri leta pri Jednoti, se jim pripoveduje, da morajo zamenjati svoje police v načrt “AA,” in tako sledi, da nimajo pomoči od društva, ne morejo iti na pasivno listo (da-si ta pasivrfpat. nj nič vredna) in od Jednote ne dobijo nobene pomoči v obliki asesmenta, dokler imajo kaj iz tiste rezerve za dobiti. Tako, ako v slučaju stiske hočejo biti še en mesec ali dva pri Jednoti, morajo spremeniti polico iz načrta “A” v načrt “AA,” zakar morajo drago plačati. Naj omenim samega sebe. Zavarovan za $500, imam S19.50 rezerve. Po pravilih lahko dobim $9.75. To vsoto si lahko izposodim za svoj ases-ment. Ako to porabim za ases-ment, kar mi ga plača za pet mesecev, in ako vrnem nazaj v enem letu s 6‘/< obrestmi, kar znese 58 centov, pri tem pa mi je asesment zvišan za 10 cen-| tov na mesec, moram tako v prvem letu plačati za to dobroto $11.55 ali $1.78 več kot sem; prejel. Potem še skozi vse živ-1 ljenje na leto po $1.20 več za dobroto, katero nam je dala konvencija. Eden izmed članov našega društva, je vedno zagovarjal načrt “AA,” češ, da je dober, da je njemu kot dolgoletnemu članu v slučaju stiske plačan asesment za sedem let in da ga tajnik ne more suspendirati in črtati zaradi neplačanega asesmenta, dokler ima kaj rezerve. Toda, kakšno je bilo njegovo razočaranje, ko je mislil, da ima veliko za dobiti, pa je dobil samo $10.00. Povrhu tega je pa še izvedel, da tako kot prej, bo suspendiran ali črtan 26. v mesecu, ako ne plača asesmenta. In za to dobroto $10.00 bo plačal 6 c/i obresti in povišan asesment vsak mesec; ako je zavarovan za 81,000.00 smrtni-ne, bo plačal od 17 do 20 centov višji asesment na mesec. V slučaju, da ne bo mogel plačati’ nazaj, bo plačal na leto 60 centov obresti in pa $2.16 povišanega asesmenta, torej skupaj $2.76. To so jako dobre obresti na glavnico in dobrote konvencije. Druga je pasivnost, ki je tako urejena, da ni za nikamor. Na primer, ako član v mesecu j aprilu nima denarja za asesment, mora napraviti prošnjo na društvo. Ako društvo odobri članu pasivnost, gre prošnja v urad glavnega tajnika in njemu vzame navadno po en mesec časa za odobritev. • Vse to skupaj vzame tako dva meseca, tako da je član že lahko suspendiran in ne more iti v pasivni razred radi neplačanega asesmenta. Ali pa, če v tem času dobi delo, zopet ne more iti v pasivnost, ki je tako dobra. Sem že slišal o pasivnosti, toda o taki še ne. Ako je član na pasivni listi in stopi nazaj v aktivni razred, mora vse zaostale a s e s m e n t e poplačati,' predno lahko postane aktiven | član. Deležen pa tekom pasivnosti ni bil ničesar; nekako toliko kot suspendirani ali črtani člani. Torej, mesto, da bi šel član na pasivnost in za isto hodil od Pilata do Kajfeža, rajši pusti društvo, pa je mirna Bosna. Ako je še v pravi starosti, pride lahko nazaj pod istimi pogoji, kot če bi bil na pasivni i listi. Ta pasivnost je torej nekaj takega kot “plačevati za -nič.” Kot se je slišalo, so vsi delegati 14. konvencije dobili kopije provizoričnih pravil ter soj imeli priliko preštudirati, kate-l re točke so dobre in katere ne. Avtorju dotičnih provizoričnih pravil še ni toliko zameriti, ker! se ne ve, iz kakega vzroka jih! je tako sestavil, ali delegati zadnje konvencije so bili izbrani kot vrli možje. Pa kot se zdi, so jim bile koristi jednote, društev in članstva deveta briga. Mogoče so preveč hodili po parties in plesiščih in so bili zaspani, da niso vedeli, kaj se dela. Še nekaj. Izbran je odbor za združenje s katero drugo slovensko Jednoto ali Zvezo. Je vse dobro, ali pomisliti je treba in pregledati, kakšne uspehe in koristi bomo imeli od združenja. Poglejmo tisto slovensko Jednoto in tisto organizacijo, ki se ji je pridružila leta 1921. Prva je profilirala na članstvu in premoženju, članstvo samo pa je bilo na izgubi. Na primer tisti, ki so bili prej zavarovani pri dveh organizacijah po $1,000 smrtnine in po en dolar dnevne bolniške podpore, so avtomatično izgubili polovico zavarovalnine, ter so ostali zavarovani samo za $1,-000 in en dolar bolniške podpore. (Sobrat dopisnik je pri tem v zmoti. Urednik tega lista jej bil zavarovan pri dveh organi-! zacijah, ki so prišle takrat v poštev pri združenju, ter je še j danes zavarovan pri združeni organizaciji za obojno vsoto smrtnine in obojno vsoto bolniške podpore. Op. urednika.) Poglejmo neko hrvatsko organizacijo, kateri so se pred leti pridružile d r u g e organizacije, j koliko so tam na boljšem. Nič! Na izgubi je. V preteklem letu j je imela izgube samo $92,000,1 in članstvo je na izgubi, ker plačuje velike asesmente in dobiva male prejemke. Sedaj pa poglejmo male slovenske Jednote in Zveze. Ako so nekaj izgubile na članstvu, niso nazadovale v