Uto SIV - št. 124 (3969) TRST, nedelja 25. maja 1958 Cena 30 ftl — Za kaj in za koga bomo danes volili Neodvisna socialistična zveza poziva slovenske volivce, ki so skoraj vsi delavci, kmetje, izobraženci ali mali podjetniki, naj za obrambo svojih socialnih in nacionalnih pravic glasujejo za okrepitev delavskih strank, ki imajo v svojih programih poleg socialnih zahtev tudi zahteve za izvajanje demokratičnih pravic Slovencev Ko volivci Trsta in o-°bce odhajajo danes na ivplišča, se Neodvisna sofistična zveza obrača italijanske in sloven-*e delavce mesta in o-’ ker ima za po-“^btio ponovno poudari-\ da bo od izida sedanj*1 političnih volitev jfsno, če bomo in v ,°liki meri bomo imeli l^tri novo politiko usnjeno na rešitev hu-!“ gospodarskih, social-.l*1 in političnih vpra->1 v državi; če bomo 'f i in — v kakšni me-j novo politiko tudi Ne Trsta. lasno je, da če bo po-.rj* krščanska derno-icija skoraj absolutni Vdnik državne poli- ce kakor je bila v t nunui j e, umu trojih desetih letih in sile levice, zlasti pa Savske stranke, ne bo-J® dosegle večje veljave so jo imele doslej, v nadaljnjih petih j^'b imeli politiko o-■ *n>be za vsako ceno ,*Pitalističnih privilegiji ki jo bo spremljalo jfaj kako popuščanje javgtvu. Ne smemo po-| ,bi, d-, je v zadnjih vsaka najmanjša .fesi j a vedno stala , avee in njihove orga-fije velikih in neso fernih naporov. ^loda v takem prime-]4 bi perspektiva posta-. lahko še slabša in bi Jjle a pomeniti začetek lifL 'le 'eakeionarne po-.'*e ■/, namenom, da od-ufe delavstvu prido-tjJvv'e. ki so si jih pribo-y hudi antifašistični v bi in v povojnih so-u. *b bojih. Grožnje v ameri se jasno vldi-v.Jadi v programu in v . dičnj akciji sedanje-v. ,v°dstva krščanske dele acije' j^ ar pa se tiče Trsta ^ ,*ržačanov, mora biti *°n*Ur jasno, da če bodo prevladale sile, ki so vodile politiko preteklih vlad. bo Trst »pre-urejen», postal bo mesto tretje ali četrte vrste, dober del njegovih meščanov pa se bo moral izseliti- Tako imenovana politika »preskrbe« za Trst je imela v načrtih oblastnikov le namen, da bi postal tak razvoj postopen in — kot pravijo j —, «manj boleč«. Toda vmes je tudi vprašanje miru. Mir je pogoj za \sak socialni in gospodarski napredek; toda mir je danes tudi absolutna potreba, kajti vojna z modernim orožjem »i pomenila popolno uničenje. Mir ne more biti zajamčen z nenehno krepitvijo vojaških blokov, z mrzlično množično proizvodnjo vedno dražjega in bolj uničevalnega orožja. V teh pogojih bi jutri tudi najmanjša iskra lahko izzvala nesrečo za vse človeštvo. Potrebno je najti pot, ki bi nas oddaljila od te usode. Ta pot je pot pomiritve, postopnih sporazumov o razorožitvi, postopne u-vedbe politike aktivne koeksistence med vsemi narodi, malimi in velikimi, postopnega odstranjevanja blokov, ki danes ločijo svet- Konservativne vlade te poti ne bodo mogle najti. Zato imajo socialistične sile, najnaprednejše demokratične sile, dolžnost pokazati to pot in imajo lah ko tudi moč, da jo dosežejo, ker je za pomiritev in rtiir predvsem, in takoj, zainteresirana o-gromna večina prebival cev- Za nas Tržačane pa brez nove politike v državi ne bo nove pdlitike za Trst. In nova politika za Trst pomeni izvajanje korenitih ukrepov, kakršni so avtonomija, prosta cona, okrepitev pomorstva in prometa, v politiki pa prenehanje diskriminacije proti delavstvu in uresničenje popolne enakopravnosti za slovensko prebivalstvo. Iz vseh teh razlogov je Neodvisna socialistična zveza že 'ob začetku volilne kampanje objavila gesla o nujnosti okrepitve levice, zlasti pa delavskih strank; Zato na teli volitvah Neodvisna socialistična zveza ni smatrala za potrebno postaviti lastne kandidatne liste, ker ni povezana z nobeno vsedržavno stranko in bi zaradi tega prišlo do razpršitve glasov. Indipendentistični voditelji za tako stanje stvari niso bili občutljivi; in niso storili prav. Neodvisna socialistična zveza poziva slovenske volivce, ki so skoraj vsi delavci, kmetje, izobraženci ali mali podjetniki, to se pravi, da so delovni ljudje, naj za o-brambo svojih socialnih in nacionalnih pravic glasujejo za okrepitev delavskih strank, ki i-rnajo v svojih programih poleg socialnih zahtev tudi zahteve za izvajanje demokratičnih pravic Slovencev. Poleg tega pa poziva Neodvisna socialistična zveza svoje člane in simpatizerje, naj pomagajo volivcem, da bodo volili dobro; sami pa naj volijo v skladu z načeli, ki so jih branili v trdih letih preteklih borb in za tistega kandidata ali pa za tiste kandidate, ki nudijo največje jamstvo za doslednost in objektiv nost. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Generalski puč v Alžiru in njihova uporniška vlada, ki kliče na oblast generala De Gaulla, da bi uvedel v Franc,j, diktaturo, je naletel na hud por pri delavskih in vseh naprednih organizacijah. Poleg sindikatov, ki so med znamenito De Gaullovo tiskovno konferenco v ponedeljek organ.zir triurno stavko, je bil ustanovljen Odbor za obrambo republike, ki ga sestavljajo zastopniki: sociahsticne stranke, demokristjanov, radikalnih soc,J stov demokratične socialistične unije odpora, afriške demokratične skupine in stranke afriške skupnost, Na slik, vidite množico delavstva na panski! ulicah, ki nosi napise «Fasizem ne bo zmagail!» .................................. M,..............M«....m........................................*............... *........... """............................................... Upor se jo razširil tudi na Korziko Ajaccio v rokah Massujevih padalcev ki so že ustanovili uporniški od bor Vlada sklenila uvesti ka/.enski postopek proti upornikom na Korziki zaradi zarote proli državni varnosti - Jutri izredna seja skupščine - Satanov odposlanec pri Cnti/ju - Salan odklonil sprejem Mimlinovcga odposlanca - Boji med Iraneoskimi in tuniškimi četami PARIZ, 24. — Položaj v Franciji se stalno slabša. t Nocoj nekaj po 18, uri je prišla vest iz prestolnice i Korzike Ajaccia, da je velika množica zasedla pre tekturo in ustanovila odbor »narodne rešitve«. Po nocojšnji seji vlade so sporočili, da so sklicali za ponedeljek izredno sejo narodne skupščine. Sklenili so tudi, da bodo proti članom odbora »narodne rešitve«, ki so ga ustanovili uporniki v A- NEVARNA VŽIGA! IGA jacciu, začeli kazenski postopek zaradi zarote proti notranji varnosti države. Vse funkcionarje na Korziki so pozvali, naj izpolnjujejo samo ukaze vlade in ne ukazov: uporniškega odbora. V Pariz pa je prišel Sa-lanov odposlanec Abdessa-lam, ki je šef kabineta člana alžirske »vlade« Sid Kare. Prinesel je posebno sporočilo Salana za predsednika republike Cotyja, s katerim se je razgovar-jal pol ure. Jutri se bo vrnil v Alžir. Vlada je imela nocoj izredno sejo. V Ajaccio je okoli 18.30 prišel oddelek 250 padalcev, ki je skupno z večjim številom demonstrantov (vojakov in civilistov) ob vzklikih »Živel Massu», »francoski Alžir« zasedel poslopje prefekture in takoj zatem so ustanovili odbor narodne rešitve. Policija je močno zastražila poslopje prefekture, toda padalci so pretrgali policijske kordone in zasedli poslopje. Policija se ni upirala in tudi ni prišlo do spopadov, vendar pa ni sodelovala z demonstranti. Odbor «narodne rešitve« so v Ajacciu ustanovili na podlagi načrta, ki so ga pripravili v Alžiru. Danes zjutraj je poslanec Arrighi prišel v majhno mesto Calvi severno od Ajaccia z vojaškim letalom iz Alžira. Z, njim so bili kapetan padalcev Bouer in dve civilni osebnosti. Arrighi in drugi so stopili v stik z 250 padalci, ki so se zbrali v Calvi in so nato s kam!oni prišli v Ajaccio. V istem trenutku se je množica deset tisoč ljudi na po- sebno znamenje zbrala na u-licah in šla v povorki pred prefekture. Čeprav so zjutraj prišla v mesto policijska ojačenja, se policija ni mogla upirati veliki množici in padalcem brez uporabljanja orožja. Prišlo ni do nobenega spopada. Prefekt je ostal v svojem privatnem stanovanju, glavni tajnik prefekture pa je stopil v stik z demonstranti. Ob 19.30 so ustanovili odbor «narodne rešitve«, v katerem je 12 članov. Predsedujeta pa občinski svetovalec Henri Maillot ter bivši župan in golistični poslanec Seraffini. Ob 20. uri sta Arrighi in Maillot govorila z balkona prefekture. Maillot je izjavil, da so ustanovitev odbora že zdavnaj pripravili v Alžiru, kjer so tudi zbrali njegove člane. Arrighi pa je izjavil, da bodo zgledu Korzike kmalu sledili po vsej Franciji. Po vesteh, ki so prišle pozno zvečer, so baje tudi podprefekturi v Calvi in Cor-te za edli demonstranti in ustanovili odbor «narodne rešitve«. Eno uro pozneje so tudi v Parizu uradno sporočili to vest in prekinili vse telefonske zveze z Ajacciom. Vlada je očitno pričakovala nerede na otoku in je davi poslala dve sto republikanskih stražnikov z letali na Korziko. Do udara v Ajacciu je prišlo prav v trenutku, ko je Pflimlin uspel v komisiji skupščine doseči odobritev načrta ustavne reforme z 21 glasovi proti 12. Komunisti so glasovali proti. Na vprašanje člana komisije Duclo-sa je Pflimlin potrdil svojo obveznost da bo odstopil, takoj ko bo odobren načrt zakona o ustavni reformi. Pri tem ni izključil možnosti, da bo spet pooblaščen za sesta- vo vlade. Toda v tem primeru bo zahteval novo investi-turo v skupščini. Zato da predlagana reforma stopi v veljavo, jo mora skupščina odobriti z dvotretjinsko večino. Ce bi jo odobrila z navadno večino, bo treba njen sklep potrditi z ljudskim glasovanjem. Medtem se v raznih krajih Francije ponavljajo bombni atentatii Sinoči' so bili v teku ene ure izvršeni v Tou-losi štirje bombni atentati. V Caenu v Normandiji pa so razširili letake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj od predsednika republike zahteva, da podeli generalu De Gaullu izredna pooblastila. Skupina univerzitetnih študentov pa je pozvala vse u-niverzitetne študente, naj takoj ustanovijo državni univerzitetni odbor za obrambo republike. Vodstvo Splošne zveze dela pa je pozvalo svoje člane, naj bodo v tesnem stiku s krajevnimi organizacijami, da bodo lahko vsak hip množično odgovorili na vsak fašistični poizkus. Iz Alžira pa javljajo, da je general Salan odklonil sprejem bivšega golističnega poslanca Jeana Vigiera, ki pripada sedai skupini neodvisnih. Vigier je prišel v Alžir danes zjutraj z letalom. Pred odhodom pa se je sestal s predsednikom vlade Pflimlinom. Ko je prišel na letališče v Alžir so ga tam nekaj časa zadržali in mu nato ukazali, naj se takoj vrne v Francijo. Znano je, da je mislil Pflimlin poslati v Alžir novega načelnika glavnega štaba generala Lo-rillota. Pozneje so to idejo opustili in namesto njega je odšel v Alžif poslanec Vigier, ki pa je trdil, da potuje na lastno pobudo, zato da pregleda tamkajšnji položaj. alžirskega lista «Echo d’Al-ger« De Serigny pred dvema dnevoma izjavil, da ne bodo nikoli sprejeli predstavnika Pflimlinove vlade. Poleg tega se v Alžiru zavedajo, da se stvari obračajo njim v prid, posebno po današnjih izjavah Pflimlina, ki je izjavil, da bo odstopil, če bo skupščina odobrila načrt zakona o ustavni reformi, ker bo s tem izpolnjena njegova naloga. Danes zjutraj sta prispeli v Alžir ladji «Athos II« in «Ville d’Alger» s skupno 3 tisoč 430 vojaki in vojaškim materialom, ki jih je Pflim-lin poslal uporniškim generalom, da lahko še dalje pobijajo Alžirce. Nevarne posledice fašističnega udara v Alžiru se vedno bolj čutijo. Izzivanja francoske vojske v Tuniziji' in Maroku se množijo. Tuniško tajništvo za informacije je sporočilo, da je ob 18.30 prišlo na področju Remade v Tuniziji do večje bitke med tuniškimi in francoskimi vojaki, ki še traja. Francoska letala pa stalno kršijo tuniški zračni prostor in spuščajo v taborišča, kjer so alžirski begunci, letake, s katerimi pozivajo Alžir; ce, naj se pridružijo «novi francoski Alžiriji«. Okoli 18. in 30 so francoski oddelki, ki so na področju Remade, skušali razbiti zaporo jugozahodno od Remade v Bir Kamboutu in so začeli streljati na tuniško vojaštvo. Ti so takoj odgovorili. Okoli 19. ure pa so francoski vojaki začeli streljati na številne tuniške stražne postojanke v bližini Remade. Tuniško vojaštvo je odgovorilo na streljanje in spopadi okoli .Remade se nadaljujejo. V Tuniziji je okoli 20.009 dobro oboroženih francoskih vojakov. Tuniška vojska pa šteje komaj 5000 vojakov o- unrus P° coskt i ubf- Znano je, da je ravnatelj I boroženih z lahkim orožjem. Francozi stalno trdijo, da na tisoče alžirskih upornikov u* porablja Tunizijo kot središče za oddih in za veiba-nje. Tunizija zahteva umik francoskih čet, zlasti po februarju, ko so franc« letala napadla Sakiet in la 70 oseb. .. * Politični nrad stranke Nap-destur je nocoj pozval ljudstvo, naj sodeluje v »fattm budnosti«. V pozivu je KMS drugim rečeno: »Zaradi nosti polzaja, ki so ga' it stvarila nenehna : izzivanja francoskih čet, ki so n*’ niškem ozemlju brez priv S-ljenja ljudstva; ker te 'čebe nenehno kršijo tuniško M-verenost in' ogrožajo varnost dežele, poziva politični urad. Neodestur na splošno mobilizacijo ljudskih sil v republiki, da bodo takoj in 'Sf celoti na razpolago domov# ni v tednu budnosti. Peli« tični urad poziva vse drži ljane, naj bodo badnijz pripravljeni na vsako zi’ da se ohranita varnost suverenost domovine.« ! V. Tuniška vlada je imela ne-' coj izredno sejo. Državni tunik v predsedstvu repuMt-ke Ladham in zunanji mino ster Mokkadem sta se danes razgrvarjala z ameriškim in z britanskim poslanikom in ju opozorila na nevarni položaj. Odbor narodne rešitve aa Alžir in Saharo pa je na svoji današnji seji, katere se je udeležil tudi Soustelle, sprejel resolucijo, s katere poziva generala Salgna, naj ustanovi koordinacijski svtjt pod svojim vodstvom, ki bi dobil civilne in politične pb-sle. • Po mnenju obveščenih #-pazovalcev v Alžiru bi koordinacijski svet bil neke vrste triumvirat, ki bi vodil politične in civilne posle pod vodstvom generala Selana. To naj bi bil znak, da odbor narodne rešitve zgublja svoj vpliv. Prim orsTc! "(fneuu )c 25. maja 1958 Aktualni portreti DJURO SALAJ j* nenadoma prejšnji te umrl v Lovranu. Bil je soustanovitelj Ko-tične partije Jugo-rije in se nad pet-let dosledno boril v delavskem revolucionarnem gibanju. Se pred meseci je bil predsednik jugoslovanskih sindikatov, nato pa član zveznega izvršnega sveta. HAVAEL TRUJILLO ML. je sin diktatorja Dominikanske republike. Čeprav je še mlad, je ze general, hkrati pa še vedno v šoli ameriške častniške akademije. To. da ni zaslovel zaradi tega, ampak zato, ker je velik razsipnež in stane očeta ali bolje republiko nad milijon dolarjev na leto RANDOLPH CHURCHILL sin bivšega angleškega premiera W i n s t o n a Churchilla, je bil pred dnevi v Franciji na obisku pri generalu De Gaullu. ki mu je dal nekaj Izjav v zvezi s sedanjo zelo nevarno francosko politično krizo. Izjave so bile seveda v duhu vseh De Gaul-lovih dosedanjih izjav .lULIUS RAAB avstrijski kancler, je obiskal Združene države. Obisk Je bil že pred davnim najavljen. Toda Raab ni v VVashingtonu obiskal le Eisenhowei-je v deli hiši, ampak tudi kardinala Spellman-na in prisostvoval svečani maši, ki jo je bral Spellmann sam BARTON KAV K1RKHAM |e bil pred štirimi dnevi obsojen v New Yorkj na smrt zaradi ropar-ikega umora. Razprava |e bila zelo dolga in na pjo se je obtoženec svojevrstno »pripravil*. V »poru sl je namreč pu stil rasti lase in brado (n šele med procesom so ga prisilili, da se Je Obril in ostrigel. Izbral si Je vešala Sedem dni v svetu ^Reševalci* Položa' v Franciji je vedno botj zapleten in nevaren. Pflimlin ravna v Parizu, kakor da je vse to, kar se v Alžiriji dogaja, povsem v skladu z navodili njegove i'lade in te dalje poudarja, da general Salan ravna v okviru izrednih pooblastil, ki jih je od vlade dobil. V petek je general Salan ustanovil v Alžiru svojo »vlados. Toda Pflimlin niti na to ni reagiral in se še dalie dela, kakor da ne bi šlo za odkrit vojaški upor. Vladi ali »centralnemu odboru narodne rešitve», kakor ga imenujejo, predsecuje general Massu skupno z bivšim članom kabineta ministrstva za Alžir musli^ianom S id Karo. Nova vlada je odkrito pozvala Francoze v Franciji, naj delujejo proti Pflimlinovi vladi, dokler se ne sestavi vlada »n arodne rešitve» pod predsedstvom generala De Gaulla. Toda Pflimlin gre dalje in ponuja generalu Salanu »normalizacijo odnosov z Alžirijo». Da ne bi pretrgal vezi, je obnovil pomorske in letalske zveze z Alžirijo tn po- ■ slal tamkajšnji vojski obilen vojaški material in druge potrebščine ter celo veliko število vojakov. Medt-m pa se nadaljuje zakulisna igra. Bivši predsednik vlade in voditelj neodvisnih Antoine Pinag se je te dni sestal z generalom De Gaullom, da bi od njega baje dosegel posredovanje med vlado iv uporniškimi generalu Toda general De Gaulle je tako posredovanje odklonil, —če se mu prej ne prepusti rta oblast. Ponovil je, da je pripravljen prevzeti oblast v roke, »če ga bo ljudstvo poklicalo.» Ze v ponedeljek je general De Gaulle na svoji tiskovni konferenci izjavil, da bi prevzel oblast samo na podlagi »posebne procedure», ki bi jo sam določil. Pri tem je ponouil kritiko proti parlamentarnemu sistemu. V bistvu je zahteval izredna pooblastila, da bi lahko vladal brer parlamenta in da bi uvedel osebno diktaturo. V razgovoru s Pinagem je to ponovil. Baje je izrekel pripravljenost sestati se s predsednikom vlade pflimlinom in ta je bil spočetka tudi pripravljen na razgovor z njivi Toda zaradi odločnega od-jora zlasti socialističnih članov njegove vlade je sporočil, da odklanja tak sestanek. Pinay je o svojem razgovoru z De Gaullom poročal tako Pflimlinu kakor tudi predsedniku republike. Pri Cotgju je baje vztrajal, rtaj poveri De Gaullu mandat za sestavo vlade in naj s tem v zvezi začne z njim pogajanja o zadevnem postopku. • Kakor rečeno, je Pflimlin odklonil razgovor z generalom. Vendar pa s tvojo akcijo, objektivno gledano, pripravlja pot za generalovo diktaturo. Pripravil je namreč načrt za revizijo ustave, rta se okrepi oblast vlade. Načrt bi pomembno zmanjšal pravice parlamenta in bi koncentriral v rokah vlade izvršno tn zakonodajno oblast. Skupščina bi morala o tem načrtu že glasovati, toda zaradi raznih nesoglasij so razpravo in glasovanje odložili na torek in sredo. V torek bodo glasovali, ali se načelno strinjajo z revizijo, v sredo pa bodo začeli podrobno debato. Razen demokristjanov se ostale skupine v vladi upirajo predlagani reformi in poudarjajo, da je reforma sicer potrebna, toda potrebno jo je izvesti mimo in ne pod pritiskom sedanjega stanja. Mendes France je na sestanku radikalnih poslancev izjavil, da je ta reforma pravzaprav «krojenje suknje za De Gaul-love mere*. Res je, reforma določa vsaj deloma prav take ukrepe, ki jih De Gaul-le zahteva kot pogoj, da *za-f onito pride na oblast*. Zahteva namreč diktatorska pooblastila. Vse to kaže, da se je sedaj začelo nekako umiranje. P jlimlinove vlade. Dogodki pa gredo dalje. V Franciji se ustanavljajo razni odbori za obrambo republikanskih svoboščin». Toda ti odbori gotovo ne bodo rešili položaja. Pri glasovanju o predlagani reformi bo P/limlin verjetno prisiljen postaviti vprašanje zaupnice. Toda če bodo reformo sprejeli ali ne, bo rezultat vedno isti: če reformo sprejmejo, bo vlada odstopila, kakor je Pflimlin obijubil v svojem investicijskem govoru; če pa reforme ne sprejmejo, bo vlada padla. V enem in drugem primeru bo tedaj odprta pot De Gaullu Seveda bo zanj mno. go ugodneje, če bo parlament j rej odobril centralizacijo oblasti in se bo on lahko «zikonito» polastil oblasti. Pri tem nastaja vprašanje, ali bodo ljudske organizacije dovolj močne, da preprečijo diktaturo. Sindikalne organizacije grozijo s splošno stavko, če bi nevarnost postala bolj očita, Vplasanje je tudi kaj bo napravila vojska v Franciji, potem ko se je pokazalo, da so tudi tu številna trenja. To je pokazal tudi odstop načelnika glavnega štaba generala E-lyja in njegova nadomestitev z generalom Lorillotom. Zato so toliko bolj na delu razni «reševalci». »Francozi rešujejo Francijo pred Francozi,» je napisal neki komentator in pripomnil, da besede »rešitev* morda nikoli niso izgovarjali tako pogosto, uakor v teh usodnih trenutkih ponosnega francoskega naroda in njegove dežele. Generali so uprizorili upor za «rešitev» francoske Alžirije. Vlada v Parizu je1 zgradila republikansko barikado za «rešitev» četrte republike. Alžirski »odbor narodne rešitve» zahteva vlado, ki bo «rešila» Francijo in jo privedla na pot «preporoda». Pflimlin zahteva reformo, da bi »rešils deželo pred stalno menjaiočimi se vladami. Vlada je izrekla priznanje vojski, da bi se otresla spletk opozicije, da bi jo diskreditirala, in zato da bi dobila večino, kakršne v francoskem parlamentu še ne pomnijo. Komunisti so glasovali za po-.ebna pooblastila, da bi «rešili:» republiko. Vse torej poteka v znamenju reševanja. Rešitev pred kom m za koga? Ob tem vprašanju pa se enotnost razblini, poudarja že omenjeni komentator in dodaja, da so reševalci za ene grobarji za druge, kakor si pač eni in drugi to rešitev predstavljajo. Tod j znaki kažejo, da pričakovane rešitve še dolgo ne bo. Pfimlinova vlada hodi glede Alžirije po poti vseh prejšnjih vlad, kajti rešitev republike nikakor ne more sloneti na »francoski Alžiriji». Pariz se je odločil za nadaljevanje kolonialistične vojne in t ■ vojno je zaupal generalu Salanu, ki se je izrekel za De Gaulla. S tem nastajajo vedno novi in novi zapletljaji, ki bi utegnili i-meti nevarne mednarodne posledice. Na meji s Tunizijo in Marokom že uprizarjajo francoski vojaki nove incidente. Toda dejstvo je, da v Fran-liji ni mogoča tako močna vlada, ki bi lahko rešila alžirsko vprašanje z zmago na ! bojišču kakor je to napovedal tud' Pflimlin, Rešitev je. prav na nasprotni strani. In to je voditelj alžirsko narodnoosvobodilne fronte Ferhat Abbas jasno povedal: Naj bo v Franciji na oblasti De Gaulle ali kdorkoli, pomirje-nje je mogoče samo na podlagi priznanja alžirske neod-lisnosti... Spletke okoli Libanona Položaj o Libanonu se je poslabšal. Zlasti so v severnem delu države prevzeli u-purniki nadzorstvo nad ■ nekaterimi kraji. Povsod po državi pa se ponavljajo incidenti, sabotaže in atentati. Se bolj se je zaostril tudi po- lil »'V J** * »J-C- - V Libanonu še ni miru. Množice so po začetnih demonstracijah prešle v napad proti Samu no vi fi-lozapadni vladi- S policijskimi in vojaškimi silami mu je uspelo borbe prenesti iz središč v predmestja, kjer še ni miru, ker ga tudi ne more biti, saj so libanonske množice prežete z vsearabskim duhom po popolni neodvisnosti od Zahoda. Na sliki razrvana uilica v središču Bejruta. Vidna je tudi slika predsednika Naserja Preberi, preden jjres na volitve Danes od 7. do 22. in jutri od 7. do 14. ure bodo po vsej Italiji in seveda tudi pri nas odprta volišča, kjer bodo državljani oddali svoje glasove za kandidate v poslansko zbornico in senat. Pri nas na Tržaškem področju bomo lahko glasovali samo za poslansko zbornico, na Goriškem in drugod po Italiji pa bodo volili tudi senatorje. Kaj moramo vedeti, da bomo pravilno glasovali? Osebni dokumenti Preden greste od doma, se prepričajte, da imate pri sebi volilno potrdilo in kakšen oseben dokument. Zlasti je važno volilno piotrdi-lo. če ga niste prejeli na dom, stopite na pristojen občinski volilni urad, kjer vam ga bodo izročili. Če ste potrdilo izgubili, tedaj stopite prav tako na pristojen občinski urad (uradi so odprti do konca volitev), kjer vam bodo izdali duplikat. Vedeti morate, da ste po zakonu dolžni priti na volišče Kdor ne pride, mu izostanek vpišejo za dobo petih let v potrdi- lo o neoporečnem vedenju. Potem je seveda važno, da imate pri sebi kak osebni dokument. Za osebne dokumente veljajo osebne izkaznice, potni listi, šoferske knjižice, pokojninske knjižice, orožni listi, dovoljenja ia ribolov in lov ter članske izkaznice profesionističnih zbornic, ki pa morajo biti opremljene s sliko. Dokumenti so lahko tudi zapadli, vendar morajo nuditi nedvoumno identifikacijo volivca. Kaj pa, če volivec ndma nobenega osebnega dokumenta? Tedaj se mora vseeno zglasiti na volišču, kjer bo lahko glasoval, če ga kdo pozna in potrdi njegovo i-dentiteto: na primer kakšen član volilne komisije, skrutinator, ali pa kak drug volivec, ki je že glasoval. Važno je le to, da nekdo potrdi, da je volivec brez dokumenta res oseba, kateri je bilo izdano volilno potrdilo. Na volišču Ko pride volivec na volišče (vsak volivec mora voliti samo na svojem voli- šču), se z volilnim potrdilom in osebnim dokumentom predstavi predsedniku volilne komisije, ki mu bo r.ato izročil glasovnico in svinčnik. Stopil bo v kabino, kjer bo prečrtal znak stranke, kateri namerava oddati svoj glas, in če hoče, vpisal poleg znaka stranke priimek ali številko kandidata, kateremu hoče oddati preferenčni glas. Ko je io storil, bo glasovnico spet pripognil in jo zalepil. Tu je treba paziti, da se na glasovnico ne napiše nič drugega kot to, kar smo o-menili, kajti drugače je glasovnica neveljavna. Zlasti naj pazijo ženske, da ne bodo pri zalepljanju glasovnice pustile na njej rdečila (rošeta), kajti to že zadostuje, da je glasovnica neveljavna. če je kdo glasovnico umazal, strgal ali napravil napako, naj jo takoj vrne predsedniku in zahteva novo. Zalepljeno glasovnico in svinčnik je treba potem vrniti predsedniku volilne komisije, ki jo moia pred očmi volivca vreči v zapečateno žaro. uiiiiiiiitiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiittiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIHIMIlllllllllllMIHMIllUlllllIlllllllllllllllllllllinillllllllHIHIIIIMIIIIIIIIIHIinnillllllllllIHMIIIIIIIIinilllllllHIIHlIlllllllilimiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHimilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIl PRIMERJALNI PODATKI DOSEDANJIH VOLITEV NAKAZUJEJO Kot pred petimi leti, bo tudi letos Krščanska demokracija nazadovala Kako volijo in Volivci invalidi, ki jim J® fizično nemogoče voliti, gre-co v kabino v spremstvu. Toda to velja le za slepe«, invalide brez rok, mrtvou* ne in druge podobne pohabljence. Noben bolnik, ki ni' ma takšnih hib, ki mu d* jansko onemogočajo, da ^ lahko sam volil, ne sme bi ti spremljan v kabino. Spremljevalec mora bitt član družine in volivec. IM če pohabljenec nima vnk cev, ga lahko v kabin® spremlja druga oseba. T® mora biti volivec doti&i® občine in ga mora pohabljenec sam svobodno M®* ti. Nihče ne sme spremi)# v kabino več kot enega invalida. Zdravniška potrdila z® ts" ke pohabljence lahko i#** h pokrajinski zdravnik, zdravnik zdravstvenega ul* da ali pa občinski zdrav# vendar omenjeni ne s®*J biti kandidati. Kako volijo pomorščaki Pomorščaki lahko voSJ® v tisti občini, kjer so dan volitev. Vendar mor# predsedniku volišča pred!®1 žiti potrdilo pristaniške!!® poveljnika, ki dokazuje, ds se pomorščak nahaja v P stanišču iz službenih ra# n» gov in zato ne more v' oliti v svoji občini. Prav tako .trd'’ d» Kdo bo napredoval zares in kdo le na primerjava s podatki, ki jih objavljamo videz nam bo pokazala ob koncu tega sestavka i mora tudi predložiti po’ !o župana, ki dokazuje. “J je volivec prijavil občini, je izdala volilno Pot da bo volil v občini, k) se nahaja zaradi vi Ce smo Tržačani in okoličani v dneh po 18. aiprilu 1048 in po 7. juniju 1953 razbirali rezultate italijanskih parlamentarnih volitev le bolj kot posredno zainteresirani, ker nam ni moglo biti vseeno kako bodo italijanski volivci volili, bomo v prihodnjih dneh z vse drugačno vnemo listali po dnevnem tisku in poslušali ob radijskih sprejemnikih kajti tokrat pri parlamentarnih valitvah neposredno sodelujemo. tudi mi in to prvič pc letu 1924, ko so bile zadnje parlamentarne volitve tudi pri nas, v kolikor bi takratne voilitve sploh mogli imenovati tako saj smo volili že v dobi fašističnega terorja. l-.tični položaj. Obrambni mi- . naP°hved' kal“en .b° nister Solhove vlade je od- Jutntaj* stopil. V pismu, t katerim avlja svoj odstop, pravi, da varnost v deželi ni zagotov-njena m da se je vojska s posameznih področij umaknila. Ti ukrepi pa so povečali osebni antagonizem ter povzročili nadaljnje nerede in incidente. Odstopil je tudi prometni minister. Tako se je »> vladi začel razkroj. Opozicija poudarja, da bo nadaljevala borbo, dokler vlada ne odstopi in ne dobi zagotovila, da sedanji predsednik Sa-,nun nt bo ponovno kandidiral za predsednika republike. Pogajanja, da bi vlado sestavil na cinik glavnega štaba, so se izjalovila. Medtem pa je Solhova vlada sklenila predložiti zadevo (Nadaljevanje na 8, strani) volitev, bi bila nemogoča in tudi morebitna ugibanja bi bili tvegana. Vzrokov za to je mnogo, kajti volilna zborovanja so pokazala precejšnje mrtvilo, novih volivcev, to je volivcev, ki prvič volijo, je nad 2 milijona, poleg tega je bilo od zadnjih volitev 1953 več dogodkov, ki bi vsekakor mogli vplivati na izid. Ce je torej napovedovanje nemogoče ali vsaj precej tvegano. bomo v primerjavo navedi, nekaj podatkov iz dveh zadnjih parlamentarnih volitev in to Skušali ob zaključku po kakem ključu navezati na sedanje volitve. 18. aprila 1948 je Krščanska demokracija (DC) odnesla veliko zmago z 12 milijoni 711.305 glasov, do- čim sta glavni dve levičarski stranki, Komunistična partija Italije (PCI) in Italijanska socia^jstičria stranka- (FSI) odnesli 9.450.000 glasov-. Pet let pozneje 7. junija 1953 pa je prišlo do velikanskega padca Krščanske oemokracije. Izgubila je skoraj 2 milijona glasov, saj je dobila le 10.859.540 glasov Socialistična stranka je tedaj dobila 3.440.222 glasov, Komunistična partija pa 6.122.638, torej skupno 9.562.660 glasov. Iz tega sledi, da sta ti dve stranki napredovali, posebno če dodamo še 225.410 glasov, ki jih je dobila Neodvisna socialistična zveza (USI — Cucchi in Magnani) ter še 171.177 glasov gibanja Unita popo-lare. Kako pa smemo te glasove prištevati omenjenima strankama? Neodvisna socialistična zveza, kot vemo, se je rodila po resoluciji Kominforma in je torej pri zadnjih parlamentarnih volitvah svoje glasove v pretežni večini odtegnila omenjenima strankama. Pred časom pa je NSZ (razen na Tržaškem) sporazumno nastopila s socialisti in delno s socialdemokrati, Unita popolare pa se je priključila socialistom. Kaj pa italijanski socialdemokrati (PSDI)? Pri zborničnih volitvah leta 1948 so socialdemokrati dobili I milijon 858.110 glasov. Pri naslednjih volitvah 1953 pa so padli kar na 1.223.870 glasov. Zadnje upravne volitve so pokazale še nadaljnji padec, kar pa nikakor ne !W:f5S 20. t-m. je v Lovranu pri Opatiji zadet od kapi umrl znani in popularni jugoslovanski sindikalni voditelj Djuro Salaj- Bil je star (»9 let. Vse svoje življenje je žrtvoval borbi za delavske pravice. Dolgo let je preživel' v tujini. nekaj let tudi v SZ- V domovino se je vrnil leta 1944, ko je prevzel vodstvo sindikalne organizacije. Na sliki vidimo jugoslovanske državnike in politične funkcionarje, ki nosijo krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika. V ospredju predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito sme služiti danes kot merilo. Podobno upadanje ,so pokazali italijanski liberalci (PLI), ki so 1948. leta dobili 1.003.727 glasov, dočim so jrh 1953. leta dobili komaj 815.661. V poznejši dobi se je pojavila še nova strankf Partito radicale, kateri stan liberalci očitajo izdajstvo liberalnih načel in liberalnega programa. Ne bom j se spuščali v njihovo medsebojno polemiko, toda ti bi znali sedaj odnesti liberalcem kak glas, seveda v kolikor ne bodo liberalci odnesli tudi kak glas Krščanski demokraciji. Kaj pa republikanci (PRI) v Ta «naj.s*nrejša italijanska stranka*, kot se sami bahavo nazivajo, je leta 1948 odnesla 651.875 glasov in se pri naslednjih volitvah skrčila na 437.899 glasov Med glavnimi italijanskimi političnimi strankami o-stajata za konec še dve skrajni desničarski stranki. Najprej si oglejmo italijansko socialno gibanje (MSI). Ti so leta 1948 dobili 526.882 glasov Pri drugih parlamentarnih volitvah pa kar 1.580.390 glasov. Po tem bi se dalo sklepati, da gre to novo fašistično gibanje krepko navzgor in njegovi govorniki so v sedanji volilni kampanji s prepričanjem govorili, da je temu tako. Toda upravne volitve so pokazale, da ne bodo prišli nikamor, ker so pri zadnjih upravnih volitvah šli celo krepko navzdol. Tudi v Južni Italiji, kjer so imeli doslej največ glasov, jim volivci začenjajo obračati hrbet. Preostanejo še monarhisti. Nacionalna monarhistična stranka (PNM) je leta 1948 dobila 729.078 glasov. Pri naslednjih volitvah pa so se monarhisti povzpeli na 1.836.681 glasov. To pomeni, da so krepko napredovali, Toda tudi tem, po splošnem mnenju, ni U; pati v večji napredek, posebno ne, ko se je sedaj pojavil še Lauro s svojo ljudsko monarhistično stranko (PMP) im pri zadnjih uprav, nih volitvah na Sardiniji žel precej uspehov, posebno na račun Krščanske demokracije. Sicer pa tako za misine kot za monarhiste velja, da preživljajo v notranjosti strank in med seboj močna trenja, ki na srečo italijanske demokracije ne gredo njim v prid. Navedli smo primerjalne podatke glavnih italijanskih strank, in to le za zbornico in ne za senat, kajti aicer bi bilo preveč številk, ki bi nam zameglile sliko. Poleg tega nismo senatnih številk navedli tudi zato, ker približno ustrezajo podatkom zborničnih volitev, seveda v razmerju z manjšim števil jm volilnih upravičencev. V začetku smo rekli, da je vsako ugibanje tvegano. Toda če vzamemo določena merila iz zadnjih zborničnih volitev iz leta 1953 in jih ■prenesemo v sedanje, bi do-oili sledečo sliko: pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bilo v volilnih seznamih vpisanih 30.280.342 volilnih upravičencev, danes mamo 32.435.009 volilnih upravičencev, to se pravi 2.154.757 volilnih upravičencev več. Pri zadnjih volitvah je volilo 28.410.326 volivcev ali 93.82 odstotka voliln:h upravičencev. Toda 1.317.58? glasovnic ni bilo veljavnih, tako da je odločalo cejansko 27.092.743 glasov. Cc bi prav vse te odstotke prenesli na sedanjih skorai 32 milijonov in pol volitnin upravičencev, bi morale stranke, da bi ohranile prejšnji položaj, dobiti naslednje število glasov: Kršč. demokracija (DC) bi moral i dobiti 11.607.452 gla-'sbv, KPI (PCI) bi morala dobiti 6.558.210 glasov, socialisti (PSI),hi jnorali do-, biti 3 685.367 glasov, socialdemokrati (PSDI) 1.305.838 glasov, liberalci (PLI) bi morali dobiti 870.559, republikanci (PRI-PR), ki so povezani z radikali, 464.298 glasov, monarhisti (PNM in PMP) skupno 2.002.285. mi-sini (MSI) pa 1.683.081 glasov. Ko bomo v torek zvečer m v sredo, ko bodo prihajali dokončni volilni izidi. primerjali nove številke s temi, bomo videli, katera strani a je šfla in koliko je šla navzgor, oziroma navzdol Vsaka stranka, ki bi ne dobila omenjenega števi-I la glasov, je obstala ali ce-10 nazadovala. £ V I Gornja slika nam kaže tretji sovjetski sputnik. Kot vidimo, gre za dokaj zapleteno napravo. Kako tudi ne, saj je vanj vgrajenih eel ducat naprav, ki «opazujejo» in aproučujejon najrazličnejše pojave v visoki jonosferi in o njj(fi sproti poročajo na Zemljo. Kot vemo, tehta sputnik 1328 kg, visok pa je nekaj nad tri metre in pol krcaoi®1 Kako volijo bolniki v bolnišnicah in sanatorijih Bolniki, ki so na lienju v bolnišnicah "!11 natorijih, lahko volij® kraju samem, vendar jo predložiti volilno P0^ lo, osebni dokument^ predpisano potrdilo za katerega so morali FTej zaprositi. Bolniki ko volijo tudi v drug#. člnah, če so tam na Z<1 ^ ljenju, vendar moral® jj vsakem primeru P1^ -& pooblastilo župana ^ vinske občine, kjer s° sani v volilne seznam®' In na Goriškem Vsi volivci, ki so stari. 25 let, bodo na G°n dobili dve glasovnic1' ^ sovnico sive barve slansko zbornico in s nico rumenkaste bar ^ senat. Najprej bodo P (I,j žali znak stranke glasovnici, potem stranke na drugi- O ^ sovnioi bodo skrbno jjii li in ju oddali predse«' volilne komisije. Še dve o volitvah e-Uffli -rt V zvezi z danairff f® jutrišnjimi ooltiofl ne^at .moramo navesti s aj 0 Vsi delodajalci, P* ali * za privatna P°d]et.[ za stanove, kakor tud $ ne ustanove, Pod^J. s rade, so dolžni vs ~To,vl\ \o uslužbencem, ? giot na raznih voUt**^l£ skrutinatorjev / nikov list, dati tn ^ pr pusta, seveda ob V^.^i j <51. Ti dnevi se [et smejo šteti ® L) dopust. V času „Zruti*ot°J te naloge so sK ^ jgiT in predstavniki funkcionarji. *** je ? Tržaška *veJtu£ votno javila, da dneh volitev, alK°nZoF in jutri, točiti , po pijače do 21 slJ&tura $ nadno pa je K,adni *°0fr rodila, da je v izdai ^ sar dr. Polajnar ^reja\ t. lok, s katerim in lofy vse lastnike J-,repoVed ^ lov. da jim je Pre£n aM prodaja ^dkršn ^ holne pijače, j'a u 4.5 odst. alkohol^ lok velja odJfn0či- ,, f do jutri onanijo v V ljudem, ki ^taVxacii^.ifl^ sttlnah, restavr ripmionih. M fflmofsTcT'ifne vnlk — 3 — 25. maja 1958 ŽARKO otniški časnikar Zaplotnica je napredna tas. kakor pravimo, čeprav K ni nti na poštnem seznamu. Ima petinšestdeset ninih številk, cerkev, ga-"Mki dom, trgovino z mednim blagom, župnika, župana, staro Micko, ki je vo potrebi mazačka, mešena ali jasnovidka, in cusnikarja. Da. prav ste Prebrali — časnikarja, čistokrvnega časnikarja ali, *flfcor mu pravijo v veli-^ mestih, novinarja. Zaplotničani sicer nikoli «so brali časopisov — kdo J® ima na kmetih čas za ® Potrato? — vendar so vzlic temu na Bajtarjevega Grego, ki je oprav-M to velevažno službo, na moč ponosni. Ob vsaki Priložnosti so se z njim kpalili in pretili svojim zoprnikom: bo pa Grega v caj-tn9e dal!