DR. ANTON RAMOVŠ
OKAMNELE KORALE NA LOŠKEM OZEMLJU
Na naših sprehodih po loškem ozemlju skozi davnine smo se sicer že nekajkrat
mimogrede pomudili tudi pri koralah, pa je vendarle vredno, da se še
enkrat ustavimo pri njihovih okamnelih ostankih. Doslej nam je namreč znanih
le malo njihovih najdišč, čeprav smemo pričakovati, da so še druga, ki nam
jih bodo odkrili slučajno ali pa pri načrtnih raziskovanjih. Zato naj bi bile te
vrstice tudi v spodbudo ljubiteljem loške pokrajine in zbirateljem okamnin
odkrivati nove kraje z zanimivimi pričami iz davnin.
Že dandanašnje korale imamo zavoljo raznolikosti oblik in barvne pestrosti
za posebno lepe in mikavne prebivalce morij. Zlasti to velja seveda za tiste,
ki žive na podmorskih koralnih grebenih. Nič manj zanimivi pa niso koralni
ostanki izpred davnih milijonov let, ki so na grebenih ali po pravih tratah
zaljšali takratna morja. Njihova apnenčeva domovanja so postala resda kamen,
do današnjih dni pa so ohranila navadno do podrobnosti zgradbo svojih trdnih
delov, ki so nam edini ostali. Danes najdemo njihove ostanke v različnih apnencih
raztresene po loški pokrajini. In prav ti ostanki so vsakomur poleg še nekaterih
drugih okamnin neizpodbiten dokaz, da so nastajali apnenci z njimi
v morjih, ki je več sto milijonov let pokrivalo Slovenijo in seveda tudi loško
pokrajino. Marsikdo se seveda najbrž še ne bo mogel dokopati do spoznanja,
kako je to moglo biti, ko je vendarle danes vsepovsod hribovito kopno.
Najstarejše znane okamnele korale na loškem ozemlju so prav s kraja starega
zemeljskega veka, iz zgornjega permija, živele pa so pred približno 230
milijoni let. Vse pripadajo samo vrsti WaagenophyUum indiciim, pa tudi njenih
najdišč doslej le malo poznamo. Na Poljanskem vemo zanjo v gozdu koj severno
od vrha Malenskega vrha, na Selškem pa na dveh krajih v bližini blegoške
ceste nad domačijami v Rovtu. V loški soseščini jo najdemo v Besniškem
borštu blizu Kranja, v okolici Vrzdenca v horjulski dolini ali pri Žažarju, pa
še v bližini Cerkna in v idrijskem rudniku. Ze samo imenovana najdišča nam
zgovorno pričajo, da je živela ta koralna vrsta na precejšnjem prostoru današnje
osrednje Slovenije. Koralne trate z isto vrsto so se iz Slovenije širile prek
Velebita v Zahodno Srbijo in še naprej tja v daljni severni Pakistan in Indijo.
V tamkajšnjih krajih so jo tudi prvikrat našli in ji po Indiji dali vrstno ime.
V koralnem apnencu na Malenskem vrhu ali v Rovtu so nagneteni v skoraj
črnem apnencu številni beli majhni koraliti, ki jih kaže tudi slika 1 v njihovi
naravni velikosti. Korala te vrste je živela v obsežnih družinah na plitvih
podmorskih tratah in vsa takratna loška pokrajina je morala biti en sam koralni
vrt. Vendar korale tu niso rasle v nedogled, marveč jih najdemo samo
v enem apnenčevem horizontu, ki je debel do 30 cm. Zatem sta vrsta in tudi
rod izumrla. Na sliki koralne družine in na sliki povečanega koralita (si. 2)
160
Slika 1
SUka 2
vidimo v sredini sestavljen pletež, ki mu pravimo kolumela, od roba pa segajo
proti kolumeli septa, ena daljša, druga krajša. Zunanja stena koralitov, njihove
septe in kolumele so bele barve in zato zelo razločno izstopajo iz črne kamnine.
Kamnina bi bila zelo lep okrasni kamen, samo škoda je, da je debelina koralnega
apnenca veliko premajhna, da bi se ga splačalo izkoriščati kot okrasni
kamen. Morda bi celo kazalo ta najdišča zavarovati kot geološke spomenike.
Korale so bili edini gospodarji na zgornjepermijskih tratah in tam ni bilo
prostora za druge živali. V koralnem apnencu najdemo sicer še posamične
ploščice iglokožcev, ki pa so jih morski valovi naplavili med korale na tratah.
Najbrž so na enak način prišle v koralni apnenec tudi redke male luknjičarke
in ostanki apnenčevih alg, ki nam jih je v apnencu odkril šele drobnogled.
Najstarejše korale iz srednjega zemeljskega veka na loškem ozemlju so
znane šele iz temno sivih do skoraj črnih apnencev iz cordevolske podstopnje
zgornjega triasa, ki so stare od 190 do 200 milijonov let. Tudi iz teh časov poznamo
le eno koralno vrsto, to je Thecosmilia badiotica, ki je ustvarjala pri
nas manjše koralne grebene ali pa je živela posamično med današnjo Leskovico
in Blegošem, v okolici Brelhovega v zgornji Selški dolini in blizu Dolenje vasi
Slika 3
11 Loški razgledi 161
tam pod Spodnjo Golico. Ta sicer pogostna koralna vrsta je bila najdena še na
Cerkljanskem, znana Je tudi v Alpah, na panonskem prostoru, na Češkoslovaškem
in severnem Madžarskem.