premoženju, j Vsaka ima nekaj prebitka, ne pa izgube. Najbolje bi bilo, daj stojimo tam, kjer smo. Anton F. Molek, član društva št. 105 JSKJ. Lorain, O. Na velikonočno nedeljo priredi dramski odsek S. N. Doma šaljivo igro “če sta dva.” Igro-vodja je Mr. šeme in že to nam .jamči, da bo obilo smeha in zabave, kajti on zna igralce usposobiti tako, da gledalce vedno zabavajo in jim vabijo smeh, katerega danes ni tako lahko priklicati, kot je bilo včasih. Igralci so izvrstno zastopani. Kdo se ne bi smejal našemu Gorenjaku, ki že ob nastopu vzbuja smeh, ko pa začne govoriti in igrati, si ne moremo misliti bolj smešnih in veselih prizorov. In kdo bi se ne smejal dr. Mramorju, ki je menda rojen šaljivec? In Frank Pavlič, kako fino, vlogi primerno nastopa! In drugi? Pridite in videli boste, kako se zgodi, “Če sta dva.” Mrs. Jakopin bo pa v svoji vlogi izvajalo ono, kar je najbolj zanimivo pri igri “če sta dva.” Kaj nam more dati večji, užitek, kot predstava, ki jo vidimo živo igrano in v slovenski besedi povedano! Kdor hoče par ur užitka, naj ne zamudi te igre. Mr. Gorenjšek bo tudi pel dve pesmi, namreč “Miška” in “Brez žensk.” že samo to je vredno one male vstopnine, kajti teh pesmi še ni nihče slišal, so nekaj čisto novega in tudi posebnega. Po predstavi bo prosta zabava in ples. Vstopnice so v predprodaji po 20 centov za odrasle in po 10 centov za mladino; zvečer pri blagajni pa bodo vstopnice po 25 in 15 centov. Vstopnice se dobe v trgovinah Brus, Konte, Krištof in Piškur, pri poslovodji S. N. Doma in pri knjižničarju vsak četrtek. Dne 30. julija priredi gori omenjeni dramski odsek svoj pr- vi piknik na Kosovi farmi. Več o tem bo naznanjeno pozneje. Dne 7. maja priredi pevski zbor “Naš Dom” koncert. Tudi o tem bo še podrobnejše poročano. Louis Balant. Gilbert, Minn. člane društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 16. aprila. Na dnevnem redu bo razprava, kako odpomoči društveni blagajni. Kot znano, smo imeli v letošnjem letu že dva smrtna slučaja, in ako hočemo plačati društveno dvorano in uradnike, bo blagajna konci junija prekratka za približno $20.00. To seveda le, če ne bomo imeli nikakih drugih posebnih stroškov več. Vsi člani so prošeni, da pridejo na sejo 16. aprila in določijo, da-li hočemo naložiti društveno naklado za mesec maj, ali naj pokrijemo stroške z denarjem, ki ga hranim. — Bratski pozdrav! Joseph Novak, tajnik društva št. 20 JSKJ. Jugoslovanska sekcija za brezposelno zavarovanje, kateri so pridružena tudi vaše organizacije društva, je na svoji redni seji dne 24. marca t. L, katera se je vršila v S. N. Domu na St. Clair cesti v Clevelandu, Ohio, na široko razpravljala o potrebi kontinentalnega kongresa. In so zastopniki soglasno volili za predlog, da se apelira na Vaš upravni odbor: da izvolite enega izmed sebe, ali da pooblastite enega izmed vaših zanesljivih članov(ic), ki bo zastopal vašo organizacijo na omenjenemu kongresu. V upanju, da se zavedate potrebe istega kongresa in da boste upoštevali naš apel, Vas bratsko pozdravljamo: Frank Černe, predsednik; J. F. Terbižan, tajnik; Joseph Okorn, blagajnik. Videl, 30. marca, 1933, Anton Zbašnik, tajnik JSKJ. se nabere večja vsota enostavno pustijo društvo in dolg pri društvu. Društvo tako nikoli ne dobi svojega založenega denarja nazaj. Tako postopanje ni niti gentlemansko niti bratsko. Vsi člani so prošeni, naj skrbijo, da bodo imeli pravočasno plačane svoje asesmente, ker je to v njihovo lastno korist in v pospeše-nje društvenega napredka. Naj mi bo pri tej priliki dovoljeno sporočiti par besed o izidu tukajšnih mestnih volitev, ki so se vršile 4. aprila. Zmagala je demokratska lista, dasi je mesto običajno republikansko. Med izvoljenimi kandidati so tudi štirje Slovenci. Jacob M. Brunskole in John Panion sta izvoljena za pomožna supervizor-ja, Joseph Klepec je izvoljen za mirovnega sodnika, Mihael A. Krall pa za konstablerja. Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. Cie Elum, Wash. Na redni seji društva Sloga ljubezni, št. 167 JSKJ, ki se jel vršila 2. aprila, je bilo sklenjeno, da se bodo od sedaj naprej redne društvene seje vršile vsako! TRETJO SOBOTO v mesecu, ob sedmi uri zvečer v M. Kauzlari-čevi dvorani. Prihodnja redna društvena seja se bo vršila 20. maja. Toliko v obvestilo članom društva Sloga ljubezni, št. 167 JSKJ, ki niso bili na aprilski seji. Leo Lemshek, tajnik. Cleveland, O. JUGOSLOVANSKA SEKCIJA ZA BREZPOSELNO ZAVAROVANJE. — Iz poročila v časopisju je razvidno, da se sklicuje za 6. in 7. maja veliki kontinentalni vsedelavski kongres, ki se bo vršil v Washingtonu, D. C. Na kongresu se bo razpravljalo o današnjih perečih problemih, ki tarejo nas vse skupaj. Zaradi