* so se fantje stepli s bednimi Plotničani, kar *e je zgodilo skoraj vsako nzieljo po glavni maši v Potniški gostilni, so Za-Piotničani vedno prvi od-kujali, še prej pa so zažgali zmagovalcem: «0 Krn bomo še pisali!* in jo Pevrli po prašni cesti proti Oplotnici. Oe se je kakšna gasilska **telica prav imenitno po-®re da jih bodo dale v ča-°Pis — na prvo stran — bodo poredni. In župnik K rohnel s prižnice, ko se ,e n vasi rodil kak neza-f®*sfci otrok, da o takih Ktvercih kot so Zaplot-še časopis noče pi- ®'ujtarjev Grega je bil ^e? v vasi upoštevana in »Pse pomembna oseba. delavnikih je hodil v dšni obleki po glavni in zaplotniški cesti ter rPisoval v svojo posvalj-*®no beležnico vse, kar se J* je zdelo važno. Gospo-ki so pasle zijala na 'Mh, i" so šepetaje najav-njegov prihod: «Gre- 1 Piše, za časopis piše.* Ifožiani so se spoštljivo privali, če so ga srečali, celo gospod župan je j0e<* Grego potisnil svoj t*ki klobuk na zatilje. ^ fupnik mu je navidez ir šmarno odzdravljal, če-se je v resnici bal Asovega koničastega Zdnfuika kot hudič križa. I^Krtniška dekleta so me-uolično vzdihovala: okšna prelestna Ijube-fi ® 0 pisma bi mi Grega če bi bila njegova . Gr( ■a/* ts. ,e9a se za to maliko-«C(j'e sploh ni zmenil. Za-se je, da je pred-^ n‘k sedme svetovne ve-e tiska — in nje->ip„. Svinčnik je ves dan trudno k a?®ne plesal po u- uem papirju. oijj 'Janezova sivka se je y0(j ® • •. župnik, da bi ga t0 N je za letos svojo be-tn e ^terjal... Mežnarje-»JtL>0 n*a je rodila nezakonit °troka. Bog ve, kdo ... Jože je bil vče-klada ... pri UijJfučevih so se ponoči to tepli... Plotničani k^ i^njo nedeljo nabu-*%na*e fante ■ ■ ■ jutri bo 'n , **Upravljalnega odbo-\ a Prihodnjo zaplotni-Posilsko veselico ... *a uNievega najmlajšega V«, ko je rabutal ma-v s°sedavem sadov-ktr • ■ • stara Micka je X ?Vaio is črnega ko-*e a dežja še tri tedne „^a* bi Bajtarjev Gre-S jj® *) svoje smrti mir-svoja poročila in &.«* bi ga, kot se za ePo novinarja spo-Ohsllsko godbo in ^ lrni govorancami, če e J3} zaljubil v župa-% bo rko Nežo. Smola ** i.a uamreč v tem, da Kjcža že zaobljubila Sj^kernu , - učitelju in %ejl zbire ni hotela na Vej)L način spremeniti, sta župan in zu-Podpirala Gregova I itff. sfca prizadevanja, h*1 nasfa edinka kar na- % 0°nila svojo: €Poro. faliŽrJ*0171 s plotniškim £4 aZi pa bom o-^XaiVse svoje življenje te(ia. V slepi ljubezni Grega segel še po zadnjem sredstvu. Zapretil je Neži, da bo dal njo in njenega zaročenca v časopis, če ga bo zavrnila. Neža pa se je tej grožnji samo smejala in Gregi odgovorila, da sploh ne verjame v njegovo novinarstvo, ker njen zaročenec ni doslej zasledil v časopisih niti ene vrstice o Za-platnici. Te žalitve ni mogel Grega zlasti zato preboleti, ker so zanjo zvedeli tudi Zaplotničani, ki so se razdelili v dva tabora. Eni so trdili, da je Neža govorila resnico in da Grega sploh ni novinar, drugi so pa menili, da bo Grega že pokazal ošabni Neži in jo o-sramotil v vseh važnejših deželnih časopisih. Zaplot-niško javno mnenje se je nagibalo v korist drugih, ker so bili med njimi tudi taki veljaki kot poveljnik gasilcev, ki se je naročil na največji mestni časopis naslednji članek: Včeraj sta se v Zaplot-vici poročila Neža Fižolnik, županova hči. in Ivan Suhec, učitelj v Platnici. Mladima zakoncema i-skreno čestitamoI G. B. Čeprav je Neža pozneje Grego zlobno obrekovala, da je moral za ta oglas plačati tisoč dinarjev, je bil ugled zaplotniškega časnikarja rešen, kajti tudi najbolj nejeverni vaščani so raje verjeli tiskani besedi kakor pa ženskim čenčam. Gregova ljubezen in jeza se je čez noč ohladila in nadaljeval je s pisanjem člankov, ki so kon-. čali na Bajtarjevem stranišču, poveljnik gasilcev se je že po prvem mesecu naveličal plačevati naročnino za «Novice*, Zaplotničani pa so se še vedno hvalili pred sosednimi Plotničani in jim pretili po nedeljskih pretepih: *To bo pa Grega v caj-tnge dal!* mu ■■ , iv. Martine Carol v prvih letih zakona z režiserjem Christianom Jaqueom, od katerega se bo sedaj ločila. Poklicno delo ju toliko zaposluje na različnih mestih, da minevajo meseci, ko se sploh ne vidita. V ostalem pa je tudi Martine Carol med igralkami, ki ji dejstvo, da še nima nobenega otroka, kali srečo. ŠE EN LIST IZ ZGODOVINE ISTRE V XVI. STOLETJU Protestant Nikolaj Gojna vodja pjjMtnsluh Bil je brat Janeza Krstnika Gojne • V ovadbi inkvizitorjem v Benetkah je poleg številnih očitkov najhujši ta, da svojo ženo šaljivo imenuje «botro», kar pomeni, da ne spoštuje krsta, birme in poroke, treh važnih zakramentov Skozi ves srednji vek opazujemo v Piranu velika trenja med vodilnim razredom plemičev in meščanstvom, ki hoče imeti v ©bčinsld upravi svojo besedo. Ta trenja' so bila zdaj močnejša, zdaj šibkejša. Predvsem se Je vedno poznalo, da nižji razredi niso nikoli imeli dovolj močne revolucionarne ideologije, ki bi jih bila sposobna zbrati in voditi v borbi proti gospod ijočemu mestnemu plemstvu. Šele protestantizem, ki se je v XVI. stoletju močno razbohotil, je predstavljal tako ideologijo. V članku o Janezu Krstniku Gojni smo rekli, da se je o-prijel doktrine kalvinizma. Lahko dodamo, da je to storil prav zaradi tega, ker je ta doktrina predstavljala za revolucionarno meščanstvo nekak izhod k večjemu blagostanju in tega logični posledici — prevzemu oblasti. Ni torej čudno, če so ideje Janeza Krstnika Gojne na široko utrle pot že v tretjem desetletju XVI. stoletja in so izbile v ookrito sovražnost nasproti gospodujočemu razredu. Ne ramo to. Protestanti so v Piranu prvi. pokazali, kje tiči vzrok socialnega zla, ki ga občuti ljudstvo ha svojih ramenih. Odkrito so pokazali, da je mestna finančna administracija v rokah ko-rumpiranih uradnikov iz plemiških vrst in celo Velikega sveta samega, ki je občinsko blagajno upravljal izključno v svojo korist. Do odkritih sovražnosti je prišlo ze leta 1528, ko so protestantje šele začeli s svojim delovanjem. Vendar je to prvi korak v tisto dolgo borbo, ki je s presledki trajala vse do propada beneške republike. XVI. stoletje pa je v Piranu znano prav zaradi socialnih borb. ki se vlečejo skoraj neprestano do leta 1610. Toda čeprav se je začelo že leta 1528, je beneška vlada naročila po svojih odposlancih piranskemu županu Pie-tru’Pasqua!igu, naj neredno-sti občinske uprave odpravi, šele leta 1560. Kaže, da se je Pasqua:*go lotil svoje naloge zelo temeljito in da so ga v tem tudi nasledniki posnemali, kajti ljudstvo je vedno več zahtevalo, posebno' pa še takrat, ko so se postavili na čelo revolucionar jev jiiranskj protestantje z Nikolajem Gojno nd čelu. Celih osemnajst let je bil med voditelji nižjih razredqv piranskega prebivalstva in tudi njemu se imamo zahvaliti, da je leta 1578 prišlo do gle? sovitega procesa, ki je razburkal vse mesto in pripeljal do uličnih spopadov, ker plemstvp ni hotelo popustit; v svojih zahtevah po davkih, tlika in drugih služnostih, ki so bile iz leta v leto večje. V enem izmed dokumentov, k; so jih napisali uporniki, beremo, da ne bi zadostovalo sto pol papirja, če bi hoteli naštevati vse nepravilnosti in piotizakonitosti mestne uprave, tako da smo prisiljeni. ker te nerednosti trajajo že mnogo let, gledati naš in naših potomcev končni propad, ker nimamo niti najmanjšega upanja v zbolj-šgnje«. Reakcija plemstva na ta dokument je bila zelo huda, saj se sklicuje celo na dejstvo, da bi zmaga nižjih povzročiti revolucionarni val, razredov v Piranu utegnila ki bi v celi Istri zrušil obstoječi red. Že v naslednjem aktu, ko nižji raziedi volijo svoje predstavnike, ki bodo ponesli njihove pritožbe pred vlado v Benetke, imena Nikolaja Gojne ne najdemo več.‘ ž njim vred izginejo tudi nekateri drugi, ki jim je mestna uprava preprečila delo. Vedeti je treba, da je Veliki svet obsodil revolucionarje kot «sofiste, farizeje, hugenote in pogane*, boliste, ker so z drznimi argumenti izpodbijali aosolutno oblast plemstva, farizeje, ker se ji niso uklonili, hugenote (kal-vmiste) in pogane, ker so prevzeli revolucionarne teorije protestantizma, ker so si prizadevali vreči oblast plemstva in jo nadomestiti z oblastjo revolucionarnega meščanstva. Prav zaradi tega so morali iz vodstva revolucionarnih mas izginiti ideologi in med njimi Nikolaj Gojna, sloviti advokat in zdravnik. Kaj so delali in kje so bili med 24. oktobrom 1578, ko so podpisali prvo pritožbo do 23. maja 1579, ko je Apollonio Apollonio (ki je bil v Piranu, kar je bil Girolamo Muzio v Kopru, t. j. ideolog skrajne katoliške reakcije), napisal o-vadbo, nam ni znano. Iz o-vadbe je sicer razvidno, da je Gojna kritiziral itd., toda ni razvidno, kdaj in kje. Prevladuje mišljenje, da so mu preprečili delovanje prav zaradi tega, ker je bil protestant. Mislim pa, da to mišljenje ni točno. Točneje bi bilo, če povemo, da je bil njegov protestantizem, njegovo delovanje v protestantskem krožku le povod, da so ga predali mestnemu predstavniku inkvizicije Apollo-niu Apolloniu, da bi mu s tem preprečili politično delovanje. Apollonio je zbiral dokaze o njegoVi krivdi skoraj sedem mesecev. 23. maja 1579 je napisal in odposlal ovadbo inkvizitorjem v Benetke. Predvsem mu ovadba očita, da si je protipostavno pridobil diplomo zdravnika ne glede na to, da je na seznamu diplomiranih zdravnikov v Padovi. Toda to je postranska stvar. Važnejše so točke ovadbe, ki govorijo o njegovem odnosu do cerkve. V cerkev ne hodi ali če tu pa tam zaide tucu tja, se ne pokriža in ne poklekne-Ob povzdigovanju se demonstrativno obrne stran. Verjetno je ta točka nekoliko pretirana vsaj v zadnjem delu. Vendar je značilna za spoznavanje poti katerih se je inkvizicija posluževala, da bi dosegla svoje smotre. Dalje mu očitajo, da nima smisla za bolnike, da jih nerad obiskuje in da ne spremlja mrlftev na zadnji poti, posebno pa tistih ne, ki so pokopani v cerkvi, kot je običaj v Piranu. Naslednja točka mu očita, da govori brez spoštovanja o duhovnikih in menihih tako na trgu kot 'v drugih javnih prostorih in ne glede na to, kdo ga posluša. Celo kot advokat dokazuje, da je heretik, saj je v obrambi nekega Antonija Bonača zoper njegovega brata Krištofa napisal, da vsebuje Krištofova obtožnica »elemente, ki so po svoji vsebini bolj podobni miselnosti meniha kot delavca, kajti v resnici je obtožnica polna slejarskih in lažnivih besed in brez vsake resnične 'podlage*. S temi besedami je tako razžalil duhovščino, da se ovadba pri tem največ mudi, saj podrobno poudarja, da je Nikolaj s temi besedami jasno povedal svojo misel, da so menihi in duhovniki sleparji in lažnivci ter da qe poznajo resnice. Dalje mu ovadba očita, da ne opravlja v redu velikonočne spovedi in obhajila, kar bodo potrdili vsi piranski duhovniki in menihi razen enega, ki je njegov nečak. Toda še hujša kot ta je obtožba, da je zasmehoval najvišje cerkvene funkcionarje škofe in kardinale ter Kim Novak in Rafael Trujillo, sin predsednika dominikanske republike. Mnogo lirupa v svetu je povzročila velika darcžljivost Trujilla, ki je igralki podaril krasen «Mercedes», kožuh in dragulje; istočasno pa je bila še bolj obdarjena Zsa Zsa Gabor. druge duhovnike, ki jih je izenačeval z Židi, kajti te je javno nazival z naslovom «častiti» ter »monsignor* itd. Prav tako jin je tudi glasno pozdravljal in s tem zasmehoval najvišje cerkvene predstavnike, ki edini imajo pravico do teh naslovov. Ali so bili cerkveni dostojanstveniki vedno tako občutljivi? Težka je tudi obtožba, da roče v cerkvi nositi sveče za najsvetejšim niti ob praznikih kot so veliki četrtek, veliki petek in velika noč. Se težja je obsodba, da ima v stanovanju veliko množino prepovedanih knjig, ki jih je podedoval od brata Janeza Krstnika in jih od istega dobival tudi iz Nemčije. Sigurno je, da so med temi knjigami tudi take, ki govorijo proti katoliški veri, o čemer se lahko inkvizitorji prepričajo s hišno preiskavo. To so glavne točke ovadbe. Toda niso edine. Med drugim mu tudi očitajo nemoralno življenje s poročeno ženo, očitajo mu. da je po karakterju prepirljiv in škandalozen. V njegovi hiši imajo nekateri ljudje tajne sestanke in zbore, včasih zelo dolge. Sigurno je, da se jih udeležuje tudi on. Ovadba mu očita celo dejstvo, da nima služinčadi, da živita z ženo sama, da ne bi ljudje vedeli, kaj jesta ob petkih in drugih postnih dneh. Višek vseh viškov pa je očitek, da svojo ženo šaljivo imenuje «botra»; kar naj bi pomenilo, da ne spoštuje krsta, birme in poroke, za krščanskega človeka važnih zakramentov. Ob tem očitku se moramo nasmehniti! Čeprav; kot je razvidno, je ovadba dokaj neumno sestavljena in pod videzom ponižnosti računa na efekt, spoznamo v njej Nikolaja Gojno kot človeka, ki so mu cerkvene zapovedi kaj malo mar. Spoznamo protestanta, ki nadaljuje delo svojega brata, o katerem trdi, da ga je ohranil v najboljšem spominu. Novost pri Nikolaju je spoštovanje do Zidov, katerih ne more preganjati kot tedanja uradna cerkev. Novost je tudi njegova trdna povezanost z bojujočimi se masami, zaradi česar ga lahko označimo kot predstavnika tedanjega revolucionarnega meščanstva, ki se bori za iste cilje, za katere se istočasno bori meščanstvo na Nizozemskem. Toda, če je piranska občina branila Janeza Krstnika Gojno in uspela, da se je proces proti njemu začel šele dve leti po ovadbi, vidimo v primeru Nikolaja prav nasprotno. Občina, t. j. Veliki svet zahteva njegovo odstranitev, ker je prenevaren, preveč popularen pri nižjih razredih, na čelu katerih se bori kljub svojemu plemiškemu poreklu. Enajsta točka ovadbe A-pollonija Apollonio mu namreč očita, da s svojimi govori seje sovraštvo, pretepanja, da krši premirja in poravnavanja med bojujočimi se razredi, da povzroča novosti in demonstracije. Ta točka nam jasno kaže, kako so ga revolucionarne mase visoko cenile, če so mu slepo sledile v tako nevarni in težki borbi, ki so jo od njih zRhtevale tedanje prilike. To dejstvo je terej izrabilo reakcionarno plemstvo, da se ga je rešilo. Ker ga ni moglo obsoditi zaradi njegovega političnega delovanja, ga je dalo obsoditi zaradi protestantizma. To pa je lahko storilo samo inkvizicijsko sodišče. Vsekakor je plemstvu uspelo, da ga je spravilo s poti. Obsojen je bil na trajen izgon kakor pred 19 leti Janez Krstnik. V 60. letu svoje starosti je moral v tujino. Kakor Janez Krstnik je delil usodo slovenskih protestantov v izgnanstvu. Tudi on je prepotoval po! Evrope. Sel je po stopinjah vseh tistih velikanov, ki so XVI. stoletje versko in socialno tako razgibali. PAVLE MARTINC r CIRIL ZL N J Pobeglo otroštvo ><«k<.- Da oko preleti teh 64 strani zelo lično in izvirno opremljene pesniške zbirke, ki je lani izšla pri koprski založbi Lipa, mu je treba kratke pol ure; kratke zato, ker je skoraj polovica strani docela ali delno prazna, posejana s posvetili, pokončnimi naslovi in vodoravnimi gesli ali previdnimi, tipajočimi začetki na levi spodaj. A če sprva 'misliš, da z zbirko na kratko opraviš, se ob koncu zaveš, da je to čisto druga pesem. Nemudoma se vrneš k začetku in se nato še večkrat vračaš k posameznim polnim stranem, ker je na vsaki t’oliko izvirne sodobne poezije, da ti na prvi ali drugi mah ne pride vsa do zavesti. Ko se dobro zariieš vanjo, te tako pritegne in omreži, da z užitkom listaš naprej in nazaj, primerjaš in znova prebiraš v zadovoljnem občutju, da si naletel na nekaj pristnega in pravega. Prve Kitice delajo vtis pesniške proze, ki bi se lahko brala v običajnem proznem redu; »Tudi najvišje drevo se razraste iz enega samega zrna. Iz drobnega zrna, ki zemlja pred ptico in zimo ga skrije, iz sence prahu, ki veter odnese jo s krili, ko jutru svetove odpira* (str. 7). A če se vdaš pesnikovi razvrstitvi, takoj podležeš močni notranji ritmiki in si pesniku hvaležen, da je te besedne skupine takole razmestil: Tudi najvišje drevo se razraste iz. enega samega zrna. Iz drobnega zrna, ki zemlja pred ptico in zimo ga skrije, iz sence prahu, ki veter odnese jo s krili, ko jutru sveteve odpira. Ze v drugi pesmi Melanholija izzvene prvi štirje navidezno prozni verzi v strogo zmerjeno, rimano štirivrstičnico: vse bl'žje, čimbolj se odmika in čimbolj nejasen je cilj, trdno kot vera bolnika, ki raste z usihanjem sil z izrazitim končnim vzdihom: Ah, da bila bi ljubezen! (Str. 11). Take strune ubira svojevrsten pevec, ki mu na koncu na sliki pogledaš v črno obrobljeni obraz, o katerem sam pravi; »Smehljam se brez smeha*. Iz skromnih podatkov izveš, da se je rodil 1925. leta v Ponikvah na Krasu. Študiral je v Gorici in Kopru odšel je z zornimi 18 leti \ partizane, diplomiral je po vojni v Ljubljani na slavistiki m posveča svoje delo kulturni rubriki Ljudske pravice. Obenem je do konca urejal literarno revijo Beseda. Pred štirimi leti je a tremi drugimi objavil Pesmi štirih ter sodeluje v slovenskih in srbohrvatskih revi-jah. Rad prevaja, posebno iz italijanščine; marsikaj je že izšlo: pesmi Giacoma Leopar-dija, Dantejevo Novo življenje. Foscolov; Grobovi, Carduccijeva Himna Satanu, roman Alberta Moravie Rimljanka in več izborov tuje, predvsem italijanske lirike. Umetnik živi. kakor je videti, v kraljestvu poezije, kjer dan na dan sam ustvarja iz svojega in rad presaja k nam iz tujih vrtov. Na italijanskih stezicah se srečuje z Alojzom Gradnikom, ki je tudi prevedel in lani v Kopru izdal Foscolove Gomile, tako da smo dobili to. delo v dveh skoraj istočasnih prevodih. Po vsem tem je razumljivo, da se presojevalec z globokim zanimanjem razgleduje po taki zbirici, Z vsake strani dihajo motivi, iz katerih spoznavamo zelo čustveno in občutljivo človeško bitje z mnogovrstnim modro vanjem o lastnih in tujih usodah, s trpkim’ dognanji o sebi in ljudeh, z življenjsko used. lino rodu, ki je doraščal sredi drugega svetovnega požara -in mu je to napolnilo dušo z mrkimi prizori in bridkimi izkušnjami o vsem, kar uvrščamo v poglavje o človeškem zverstvu. Pesnikovo razmerje do tega slovstvenega rodu se lepo zrcali iz njegovega spisa «Več iskrenosti do pisateljev in do literature* v Besedi 1956, str. 364-366. Tam piše zoper hudo kri in nenačelno polemiko. Pravi, da so mladi v zadnjem desetletju «pisali tisto, kar se nam je edino zdelo vredno umetniŠKe upodobitve*. Prepričan je, «da je poti v umetnosti prav toliko, kolikor je resničnih umetnikov. Vsaka pa je simbioza časa in temperamenta posameznega ustvarjalca*. Prihaja do zaključka: »Zato bo tudi njegova govorica drugačna, kot je govorica drugih njegovih sodobnikov, predvsem pa drugačna, kot je bila umetniška beseda preteklosti... Ni afektiranost in modnost tisto, ki (prav: kar) žene mladega človeka v iskanje, nošnja potreba je*. Posebno od mlajših zahteva kvalitete, izvirnosti, idejnosti in naprednosti v dveh smereh: vsebinski in formalni. Ker je