Posamični koraliti imajo okroglasto do ovalno obliko in precejšnje število
dolgih sept, ki so nazobčana. Na sliki 3 vidimo prečne in poševne preseke vrste
Thecosmilia badiotica iz okolice Leskovice v naravni velikosti, na sliki 4 pa
enega od koralitov trikrat .povečanega. Obe podobi kažeta obliko koralitov, razporeditev
sept in njihovo dolžino. Te korale nimajo v sredini takšnega pleteža
ali kolumele, kot smo ju videli pri vrsti Waagenophyllum indicum.
Pri Leskovici je bilo na manjšem grebenu toliko koral, da so postali njihovi
ostanki glavni sestavni del kamnine, to je kamnotvorne. Na tem kraju so
bile edini gospodarji na takratnem grebenu in razen redkih naplavljenih drobnih
ostankov iglokožcev ne najdemo v apnencu ničesar »živega«. V Brelhovem
in pri Dolenji vasi pa so koraliti iste vrste le posamični ali jih je po nekaj
skupaj.
Korale vrste Thecosmilia badiotica niso nikjer na loškem ozemlju tako
dobro ohranjene kot so korale v zgornjepermijskem apnencu. Večinoma so kar
precej prekristaljene in zato dostikrat v apnencu komaj še razločimo septa in
obris koralitov.
Najmlajše okamnele korale, ki jih doslej poznamo na loškem ozemlju, pa
se iz vrhnjega dela zgornjega triasa, iz retijske stopnje, ki pa so vendarle stare
že okoli 180 milijonov let. Najdemo jih v manjšem kamnolomu ob cesti s Cešnjice
na Rovtarico, še preden se le-ta prevali na bohinjsko stran, v okolici Raztok,
ob cesti z Raztok na Mosti in še malo naprej proti jugu. Tudi tu so živele
korale na grebenu, ki pa daleč ni bil samo njihov. Bile so le nekaki podnajemniki
mnogih mahovnjakov, trdoživnjakov, morskih gob in apnenčevih alg, vendar
so se v tej družbi kar dobro počutile. Bil je to greben, precej podoben
dandanašnjim, seveda z drugimi rodovi in vrstami imenovanih živalskih in rastlinskih
skupin. Pogostokrat so mahovnjaki in trdoživnjaki celo oblepili zunanjščino
koral in prav zanimive slike daje takšen greben raziskovalcu. Korale so
taile tu le posamične, pripadale pa so večinoma rodu Montlivaultia. Njihovi
koraliti so bili kar precej veliki, vsaj tako veliki ali pa še večji, kot kažeta risbi
na slikah 5 in 6. Bili so okroglaste do ovalne oblike z gostimi septi, ki so bila
162
zgoraj nazobčana. V grebenu na Jelovici najbrž ne bo tako lahko razločiti koral
v kamnini kot na zgoraj omenjenih krajih, kajti tu je tudi apnenec svetlo
siv ali skoraj bel in so ostanki koral in drugih spremljajočih okamnin celo malenkostno
temnejši od kamnine. Vendar je na nekdanjem grebenu toliko različnih
ostankov organizmov, da nam skoraj ne smejo uiti.
Enaki grebeni z istimi ostanki koral, trdoživnjakov, mahovnjakov, morskih
gob in apnenčevih alg pa še nekaterih drugih organizmov so rasli tudi
v Bohinju, na Pokljuki, na vrhu današnje Begunjščice in na dosti krajih v Severnih
apneniških Alpah. Na teh krajih pa še marsikje drugod so ti organizmi
ustvarili v toplem morju veliko grebenskih apnencev.
Iz jurske in kredne periode in iz novega zemeljskega veka na loškem
ozemlju še ne poznamo okamnelih koral. Morda tod takrat niso živele, ali pa
še čakajo na bistre oči navdušenih naravoslovcev.
Z u s a m m e n f a s s u n g
VERSTEINERTE KORALI.EN IM BERGLAND VON SKOPJA LOKA
Die iiltesten hier gefundenen Korallen gehoren der Art WaagenophyUu'ni
indicum an und wurden auf dem Malenski vrh und in der Ortschaft Rovt gefunden.
Sle waren gesteinbildend und bauten einen etwa 30 cm machtigen Horizont auf.
Im dunkelgrauen bis schwarzen Cordevol-Riffkalk findet man zwischen der
Ortschaft Leskovica und dem Blegoš die gesteinbildende Art Theocosmilia badiotica.
Sie kommt vereinzelt auch in den dunklen Kalken der Ortschaft Brelhovo und bei
Dolenja vas vor.
Auf dem Obertriasriff (ratischer Dachsteinkalk) zwischen Raztoke und Mosti
(Jelovica) sind unter anderen riffbauenden Organismen auch Einzelkorallen der
Gattung Montlivaultia vertreten.
163
Slika 5 Slika 6