ogromne brezposelnosti so zelo prizadete tudi naše bratske podporne organizacije. Sklicatelji, katerih je sto, ki repre-zentirajo, progresivne politične organizacije, strokovne unij e, farmarske organizacije, zadruge, podporne organizacije in brezposelne organizacije, pravijo, da se bo na kongresu organiziralo močno silo iz pridruženih organizacij, ki bo vodila boj v korist farmarjev in delavcev. Čitali ste, da je kongresna J zbornica odobrila Rooseveltovi načrt, “da se brezposelne delavce iz mest transportira v posebne kempe, kjer bodo pod vojaško kontrolo primorani delati za en dolar na dan, ali še manj. Tukaj nastane velika nevarnost za brezposelne siromake, ki živijo od dobrodelnih organizacij. Ker se lahko zgodi, če brezposeln ne bo pripravljen prostovoljno zapustiti svojo družino, mu bo dobrodelna organizacija odrekla nadaljno pomoč. In kaj potem! In ker je vlada dala s tem slab zgled, se ga bodo poslužili tudi privatni kapitalisti in, že sedaj mizerne plače, znižali na dnu. Sklicatelji zgoraj omenjenega kongresa imajo vse to v vidiku, in iz tega je potrebno, da je na dotičnem kongresu reprezentira-nih več milijonov delavcev. Ker edino z močno organizacijo se bo priprečilo diskriminacijo delavstva in izvojevalo boljšo življen-sko eksistenco delavnemu ljudstvu. Homer City, Pa. Sporočiti mi je žalostno novico o grozni nesreči, ki je zadela našega sobrata Franka Goricha-na in sosestro Mary Gorichan. Dne 1. aprila sta se omenjena zakonca vračala domov z nekih opravkov in sta morala preko železniške proge, ki je oddaljena od njunega doma le kakih tisoč jardov. Pri tem je v njun avtomobil zadela lokomotiva in ga popolnoma razbila; sobrat Gori-chan .je bil tako močno poškodovan, da je tekom prevoza v bolnico umrl, sosestra Gorichan pa je podlegla poškodbam dve uri po nesreči. Pogreb se je vršil v torek 4. aprila po maši zadušni-ci, katero je opravil slovenski župnik iz Johnstowna, na katoliško pokopališče sv. Bernarda v Indiana countyju. Pokojni Frank Gorichan je bil rojen 2. aprila 1884, njegova soproga Mary pa 7. septembra 1893, oba nekje na štajerskem. Oba sta bila člana društva sv. Frančiška, št. 122 JSKJ in društva Marija Pomagaj, št. 188 KSKJ. Za njima žalujeta dve nedorasli hčerki, namreč Mary, stara 13 let, in Frances, stara 10 let. Hvala članom omenjenih društev za tako udeležbo pri pogrebu in za vso pomoč in naklonjenost o priliki omenjenega nesrečnega slučaja. Sovrat in sosestra Gorichan naj mirno počivata pod ameriško grudo, žalujočim ostalim pa naj bo izrečeno iskreno sožalje. Frank Farenchak. Canonsburg, Pa. Dramski klub “Soča” v Strabane, Pa., vprizori v nedeljo 30. aprila ob dveh popoldne, v dvorani društva Postojnska jama, št. 138 SNPJ, prekrasno ljudsko dramo HLAPCI. Spisal Ivan Cankar. Vstopnina 30 centov za odrastle in 10 centov za otroke pod 14 letom, čisti dobiček je namenjen za društvo Postojnski jama. Kdor je že imel priliko videti to 5-dejansko dramo ali čitati njeno oceno, sem prepričan, da bi jo še vedno rad videl na odru. Je to globoko zamišljena drama, ki poseže globoko v domače razmere našega naroda v stari domovini. Prvič bo na slovenskem odru v državi Penna. 'Ko je izšla v Ljubljani, je zadela hlapčevski duh tako zelo, da na Slovenskem v tistih letih ni smela na oder. V svojemu pismu češkemu pisatelju in prijatelju Kraigherju, ki ga mu je poslal tiste čase, je Cankar izrazil upanje, da bodo vprizorili “Hlapce” vsaj v Pragi, če jih na Slovenskem ne smejo. V Ljubljani so bili “Hlapci” prvič vprizorjeni šele po svetovni vojni. Drama “Hlapci” je izšla v tisku leta 1910. Založila jo je Schwentnerjeva knigarna v Ljubljani. V listih je dvignila mnogu prahu in kritiki so jo v splošnim obsojali. Le Ljubljanski Zvon je imel vsaj nekoliko ugodno kritiko o novi drami. Ljudski in zatirani sloji so dramo seveda pozdravljali, ker je prikazala karakterje menjajočih se značajev in ljudi, ki bi vse zatajili za kos boljše službe. Igra zahteva dobre igralske moči, te se pridno vadijo pod vodstvom sobrata Johna žig-mana, in kot je videti, bodo tudi kos njih težkim vlogam. Na občinstvo se pa apelira in rojake prav prijazno vabi, da ne zamude te redke prilike. Vabimo tudi občinstvo iz drugih sosednih naselbin; ker bo igra v nedeljo popoldne in upamo, da bo ugodno vreme, je za občinstvo prilika zelo ugodna. Za društvo Postojnska jama: John Koklich. Joliet, 111. Člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ opozarjam, da ni bilo na zadnji seji ničesar sklenjenega glede iz-premembe datuma aprilske seje. Vsled tega se bo naša prihodnja seja vršila 16. aprila, četudi je isti.dan velikonočna nedelja. Seja se bo vršila v običajnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne. Vsi