sam izmed mlajših, nas take zahteve gotovo zanimajo tudi pri njegovem delu. Zbirka je posvečena «očetu in materi v spomin*. Po uvodni pesmi Tudi najvišje drevo sledi pet skupin ali poglavij: Igia srca, Smehljam se brez smeha, Pod brljavo svetilko upanja. Od jutra do jutra in Pripev srca. V Igri, srca razpreda devet ljubezenskih motivov. Videl je njen smeh, ki je sijal čez ves svet, a zdaj — «poslušam tvoj jok*. Ljubezenska se končuje: O, kot da na svetu ničesar več ni: povsod le njene ledenomrzle oči! Pesnik ljubi z radostjo jutra, s strastjo vojaka, z vztrajnostjo sonca v ekvatorju, žgal bi s poljubi molk njene ljubezni, dokler ne bi izžgal morja njene sle po daritvi, a človek odžeja se že ob kozarcu vode, kos kruha prežene mu glad. V Resignaciji je zajeto nasprotje med deklico, ko listje zeleni, in ženo, ko se.listje obleti. V brezvetrju trenutka želi, da bi mu ona s čela pobrala »ostudne gosenice misL teh težko okuženih dni*. Zadnji je motiv o drevesu, ki je raslo vedno navzgor, »ko je omagalo, bilo nj več drevo*. Osrednji del zbirke je deset pesmi .Smehljam se brez smeha, ki lijejo po skrivnostih srca in krvi. Prelepa je pesem Otroške oči, ki jih zopet vidi v svetu, a jih sam ni mogel imeti, ker se je v njegovih že zgodaj zrcalila kri in so se rože sredi človeških zveri razcvetale v svinec. Murnovske črne sence prhutajo s krili v Slutnji. Ob očetovi smrti se mu srce joče od žalosti. «ki ni tako resnična, kot je resnična tvoja smrt*. Ob mrtvi materi se mu odkriva «grozljiv misterij smrti*. Trpko lepa je Pobeglo otroštvo, ki je dala naslov ' sej zbirki. Kot pesniški plodovi bridkih izkušenj zve. ni pet pesmi Pod brljavo svetilko upanja. V Poznojesenskem dnevu pesnik izpove, da niti sanjati ne more več. V Prijateljih govori o poti, «ki na njej nihče ne ve: je padec ali vzpon*. Baladno razgibana je Vsakdanjost življenja. V Avtoportretu se zdi pesnik samemu sebi kot predmestni tramvaj — na venomer isti, izvoženi poti. Moto v skupini Od ju(ra do jutra poudarja: »Nešteto je ljudi med nami. ki svoj edini cilj zgrešen. Pesmi Jutro, Opoldne, Večer in V pričakovanju novega dne sa polne učinkovitih slik, primer in pesniških pogledov, ki pričajo o zmeraj novem dojemanju dnevnih in nočnih dob. Zadnji odmev iz zbirke so besede, ki jih srce govori pesniku: ni beračilo, ni bilo nehvaležno, vsak blag odsev, ki se je od kod izgubil v njegove oči, je vsrkalo vase, žejno kot kepa prsti v odprtem razoru. A bilo je prem aloj Premalo za rast in mnogo mnoge premalo za eno življenje. Po tem kratkem pregledu vsebinskih in oblikovnih vrednot pesniku lahko priznamo, da piše tisto, kar se mu edino zdi vredno umetniške upodobitve, aa je tudi njegova pot simbioza časa in temperamenta Ustvarjalčevega. da je njegova govorica drugačna, kot je bila umetniška beseda v preteklosti in je v sodobnosti pri drugih, da ga notranje potreba žene v zmenj novo iskanje. Biseri so izbrušeni, beseda je izpiljena. Morda bi kdo pričakoval »Ugasi1 sem svetilKO* in »sem ugasil luč* namesto «Ugasmi» (str. 54) ter «ugasle» ali «ugašene svetilke* namesto »ugasnjene svetilke* (str. 55). Morda pa ima pesnik svoje razloge, da priznava glagolu «ugasniti», kako,- ljudstvo ponekod, poleg običajne neprehodnosti tudi prehodnost. Podobno je vprašanje ob «usahnjenem potoku* (str. 39). Kaj p.n voda: «je vzvalovila* ati »se je vzvalovita* (str. 18)? Pravo-pisci bodo že vedeli. Cankarju ni smel nikdo popraviti niti črke niti vejice- Zato pa je zdaj v zbranih in izbranih spisih tako, kakor je. Pobeglo otroštvo je vsekakor zelo lepa knjiga’ ANDREJ BUDAL .„111.II.mn.mm.................. Erazmov jamski grad privlačna kulturno-tiiristična znamenitost Poleg znanstvenih in splošno kulturnih nagibov, zaradi katerih povsod po svetu ohranjujejo kulturne spomenike kot priče človeškega snovanja v preteklih dobah, so tudj za sodobni turizem ravno kulturni spomeniki ena najaktivnejših postavk. Da se -ga dobro zaveda, je dokazala tudi uprava podjetja Postojnska jama, ko je organizirala proučevanje jamskega gradu v Predjami, k: je tudi pod njeno upravo in ki privablja letno desettisoče turistov. Predjama pri Postojni je poleg Postojnske jame turistična atrakcija prvega reda. Pred vhodom v naravno jamo, kakršnih je toliko V tem kraškem Svetu, je pod previsno skalo na strmi pečini postavljen grad, ki so ga pozidali grofi Ko-benclji v 16. stoletju. Tu je razen kulturnozgodovinskih zbirk razstavljena tudi vrsta predmetov, ki so jih našli v spodnji jami, ki je bila nekdaj naseljena in pod katero se Izgublja potok Lo-kva v ta čudoviti- kraški podzemeljski svet. Za sedanjim gradom, ki je s svojim obrambnim položajem edinstvena renesančna arhitektura pa je stal v sami jami še starejši grad, ki se veže na ime Erazma Predjamskega, njegovega zadnjega lastnika, okrog katerega je ljudstvo spletlo toliko pripovedk. Ta je bil obdolžen u- mora maršala Pappenheima, zaradi česar se je močno zameril cesarju. Pred preganjalci se je Erazem zatekel v svoj jamski grad, ki je bil po svojem naravnem položaju s takratnimi orož- Bernard Buffet, še mlad francoeki »likar, je že krepko zabogatel. Za svoja dela prejema ogromne vsote. ji nezavzeten. Ob obleganju se je namreč presar-boval po tajnem rovu, ki je vodil zgoraj v gozdu na prosto. Ker mu drugače niso mogli do živega, so menda podkupili enega od služabnikov, ki je izdal mesto, kjer se je ponoči Erazem v določenem času mudil in ga je tu zadela sovražnikova krogla. Po njegovi smrti f. 1483 je pričet jamski grad propadati in je s pozidavo novega Predjamskega gradu izgubil vsak pomen. Njegove ruševine je pričelo zasipati kamenje, ki ga je voda nanesla v jamo. Sedanje izkopavanje, ki ga vodijo strokovnjaki Notranjskega muzeja v Postojni in Zavoda za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani, je dalo že doslej pozitivne rezultate. Odkriti so nekateri deli arhitekture, med njimi tlakovana soba in več prečnih zidov, katerih funkcija še ni pojasnjena, Najdba peči z ognjiščem in pečnicami in vrsta drobnih predmetov od puščic, stekla, glinastih, kamnitih in kovinskih posod do kamnitih in železnih krogel ter novcev pa bo ne samo mnogo prispevala k poznavanju doslej še tako malo proučene srednjeveške materialne kulture pri nas, temvef bo pomagala pojasniti tudi marsikatero podrobnost in zgodovinsko nejasnost, zaradi katere je spletenih toliko zgodb o-krog življenja in smrti tako popularnega Erazma Predjamskega. Prvi del izkopavanj je zaključen in si bo mogoče dosedanje ugotovitve že v poletnih mesecih ogledati, v turistično mrtvi sezoni pa se bodo v pozni jeseni izkopavanja nadaljevala. DR. M- ZADNIKAR ................ Ud sedemnajstih kandidatov, ki o tekmovali za generalnega glasbenega direktorja mesta Aachen v Nemčiji, sta dosegla največ točk Jugoslovan Borisav Klobučar, dirigent dunajske Opere in hans VValter Kaem-pel, dirigent zueriške Opere. Kljub temu, da je imel po zadnjem koncertu Klobučar več točk kakor Kaem-pel in je zanj glasoval tudi slovi a dirigent Herbert v. Karajon, se je ocenjevalna komisija le odločila za zadnjega. ‘ Hans Walter Kaempel je star 36 let in sodj med najmlajše dirigente v Nem-čiji. * * Na zagrebški univerzi je okoli sto študentov iz dvajsetih tujih držav, ki študirajo na desetih fakultetah, Največ jih je iz Bolgarije. Italije, Grčije, Češkoslovaške, a nekaj tudi jz Sovjetske zveze, Egipta, Libanona ter celo iz Kanade in Bolivije. PrUhoFilerfnetStk 25. maj* 1958 M MliM IMENITEN PIKNIK Tonček, Rudi, Ludvik, Angel in Karlo. Taki fantini to bili, a to kar etlt dneve postopali. Pa taki zdravi, krepki in polni veselja in... Da, navihani so pa res tudi bili. Včasih morda nekoliko preveč. So marsikatero uganili. Veselo, a tudi nagajivo. Posebno radi so si privoščili takega mestnega človeka, ki je prišel tja v njih vasico ves našopirjen, ošaben in ponosen na tvojo mestno nošo, na svojo ime* nitnost. A vaškega človeka je s take neznanske visoči-ne gledal, da se je kar poznalo, kako drobcen se mn zdi, revček, tam spodaj... Take so si ti naši fantje le najrajši privoščili. Casa je bilo kar precej, saj niso imeli dela. Tisto malo po gruntu, okoli hite in če so na redke čase ujeli le kako delce, da je bila ta sproti. Drugače pa to postopali. Takrat, bilo je to nekako pred dobrimi dvajsetimi leti. Fašisti so se pripravljali za celike podvige. Pripravljali to te, da bodo osvojili st>et... Takrat so t> našem mestu zidali samo eno hišo. A prav takrat to splavili zadnjo ladjo v tržaški ladjedelnici. Zato to ti naši fantje postopali. Sili to brez dela, brez zaslužka. Pa tako to ti želeli delati, a tudi zabave, se vsaj malo poveseliti. Tončku je bilo komaj dvajset let, ostali štirje pa to bili še mlajli. Soj bi delo morda dobili, če bi se ufcloniti, prav po-mino hrbet upognili in oblekli črno srajco, pa no tvoj jezik pozabili. O, potem pa ne bi brez zaslužka bili... Takole ob tem času je bilo. Lepa, sončna nedelja je kor vabila človeka v naravo, na sprehod, na izlet. Človek bi jo kar mahnil. A naši mladi znanci to posedli tam kraj vasi ob cesti, gledali tja dol po dolini in se menili. Mimo pa so hodili izletniki iz mesta. V gručah in posamič. Mladina, pa tudi samo starejši. Vabila jih je o srnica, ki so jo prav tiste dni odprli pri Sedmaku. Tudi naše fante je mikalo tja, toda... Pač! Rudi j« imel denar. Sovec za deset lir, ki pa ni bil veljaven. A Milka, hčerka starega Sedmaka, ki ja imel osmico, je obljubila, da bo že komu podtaknila ti-tti novec, in da naj kar pridejo. A si niso upali. Za take reči pa niso imeli dovolj poguma. O, kadar je bilo za kaj bolj resnega, ali pa če se je bilo treba postaviti za čast! O, naj le kdo poskutil Kot se je zgodilo Ludviku, na primer, oni dan. Vesel, da je dobil delo, je prišel tja in bi. močno priden ter pohleven. Kaj te hoče, če pa je človek potreben. Pa se prikaže tja med delavce gospodarjev sin. Velik, lep, močan, gosposki. Kot petelin se je šopiril in koral svojo moč, tvojo vzvišenost, svojo visoko kulturo. Sedaj je nadrl tega, tedaj onega. Za nič. Kar tako, da st ve, kdo je pravzaprav gospodar tu, da se vidi, kdo ukazuje. Tudi ob Ludvika te je obregnil. rSčavol* mu je rekel. Takrat pa Ludvik pokonci in prisoli* gospodku tek cvrk, da je kar zazvenela. A gospodek te je zvrnil, kot bi pa izpodsekal. Ni te nadejal kaj takega. Njega, da bo takle... In Ludvik it izgubil delo. Angel je še nekaj dni prej delal v ladjedelnici. A tam se je delo končalo in so morali odpustiti pse tiste delavce, ki niso bili stalni. Tudi Angela. Karel, ki je bil tako priden zidar. Tako radi to ga imeti pri vsakem gospodarju. A kaj bi, ko pa nič ne zidajo. Zato pa je morala njegova mati, čeprav ne preveč trdnega zdravja, začeti prati gosposko perilo. Trdo tn nič prijetno delo je tisto. Takole se menijo, ko zagledajo manjšo družbo lepo oblečenih mestnih izletnikov, ki so počasi lezli navzgor po klancu. Prav tam je nekoliko bolj strmo. In tista pot se tako vleče. Posebno za takega, ki je ni vajen. Moški jo mahajo spredaj in jo režejo naravnost v osmico. Kako dober nos imajo takile na te vrste e razvedrilo*! Zenske pa niso bile tako urne, pa tudi obložene so bile. Posebno ena je n« sla kar precejšen zavitek. Kar videti je bilo, kako jo teži. Tam blizu fantov so postale tn stopile k studencu, ki je izviral izpod skala. Vodi je bilo tam čista in hladna. gCt je vgda tukaj tako dobra, kakšsto pa je potem tele pino/s Ko so pa opazile, da to njih možje že izginili, se je tudi njim začelo muditi. Kaplo so se odstranile od tam in krenile tja, kamor so zavili oni. A tam je ostal tisti zavitek. Pozabile so nanj. Rudi je vstal in že napravil dva koraka, da bi zavitek nesel za izletnicami. A tedaj te oglasi nekdo t ceste. Bil je neznanec, ki se je prav takrat pripeljal z motorjem do tja. »Nikar ne nosi za njimi, fant! Kar somi vzemite in pojejte' Kaj ne vidite, da so e zavitku same dobrote?« O, seveda so videli. Saj so te že od daleč opazili tisti mastni madeži A vendar si niso upali. Ni bilo v njih naravi, da bi kaj takega počenjali. »Dobro vem, čigavo je tisto. Poznam jih, tiste. Bogataši so, in ic prevzetni. Smejali bi se vam, če bi nesli za njimi in se norčevali iz vas. Ce ne boste vzeli t>i, bom storil to jaz.* To je pomagalo. Kar nagic je bilo narejeno. In kot bi mignil ni bilo ne duha ne sluha več o nobenem tam. Skok čez zid, ob njivah in med grmi ter v gozd. Sele tam to se nekoliko o-zrli, če je kdo lel za njimi, pa ni bilo daleč naokoli žive duše. eOdvijl* .) Ne podpirajte niti za šalo, nekatere neprimerne simpatije. Nevoščljivi prijatelji vas bodo opravljal:. Nekj dogodek vas bo zelo razveselil. Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.) \ Ne ustavljajte se sredi poti. Važna 1 J srečanja. Novi zaslužek ter u-speh. Ne zanemarite ugodnih priložnosti ter spoznanj. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Sreča vam je še naklonjena, toda brzdajte svoje ljubezenske vneme. Dajte času čas. Pazite na nevoščljive znance, ki bi vam sicer u-tegnili škodovati. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Izkoristite nova spoznanja v družbenih odnosih, kar vam bo zelo koristilo. Neka oseba vam bo zelo pomagala pri izvedbi vašega načrta. Vodnar (od 21 ®1. do 19. 2) Premagali boste nekatere težave. Vesel dogodek vas čaka. Kar se vam zdi nedosegljivo, se bo uresničilo. Ne zamenjajte poguma z drznostjo. Hibe (od 20. 2. do 20. 3.) Ne- upravičena melanholija v začetku tedna. Srečali boste osebo, ki vas zanima tn to vas bo spet razveselilo. Delo vam ne bo šlo od rok. delovanju a primemo osebo boste povečali svoje uspehe. Pazite, da bi potrpežljivost rve prešla v slepo poslušnost** sllte ie danes na poznejša leta, ko ne boste mogli upor*»> ljaOi ovoje sposobnosti v toliki meri kot danes. ZELJA — TRST. Postali ste opreznejši zaradi razočaranj, katerim ste v vsakem pogledu posvečali ko pozorno«. V nadaljnjem življenju ne odstopajte od sn cAi, AVI kctuU, jega cilja zaradi takih in sličnih dogodkov. V notranje* imate potno ustvarjalne sile, katera bo prišla do polnega » raza po vestni in dosledni analizi osebnih problemov. POSAVKA »C*. Imate polno impulzivne svežine. se preširokega kroga udejstvovanja, ker lahko dovetk _ povdSnorti m nemira. Bodočnost vas ne skrbi. Dober or in potrpljenje. Svoj čas radi žrtvujete v korist drugim. " speti na področju reproduktivne umetnosti. Izbegavajte pr®- p.r ,n Oo6t*o cilja za vsako ceno. SESTRA MARTINA. Mirnih kretenj. Odprti in Čaatrti-Ljubite mir in sovražite prepir. Zunanji vtis uravnovešenosti je samo navidezen, saj vam je notranjost potna v«1*' 0/ol t* UsC- Oliv, za katarega se boste odločili, rr>0'., slediti do konca in ne prenehati na pol poti. Objektivno ** njujte lastnosti drugih. Smisel za vse lepo. Pravični. Hartnt> ničen okus. Prilagodljivi. Čuvajte se bolezni obtočil Do jr prispete tako ali drugače; vsled tega je neumestno razo« -jan je zaradi ovir kratkotrajnega značaja. VERA. Prehajate skoraj popolnoma iž' podzavestne P* sivnosti ter si skušate dokončno oblikovati svojo osebn<*t Dosedanjega miru ne smete zamenjati s preveliko sug**1’ žla/Jnž. ^ /rtJ bikvootjo. Ste podjetni m bi z razširjenjem svojega lahko dosegli udejstvovanje na širšem področju kot do se«W-Bodočnost vos ne skrbi. Pazite se sklepnega revmatizma. CORONA. Ne opustite Studi ja! Imate vse komponent* J? uspeh v izpopolnjevanju samega sebe. Logični zaključki voijujejo razne intelektualne kombinacije, ki najdejo v Pr**' tičnem življenju svoj smisel. Sovražnika uspeha sta prt in površnost. Enako je nevarna domišljavost, katera i rimcih Jiaidi 7fnnni&)1a ned pri Mp v očeh drugih ljudi zmanjšala ugled. Ne bodite maJ*® in ljubosumni. GAROFANO. Močna volja. Hitro in naglo reagiranje. N tetic™ temperament. Otresite se popolnoma neodločno« ukrepajte samoiniciativno. Podjetni v smeri dobrosrčno*" t alk m- iKaUvliiiie «1 načrtov, ki bi bili ure6r*Iči>lvi Sel« v # mi bodočnosti. Postati bi namreč prepirljivi in bi živeti v thmznvu brez osnove. Nekonsekvenhnost. Ponos. Ficko reska) treska* Dragi pri MorskiI Dva dan je vre, Hoje vse tako tmo. Nobede* zvočnik ne tuli in nanka na plačah ni več obenff Shoda. Anka na ta vellcmu plači, tsvetmu PIoCLj je zdaj Mir, samo galobji jrlijo les in če in an,e če gor proti Mihci in Jakci. Gonja za volitve J, komplila. In zdaj sebo vidlo, kolko je dobička, 'r sose ulovili kašni na beščade al ne. Ma še zmero je cajt za se premislit za tiste, kateri niso še volit, se za stopi. Francete, kateri je ves matast na tisto Res£0’ je pej za volitve zložil prfina eno pesem na Res* Se narbol dopade mi Reska (. . grem volit magari če treska (• . In anka če Glas se zaganja, me Cija ta Mokra naganja, in levi od Laura renčijo, a miši če še bol krčijo, ne ščit, nanka bršlan, ne krona, obeden tle nima Režona! Tak naj dobi naš glas, ki gledal bo nečko zanas, kj branil bo našo Pravico, za TiraJ prou vsako Krvico! Stane, Marina al pej Nanut, Vsak brani ustavo in anka Statut! TakoI Zdaj bo ja vsak znal, kako da morep^i lit in katerga. Stric Japa je rekel Tonati: stat tiste, kateri te paznajo samo tabat, ka 7.„^M te nucajo, ko se ti ližejo in lepe delajo, ma n0r pej se te ne bojijo al pej te ne troštajo od teo bene Koristi, te nanka ne vidijo. Take Pes" gff Zato voli samo tacga, kateri te pozna zmero, ka tabat, kadar te nič ne nuca. In anka tacg • ^ teri ses tabo občava, kokar ses človekom kar ses blagaml Možaka se spazna pr deli!» Ta pozdravla NEKAJ LJUBEZENSKIH ■ i Pr^ , * Dragi moj Pepček, povej mi iU si me vzel za ženo, si pisal ljubezenska P Hi kakšni drugi?* zNo, saj ves, kako je. Mladost.» j fiO1 • Zakaj pa si meni vedno pisal in prise ja edina Tončka!'* , •Zato, ker si bila ti zares izmed 1 >e T ončka.* •Gospodična, jaz vas ljubim, obožujem čete biti moja žena?* ptN* •Nel Saj sem vam že predvčerajšnjim dala!* •A! Vi ste bili?* HUO/ČA ' POLKOVNIK /J PO > L*9 . 'ZGUBLJEN! SMO, '/USTAVITE' JIH? \^TOM I \\PAEDEN PRtol uspe osi/osop/r/^H^BM^K^ Vi ?**£ PBUATltLjB z C£L‘c, boste VIDELI KAJ SE Bo TU 2GODIU 0.'s< MB"............. NE $TED/ TE \3%š<&&Ž4 .S pestmi >M j^iT/^oppaŽrg cc-' SS/ss/l/ce,, ru/^/ a/4s SggMfl sp 3/jo Poe e TOM,“ POEAŽ! *DO j k S/ /j: JETNIKOV NE Bodo osvobo VILI I KLJUČE IMAM IN N/Tl VRAG Ml JIH N£ BQ IZTR-. ^jjal ! ČE MISLITE. DA ME IMATt SE MOtitei OOOHHH ► čunstvu, ,me, 46 IMAMO GA ' , N, KRIŽANKA POSESTNIKOV KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV priredita v nedeljo, 8. ali 15. junija 1958 v BAZOVICI tekmovanje koscev M »d no/boljše kosce bo razdeljenih več nagrad, po končani košnji, ki bo trajala predvidoma eno uro, pa bo za vse kosce prirejena zakuska. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi kmetovalci tržaškega področja. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu koordinacijskega odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami, in sicer od srede, 28. maja dalje. KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH med (Nadaljevanje sledi) KAKO BODO DANES VOULl SLOVENSKI KMETJE IZ GORIŠKE Preden boste oddali svoj glas se še enkrat spomnite krivic KD REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. Sporadi, 8. vokal, 12. deviza, 18. porazim, lil. rman, 21. nared, 22. opasani, 23. žad, 24 kes, 26. Sana, 27. nezatrden, 30. popis, 32. din, 33. Ig, 35. ne mažem, 36. mo-raliteta, 3«. top, 40. liter, 41. padavica, 42. elan, 44. tov., 45, pcnor, 46. met, 47. vinar, 49. tenor, 51. rakev, 55. pat, 57. mičen, 58. Bar, 60. ropi, 61. o-bmitev, 63. pirav, 65. sit, 66. degradiran, 69. golazen, 71. Ra, 72. Ema, 73. tečen, 74. petolizen, 76. soba, 78. Nen, 79. cin, 80. Iiavadi, 82. enota, 84. jeni, 85. zaneten, 86. narava, 87. heroj, 88. anemija. NAVPIČNO: 1. spojitev, 2. pop. 3. Oran, 4. rasen, 5. Aza-rel, 6. dinamit, 7. imitator, 8. vržem, 9. Oman, 10. kad, 17. An, 13. en, 14. vas, 15. irade, 16. zenit, 17. Adana, 20. šepav, 24. korar, 25. silim, 28. Ržev, 29 der, 30. podor, 31. sicer, 34. goli, 36. Manon, 37. Tatra, 39. Pan, 41. ponev, 43. napor, 45. pečen, 48. rabat, 49. titan, 50. paraliza, 52. kos, 53. Epir, 54 vitamina, 56. trden, 57. Miren 58. bilo, 59. raziran, 62. ničen, 63. pot, 64. vezane, 66. desen, 67. Emona, 68. Gabor, 69. genij, 70. nevem, 74. Pino, 75. nati, 77. ata, 79. Cer, 81. dej, 83. av, 84. je. Navedemo naj jih le nekaj: nerešeno kolonsko vprašanje, razlastitev doherdob-skih kmetovalcev, odvzem košnje letališča, omalovaževanje lanske zmrzali, izgon pevmskih najemnikov, pomanjkanje ukrepov za odpravo občinskih primanjkljajev e Pred štirinajstimi dnevi .60 levičarski svetovalci sprožili razpravo na seji Pokrajinskega sveta o enem itned najbolj sramotnih Tprašanj, ki označujejo odnose med zemljiško gospodo in podložniki koloni — hi sicer vprašanje stanja kolonskih bivališč. Ob tej priliki so razni govorniki s številkami in citiranjem izjav živih prič dokazali, da živijo briški kolc-hi v najbolj nezdravih stanovanjih v naši pokrajini in v stalnem strahu, kdaj se Jim bo podrla streha nad Slavo. Morda bo temu kdo oporekal, češ pa naj si jo popravijo. Koloni bi na take Pripombe nekako takole odgovorili: «Kaj bom popravljal hišo, ko pa ni moja. In če bi tudi bila moja, bi kaj takega he zmogel, ker je moj zaslužek premajhen, da bi bil kos visokim cenam, ki so ■načilne za gradbeno stroko. Hišo naj popravi njen i*stnik, tisti, ki mu zemljo obdelujemo naspol in ki dobro živi zato, ker mi slabo *ivimo.» V tem smislu je bila •Prejeta na seji pokrajinskega sveta tudi resolucija, ki poziva zemljiške lastnike, naj popravijo kolonske biše s pomočjo najemanja dolgoročnih posojil z nizko obrestno mero, pristojne tiranove pa bodo upoštevale bujnost rešitve tega vpra-*ahja in jim dajale prednost. L>a se ne bi svetovalci Kr **anske demokracije razkrinkali kot zagovorniki *oihljiške gospode, so tudi f*mi pričeli govoriti o sla-razmerah kolonov. Pokrajinski odbornik dr. Grifon se ni upal zavzeti jas-stališča v korist kolo-n°v. da si ne bi nakopal Je-** Zemljiških lastnikov. Za-Je pooblastil svetovalce ItD da so se pridružili zah- leve opozicije. ® tem dejanjem je gori-^ Krščanska demokracija od svojega pokrajinskega kongresa 1954. leta dalje ponovno pokazala »razumevanje* — enega izmed tolikih — za socialne pravice tukajšnjega prebivalstva, ne da bi šla dalje od lepih besed, ki nikomur ne koristijo, najmanj pa ljudem, katerim so namenjene. Goriško vodstvo KD ni nič drugega kot suženj politike strankinega osrednjega vodstva, kateremu so bolj pri srcu interesi peščice agrar-cev, kot pa množica malih in srednjih neposrednih obdelovalcev. Zaradi tega si lahko že sedaj mislimo, kakšna bo usoda vseh lepih aemokristjanskih obljub, če bedo naši ljudje križem rok čakali na njihovo izpolnitev. Da se bo to vprašanje in še kopica drugih približalo uresničitvi, je potrebno predvsem dobro glasovati, in sicer tako, da se ustvari parlamentarna večina, ki bo sestavljena iz ljudi, ki bodo branili interese kmetov. Zaradi tega smo mnenja, da je danes, če je bilo kdaj. najbolj potrebno: da doberdobski kmetovalci ne pozabijo, s kakšnim neusmiljenjem so pred meseci prišli k njim ljudje ki so zahtevali in tudi dosegli — ker so oblast — prisilno prodajo najboljših do-berdobskih pašnikov, vinogradov in njiv, ker je prišel višji ukaz, da morajo to skordj edino plodovito do-uerdobsko zemljo uporabiti za vojaško vežbališče, ne glede na to, da so te njive številnim doberdobskim živinorejcem edini vir zaslužka; da sovodenjski in štan-dreškl kmetovalci ne pozabijo, na kako grd način so nekateri ljudje zaradi svojih interesov odvzeli košnjo letališča delovnim kmetom, ki seno s tega letališča nujno potrebujejo za krmljenje svojih živali; da sovodenjski, štandreški in briški kmetovalci ne po- zabijo, da pristojne oblasti lani niso hotele nič slišati o njihovih zahtevah glede znižanja davkov ali povrnitvi škode, ki so jo lanskega maja utrpeli zaradi zmrzali; da pevmskl najemniki zemlje ne pozabijo, da so jim s sodnim postopkom odvzeli zemljo, ki so jo toliko let obdelovali in na njej pridelali vsaj toliko, da so si olajšali vsakodnevno življenje; da naši kmetovalci po okoliških občinah ne pozabijo, da višje oblasti nočejo nič slišati o predlogih levičarskih strank, naj se črtajo dolgovi občinskih uprav in se omogoči s posebnimi fondi gospodarski napredek obmejnih občin, ki komaj plačujejo svoje uradništvo, kaj šele da bi popravljale ceste, jih asfaltirale in napeljale vodovode, kot kmetovalci in vse prebivalstvo po tolikih letih upravičeno pričakuje-jo. Ko boste, dragi kmetovalci, o vsem tem dobro premislili, tedaj se boste prepričali, da je desetletna de-mokristjanska politika vseskozi negativna in da je skrajni čas, da se ustvari nova parlamentarna večina, ki bo upoštevala vaše interese. Ker imate poleg tega na izbiro slovenska kandidata Viljema Nanuta iz štandreža na listi Italijanske socialistične stranke in Franca Komica Iz Št e ver j a-na na listi Italijanske komunistične partije, je odločitev, komu dati glas, zelo enostavna. Nagradni natečaj Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo Obveščamo vse naše člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni natečaj za razne kategorije delavcev proizvajalcev. Natečaj predvideva razdelitev 50 kolajn z diplomami vsem tistim, ki več let delajo v isti strok/. Ker druga kategorija pred- hoci * vrha imajo na koncu vasi dobro zgrajeno osnovno šolo. V njej so se naučili s»nja |n branja prav vsi Vrhovci. Sola Je bila namreč zgrajena pred 61 leti in so Jo r*l obiskovali tudi najstarejši vaščani. David Devetak, ki stanuje tik zraven solske-* Poslopja, pa ve povedati, da so njegovi predniki in on sam hodili se v solo v Gabrje, - katero sc takrat hodili Vrhovci, Gabrcl, Rubijcl in nekateri otroci, ki so spadali Petovlje. Prvega učitelja se spominja samo po imenu Klical se je Viktor, njegov v*5,edntk pa Je bil Balič. V tistih časm se Je šolskemu vrtu polagala velika važnost, n'en' Je bilo tudi nekaj avstrijskega. Šolski vrt je bil lepo negovan. V njem so rasla Vm***IftiejSa drevesa* lepe rože, po njem so bile speljane oskrbovane poti; skratka, sta ,a,to ,eP- ** nitl v Goricl nl b,l° enakega. Zanj Je skrbel učitelj, ki Je Mm w šolskem poslopju, pa seveda tudi šolarji, katerih je bi.o takrat okoli sto ^ Prvo svetovno vojno Je bilo šolsko poslopje delno poškodovano. Granate so razbila ael strehe in nekaj zidov, ki su Jih popravili km alu po končani vojni. videva dodelitev nagrad vsem osebnim in družinskim delovnim skupnostim, ki se udejstvujejo vsaj 5Q let v isti gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih druži, na živi samo od kmetijstva, da se natečaja udeleže. Pri štetju števila let se u-pošteva tudj delo pokojnih ali še živečih staršev. Prošnje za udeležbo pri natečaju je treba oddati v uradih trgovinske zbornice, Trg Borsa 14, do 31. maja ob 12. uri. Prošnje se napišejo na navaden papir. Prošnjam je treba priložiti rojstn. list in državljanski list udeleženca ter kakršno koli potrdilo, iz katerega naj bo razvidno, da je udeleženec ali družina istega kmeta najmanj 50 let zaposlen. Pozivamo vse naše člane, da se natečaja udeleže in da se zglase takoj v naših uradih za vsa nadaljnja pojasnila. TAJNIŠTVO KZ in ZMP Gosenice Bolezen je znana in razširjena predvsem pri govedu. S strokovnim izrazom jo imenujemo panaricij ali limax, ljudje pa ji pravijo frš ali gosenice. Podobna je črvu za nohtom ali zanoht-nici pri ljudeh. Pojavlja se skozi vse leto, navadno v posameznih primerih, včasih pa prizadene tudi večje število živali naenkrat. Potek bolezni je skoraj vedno nagel. V zdravljenju imamo večje ali manjše uspehe. Včasih je uspešno in zadostno le enkratno zdravljenje, v težjih primerih pa je lahko dolgotrajno. Večkrat je potrebna celo operacija in tudi pogini niso ravno izjeme. Za kaj torej gre? Koža med parklji, še posebno pa nad njimi, močno oteče, rdeča je in napeta; ž‘val je žalostna, apetit je zmanjšan, telesna toplina je včasih povišana, žival močno šepa, večinoma leži, o-teklina je na pritisk bolj a-li manj občutljiva. Pri vseh teh zankih pravimo, da je žival hudo bolna. Kako pa bolezen nastane? V večini primerov se žival zbode v parkelj, ali si poškoduje kožo nad njim, v kroni ali še više. Komaj o-pazna praska je seveda prav tako nevarna kot večja rana. Krave, ki hodijo iz hleva na vodo, ali krave na paši, se vsak čas lahko ranijo na ostrem kamenju, žici, pločevini, žeblju, steklu. Skozi poškodbe vdrejo kužne klice, ki rano okužijo in razširjajo svoje nevarno delovanje v globino. Včasih pa je vzrok lahko tudi v krmi, raznih tropinah, repi-nih rezancih in morda še drugje. Bolezen je lahko tudi zelo nevarna. Razkrajanje prizadetega tkiva gre namreč vse globlje in globlje ter načne še kite in nazadnje kosti. To so pa že hudo lesne in nevarne »goseni-ce». Za to boleznijo zboli neredko v istem hlevu po več živali naenkrat. Tedaj gre prav gotovo za resno okužbo. Vzrok najdemo v vlažnih tleh, stelji, gnoju, teka-lišču. paši. Boreznl moramo takoj v začetku posvetiti vso pozornost. Obolelo nogo brez odlašanja dobro očistimo s toplo vodo in krtačo. Ves o-tečeni del noge s parkljem vred debelo ovijmo s platneno ktpo in vrečevlno. Cim večkrat jo polivajmo z vročo vodo, ki smo ji dodali kreelina (1 do 2 žlici ne liter),' V isti namen služi tudi vroča raztopina Burrovlh tablet (1 zavitek na pol litra). Tako ravnajmo tri dni. Skoraj isti u-speh bomo dosegli z Ichtyo-lcvo ali Gyrodalovo mastjo. Oteklina bo verjetno kmalu splahnela, ker se že v tem času navadno predre. Zdaj rano očistimo z alkoholom (cvetom ali močnim žganjem) in jo posujmo z mešanico jodoforma in modre galice v prahu. Danes z velikim uspehom uporabljamo antibiotike in sulfonamide. Seveda pride v poštev še cela vrsta drugih zdravil. Rano moramo držati pod povojem, dokler se ne posuši. V hudih primerih bomo poklicali živinozdravnika in se ravnali po njegovih navodilih. Ce so prizadeti globlji sioji, kar bo ugotovil edino živinozdravnik, je treba nogo operirati. Vse spremenjeno tkivo s kito vred je treba izrezati. V izredno hudih ali zastarelih primerih je treba odstraniti parkelj s kostmi vred (amputacija). ZGONIK Kdaj bodo začeli graditi novo šolo? Spomnimo se, da je »Primorski dnevnik* poročal o zadnjem obisku našega župana Pirca pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, ki je takrat obljubil, da bodo šolo začeli graditi najkasneje spomladi. Sedaj pa je že poletje, a o pripravah za njeno gradnjo ni še ne auha ne sluha. »Za novo šolo v Zgoniku je bilo odobrenih 31,5 milijona lir. Načrti so bili že zdavnaj napravljeni in poslani v o-dobrltev tehničnemu uradu. Ta jih je trikrat pregledal in trikrat zavrnil, češ da je treba vnesti nekatere popravke Tudi to je bilo napravljeno in načrti so spet na tehničnem uradu, ki sedaj pač nima več razloga, da bi še oviral začetek del. Zvedeli smo, da je župan pred dnevi poslal vladnemu komisarju in tehničnemu u-radu novo pismo z zahtevo, da se še enkrat z deli prične. Upamo, da bo kaj zaleglo. V novi šoli bi bile po načrtih tri učilnice namenjene osnovni šoli, tri pa kmetijski šeli. Odkar so prišle Plavje pod Jugoslavijo, nimamo na vsem tržaškem področju niti enega tečaja, kaj šele šole, v kateri bi se lahko vzgajala in pripravljala na življenje naša kmečka mladina. Občinska uprava se je zavedala da niso dovolj samo u-čilnice, kajti za praktičen pouk v kmetijski šoli je potreben predvsem vrt. Prav zaradi tega je občina kupila še ustrezno zemljišče, in sicer 2600 kv. metrov, ki bo služilo za vrt bodoči kmetijski šoli. Vsekakor bi želeli, da bi pristojne oblasti upoštevale naše želje in zahteve, kajti če je denar na razpolago, če so načrti pripravljeni, če je RRIŠCIKI Pod okriljem SELAD se že nekaj časa uela nova pot ki bo vodila z asfaltiranega kosa ceste Briščiki-Repnič proti naši znani jami. To pot gradijo na pobudo Pokrajinske ustanove za turizem, ki je tudi dala na razpolago nekaj denarja za odkup oziroma plačilo razlaščenih zemljišč. Iz turističnih razlogov je pot potrebna, saj je vedno več Tržačanov, pa tudi tujcev ki posebno ob nedeljah in praznikih radi obiščejo n.išo jamo. Doslej pa je bilo slišati od izletnikov mnogo kritik na račun ceste, ki vodi s pokrajinske ceste Opči-re-Prosek do naše vasi oziroma do meje z repentabor-sko občino. Cesta ni samo prašna (ob deževnem vremenu blatna), temveč tudi polna lukenj, tako da ne dopušča vame vožnje. No, sedaj pa so se oblasti le odločile, kajti zvedeli smo, da je bil denar za popravilo in asfaltiranje ceste do meje z re-pentaborsko občino vendarle odobren. Načrti so že v delu in upamo, da bo delo šlo čimprej na dražbo ter da bodo z deli tudi čimprej začeli. zemljišče kupljeno — tedaj res ne vidimo razloga, zakaj bi bilo treba še odlašati. JEZERO V poročilu, ki ga je imel predsednik Pokrajinske turistične ustanove na zadnji seji upravnega odbora, je bilo mnogo govora o tem, kaj vse je ta ustanova napravila v preteklem letu za razvoj turizma na našem področju. Po tem, kar smo brali, lahko rečemo, da je res mnogo storila, če ne za nas; pa vsaj za druge. Pravzaprav smo tudi mi dobili razgledni stolp, s katerega se izletnikom nudi prekrasen razgled na ves Breg in še daleč naokoli. Toda kaj nam pomagata razgledni stolp in prekrasen razgled, ko pa vodi v našo vas pot, ki je z vozilom noče nihče napraviti. Mislimo na pot iz Bazovice, ki je v les obupnem stanju, saj take menda ni na vsem tržaškem področju. Ce se že noče občina pobrigati za to pot, ki spada v njeno upravo, tedaj bi prosili turistično ustanovo, da se zavzame za njeno popravilo. Mislimo, da bodo tervencije članov odbora te ustanove več zalegle kot pa vse naše prošnje, saj je praksa pokazala, da so bile doslej vse naše prošnje zaman NAVPIČNO: 1. oseba iz »Prodane neveste*, 2. mesto v Jordaniji, 3. vrtnina, 4. znak za iridij 5. kazalni zaimek, 6, nokaz nenavzočnosti na nekem kraju, kjer se je zgodil 'ločin, 7 vprašalnica, 8. pred-iog, 9. del zgradbe, 10, državno premoženje, 11. gibljiv, ne. trden, 12. vrsta zabavne igre s kvartarni, 13. nekoliko, 14, polovica vinske merske enote, 16. presnavljanje, presnova, 17. teža ovoja, 18. srbski narodni ples, 19. kosila. 20. o-krajšano žensko ime, 21. moško ime, 23. trditev, 24. truplo, 25. cin, 26. vodim gleda-i’ško igro, 28. slovo, razdružitev, 29 skrbnik, varuh, 30. moralna vrlina, 32. državica v Južni Afriki 34. del načrta, 36. stara Merska enota, 37. pivski vzklik, 39. paradiž, 44. količnik 48 očrt, 50. snovni delec, 52. opis, 54. amoniako-va spojina, 56. smisel, pomen, 58, vrsta vrbe, 60. pripadajoč nekemu delu obraza. 62. rusko moško ime. 64. hunski vojskovodja, 65. delovna obleka, 67. moško ime, 69, mesto na Japonskem, 71. naziv za vozilo, ki ga navadno samo ne uporabljamo, temveč skupaj z drugim' vozili, 72. sorodnik, 74. skrajnj del celine, 75. ploskovna merska enota, 76. to (lat.), 77. predlog. parklji VODORAVNO; 1. družbeni in gospodarski red na osnovah liberalizma, 12. brez poguma, brez vere vase, 14. jugoslovanski politik — predstavnik Bosne in Hercegovine (»Stari*), 15. izročam, 17. španski sahovsk: mojster, 18. kocka, 22. ameriška gangstersko-zlo-činska tolpa, 24. cepil, sekal, 25. zelo plašna ptica pevka, 27. stara merska, enota. 29. i-gra s kvartarni, 30. merska e-nota za papir (množ ), 31. pristanišče v Arabiji, 33. mitološki ugrabitelj kolhidskega runa, 35. velika kača, 36. kuhal-ni pripomočki, 38. izdelovalec vrvi, 40 reka na Primorskem, 41. znak za tantal, 42. svojilni zaimek, 43. neznanka v ra-45. italijaneko moško znak za iridij, 47. paket, zavitek, 4. nevestino premoženje, 51. malone, blizu, 53. vrsta razcvetij, 55. star denar, 57. deli teniške igre, 59. stara površinska merska enota, 60. mesto v južni Franciji, 61. ječmenček s fižolom, 63. skrivaj nasprotujem, intrigi-ram, 65. vabilo, klic, 66, oljna rastlina, 68. jugoslovanski diplomat, 69. pozen, 70. gorov. je na jugoslovansko-albanski meji, 72. rinem, porivam, 73. udomačen, ki je dobil državljanstvu z dolgim bivanjem, 78. Je človek, ki je dolgo trpel lakoto. PflmorsTcTifne vmk — 6 — 25. maja 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24.5, najnižja 17.7, zračni tiak 1015.9, pada, veter 1 km za-hod-nik, vlaga 68 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morjia 20.8. Vreme danes: Pretežno jasno. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 25. maja BimkoSti, Naško Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.39. Dolžina dineva 15.14. Lun? vzide ob 10.55 in zatone ob 24.00. Jutri, PONEDELJEK, 26. maja Filip, Lipe Včeraj popoln mir po predvolilnem trušču Danes ob 7. uri se pričnejo volitve na 348 voliščih volilnega okrožja Volišča bodo zaprli ob 22. uri, jutri pa »e bodo volitve nadaljevale od 7. do 14. ure - Na vsako volišče pride povprečno po 591 volivcev Včerajšnji dan je potekel v popolnem miru in redu. Na mestne in okoliške trge, ki so bili več tednov zaporedoma prizorišče stoterih volilnih zborovanj, se je ponovno vrnil preprečilo hujše posledice izzivanja fašistov in demokristjanov. Danes in jutri dopoldne bodo Tržačani prvič po vojni volili svoje poslance v po- mir. Zvočniki, nameščeni na slansko zbornico. Sicer pa bi avtnmnhilih lri CA Ir rA-Flll . nn m amhI. 1__1 ! . i avtomobilih, ki so krožili po vsem področju in na raznih krajih mesta, so utihnili. Volilna kampanja se je končala v petek ob 24. uri. Najbolj živahna in hrupna je bila propaganda v zadnjem tednu. Stranke, ki se udeležujejo volitev, in razne organizacije, ki podpirajo posamezne kandidatne liste, so napele vse svoje sile, da bi z govori, gesli, letaki, lepaki in zvočno propagando pritegnile na svojo kandidatno listo čim več volivceV. Celotna propaganda je potekala v precejšnjem redu in miru, skoraj brez izgredov. In tako bi lahko šla do svojega zaključka, če ne bi fašistični razgrajači, ki v Trstu uživajo še posebno podporo zainteresiranih reakcionarnih krogov in celo krščanske demokracije, opogumljeni od Palamarove prepovedi slovenščine na Velikem tr, gu skušali motiti nekaj volilnih zborovanj levičarskih strank. In prav zahvaljujoč se tej podpori in potuhi viadnih predstavnikov na našem področju, so pretekli petek ob ■»ključku volilne kampanje lahko brez strahu pred policijo javno manifestirali svoj fašizem in sramotno žalili vse demokratično prebivalstvo. Obenem pa so hoteli napasti komunistično zborovanje na Trgu Garibaldi, kar pa jim seveda ni uspelo zaradi odločnega nastopa zborovalcev. Policija pa ni napadla fašistov, ampak delavce, ki so bili izzvani, kot je to seveda običaj v našem mestuf Kljub temu pa je treba dati vse priznanje tržaškemu demokratičnemu prebivalstvu, da je s svojim zadržanjem preprečilo, da bi se Trst spremenil v mesto neredov, kar so si želeli ne samo fašisti ampak tudi demokristjani, ki so pamerno zahtevali od Palama-re, naj prepove komunistično zborovanje na Velikem trgu, da ne bo slovenska kandidatka govorila v slovenščini. Vsi napori fašistov in demokristjanov ter še nekaterih drugih manjših nacionalističnih strank so se izjalovili. Levičarske stranke so v vsej tej volilni kampanji imele na desetine uspelih volilnih zborovanj, na katerih je bilo na tisoče in tisoče volivcev. Tudi pretekli teden je bilo v mestu in v okolici na desetine uspelih volilnih zborovanj, ki so jih imeli kandidati levice. Odločno zadržanje demokratičnega prebivalstva je se morali voliti tudi senatorji, kot se bodo volili v vseh drugih voliščih v ostalih pokrajinah. Toda demokristjani so to preprečili, ker niso hoteli sprejeti zakona o izvolitvi treh tržaških senatorjev, kot je bilo to prvotno določeno. Zato bodo morali Tržačani za nekaj mesecev ali pa najkasneje prihodnjo spomlad ponovno na volišče za izvolitev senatorjev. Ves včerajšnji dan pa je potekel v raznih pripravah na voliščih in seveda na okrožnem volilnem uradu. Do sinoči so po vseh voliščih namestili kabine in uredili vse potrebno, da bo za danes zjutraj vse pripravljeno. Včeraj ob 11. uri so se sestali vsi predsedniki volišč, ki so dobili poleg zadnjih navodil tudi vse potrebne listi- ne za svoje volišče. Kot smo že svoj čas pisali, je v tržaškem volilnem okrožju 348 volišč. Vsak predsednik je že imenoval tajnika volišča in podpredsednika, ki je bil izbran med skrutinatorji. Glasovnice, ki jih bodo jutri dobili volivci, so bile že zapečatene v posebne žare in dostavljene na posamezna volišča. Organi javne varnosti pa so zastražili vsa volišča, da ne bi kdo prišel noter, preden se odprejo danes zjutraj. Kve-stor De Nozza je osebno obiskal posamezna volišča in se prepričal, da je policijska straža na mestu. Poleg tega pa je bilo tudi vse pripravljeno, da bo delo na voliščih potekalo z največjo hitrostjo in točnostjo. Povprečno je za vsako volišče 391 volivcev. Volišča bodo odprta za volivce danes od 7. do 22. ure, jutri pa od 7. do 14. ure. Citatelje opozarjamo, naj podrobno preči-tajo. navodila, kako se voli, ki jih objavljamo danes na drugi strani našega časnika. Nove ladje družbe «Adriatica> V kratkem bodo za pomorsko družbo »Adriatica« splavili tri nove 4.350-tonske motorne ladje: «Brennero», «Ber-nina« in »Stelvio«, ki bodo zamenjale na progi Italija - E-gipt - Anatolija zastareli parnik «Campidoglio», katerega bodo potegnili iz prometa v prvih mesecih prihodnjega leta. Motorno ladjo «Bernino» bodo splavili v Livornu 1. junija. 29. istega meseca ji bo zopet v Livornu sledila ladja «Brennero», medtem ko bodo v Tržiču v juliju splavili ladjo «Stelvio». Vse te ladje bodo opremljene s pogonskimi stroji, katere bo izdelala tr-žaška tovarna strojev Sv. Andreja. S temi tremi ladjami bo od marca 1959 zagotovljena te denska zveza z Egiptom, Libanonom, Grčijo in Turčijo, tako da bodo izmenoma ladje odplule iz Jadranskega odnosno iz Tirenskega morja in bo ladja, ki bo odplula iz Trsta, končala vožnjo v Genovi in obratno. Predvideli so dvojni vozni red. Prvi bo veljal od marca do oktobra, drugi pa od novembra do februarja. O PSDI sporoča, da je njen pokrajinski tajnik prof. Lucio Lonza vložil proti odgovornemu uredniku lista «LTJnita» tožbo, in sicer zaradi članka ki ga je list objavil predvčerajšnjim, in katerega smatra prof. Lonza za žaljivega. ....................... Minutni..n..n...... Posledice konkurence severnih pristanišč in Reke V mesecu aprilu občutno znižanje pristaniškega prometa skozi Trst Promet se je znižal v primeri z istim mesecem lani za 11 odstotkov Neugodna tudi primerjava prvih letošnjih štirih mesecev z lanskimi Pomorski promet tržaškega pristanišča je bil v letošnjem aprilu za približno 11 odstotkov nižji kot v istem mesecu 1957. leta. V letošnjem aprilu je promet dosegel 388,263 ton blaga, medtem ko je v lanskem aprihi znašal 435.699 ton. Po morju so v aprilu pripeljali vr3te blaga: surovo mineralno olje 105.501 ton, žitarice 70.513, kovinske rude 52.100 ton, premog 39.958 ton in razno blago 24.002 ton. V primerjavi z aprilom 1957 se je znižal promet s premogom, kovinskimi rudninami in raznim blagom; znatno pa je narasel dovoz žitaric, namenjenih za avstrijski trg. V pristanišču so naložili v aprilu skoraj 90.000 ton blaga. medtem ko so ga v aprilu 1957 naložili nad 120.000 ton. Odpeljali so naslednje vrste blaga: razno blago 36.518 ton. petrolejski izdelki 24.944 ton les 17.408 ton, magnezit 10.537 ton. Kar za polovico se je znižal prome* z izdelki petroleja in padel je tudi promet z raznim blagom. V prvih štirih mesecih tega leta je dosegel skupni pomor-, Do sedaj so že pričeli poši- ski promet tržaškega pristanišča 1.645.190 ton, medtem ko je znašal v razdobju januar-april 1957. leta 1.711107 ton. V tem razdobju se je bistveno izpremenvla struktura tega prometa m se je znatno znižal dovoz premoga, kovinskih rud, surovega petroleja in starega železa. Hkrati pa se je povečal dovoz žitaric in med njimi predvsem žita, namenjenega za Avstrijo. Povečal se je obseg raznega pripeljanega blaga in dosegel 124.000 ton medtem ko je lani znašal le 109.000 ton. Ugoden je tudi promet z lasom in magnezi-tom. Ti podatki, v celoti vzeti, govore o resnem padcu prometa tržaškega pristanišča, kar gre predvsem na račun o-kreplje.ne konkurenčne vloge severnih pristanišč in Reke. Zlasti v zadnjem času pa dobiva vedno večji pomen novi sovjetsko-avstrijski trgovinski sporazum, ki lahko povzroči, da se skoro v celoti ustavi promet z železno rudo in premogom ininitmHMiHmiimiHiimiMtiniiiimiiiiiiimiiiiintiiitHiHimimmiiiiifiiiiiiinifiiiiitiiHiiiiiiiiMiiitiitiiiiMmiitiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiuiiMiimiii Bo to pot zares ali gre za cvolllni golaž*? Od naročil ladjedelnici Sv. Justa je odvisna zaposlitev nad 320 delavcev Tik pred volitvami so prišle iz Rima o potrditvi teh naročil razne protislovne vesti Po sporočilu tajništva pokrajinske uprave, ki smo ga objavili te dni, je upati, da bo v kratkem rešeno vprašanje naročil za gradnjo ladij v ladjedelnici Sv. Justa. Kakor js znano, je indonezijska vlada že ob koncu jeseni naročila v omenjeni ladjedelnici štiri ladje in je poiožila v banko 2,75 milijona dolarjev; izjavila pa je, da bo na to naročila še drugih 16 ladij. Toda ministrstvo za zunanjo trgovino, oziroma urad za tuje devize, ni hote! izdati potrebnega dovo- no odobrilo gradnjo štirih ladij za Indonezijo in da bodo potrebne formalnosti uredili v kratkem. Spričo razmer v podjetju in razpoloženja delavcev ter -esnosti vprašanja si ne mo-■emo predstavljati, da bi bi-is tudi zadnja vest v okviru voljnih obljub. Vsekakor pa bomo to ugotovili v prihodnjih dneh. Delavci v ladjedelnici Sv Justa so vzeli na znanje omenjeno sporočilo, toda z vso previdnostjo, ker so Ze siti obljub. Kako bi se stva- ljenja, češ da so politične raz-, r; razvijale če bi šlo le za mere v Indoneziji še neureie- ^ volilni golaž, ni težko ugiba-ne. Zaradi takega ravnanji.' osrednjih oblasti v Rimu in zavlačevanja so se razmere v ladjedelnici poslabšale; delavci niso prejemali redno svo- jih prejemkov in čez nekaj Lavcem v ladjedelnici Sv. Ju-mesecev je lastnik izjavil, da — * --1. bo prisiljen odpustiti 80 odstotkov de*avstva, če ne bo v kratkem rešeno vprašanji dovoljenja za inozemska na-_ - Zaskrbljeni so bili tudi delavci, ker je bil v nevarnojti sploh obstoj ladjedelnice in njihov zaslužek. Delegacija notranje komisije in skupina delavcev sta trkali na vsa vrata in obiskali predstavnike oblasti ter političnih skupin ln strank, da bi jim obrazložili svojo zaskrbljenost ter jm zaprosili za posredovanje na pristojnem mestu. Prve dni a-prila pa s‘o z belo stavko opozorili vso javnost na svoj ne vzdržni polcžaj. Dosegli so plačilo svojih zaostankov, vladni generalni komisar in predsednik pokrajine pa sta o vsej zadevi ponovno obvestila Rinv, da bi se našla rešitev iz te zagate. Minili so dnevi in tedni, a odgovora ni bilo od nikoder* le nekaj oni pred volitvami se je razširila vest, da je mi nistrstvo za zunanjo trgovino izdalo potrebno dovoljenje; nato so vest demantirali :n to je se bolj razburilo prizadete delavce. V predvolilni dobi imajo oblasti za taka vprašanja malo bolj odprta ušesa, zato je že čez 48 ur prišlo iz Rima sporočilo, da je Kinustrgitvo za zunanjo trgovi- ti. Poo.edice bi res trpeli delavci, r tem pa morajo računati tudi oblasti, ker bi se ,*azme*r v ladjedelnici hudo zaostrile in bi prizadetim de- 2ta prav gotovo pomagali in izkazali svojo solidarnost tudi delavci iz drugih ladjedelnic in vseri večjih obratov. Ladjedelnica Sv. Justa je za. čela obratovati pred dvajsetimi leti. Najprej je gradila samo lesene barke, nato se je spopoln.la in zdaj gradi moderno ladjevje po 2.500 do .>000 ten Pred nekaj mese-11 je bilo zaposlenih približno 550 delavcev; v dveh ali treh n.LSecih lani pa je podjetje odpustilo 160 svojih delavcev in 70 delavcev, ki so delali na račun zunanjih podjetij. Zdaj je v ladjedelnici zaposlenih približno 320 delavcev in uradnikov. Zaradi vestnosti r sposobnosti delavstva je ladjedelnica Sv. Justa pridobila ugled tudi v inozemstvu. od koder so zadnje čase prihajala vedno bolj številna naročila. Zarad; tega bi bilo zares škoda, če bi tako podjetje propadlo, tembolj, ker ima možnosti za obstoj in svo, nadaljnji razvoj. Motorno kolo v bencinsko črpalko V Ul. Giulia se je včeraj tik pred poldnem pripet’!*! precej nenavadna nezgoda: pri trčenju mod avtom in motornim kolesom je lažje vozilo treščilo v bencinsko črpalko. Škoda je razmeroma precejšnja posebno za stojnico in črpalko, ker so se številne šipe razblinile v drobne koščke. Do karambola je prišlo v bližini stavbe s št. 37 kjer je Stelio Bontcmpo iz Ul. Bosco-lo zavijal s svojim fiatom 500 na levo, in sicer istočasno, ko je proti Sv. Ivanu vozil z motornim kolesom Michele Gra-nieri iz Ul. Giulia. Mctorno kolo je po trčenju zašlo na pločnik in treščilo v črpalko, medtem ko je šofer padel na tla, pri čemer se je ne 'e odrgnil po rokah in nogah, temveč si je tudi zlomil koleno leve noge. Razumljivo je da so ga v bolnišnici sprejeli na ortopedskem oddeliva. Okreval bo v 30 dneh. d jati prve pošiljke predvidenih 100.000 ton premoga in 100.000 ton železne rude za potrebe avstrijskih železarn. V ta namen izkoriščajo u-gdo vodno pot po Donavi. Qb-ttaja možnost znatne okrepitve podobnih dobav tudi iz Poljske s katero so prav tako skienili nov trgovinski sporazum. V tej zvezi je značilno o-pozorito, ki ga je pred dnevi napisal milanski gospodarski list «11 Solen, da so tržaški gospodarski krogi zaskrbljeni ip opozarjajo osrednje oblasti na posledice, ki jih lahko povzročijo nova struktura odnosno padec tržaškega pristaniščne-ga prometa ter povečana konkurenca Bremna-Hamburga, Reke in baltiških pristanišč. «»— — Aretacija mladega tatu Ponoči med petkom in soboto so policijski agenti na nočnem obhodu opazili nedaleč od hotela Milano v Ul. C. Ghega neznanca, ki je z rokami silil skozi okno vrat avtomobila, ki je bil ustavljen ob pločniku. Agenti so nekoliko počakali, in ko so bili prepričani, da gre za tata, so se mu neslišno približali in ga aretirali. Med zasliševanjem so šele izvedeli, da je fant, ki se je predstavil za I9-letnega Mar-ziana K. od Sv. M. M. zg., res kradel. Zakaj, pa ni znal obrazložiti. Fant je pojasnil, da je zapustil ladjedelnico, kjer je zaposlen, s plačo v žepu in ker si je zaželel zabave, se je z znancem odpravil po mestu in obiskal številne gostilne in javne lokale. Njegov znanec se je kmalu naveličal tavanja in je odšel domov, medtem ko je Marziano K. nadaljeval pohajkovanje, dokler se ni znašel brez lire v žepu, kjer je prej imel dobrih 14 tisočakov. Tedaj je opazil avto, ki je bil last Ferdinanda Sterna, lastnika hotela Milano, in je hotel brskati v notranjost v upanju, da mu bo prišlo kaj vrednega pod roko. Namesto tega pa je on padel v roke policijskim organom, ki so ga spravili v zapor v pričakovanju sodne obravnave. F treh letih se je izselilo 26,282 ljudi Močno spremenjen sestav volivcev zaradi odseljevanja in priseljevanja Krščanska demokracija se okorišča z dotokom ezulov, da napolnjuje z njimi velike vrzeli, ker jo njeni prejšnji domači volivci zapuščajo PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MAT1COI Prav v tvezi z volitvami so postkll še zlasti zanimivi podatki o številu prebivalstva na našem področju, številu priseljenih in izseljenih oseb. Ti podatki niso pomembni sa. mo zato, kolikor volivcev je v Trstu in okoliških občinah temveč neposredno odražajo tržaški gospodarski in socialni položaj ter lahko torej vplivajo na .zoiro volivcev, kot po drugi plati lahko prav tako izpremenjena struktura prebivalcev privede do določenih volilnih izpremernb. V tej zvezi so značilni nekateri podatki in zlasti ton, katerimi jih objavlja znana demokristianska agencija »Giulia«, ki navaja, da se je Trsta v letih 1955-57 izselilo 8.541 oseb, med katerimi 4.497 delavcev in 4.044 družinskih članov; 7.239 oseb se je izse lilo v Avstralijo in ostalih 1.202 pa v druge dežele. Ista agencija skoro ž zadovoljstvom ugotavlja, da se je število prebivalstva vseeno povečalo za 13.025 oseb, kar da gre izključno na račun priseljencev it italijanskih pokra, jin in bivše cone «B». To slabo prikrito veselje je razumljivo: iz Trsta so se izselili Tržačani, ki nikakor niso mogli biti zaradi svojega gospodarskega in socialnega položaja naklonjeni KD. Priselili pa so se uradniki, policisti in ezuli, ki so že zaradi ljubega »kruhka« morajo biti naklonjeni teij stranki, ezuli pa so povrhu v taboriščih neposredno odvisni od nje. Vendar pa je verjetno to veselje preuranjeno, saj te številke (čeprav ne odražajo v polnosti stvarnega stanja) govore naravnost o kritičnem gospodarskem in socialnem položaju Trsta in celotnega področja, za kar je v prvi vrsti kriva prav KD in kar se bo nujno odrazilo na volilnih rezultatih, saj sorodni-; ki oseb, ki so se morale izseliti v Avstralijo, prav gotovo ne bodo volili za KD. Položaj pa je v resnici znatno hujši, ker so podatki omenjene agencije nepopolni in ne upoštevajo pojava izseljevanja v efeloti. »Giulia« .nam-reč navaja samo podatke urada za delo in torej samo tiste izseljence, ki so se izselili s pomočjo - tega urada. Koliko pa je onih, ki so se sicer izselili, pa se zato niso zatekli na ta urad Končno, ne gre samo za izseljevanje v tujino temveč tudi za izseljevanje v Milan in druge pokrajine, ker je predobvo znano, da zlasti mladina v Trstu ne dobi pri-merhe zaposlitve. Tudi te osebe so izseljenci in zapuščajo za vedno Trst povečini, čeprav brez pozdravnih svečanosti in jih ne spremlja velika množica. Skupne poaatke o vseh osebah, ki so se izselile iz Trsta, je zbrala »rža.ška trgovinska zbornica in ti podatki so znatno višji kot podatki demo-kristjanske agencije. Po teh — prav tako uradnih podatkih — se je izselilo s tržaškega področja v letih 1955-57 26.842 oseb in je torej val izseljevanja dosegel izredno jakost, kar istočasno pomeni, da je položaj Trsta v resnici kritičen. Trčenje «fiatov» Drugo trčenje pa je bilo na obmorski cesti takoj po drugem predoVu za Miramarskim parkom Brž ko je 65-letni AL bert Pertoi iz Ul. Gatteri pri- vozil izpo,d predora s svojim fiatom 500, v katerem je sedela tudi njegova 60-letna žena Roma, je začel zavijati na levo, ker je hotel ustaviti vozilo v prostoru za parkiranje. Komaj pa je začel zavijati, je Pertot začutii precej hud udarec in trenutek zatem je spoznal, da se je v zadnjo stran njegovega vozila zaletel fiat 1100, s katerim je Gino Gla-duicoi iz Koronejske ulice vozil v ista smer. Pri nezgodi sta se zakonca Pertot ran;!a, zaradi česar so ju morali odpeljati v bolnišnico, od koder pa so ju po nudeni zdravniški pomoči odslovili, Periota s prognozo o-krevanja v 8 do 30, njegovo ženo pa v 8 do 20 dneh. OB POLITIČNIH VOLITVAH Povečano število radijskih poročil Danes, v torek m sredo bodo vse radijske in televi zijske post3je oddajale posebna poročila m neposredne prenose o pceku volitev. Tako bo oddajal radio izredna poročila danes po »nacionalnem sporedu« ob 16.50, po »drugem sporedu« pa med 17. in 18.30 uro. V tore* po «nacionalnem sporedu« ob 10.50 in 11.50, po »drugem sporedu« pa ob 10. uri, 16. uri. 19. uri in ob 23.30. V sredo po «nacionalnem sporedu« ob 10.50, ob 11.50 in ob 18.30. Po drugem sporedu« ob 10., ob 16., ob 19. in ob 22.30. Razen tega pa bodo sledile redne oddaje. Tudi televizija bo povečala število poročil in oddajala neposredne prenose z volišč. •lliiililllllIlliillllilliilllllllliilliililllllMlIllinianiinlliililiiliiiuillnllllllillllllilliiiilliiiiiiiiiiii Delavec iz arzenala podlegel poškodbam, ki jih je debil pri padcu Predvčerajšnjim so ga sprejeli v bolnišnico s prognozo 40 dni, nato pa se je njegovo stanje poslabšalo Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK Pri sprejemu v bolnišnico ni kazalo, da so poškodbe Eu-genia Gasperinija iz Ul. del Bosco tako resne, da ga bodo spravile v grob. Zdravniki so ga predvčerajšnjim sprejeli na ortopedskem oddelku in čeprav so mu ugotovili nekaj kostnih poškodb, so bili prepričani, da mu bo zadostovalo 20 do 40 dni zdravljenja za popolno okrevanje. Toda niso predvidevali, da lahko nastopijo komplikacije, pred katerimi mora včasih kloniti tudi zdravniška veda. Gašperini je bil zaposlen v Tržaškem arzenalu. Predvčerajšnjim je delal na 10 metrov visoki lestvi in ko je po končanem delu hotel stopiti na tla, se mu je verjetno zaradi nenadne slabosti zavrtelo v glavi, zaradi česar je padel na dno suhega doka. «»— - Vespist podrl žensko Z manjšimi poškodbami in predvsem s precejšnjim strahom so včeraj pripeljali v bolnišnico 58-letno uradnico Lui-gio Brezzi iz Ul. B. Marcello, kateri so razkužili rano na levi nogi in odrgnine po rokah ter jo odslovili s priporočilom tedna dni počitka. Brezzijeva je izjavila, da jo je med prekoračenjem Larga Pitteri podrl na tla 21-letni Roberto Romani s Hortisove-ga trga, ki je privozil na vespi. Prometni nesreči Nedaleč od doma v Ul. Zo-venzoni je 44-letna Marija Pi-nesich por. Zugan hotela prekoračiti cesto v trenutku, ko je po Ul. Gambini privozil s svojo lambreto 23-letni Silvio Masnada z Vrdelce Timinjana. v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 5 dneh sprejeli na opazovalnem oddelku. Podobna nezgoda se je pripetila nekaj ur kasneje tudi 58-letni Antoniji Pulin por. Brandolin iz Ul. del Piione 1. Zensko, kateri so ugotovili .i-darce z verjetnimi kostnimi poškodbami v gležnju desne noge in podplutbe na levi nogi, so morali sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki mnenja, da se bo morala zdraviti 20 do 30 dni. Brandolinova, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je izjavila, da je okoli 17.45 prekoračila Ul. Giulia, a prišla je le do,, vogala z Ul. Gallilei, ko je vanjo treščil s svojim motornim kolesom 37-letni Umberto Scmolini od Sv. M.M Sp., ki je bil namenjen k Sv. Ivanu. Kmalu za njo se je zglasil v bolnišnici tudi Semoiini, ki je pojasnil, da je do nezgode prišlo prav zaradi neprevidnosti ženske, ki je zamišljeno hodila po cesti in se je zaletela vanj. Kdo je kriv in kdo je govoril resnico, pa bo ugotovila preiskava, ki jo je u-vedla prometna policija. Starka je padla v svojem stanovanju Včeraj so pripeljali v bolnišnico res staro žensko: gre za Elisabetto Breuninger, ki ima za seboj že 92 pomladi. Tudi njena spremljevalka, nečakinja Ernesta Donda, je že priletna ženska in ta je zdrav-nikorh pojasnila, da je Breu-ningerjeva predvčerajšnjim zvečer padla na hodniku stanovanja v Ul. F. Severo. Starko so zdravniki nemudoma pre- SNG v TRSTU V sreno 28. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah MARCEL PAGNOL TOPAZE Komedija v štirih dejanjih Filatelistična razstava Tržaški filatelistični klub «Lovrenc Košir« v Trstu, ki slavi letos 5. obletnico ustanovitve, pripravlja svojo III. člansko razstavo, katere otvoritev bo v soboto, 31. t. m. ob 18. uri. Razstava bo odprta ves naslednji teden in se bo zaključila v nedeljo' 8. junija z nagrajevanjem, ki bo ob 11. uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali nad dvajset zanimivih zbirk, ki bodo razstavljene v dveh največjih dvoranah Slovenske prosvetne zveze v Ulici Roma 15-11. Vstop je prost. O razstavi bomo poročali po njeni otvoritvi. * A D 1 O i OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. maja L 1. se je v Trstu rodilo 12 obrok, umrlo je 7 oseb, bilo pa je 10 porok. POROČILI SO SE: šofer Umberto Tremuli in baristka Maria Famplairo, uradnik Ottavio Ma-gliacca in uradnica Liliana Zotti, električar Friderik Kalc In šivilja Liliana Roici, delavec Dario Nap. Pi in uradnica Giuseppina De favari, steklar Fulvio Batich in prodajalka Maria Luisa Cerque-ni, mesar Lucio Perselli in gospodinja Marialuigia Celentaoo, prodajalec Vlttorio Fontanot in prodajalka Romana Eferza, po-I morščak Fulvio Pitacco in go- Motorna vozila drvijo mimo, pešci pa se radovedno ustavijo, ocenjujejo in vržejo desetico »umehiikua, ki riše in obenem razstavlja svoje delo kar na prostem, na betonu a>l asfaltu. Ce mu ga ne spere dež, ga zvečer zbriše sam. Naslednji dan pa je na vrsti drugi svet tik. — Te dni gostuje »ubog slikar« na Šentjakobskem trgu in ima vedno dosti občinstva. Tako se preživlja iz dneva v dan. Trčenje je bilo kljub zavira-1 mestili na ortopedski oddelek, n ju neizbežoo m ženska se je kjer so si zaradi zloma kolč-znašla ranjena na tleh. Z re- nega sklepa stegnenice desne silnim avtom so jo odpeljali noge pridržali prognozo. co iin gospodinja Teresa Capaldi, urathik Otmar Devetta in delavka Placida Andriolo, uradnik Francesco Blazina in gospodinja Naiaiia Glavina, Giovanni Serini in Germana Donati, kovač-meha-rnk Francesco Caharija in ba-ristka Pierina Kobau, agent CP Giovanni Leone in gospodinja Grazlella Vascotto, delavec Egi-dio Sardo ln šivilja Caterina La-talano, uradnik Eugenio Costan-tmi in gospodinja Argia Pausin, mehanik Silvano Iviani im frizerka Eleonora Trampuš, uradnik Walter Ierina in uradnica Maria Benlni, delavec Giuseppe Brcs-sanutti in delavka Argene Bertam, krojač Dario Zotti in gospodinja Santa Ruggetti, industrialec Carlo Rodriquez in učiteljica Lavinia Sen ni, delavec Francesco Blažko in prodajalka Bruna Mahne, zdravnik Sergio Valenti in študentka Dunja Pao-letti, delavec Romano Listuzzi in gospodinja Glacomina Carboni, električar Stelio Grandi in šivilja Gianna Crevatln, Giorgio Luciani in Luisa Mancini, industrijski izvedenec Mario Mosetti in šivilja Maria A*rcangela Carli, kapitan Antonio Pertot ln študentka Maria Teresa Bertoli, uradnik Mario Tremul in uradnica Gioia Doratti, komercialist Remo Gelletti in doktorica, političnih ved Silvana Depase, mehanik Sergio Specogna in uradnica Adriana Prelz. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v maja INAM — Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadln 1095 (Sv. Alojzij); Picciola, Ul. Orlam 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-r a val lo. Trg Cavana 1. «»------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ut. Roma 16; Davan-zo. Ul. Bernlnt 4; Godina Enea, Ul. Gtnnaistica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonoa del Mare, Largo Piave 2; Ml-Uo Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan). «»------- LOTERIJA spcdlnja Ana Marija Mahnič, štu. dent Joseph Vincent Llzzio in uradnica Antonija Pečar, zidar Antonio Barbarich in gosgx>dinja Stefani a Pcasega. UM.RLI SO: 58-letni Pletro Odo-ni, 39-letni Marcello Marino, 51-letui Bruno Dell’Agoolo, 79-letua Amelia Gregoretti vd. Prinz, 73-letna Amalia Lasciak por. Mar-cun, 36-letni Eugento Gašperini, 63-ietna Angelica Gregorich vd, Godina. OKLICI: Agent PS Angelo La- tona i,n prodajalka Maria Pappa-lardo, pleskar Giorgio Pesaro in gospcctinja Giulia Zorato, delavec Giusto Santinl in bolničarka Elda Delia, delavec Costantino Vicmi in šivilja Romana Chersicla, bolničar Sergio Delmusso in frizerka Marija Žagar, mehanik Dario Ba-los in gospodinja Concetta Ar-dito, delavec Umberto Carabelle-se in gospodinja Vittoria Ber-nich vd. Visentln, tesar Giuseppe Ruttar in gospodinja Luciana Gu. iin, uradnik Cesare Marigonda jn uradnica Laura Maranzana, zidar Vlttorio Černigoj in gospodinja Giudutta Peressin vd, Cergol, delavec Omero Di Bert in gospodinja Ondirta Iannuzzi, voditelj podjetja Alfredo Zopfi in uradnica Anina D’Alessio, uradnik Claudio Buffi in prodajalka Ot-tavia Miikovitsch, električar Gio. varavi Braida in frizerka Ida Mor. selli, mehanik Guido Bralni ln gospodinja Bruna Coslan, mizar Mario Guštini in šivilja Liliana Blocar, uradnik Antonio Ielenko-vltoh in učiteljica Nadia Berga-mas, šofer Roberto Carretti in delavka Damenioa Antoni ni, trgovec Ervlno Furlan in gospodinja Luciana Gravisi, uradnik Lucio Zucchiatti in gospodinja Anna De Giovanni, uradnik Livio Manzin in uradnica Licia Fonda, uradnik Eraldo Vezzani in prodajalka Iolanda Slgulln, eletotromeha-reik Carlo Emili in šivilja Lidija Si are, pomorski oficir Fabio Val-di in gospodinja Anna Possa, trgovec Giorgio Donazzolo in gospodinja Vittorlna Pontom, uradnik Giunlo Sambo in učiteljica Giorgina Ierrnou, mehanik Vltto-rio Antonucci in delavka Llvia Žulila, zidar Giordano Soldatlch in gospodinja Gianna Chlcco, Al-do Osti in Valeria Samueli, brigadir finance Francesco Domani- NEDELJA, 25. maja 1958 TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Nekaj motivov iz slovenske folklore* 9 00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Čajkovski: Italijanski capriccio op. 45; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert- 15.30 \Va-ldteuflovi valčki; 15.4(1 Koncert pianista Gabrijela 1 Devetaka; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Orkester Helmut Zachariias; 16.35 Slavni violinisti; 17.00 Moliere: »Don Juan«, komedija v petih dejanjih: igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu; 18.45 Bach: Suita št. 2 v h-molu za flavto i,n godala; 19.05 Melodije iz filmov in revij; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Ansambel Aleksander Skale, vmes poje Sonja Hočevarjeva; 21.15 Operne arije; 21.30 Narava poje v pesmi: (3.) »Pomladni veter«; 21.45 Južnoameriški odmevi; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Len Mercer; 23.00 Nokturni; 23.30 Nočni ples. TRST I. 9.15 Nastopa tržaška mandoli-nistična skupina; 12.20 Orkester N. Segurini; 14.30 «E1 Campanon«; 16.30 Orkester Pippo Barzizza; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Koncert jazza; 22.00 Neapeljske melodije. KOPER potočila v s‘ov.: 7.00, 7.30, 13.30. 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijski nasveti: »Z obiska pri kmetijski šoli Lože na Vipavskem — En dan med člani kmetijske delovne zadruge Branica«; 8.30 Narodni odmevi; 8.45-10.30 Prenos RL; 10.30 Naša nedeljska reportaža: »Ob dnevu mladosti«; 10.50 Lahka glasba; 12.10 Glasba po željah; 13.30- 14.15 Prenos RL; 14.15 Vesele vize; 14.30 Sosedni krajii in ljudje; 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po željah; 16.15-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.10 Glasbeni intermezzo; 19.30- 22.15 Prenos RL; 22.159 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8 00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19 30, 22.00. 6.00 Jutranji spored domačih napevov; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Spcrtna reportaža; 8.15 »Iz pomladi v poletje« (slovenske narodne in umetne pesmi); 8.45 Na obisku pri Titu (reportaža); 9.15 «Jugoslavija-express» (konegrt za. bavnih orkestrov jugoslovanskih radijskih postaj); 10.00 Boj in mladost; 10.30 «Naši študenti — glasbeniki«; 11.30 Simfonični intermezzo; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13.30 Za našo vas; 14.15 Čestitke in po-zdiiavi za dan mladosti; 15.15 Glasbena mediigra; 15.30 Rezervirano za prenos predaje štafetnih palic tovarišu Tiitu v Beogradu; 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Jane Kavčič: Vlak številka 612; 18.15 Orkestralne melodije; 18.30 »Jugoslovanski biseri« (narodne melodije igrajo pihalne godbe); 20.00 »Halo — i halo!« (Javna zabavna glasbena I oddaja); 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.15 Igrajo -zagrebški solisti, TELEVIZIJA 1 10.00 Ritmi in popevke z vse ga sveta; 10.30 Izredna poročila o volitvah; 10.45 Oddaja za kmete; 13.00 Ritmi ln popevke z vsega i sveta; 13.30 Prenos z volitev: 16 30 Telefilm: »Cisco Kid«; 17.00 Iztedina poročila o volitvah — Spored za otroke; 18.30 Poročila, 18.45 Telematch: 20.10 .IzhofJJ dckumentarniih filmov; 20.30 Poročila- 21.50 »Cairosello«; '21.00 Ugo Tcgnazzi: »Eden, dva, tri«; Prenos z volišč; 22.00 Telefilm. «11 Medaglione«; 22.25 Športna nedelja; 22.45 Poročila. L K I M O Excelsior. 15.00: »Slamnati mož«, P, Germi, L. Datla Noce, 5. Urzi, E Nevola. Femce. 15.00: »loto in Marcel*-no», Toro in Pabllto Calvo. Nazivnale. 15.00: «Mladi levi«, M. urando, Montgomery Clift, “• Martin. Fi lotil am matico. 14.30: »Fronta tišine«, rt. VVidmark, D. MJ' chaels. Na odru: «Skušajte Živeti v miru«. Graiucielo. 14.30: »Ljubezen m* prvi pogled«, W. Chiari, I. C°* rey, v barvah. Supercinema. 13.30: «Predinja po-SLojanka Siuk«, J. Hansen, Mj Aicsoaieno. 14.30: »Človek s tis« obrazi«, James Cagney. D. Malone. _ Astra Rojan. 14.30: »Bandido«, «• Mitchun, U. Thiess. . Capitol. 15.00: «Timbuotu», *• VVeine, S. Loren. . Crisiarto. 15.00: »Edinstveni C1»J“ stori«, C. Moore, C. Parcker. Alabarda. 14.00: »Tat on, tati«1 ona«, A. sordi, Salva Cochtn. Aldecarau. 14.00: »Reakcijski P‘-iot in lepa Sibirijanka«, Wayne, Y. Leigh. Ariston. 16.00: »Poi dneva strahu«, J. Lewis, D. Martin, Aurora. 15.00: »Pariš HolidajP« A. Ekberg, Fernandel, B. HoP*> ttchnicolor. . Garinaidi. 15.30: «Odkupnlda PT aijadcev«, Lex Baricer, K Moreno. , Impero. 15.00: «Obtoževatna prt-ča», T. Povver, C. Laughtod, M, Dietrioh. , Ideale. 15.00: «Tolpa angelov«, C Gable in Y. De Carlo. Italia 15.00: »Da, gospod general«, S Hayward, K. Dougj«; Moderno. 14.00: «Jez na Tihem oceanu«, S. Mangano, A. Per” kins. , S. Marco. 14.00: «Prepovedart P1*" net«, VV. Pidgeon, A. Francis. Savona. 14.00: «Konte Maks«, A> Sordi, V. De Sica. . Viaie. 14.00: «Tamango», L im* Juergens, D. Dandridge. Vitt. Veneto. 14.30: »Ljubi nežno«, L. Scott, W. Cory-Belvedere. 15.00: »Naboj v cevi«-Marconi. 14.30; »Herkulove t“f' ve«, S. Košina, S. Reever, tecn-nicolor. , Massimo. 14,30, 18.00, 21.30: «V«-na in mir«, A. Hepburn, n’ Fonda. . Novo cine. 14.30: »Zadnja ljubezenska noč«, Marta Toren, a* Oti con. 14.00: «Napad tisočeri« strelic«, G. Montgomery. Radio. 15.00: «Samokres za P°T leža«, F. Mac Murray in *' Hunter. «»—— KINA NA PROSTEM ^ Arena Diana. 20.15: »Človek, je preveč vedel«, James vvairt, Doris Day. Paradiso. 20.15: »Helena iz Troje«, Rosszna Pcdesta. Pcnziana. 20.15: «Moby Dick«, "• Pečk, R. Basehart in O. We»e» Rojan. V kratkem otvoritev. Valmaura. 20.15: »Kurtizana na«, Lana Turner, Pedro A mendariz. Garibaldi. 20.00: »Odkupnina » dijancev«. ( MAM OOLAS1 a ODREZKI BLAGA — nova.Pošiljka svile, najlona itd., pr°“7L na težo. Izredna prilika t£.Q cene in kakovosti, «EMPCK*r DELLO SCAMPOLAME«, lrsw Ul. Mazzini 40. VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE n«y in rabljene si oglejte brez. veznosti, različne nad orne*, dele in razna darila z potrebnimi listinami, odprem^ najhitreje in daje vsa Pot, rjl, pojasnila tvr. Beltram, Trst, Valdirivo 3, tel. 36-991. PRI MAGAZZINI FELICE J Tr;tu, Ul. Carducci 41, noo «bunde» za 2.900 lir, pi 1000 lir, najlonske dežne Pla-j]r; ženske in moške, po 8.900 , hlače, jopiče in obleke P° ugodnejših cenah v Trstu. VSAKO DELO sprejme mlade^ z višjo srednješolsko lzobr**^* Naslov na upravi lista. UGODNA PRILIKA za skuterjev, motorjev, jlikl po 20.000,— Kolesa, mot Prodaja wot<£ bra " prt 1°*" m naduh1 o e*' j .* m o * 0 OOtJAVE ZA MOTOHJE MOSCHION * FR1SOR1 znižane c* TRST, Ui Valdirivo J* in Ul. XXX. Ottohre U * re PrTmorslcT*dnevni le 25. nuja 1958 Gorišbo-benešbi dnevnik Dogodki tedna Prišel je dan obračuna Dan°s. dragi čitatelj, je končno prišel tisti 25. maj, ki *( ga toliko (asa pričakoval, da svoi glas pridružiš glasu milijonov italijanskih volivcev ’-n z enostavnim in vendar tako pomembnim dejanjem oce. niš politiko vlade, politiko strank, ki so bile v opoziciji, •kratko, da s križem čez ta ali oni znak pokažeš, katera stranke je v preteklosti najbolj upoštevala tvoje interese ”l kateri stranki nameravaš **
  • a ne da bi se spremenil v orla, Jusuf?’ pomislim. Kar se znajdem nad vehkanskim mestom. Nikoli še nisem dotlej videl nečesa podobnega. Palače kot gore, sredi njih trgi, mošeje s pisanimi kupolami, minareti in stolpi kot suličasta vojska. ,Da nisi nad Bagdadom ali celo nad Kairom, Jusuf?’ si rečem. Priletim nad prostran bazar. Krik in vriše prihajata od spodaj Kar obst^ ST? Sr^JSi im minaretom Na njem je stal ne kakšen kalif ter knča) in neusmiljeno krilil z rokami Zdelo se mi je, da nekoga pozdravlja in se mu klanja Obenem z njim se je pripogibal tudi minaret. Ozrem se, da bi videl komu je veljalo to priklanjanje. Pa nisem opazil nikogar, u’ Jusuf moj,’ si pravim. .Visoko si se dvignil, da se ti klanjajo kalifi m minareti.’ Kar spoznam v kalifu Seiduno. Groza me popade Pogledam naokrog, kako bi mu pobegnil. Tedaj skoči Seiduna kakor opica z vrha minareta in začne čudno plesati po eni nogi. Obstopijo ga piskači, kakršni so tisti, ki prihajajo k nam iz Indije in krotijo kače, in po njihovi godbi se je začel Seiduna kakor blazen zvijati v krogu. Kaj sem hotel? Na glas sem se začel smejati. Tedaj sem zagledal vas okrog sebe čudo prečudno! Resničnost je prekosila sanje.* .(Nadaljevanje »ledi). TRST, nedelja 25. maja 1958 Leto XIV. . Št. 124 (3969) j ' UHEDNISTVO: UL. MONTECCHI M. I, II. nad. — TELEFON U4H IN »4-*M — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA St. 29 — iel St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in Od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej:, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno1000 ^ FLRJ: v tednu 10 d.n, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Postni tekoči račun: Za o tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banta v Ljubljani 60-KB-i- Danes in jutri bo v Italiji volilo 32.506.417 volivcev poslane 3 29.224.134 pa senatorje Prvi izidi za senatorje bodo znani v ponedeljek pozno zvečer, za poslance pa v torek popoldne - Fašistični izgredi na Južnem Tirolskem in v Rimu (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Iz vseh pokrajin so prispela poročila v notranje ministrstvo, da so priprave na vseh volilnih sedežih zaključene. Kot smo ze poročali, znaša število volivcev za poslance 32.503.417, za senatorje pa 29 milijonov 224.134, Vseh volišč je 54.849. Na vsakem volišču bo volilo povprečno 600 volivcev, tako da ima vsak volivec ali volivka na razpolago približno šest minut časa v primeru, da so na vsakem sedežu tri kabine. Izvoljenih bo 593 poslancev in 246 senatorjev, kandidaten' pa je toliko, da bo za poslanca izvoljen vsak deseti kandidat, za senatorja pa vsak osmi. Po prenehanju volilne kampanje včeraj ob 24. uri, je bil danes po vsej državi v glavnem miren dan. Do hujših incidentov je prililo samo na Južnem Tirolskem, kjer je v Termenu prišlo do spopada med pristaši nem-ke «Sued-tiroler Vnlkspartei« in fašisti, pri čemer je posredoval neki orožnišk: častnik in 9 karabinjerjev. Do prvih incidentov je prišlo že včeraj ob 20. uri, ker so fašisti pridrveli na Notranji minister Tambroni je kljub vsemu tudi danes v nekem intervjuju počenjal volilno propagando in govo-' ril o »demokratični« rešitvi proti »totalitarni in kolektivistični« in grozil z nevarnostjo KPI. Izrazil je željo, da bi za njegovo stranko morali biti rezultati celo ugodnejši kot pred desetimi leti, ko je prejela absolutno večino poslancev. Ko se bodo volišča ob 14. uri popoldne v ponedeljek zaprli. se bo začelo štetje glasovnic za ser.at. Prvi izidi bodo znam pozno zvečer. Štetje glasov,-.