člani so vabljeni, da se te seje gotovo udeleže, ker bo treba rešiti več važnih zadev. Obenem bodo društveni nadzorniki predložili svoje poročilo o poslovanju prvih treh mesecev tega leta. Vsi tisti člani, ki so zaostali s svojimi asesmenti, so prošeni, da pridejo na sejo in tam povedo kaj mislijo; ali pa naj pridejo k meni na dom in izrazijo svoje mnenje glede društva. Prosim vse te, da naj nikar ne izkoriščajo društvene blagajne. Nekateri delajo tako, da puste naj društvo zalaga zanje asesment po več mesecev in ko Euclid, O. člane društva Napredek, št. 132 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo izvanredne seje, ki se bo vršila v ponedeljek 17. aprila ob sedmi uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Na razpravo pridejo zelo važne zadeve, torej je tem potom članstvo pozvano, da se te važne seje polnoštevilno udeleži. John Korenčič, tajnik društva št. 132 JSKJ. Cleveland, O Članicam društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ naznanjam, da je bilo na seji dne 19. j marca sklenjeno, da se'bo prihodnja seja vršila v PONEDELJEK 17. aprila, to-pa zato, ker je 16. velikonočna nedelja. Torej, na svidenje v ponedeljek 17. aprila zvečer o polu osmi uri. — j S sestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica JANKO N. ROGELJ: K NOVEMU ŽIVLJENJU -f* Prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni obhajamo praznik Vstajenja. Kako •simboličen je ta praznik, kako praznično zaveje nov duh v pomladnem in rosnem jutru. Nove sile, nove moči in nova pota se odpirajo pred našimi očmi, ko prispe toplo pomladansko solnce na nebesni obok, tako da tudi na miro-dvorih naših umrlih požene mlada travica in zacveto prve pomladanske cvetice, kakor bi re-kale nam živim: Tudi na grobovih je življenje . . . smrti ni, to je le prerojevanje in večno presnavljanje . . . življenje gre svojo umerjeno pot, življenju ni začetka in ne konca. Mi danes vršimo le del no nalogo obstajajočega živi je nja. In to kratko življenje pm pletamo z veseljem in radostjo na svetlih straneh našega bivanja; z zlobo in trpljenjem na senčnih straneh našega življenja. življenje je resna zadeva, če ga priklenemo k paragrafom dnevnega obstoja: življenje ie pravljično lepo, ako mu damo duška v smehu in dovtipih, če smo razposajeni in naivni kot otroci velike in nerazumljive matere Narave. S prihodom mladostne in rosne pomladi se nam nehote porajajo misli o lepi in čisti mladosti, katero smo doživeli. Takrat se povrne v naša srca vsaj odmev veselega vriskanja in brezskrbnega petja. In lepo je to, tako mehko in toplo, da tudi v poznejših letih zajemamo s pomnoženo energijo svetle solnčne žarke, kot bi pili nektar in ambrozijo olimpijskih bogov. Pri-bližajoče se solnce prihajajoče pomladi siplje v naše življenje in kri obnovljeno moč in trajno silo, s katero ustvarjamo zamišljene smernice našega duha in uma, smernice, ki nas vodijo k novemu vstajenju. V znamenju velikega solnca, v znamenju tople pomladi in v znamenju obnovljenega življenja naj gre naša pot do ponovnega vstajenja naše bratske in sesterske Jednote. Preko treh let je vladala med nami moreča in trpka vladarica, nemilostljiva gospa Depresija. Naša Jednota je v zadnjih treh letih prestala več preskušenj, kot .jih je mogla skoro prenesti. Bili so temni dnevi, toda ni tako dolge noči, da ne bi bil za njo svetel dan. Stali smo na senčni strani našega življenja, kar res ni prav in kar je nam na škodo. Bila je za nas mrzla in viharna zima, toda tudi te mora biti ko-nec, kajti v deželi je zopet pomlad, zopet nam sije večno solnce in življenje ogreva prem rte ude. Kakor vstaja narava k novemu življenju in rasti, tako naj vstane tudi naša organizacija. Bujna trava in pestre cvetlice naj prerastejo osat in trnje; otresimo se zavisti in zlobe, poljubimo odkritosrčnost, očistimo si naša srca in izmijmo temne poglede, kajti k vstajenju prihajajo le tisti, ki imajo jasna čela in čisto vest, dolgo življenje in modro zavest. KO SE ZASMEJE POMLAD (Nadaljevanje iz 2. strani) “Razume se, da se nisem pustil dvakrat prositi in rečem ti, da še danes ne razumem, kako hitro se je razkadila vsa moja dolgoletna mržnja napram ženskam. Morda je to deloma povzročil i s k r e č i califprnijčan, morda lepi spomini, morda pomlad. Vsekakor je bila tista velika noč zame najlepša v dolgih letih. Seveda, farmerja, h kateremu sem bil namenjen, tisto veliko noč nisem videl.” “Aha,” pripomnim jaz nekoliko hudomušno, “pomlad je vzbudila tebe in staro spečo ljubezen, prav tako, kot se vzbudi tvoja stara vrba, ko jo poljubi pomlad!” “Najbrž, da bo tako,” se namuzne prijatelj, “in zdaj se pomladnemu razpoloženju moje stare vrbe nič ne čudim in ji tudi prav nič ne zamerim.” “Kako pa potem, če smem vprašati?” poizvedujem pol v šali pol zares. “Kot razumem si še vedno pečlar!” “Seveda sem še, in najbrže še ostanem,” se zasmeje stari fant navihano. “Toda grem večkrat tja na obisk, saj 30 milj ni nikaka daljava, posebno če se po dolgem času v naravo in življenje zasmeje pomlad!” “Na zdravje božanski pomladi !” zakličem navdušeno, in rdečelični čaši sta zazveneli tako melodično, kot da se je zasmejala sama zlata pomlad. VSAK PO SVOJE po- Le (Nadaljevanje iz 1. strani) Ali ste že opazili, kako mladne oči imajo dekleta? poglejte, je vredno! Predolgo pa nikar ne glejte vanje, ker so bolj opojne kot novorojeno 3.2 procentno pivo. * Zlata vesna se v dobravi smeje, 7. neba se smeje zlato pomladansko sonce, po vrteh je vzplamtelo zlato cvetje dafodi-la, zlatega dežja in regrata in mnogokje po tej širni deželi žarijo zlata prijateljska srca, ki jih ni skisala zima depresije. Kako to vem? Včasi mi to pove drobna kartica, še večkrat pa kratek pripis k dopisu ali iz-premembi naslova. Morda je to samo oseben pozdrav, morda le kratko vprašanje, kako se kaj imam. Na videz je to malenkost, toda vsaka taka malenkost je zame biser, ki ga visoko ce nim in verno hranim v zakladnici srca. žal le, da vsled velike zaposlenosti ne morem na vsak tak izraz prijateljstva odgovoriti in se zahvaliti pismeno. Naj mi bo torej dovoljeno to storiti tem potom. Vse znane in neznane prijatelje širom dežele zagotavljam, da sem jim za njihovo naklonjenost iskreno hvaležen. Objame naj jih s sončnim sijem napojena pomlad in naj jih obsuje z zlatimi pirhi sreče in blagostanja., Ti pirhi naj bodo taki, kot si jih vsak sam želi, kajti tudi srečo si predstavljamo “vsak po svoje”! A.J.T. -------o------- FINANČNE KRIZE V PRETEKLOSTI (Nadaljevanje iz 1. strani) čekom, se spominjajo, kako so bile pisarne brokerjev opremljene z dizinfektanti, da se očistijo umaziane novčanice, ki so bile poskrite v starih nogavicah, luknjah itd. Štiriprocentni premij je privabil iz inozemstva mnogo ameriških zlatnikov, ki so bili poprej eksportirani. Zlatniki so bili tedaj mnogo več v cirkulaciji. Mnogi izmed posetnikov svetovne razstave v Chicagu 1. 1893 so imeli pri sebi le nekoliko banknot, zato pa mošnje polne zlatnikov. Tedaj se je v beli hiši nahajal Theodore Roosevelt. Ravnota-ko kakor njegov bratranec, sedanji predsednik, tudi on se ni obotavljal razkrinkati nekatere zle strani ameriškega bankar-stva. L. 1908 je bila imenovana takozvana monetarna komisija za proučevanje bankarstva in denarnega sistema po vsem svetu. Po šestih letih razpravljanja je bil organiziran sedanji federalni rezervni sistem. Ustanovljen je bil v svrho, da se odpravi dvoje poglavitnih hib ameriškega bančnega sistema: pomanjkanje elasticitete in sodelovanja. Zato so bile narodne banke organizirane v lokalna in okrajna udruženja in ta v vsenarodno rezervno udruženje. Prihodnja finančna kriza je nastala v tej deželi takoj po izbruhu vojne v- Evropi koncem julija 1914. Borze po svetu so bile tedaj zaprte. Evropske banke so dvigale svoje bančne račune v Ameriki in ljudje so začeli shranjevati gotovino. Zopet so prišli v rabo clearing house certifikati in federalna vlada je prvič vporabila novi zakon, ki je dovoljeval izdanje novčanic, zajamčenih od komercijalnih papirjev, javnih zadolžnic in nekaterih drugih vrednot. 3G8 milijonov dolarjev novega papirnatega denarja je bilo izdano in ni bilo treba “bančnega praznika” leta 1914. Ali federalna vlada je, kakor I. 1933, prepovedala izvoz zlata in ta prepoved je ostala v veljavi do junija 1919. Sedanji kritični čas bo sigurno dovedel do nadaljnih bančnih reform, da se obvaruje denar ljudstva.—F.L.I.S. --------o------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV RAZNO IZ AMERIKE INOZEMSTVA IN (Nadaljevanje iz 1. strani) amendmenta mora glasovati 36 državnih konvencij, predno bo črtan iz zvezne ustave. ČUDEŽI so Še vedno mogoči. To dokazuje izjava generala Johnsona Hagooda, poveljnika okrožja osmega kora zvezne armade, ki je nele eden najvišjih častnikov, ampak tudi zelo zmožen in spoštovan mož. Ta visok častnik javno apelira na predsednika, da naj zniža izdatke za armado. Vdrževanje zvezne armade stane davkoplačevalce letno 300 milijonov dolarjev in po izjavi generala Hagooda bi dežela lahko imela boljšo armadno organizacijo z znatno manjšimi izdatki. Sedanji sistem je tako potraten in neroden, da mnogo preveč -stane; šest do osem sedanjih birojev bi se brez škode lahko odpravilo. Ravno pri izdatkih za armado bi se lahko največ prihranilo in, ker ima predsednik Roosevelt zdaj v tem oziru skoro neomejeno moč, se bo najbrž to zgodilo. Dosedaj se je iz vojaških krogov vedno moledovalo za več denarja, in je pravi« čudež, da se je končno oglasil visok častnik, ki priporoča hranjenje tudi v tem oziru. Priznati se mu mora, da je poštenjak in junak obenem, ki zasluži pohvalo in medaljo. (Nadaljevanje iz l. strani) pi irodne bistrine in vedrino, kakršne najdemo tako dobro ori-sari£ v dr. Tavčarjevih spisih. Med dobre svoje znance prišteva pokojnika tudi stari Ljubljančan g. Jean Schrey, ki je v mlajših letih često prihajal na lov in izlete v Poljane. Brat očeta Prodovca pa je bil pokojni slovenski pisatelj, profesor Janez Jesenko v Trstu. ' Oče Prodovc je bil kot pravi sin prirode ponosen na svojo telesno moč, večkrat je menil, da bo dočakal 100 let, sam si je ustvarjal svoje nazore, bil pa je vedno zavzet za napredek in izobrazbo, katero je naklonil tudi svojim otrokom. V gospodarstvu si je pridobil temeljite izkušnje in do zadnjega je preudarno o d r e j a 1, kako naj se opravi to in ono delo na domačiji. Uveljavljanje in izrabljanje svojih bogatih izkušenj je smatral za svojo sveto dolžnost. Begunci pred sodiščem. V zadnjem času so pričeli zlasti Vipavci spet pogostoma bežati čez mejo. Sodišče v Ajdovščini ima z njimi mnogo opravka. Novi sodnik, ki je bil lani nameščen na ajdovskem okrajnem sodišču, pa je pričel letos z begunci še bolj strogo postopati, kakor je bila navada doslej. Kazni so se skora j pri vseh povišale od 2 na 4 in celo 6 mesecev zapora. Pred dnevi se je moralo zaradi bega čez mejo zagovarjati pred sodiščem šest ljudi. Julija Bajčeva, 23 letno dekle iz Dupelj pri Vipavi, ki so jo karabinjerji 5. novembra pr. 1. presenetili, baš ko je bežala čez mejo, je bila obsojena na šest mesecev zapora in 3,000 lir denarne kazni. 38-letni Leopold Terčelj z Erzelja je bil kontumaciji; obsojen na 4 mesece zapora in 3,000 lir globe, prav tako tudi 28 letni Ladislav Škabar iz Tolmina. 20 letni Viktor Zgonik iz Rihemberka. 20 letni Albin Bandelj iz Šmarja pri Rihemberku in 20 letni Albin Germek iz Svina pa so bili obsojeni na 3 mesečno ječo in po 2,000 lir globe. Zaradi orožja, ki ga je baje skrival na svojem domu, pa je bil obsojen 40 letni posestnik Lojze Šorli z Banske planote na 20 dni zapora in 5,000 lir globe. Prav tako sta bila zaradi orožja prijavljena sodišču v Gorici 21-letni Maksimilijan Golob iz Šmartna pri Kojskem in 20 letni Mihael Nikolavčič iz Gorice. — o---------------------- V NEW YORKU je dne 14. aprila umrla Mrs. Elizabeth B. Custer, stara 91 let, vdova po generalu G. A. Custerju, ki je pred desetletji padel v boju z Indijanci na zapadu. ---------o-----— Razprave o iniciativnem predlogu Rock Springs, Wyo. Društvo sv. Ane, št. 134 JSKJ je na svoji seji dne 19. marca vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ in je bilo sklenjeno, da omenjeni iniciativni predlog podpiramo. Za društvo sv. Ane, št. 134 JSKJ: Theresa Jereb, tajnica. Cleveland, O. Društvo Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ je na svoji redni seji, ki se je vršila 16. marca, vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, in soglasno sklenilo, da predlog podpira. Vemo, da so potrebni večji in boljši prostori za glavni urad, ker so sedanji menda najslabši, kar jih ima katera organizacija, toda naše mnenje je bilo, da naj se osobje, zaposleno v glavnem uradu, še nekaj časa pokori v sedanjih prostorih, vsaj toliko časa, da se vrne prosperi-teta. Menda se bo vendar enkrat obrnilo na bolje; depresije smo res že čisto naveličani. VRTNI HREN Vrtni hren je doma v Evropi, odkoder se je razširil skoro po vsem civiliziranem svetu. Poznamo tudi takozvani divji hren, ki pa ni z vrtnim nič v sorodu. Vrtni hren požene spomladi veliko sabljasto listje, pozneje pa steblo z belim cvetjem. Užitna je samo hrenova korenina, ki je mnogokrat zelo dolga in včasi tudi precej debela. Drobno narezana ali zmleta hrenova korenina se uživa s šunko, klobasami in drugimi jedmi. Tudi hrenova polivka je cenjena. V tej deželi je mogoče kupiti hren skoro v vseh grocerijskih prodajalnah, bodisi v koreninah ali zmlet v steklenicah. Pri Slovencih spada hren tudi k velikonočnemu kosilu. Botaniško se hren imenuje rorippa armoracia, angleško pa horse radish. MINISTRSKI predsednik Velike Britanije, Ramsay MacDonald je bil povabljen v Washington na razgovor o razorože-nju in splošnih ekonomskih problemih. MacDonald je povabilo sprejel in odpotuje iz Anglije 15. aprila. Vlada Zedinjenih držav je informirala tudi Francijo in nekatere druge države, da je pripravljena na slične razgovore z njihovimi zastopniki. NEMŠKA VLADA, ki je faktično v rokah nacijonalista Hitlerja, je objavila propagando proti židovskim intelektualcem, češ, da oni dominirajo nemški narod. Hitler se baje bavi tudi z organiziranjem čiste “nemške narodne cerkve.” FRANCIJA je izdala memorandum, ki se bavi z Mussolinijevim mirovnim načrtom in ki odločno odklanja revizijo mej nasledstvenih državi S tem se je Francija postavila na stran Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije. I Za društvo Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ: Mary Bradač, tajnica. Ely, Minn. Predno pride na splošno glasovanje glede gradnje jednoti-nega doma na Elyju, Minnesota, naj podam nekoliko zgodovine o ustanovitvi. Jugoslovanska Kat. Jednota je bila ustanovljena in inkorporirana v državi Minnesota. Predno smo ustanovili Jednoto na Elyju, smo si dosti prizadevali, da bi se ista ustanovila v državi Ohio, ker je bilo tam več Slovencev kot v Minnesoti. Pa kakšen odgovor smo dobili? Odgovorili so nam iz države Ohio, da ustanovitev Jednote ni mogoče, ker ni sloge med Slovenci. Priporočali so nam, da naj ustanovimo Jednoto v Elyju, nakar se nam bodo ohij-ska društva pridružila. Ko smo mi ustanovili Jednoto, smo pisali onim društvom in res so pristopila k nam. Po par mesecih smo dobili pismo približno take vsebine: “Ce bi bili mi tukaj ustanovili Jednoto, bi se bila že razpršila. To je jako dobro, da ste jo ustanovili v Elyju, Minnesota.” Takrat smo morali plačevati precej visoke asesmente, da smo pokrivali izdatke za posmrtnine in da smo ohranili Jednoto pri življenju. Pri številkah 4 in 6 pa je nekaj “mo drih” odstopilo, češ, da Jednota ne bo izhajala, ker da so minnesotski rudniki mesnica. Čez čas pa so nekateri teh iz-prevideli, da so bili v zmoti in so zopet nazaj pristopili. Mogoče so nekateri teh še zdaj živi in pri Jednoti. Tako vidite, bratje in sestre, da ni vse zlato, kar se sveti. Mi nismo krivi, da je bila JSKJ ustanovljena v Elyju, Minn., pač pa so krivi tega modrijani iz države Ohio, ki so hoteli biti vsi odborniki. Ker to ni moglo biti, šo poslali JPdHbto na Ely, Minn., na konec Amerike. Neki dopisniki iz države Ohio hočejo biti drugi čez drugega bolj modri in pametni in dopisnikom iz Ely ja očitajo, da mečejo članstvu pesek v oči. Meni 3 tako razumevanje in očitanje ne zdi niti malo na mestu. Vsak član ima pravico povedati svoje mnenje glede gradnje jednotinega doma, in gotovo mi člani na Elyju bolj poznamo tu-kajšne razmere in potrebe Jednote, kot je to mogoče članom v drugih krajih. Ako to članstvu povemo potom razprav v našem glasilu, ni nikako metanje peska v oči. Žalostno je to, da ne moremo priti do razumevanja, da kar je koristno za posameznika, je koristno tudi za organizacijo. Vsak gospodar želi imeti svoj lastni dom in lastno streho zase in svojo družino. Dokler je družina majhna, zadostuje samo par sob, ko pa se družina pomnoži, je treba večjega stanovanja. Tako je tudi z našo Jednoto. Ko je bila majhna, ji je za poslovanje zadostovala ena sama soba, ko pa je zrastla, potrebuje več in večjih sob, poleg tega pa tudi prostore, kjer bodo njene tisočere važne listine proti ognju varne in dobro spravljene. Vsak otrok, ko začne govoriti, lahko reče, da gre domov, naša mati JSKJ pa tega ne more reči, ker nima in ne ve kje in kdaj ga bo dobila, v Minnesoti, kjer je bila rojena, ali v Ohio, kamor jo vabijo. Vsekakor, J. S. K. Jednota je inkorporirana v državi Minn-soti in bo ostala v Minnesoti, dokler bo živela. Nobena konvencija niti splošno glasovanje je ne more premakniti iz Minnesote niti v Ohio niti kam drugam, ker državni zavaroval-ninski department države Minnesote tega ne bo dovolil. Naša Jednota bo živela v Minnesoti, dokler bo živela, in ko bo svoje delo završila, bo v Minnesoti pokopana. Priporočljivo je torej, da čla- I ni odglasu jejo, da so Jednoti j :gradi dom na Elyju, da se ne bo obešala po tujih stanovanjih, kakor beračica. Ni treba vsega verjeti tistim, ki pripovedujejo, koliko bo treba plačati za luč, kurjavo, vodo in čiščenje, če bo Jednota imela svoj dom. Take stroške plačuje sedaj, ko nima svojega doma, in jih bo plačevala seveda tudi, če bo dobila svoj dom. Torej je beganje članstva s takimi stroški nesmiselno in nepotrebno. Toda nekaterim ljudem je menda že prirojeno, da ne morejo drugače, kot da vse kritizirajo, kar niso sami predlagali. Saj vemo, da se je ravno iz države Ohio za par mesecev zavleklo delo popravila doma neke druge slovenske organizacije, ker se gotovim ljudem ni posrečilo, da bi ga dobili v Ohio. Zdaj menda nekateri pričakujejo, da bodo JSKJ in njen dom dobili v državo Ohio, : če preprečijo, da se na Elyju ne bo gradil njen dom. Ko bi se malo bolj zanimali za pravila, če jim je res toliko za Jednoto, kot pravijo, bi ji dosti več koristili, kot pa s trditvami, da elyški dopisniki mečejo članstvu pesek v oči. Tu na Elyju sva še samo dva živeča prva glavna odbornika JSKJ, in sicer Joseph Ag-nich, prvi predsednik, in Štefan Banovec (Črnomaljc) prvi drugi tajnik; drugi so že vsi pomrli, jaz pa kot pohabljenec ne morem hoditi na seje. Znana mi je zgodovina naše dobre JSKJ od njenega začetka do danes, znan mi je njen razvoj in tudi njen urad, torej vem, da nujno potrebuje večje in boljše prostore. Ako članstvo s splošnim glasovanjem odloči, da se jednotin dom na Elyju ne zida, bo treba pa najeti druge prostore in seveda plačevati od njih višjo najemnino, kot se plačuje zdaj. Kot star član Jednote in njen ustanovnni odbornik apeliram na članstvo, da glasuje za gradnjo jednotinega doma, ker organizacija ga v resnici potrebuje in ji bo v korist. Potem pa naj bo zgrajen prav v sredini mesta Ely ali na White Iron Beachu. Štefan Banovec, st., član društva št. 1 JSKJ. izposodil iz rezerve mladins| ga oddelka bi bil bVez vsak*! dvoma bolj varno naložen ¥1 bondih. 6. Jednota je bila na Eli 'ustanovljena in posluje t'1] zadnjih 34 let, zato ne vid" nobenega vzroka, zakaj ne mogla poslovati tudi v bo(P' Prepričani smo, da vsak fNO, naše Jednote ljubi svoj dom, ravno tako smo prepf iv, ni, da gradnja lastnega d°’ 1 JSKJ bi bila v splošno korist ponos vsega članstva. Zato *. liramo na ostala društva, NE podpirajo gori navede"* ^ predloga. V slučaju pa, g,V(> predlog dobil zadosti P°^|edn in bi prišel na splošno gla^ Ve nje, apeliramo, da vsi, >'oi \ ^ član, glasujejo DA se jedf%) , dom zida. — Bratski PoZm vsemu članstvu J. S. K- 'h pf note! la Za društvo sv, Barbare? 1^ 200 JSKJ: _ Lj,' Anton Poljanec, predsednik L John Otrin, tajnik; P’rank Golob, blagajnik. (Društveni pečat.) Lu , a 1^1" o ato namenjeni v stari kraj je interesu, da se pridružite enemu JZnl , ‘ ^ sih skupnih potovanj in sicer: T 1. aprila preko Havre 14. aprila preko Trsta, i t, 10. maja preko Cherbourga, 27. maja preko Havre, |U?n 17. junija preko Havre, 7. julija preko Cherbourg. .JU Pišite po cirkular z vsemi potreb^1 E * 4 jasnili! # |(»(] Velikonočni darovi L 1 Spomniti’ se svojcev v .starem "L primernim denarnim darilom : fštai Mi pošiljamo po sledečih cenah: Za if Ji.OO 175 Din [Za $ I5.8B Ll l°Zij Za 6.00 300 Din'Za 11.85 Za 10.00 615 Din Za lfi.50 <(! ' ‘U’ Za 15.75 1,000 Din Za 27.50 ■ Sil B ■ Za 20.00 1,280 Din Za 54.00 •'.ji .]( Za 50.00 3,275 DinIZa 107.50 Za 70.00 5,000 Din]Za 580.00 1®>" J *• Pri večjih pošiljkah popust. Pošiljamo tudi v dolarjih. | i ■‘-»Vi Vse pošiljke naslovite na: Eh feve LEO ZAKRAJŠEK b 11( General Travel Service In c* 1359 Second Ave., New York,v ^ — . x od najmanj^ I do največje # gteu društva| in posameznih j l'° izdeluje lično moderna slo* ffoito venska unijska tiskarna- is j ■ =^f>'ebt1 Ameriška Domovi«1 61 1 7 ST. CLAIR AVČ' CLEVELAND,OHl° ■ , —T=g^,1;i*n '° Jia GLAS NAR0DAJ NAJSTAREJŠI NEODVlS^ 1 til SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI 'j Je n a j b o 1J razširjen [ Sta Ust v Ameriki; donaSa ? nje svetovne novosti, neJ^S, 'a.) Izvirna poročila iz stare ■ vine; mnogo Sale ln pla,, ' romanov najboljših pisatelj** |valN Pošljite $1.00 f , ln prlCell ga bomo požUJ**^ jpHij Vsa pisma naslovite L0l’k, GLAS NARODVs" 216 W. 18th St., New Terk, Ely, Minn. Društvo sv. Barbare, št. 200 JSKJ je na svoji zadnji redni seji vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lorainu, O. Društvo št. 200 JSKJ se je izrazilo PROTI omenjenemu predlogu iz sledečih razlogov: 1. Prostori, v katerih se sedaj nahaja glavni urad, so v resnici premajhni in ne odgovarjajo sedanjim potrebam. 2. Delegacija zadnje konvencije je po*dvakratnem glasovanju z veliko večino odobrila predlog, da si Jednota zgradi svoj lastni dom, v prepričanju, da je to v splošen blagor članstva. 3. Prostor, kjer naj bi se gradil jednotin urad, je že kupljen, in ako se ne porabi v svr-he prvotnega namena, bo gotovo izgubil na svoji vrednosti. 4. Načrt za novi urad je izdelan in stroški za izvršitev' istega so brez vrednosti, ako se z gradnjo ne nadaljuje. 5. Denar, ki bi se v to svrho DENAR V STARI KRAJ pošiljamo najhitreje in po najnižjih cenah V JUGOSLAVIJO | V ITALIJO Din 200......$3.501 Lir 100........$5.85 Din 300......$5.001 Lir 200.......$11.35 Din v 400.....$6.55|Lir 300......$16.50 Din 500......$8.00 Lir 400..,....$22.00 Din 1000....$15.50 Lir 500......,$27.50 Din 5000....$76.00 Lir 1000......$54.00 Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite za natančna pojasnila. Nase dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo. Vsa pisma in denarno poailjatve naslovite nA: Slovenic Publishing Company (GLAS NARODA) 216 W. 18th St., New York, N. Y. rjr