-.c oddanih za poslance pa sc bo začelo po štetju senatorskih, tako da bodo prvi izidi znani šele v toiek popoldne. Rezultate bo sporočal centralni volilni urad pri predsedstvu vlade, tako dr bodo radovedneži rezultate zvedeli najbrž po radiu. N: dvoma, da bedo vsi večji dnevniki tiskali posebne izdaje ,n desetih avtomobili.! z ne e0a j poskušali s tem čim več za svojega zboiovanja m izzivali j nemško mladino na trgu. U- 4 P radno poročilo pa poroča, da so natu pripadnik, nemš e manjšine napadli policaje, ki so hoteli delati red in da So oili pri tem tudi nekateri policaji ranjeni, ker jih je za-nelo kamenje Končno je bil vzpostavljen red, potem ko je posegel vmes predsednik r.emške stranke Silvius Ma-gnago. V Rimu pa so napravili fašisti pravo kazensko ekspedicijo na židovski predel mesta. Pri tem so fašisti pietepli znanega igralca Arnolda Foa, ki je večerjal v neki restavra- ŽfSi. rredcedstvo vlade je objavi, lo taki imenovano »belo knjigo« o Južni Tirolski pod naslovom »Sporazum De Gasjie-ri-Gruber». v kateri se zago- varja italijanska teza o pripadnost’ Južne Tirolske Voditelji posameznih strank bodo glasovali pretežno v Rimu, kjer stanujejo Fanfani, ki kandidira v Arezzj ne bo mogel glasovati zase, ker mora voliti v Rimu, kjer načeluje demokrisljanski kandidatni listi rjegov desničarski nasprotnik finančni minister Andreotti. Ko so Fanfanija vprašali, ali bo Andreottiju dal preferenčni glas, je odgovoril: «Še na pamet mi ne pade kaj takega!« Kot je znano, je Andreotti Fanfani ju preprečil kandidaturo v Rimu, kjer je poskrbel, da j; bilo na Faulanijcvem rimskem zborovanju pol Trga del Po-poto praznega. Značilno je, da nobeno vodstvo stran a ne dela optimističnih prognoz. Kaze, da so morda vendarle francoski dogodki, zla ;ti pa najnovetš puč na Korziki, vplivali na preroke, da so postali zelo previdni. Za krščansko demokracijo, ki ji napovedujejo padec, so se odločili giasovuti delodajalci, ki bodo volili seveda v prvi vrsti liberalno stranko, ori čemer so nakazali imeni svojih kandidatov. Podobno .-e storil Vattaan. sicer pa je "torba za preferenc ne glasove tudi v drugih straii-kan kar precej ostra. Ni potrebno posebej poudarjati, da so poleg tako imenovanih «comituti civicis, ki so dejansko demokristjanski, mobilizirana vsa župnišča, vse Naser obišče FLRJ KAIRO, 24. — V poučenih krogih se je zvedelo, da bo predsednik Združene arabske republike v kratkem obiskal Jugoslavijo, kjer se bo razgo-varjal z maršalom Titom. Zve-delo se je, da bo Naser prišel v Beograd junija. Vest o njegovem obisku se je razširila po razgovoru med njim in jugoslovanskim veleposlanikom v Kairu. Kmalu za tem razgovotom pa je mimster za predsed liske zadeve Sabri imel razgovor s sovjetskim veleposlanikom Kiseijevom. Nekateri o-pazovalci se sprašujejo, ali ne bi Naserjev obisk v Beogradu v sedanjem trenutku povzro čil nezadovoljstvo Moskve. Tretji i-azgovor, ki je vzbudil zanimanje, pa je bil razgovor, ki ga je imel pivi tajnik sovjetskega poslaništva Klizov s pomočnikom glavnega tajnika Arabske lige. Go vorila sta o zadnjih dogodkih na Srednjem vzhodu, posebno pa o dogodkih v Libanonu. Eisenhowerjevo pismo Hruščevu MOSKVA. 24. — Ameriško poslaništvo v Moskvi je danes izročile sovjetskemu zunanjemu ministru Eisenhovverjevo pismo /.a Hruščeva, ki je odgovor na nismo Hruščeva od 9 maja. Eisenhovver predlaga Sovje’ -ki zvezi, naj se angleški, francoski, ameriški in sovjetski strokovnjaki sestanejo v roku treh tednov v Ženevi in začnejo tehnične študije o ukrepih za nadzorstvo nad jedrsk.mi poizkusi. O svojem delu na, bi pripravili prvo po-ločilo v tridesetih dneh od začetka dela in končno poročilo v šestdesetih dneh. V začetku izreka Eisenho- ver zadovoljstvo, ker je So- vjetska zvora deloma sprejela njegov predlog za imenovanje si:ecialistovi ki naj pri- pravijo ukrepe "za nadzorstvo r.a sporazume o razorožitvi, __________________ _ l.e da Di to prejudiciralo sta- sekčije KD, vladni uradi itd. j lišiče posameznih držav v zve. Poskrbeli bodo, da bo vsak i zi s tem vprašanjem, omahljivec, vsak potencialni j Zatem omenja Kisenhower. demokristjanski volivec, obi- da so ameriški strokovnjaki skan na domu. 1 pripravljeni sestati se s so- vjetskim: strokovnjaki v Ze-1 ku, ki naj bo čim bliže temu r evi v treh tednih po sovjet-* roku rkem odgovoru. »Kar se nas tič«, dodaja Eisenhovver, bodo naši strokovnjaki izbrani ob upoštevanju njihove posebne sposobnosti. Mislim namreč »Upoštevajoč odgovornost, ki jo imata glavna skupščina m njen Varnostni svet OZN glede razorožitve, bi predlagali, naj bodo OZN in njeni na specialiste, ki ne bi jih specia izirani organizmi obve- uale r.a razpolago samo ZDA, sčeni o poteku teh razgovorov »..j. Ti-.,. po giavnem tajnih „ Na koncu sporoča Eisenhovver Hruščevu, da mu b0 čim prej pisal v zvezi z vprašanjem nenadnega napada in, glede ustanovitve področja j inšpekcij na arktičnem pod- pač pa tudi Velika Britanija, Francija in morda tudi druge države, ki razpolagajo s takimi strokovnjaki. Menimo, da bodo vaši strokovnjaki prav tako izbrani na podlagi njihove poitbne spdsobnosti zato da bo mogoče doseči znan-itvene :n ne politične zaključke.« »Predlagam dalje, nadaljuje Eisenhovver, naj specialisti dobijo nalogo, da pripravijo prvo poročilo o poteku dela v tridesetih dneh od začetka dela. končno poročilo pa v Titov. rojstni dan —----- r.v i \u Obisk na Poljskem odložen Borba" o kritikah revizionizma" Kitajci so izdali nič manj kot v 400.000 izvodih prvo knjigo zbirke takih «kritik» (ud našega dopisnika) BEOGRAD, 24. - Nocoj je bilo v Beogradu objavljeno skupno uradno poročilo jugoslovanske in poljske vlade o odložitvi obiska jugoslovanske partijsko-državne delegacije na Poljskem, ki potrjuje včerajšnjo izjavo zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve Jakše Petriča na tiskovni konferenci. Kot je znano, ugotavlja skupno sporočilo obeh vlad. rocju ZDA.' pod- ka-kor so predlagale TUNIS, 25. — Ob pol ure popolnoči po krajevnem času se je zvedelo, da se boji med francoskimi in tuniškim’ četami na področju Remade nada- bi morala v začetku junija partijsko-državna delegacija pod vodstvom predsednika FLRJ tovariša Tita vrniti obisk prijateljski Poljski. Toda ker je jugoslovanska vlada prišla do prepričanja, da obisk v sedanjih razmerah ne bi dal zaželenih rezultatov, je predložila poljski vladi, da se obisk začasno preloži, s čimer se je strinjala tudi poljska vlada. Predsednik republike maršal Tito proslavlja jutri 66. rojstni dan. Številne čestitke, ki jih predsednik republike sprejema in ki se vedno bolj mno-že iz raznih krajev Jugoslavije od ustanov, organizacij, delovnih kolektivov in posa- šestdeselih dneh ali pa v ro- .‘iujejo. iiiimiiJiiiiimiMiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiimiiiHiiiHiiiifHiiiiiMiimiiiiiiHtiiimiinuiiiiiiiiiinnmiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiHHiit Angleška letala v Libanonu Libanonska vlada odklanja politično rešitev krize in se hoče pokazati močna BEIRUT, 24. — Danes je bila seja libanonske vlade, še prej pa se je državni predsednik Samun pogovarjal dve uri z vrhovnim poveljnikom Cehabom. Kaj sta se pogovarjala, ni znano, vendar se domneva, da se je kot rezultat tega pogovora in seje vlade rodil sklep, da je treba proti upornikom resno nastopiti. Vlada ne namerava dati politične rešitve sedanji krizi, pač pa se hoče pokazati močna. Vojaške oblasti pa bodo baje pozvale voditelje upornikov, naj se predajo; če ne bodo poslušali, bo vojska prešla v ofenzivo. Vprašanje pa ie, na kakšno reakcijo bo pri opoziciji naletel sklep vlade, da mobilizira civiliste, da sodelujejo pri vzdrževanju reda. Zmerni krogi, ki so si vedno prizadevali, da bi neredi ne dobili značaja držav-ljanjske vojne, so zelo vznemirjeni s takim razvojem krize. Razen Cehaba je predsednik Samun sprejel tudi vse tri poslanike zahodnih velesil, in sicer istočasno. Zvečer pa je predsedniku Samunu predložil voditelj nacionalnega bloka Raymond Ed-de nov načrt za rešitev krize. Vsebina tega načrta ni bila objavljena. Jutri dopoldne bo načrt proučila vlada. Faymon-da Eddeja je spremljal k Samunu tudi finančni minister Pierre Edde in dva poslanca njegove stranke. Ze včeraj zvečer pa sta bivša zunanja ministra Henri Pharaon ter Charles Helou objavila v imenu »tretje sile« manifest, v katerem predlagata, naj sestavi Cehab novo vlado, kar bi edino lahko preprečilo tako stanje, ki bi moglo dovesti do odstopa predsednika republike. Zmerni pa nameravajo doseči pri več kot tretjini poslancev obvezo, da se bodo postavili po robu vsakemu poskusu spremembe u-stave, ki bi omogočil drugo kandidaturo Samuna. Nadalje upajo, ua bi dobili formulo, ki bi dopustila, da Samun v redu dokonča svoj mandat, k' bo potekel 22. septembra. Seve,no od Tripolisa, pri Halbi, je pr.šlo danes do močnega spopoda. Vladni krogi, iz katerih je ta vest, vedo povedati da je med 500 uporniki bili 100 Sircev, Govori se tudi o drugih spopadih v raznih krajih. V južnem iLibano- r,u je baje neko letalo z mitraljezi razpršilo koncentracije upornikov. Proga Beirut-Hajfa je na nekem mestu zletela v zrak in je neuporabna na odseku Sidon-Damur. Neko uradno poročilo trdi, da so ujeli atentatorja, ki je vrgel v zadnjih dneh na dveh različnih mestih bombi, ki sta povzročili, da sta bili dve o-sebi mrtvi in kakih 20 ranjenih. Poročilo trdi, da je ta človek vse priznal, in da je to neki Mohamed Barki A-moumah. sirski državljan in celo v aktivni sirski vojaški službi. V uradnih krogih v Kaini poudarjajo, da predstavlja priziv Libanona na OZN nadaljnji korak imperialistične zarote proti Združeni arabski republiki. Delegacija ZAR pri OZN je že dobila obširno dokumentacijo, da bo lahko ovrgla obtožbe Libanona, da se ona vmešava v libanonske notranje zadeve. Nekateri opazovalci celo mislijo, da bi taka debata v Varnostnem svetu nudila ZAR pretvezo za širok napad proti Zahodu in zlasti proti ZDA ter bagdadskemu paktu. Sicer pa misli ZAR ovreči obtožbe Libanona z izjavami voditeljev libanonske opozicije, obenem pa namerava navesti protiobtož-be o grdem ravnanju s sirskimi in egiptovskimi državljani v Libanonu. . Radio Moskva obtožuje ZDA, da so one dale Libanonu pobudo za priziv na OZN. »Wash.ngton, je izjavil sovjetski komentator, bi hotel z zastavo OZN pokriti ameriško vmešavanje v notranje zadeve Libanona. Ze od vsega začetka so se sovjetski voditelji odkrito izrekli za uveljavljanje Eisenhovverjeve doktrine v Libanonu, toda široko nacionalno gibanje je ta njihov načrt vojaškega vmešavanja preprečilo.« Neko transportno letalo Be-verlj, ki pripada RAF, je danes prispelo s Cipra v Libanon. To je povedal neki predstavnik britanskega veleposlaništva v Beirutu, ki je dostavil, da je letalo prispelo v Beirut na prošnjo libanonskih oblasti in da na njem ni bilo čet. V Nikoziji pa je neki vojaški britanski predstavnik danes zvečer prvič potrdil vesti, da je na Cipru nekaj polkov pripravljenih, da odidejo poslabšal«. Odločno pa je zanikal, da bi letala RAF že prepeljala britanske čete v Libanon. Po nekih vesteh so namreč v zadnjih 24 urah v presledkih po eno uro letela iz Nikozije letala z britanskimi četami na letališče Ra-yak v vzhodnem Libanonu. Te vesti pa je danes zanikal tudi predstavnik britanskega letalskega ministrstva. Popoldne je to zanikal tudi predstavnik libanonske vojske. Glasnik vojnega ministrstva pa je te vesti označil za absurdne. Glasnik britanskega veleposlaništva v Beirutu pa ni hotel komentirati vesti, da so britanska letala pripeljala o-premo za libanonske vladne čete. meznikov, dokazujejo, kako globoko spoštovanje in ljubezen uživa predsednik republike med jugoslovanskim ljudstvom, ki mu ob rdjstnem dnevu želi, da bi še dolgo živel ha srečo Jugoslavijp in izgradnje Socializma. Ta ljubezen jugoslovanskega ljudstva bo prišla še posebno vidno do izraza jutri na številnih športnih prireditvah jugoslovanske mladine po vsej državi, posebno pa na stadionu JLA v Beogradu. Jutrišnji jugoslovanski listi objavljajo obširne članke o življenju in delu predsednika Tita. «Borba» ugotavlja veliko povezanost Tita z delavskim razredom in ljudskimi množicami in piše; «V usodnih borbah naših narodov za svobodo in neodvisnost ter neovirano izgradnjo naše socialistične skupnosti, so sovražniki naših narodov in revolucije in vsi tisti, ki jih iz raznih računov moti naša samostojna notranja in zunanja politika, politika izgradnje socializma, ki odgovarja življenjskim interesom naiega delovnega razreda in:vseh delovnih ljudi, politika miru in aktivne koeksistence in stvarnega proletarskega internaeio-nalizma, usmerjajo Svoje napade prav na to povezanost tovariša Tita s svojim narodom«. Predsednuc republike sprejema tudi številne čestitke iz inozemstva. Med prvimi sta Titu čestitala predsednik republike Indonezije Sukarno in predsednik indijske vlade Nehru. Jutrišnja «Borba» v daljšem članku svoje redakcije ugotavlja, da je sovjetski tisk in tisk vseh ostalih socialističnih držav, ki je do pred kratkim zelo malo, pisal o Jugoslaviji (tako sta na primer sovjetski tisk in radio objavila od 1. novembra 1956 do sredine marca leta 1958 samo 63 vesti in 11 člankov o Jugoslaviji, medtem ko sta samo «Borba» in »Politika« objavila v istem času 6J1 vesti, komentarjev in člankov svojih dopisnikov iz Moskve), je nastala prava poplava komentarjev in člankov, v katerih se napada jugoslovanski »revizionizem« in »mimogrede« obsoja trenutna politika socialistične Jugoslavije. »Borba« navaja konkretne podatke v dokaz svoje trditve in ugotavlja, da časopisi v Sovjetski zvezi in socialističnih državah, ki prej baje niso imeli prostora za vesti o Jugoslaviji, v tem tekmovanju, kdo bo pisal več o jugoslovanskem »revizionizmu« in »izdaji marksizma leninizma«, objavljajo v eni sami številki po dva, tri in tudi več napadov na Jugoslavijo. Zanimivo je, da je za to čim manj prostora in želje za informacije o stvarnem življenju v Jugoslaviji in o objektivnem prikazovanju življenja jugoslovanskega ljudstva in njegovih naporov pri izgradnji socializma m o zunanji politiki. »Borba« ugotavlja, da sovjetski tisk in tisk večine ostalih Socialističnih držav, ki je za razliko od poljskega m jugoslovanskega tiska, ki je istočasno z odgovorom na napade objavil 'udi obširne izvlečke iz člankov socialističnih držav, ni seznanil svojih bralcev s stvarnimi jugoslovanskimi pogledi in stvarno vsebino kongresa in programa ZKJ, ki je predmet . stalnih napadov. «Borba» tudi tokrat ne skriva pred jugoslovansko javnostjo, kar pišejo o Jugoslaviji v Sovjetski zvezi in v ostalih socialističnih državah. T napadi na Jugoslavijo so iako številni, da zavzemajo več zvezkov debele knjige. Verjetno, ker bi hotela dati »dragocen« prispevek k nadaljnjemu razvoju marksizma leninizma se je pekinška za- ložba »Svetovna založba« prva spomnila in izdala 400.000 izvodov knjige z zbirko kritik komunističnih in delavskih partij o jugoslovanskem »revizionizmu«. «Na knjigi je zapisano, da je to prvi del, iz česar se da sklepati, za- ključuje «Borba», da bo v kratkem sledila cela serija.« B. B. •iiiiiiiiiaiMiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiinimiiiiiiiniiaiiiiit Sklepi moskovske konference o vzajemni gospodarski pomoči Začela je zasedati konferenca varšavskega pakta, ki bo mogoče predložila NATO predlog za nenapadalni pakt MOSKVA, 24. — Sestanek organizacije za medsebojno gospodarsko pomoč med državami Vzhodne Evrope se je zaključila danes. Kakor napovedano, se je da-1 nes začela v Moskvi konferen. ca ministrskih predsednikov, zunanjih ministrov im obrambnih ministrov držav varšar-skega pakta. Popoldne so v Kremlju podpisali dokument, ki se domneva, da je skupna izjava držav varšavskega pakta Budim peštanski tisk in radio je danes trdil, da se bo mogoč.* konferenca v Moskvi zaključila z izjavo, v kateri bodo zeio važni predlogi za ohranitev miru v Evropi Po vesteh iz Moskve bo politična komisija pakta predložila, da oba vojaška bloka skleneta kolektivni pakt o nenapadanju. Nocoi se je zvedelo da so Sovjetska zveza in vzhodno- v Libanon, «če bi se položaj piti gospodarsko medsebojno ■sodelovanje. Sprejeli so tudi sklepe o nadaljnjem razvoju m spepolnitvi skupnega gospodarskega sodelovanja. Poročilo poudarja «potrebo razširitve oblik sodelovanja, da se poveča raven industrializacije socialističnih držav, kjer je ta še nezadostna. Poudarja tudi, da je potrebno še bolj razširiti vlogo sveta za medsebojno gospodarsko pomoč m njegovih stalnih organizmov za razvoj gospodarskega sodelovanj« Osmim državam članicam sveta (Albanija, Bolgarija, CSR. Vzhodna Nemčija. Romunija, Madžarska in SZ) so se pridružile Kitajska Mongo. lija, Severna Koreja in Sever, ni Vietnam kot opazovalke. Poročilo pojasnjuje, da so predstavniki držav ki niso člani tega sveta, »izrekli pripravljenost prevzeti aktivno vlogo pri gospodarski graditvi socialističnih držav« in okre- evropske države sMenile okre- -piši medsebojno sodelovanje s primernimi koraki, ki odgo- (Nadaljevanje z 2. strani) pred Varnostni svet OZN in pred Arabsko lipo z obtožbo Združene arabske republike, da se vmešava v libanonske notranje zadeve m da podpira upornike. Toda številne organizacije v Libanonu so s svojimi proplasi obsodile to početje vlade in poudarile, da so sedanji dogodki povsem notranja zadevu Libanona in da se z »internacionalizacijo« teh dogodkov skusa samo doseči ameriški poseg p dogodke. To poudarjajo (udi v Damasku in Kairu kot odgovor na gonjo, ki jo je libanonska vlada začela proti Združeni arabski republiki. Sporazumno z ZDA m Londonom skušajo s tem diskreditirati Združeno arabsko republiko in ustvariti izgovore za vojaško intervencijo Zahoda v Libanonu. Koininformovskc metode se ponavljajo Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Mičunovič je v petek izročil Hruščem osebno pismo maršala Tita, v katerem ga o-pozarja na usodne in nepopravljive posledice, če se ne prenehajo nenačelni napadi na Jugoslavijo, ki spominjajo na gonjo Kominforma. Saj je vodstvo sovjetske partije in vlade škodljivost in neutemeljenost te gonje svoj čas že priznalo in obsodilo. V svojem pismu ugotavlja maršal Tito, da je nova gonja, ki so jo začeli proti Jugoslaviji, v nasprotju z duliom in besedilom beograjske in moskovske deklaracije. Pri tem opozarja tudi na veliko odgovornost KP Sovjetske zveze, za vse posledice spričo njene vodilne vloge v socialističnem »taboru*. V beograjskih diplomatskih krogih menijo, da je Tito poslal to pismo pred začetkom političnega posvetovanja dvanajstih komunističnih držav varšavskega pakta v Moskvi, da bi opozoril Hruščeva in sovjetske voditelje na odgovornost za posledice, ki bi nastale, če bi ponovili napake iz leta 194*. V zahodnih diplomatskih krogih menijo, da bo teža argumentov, ki jih prikazuje maršal Tito, prisilila sovjetske voditelje, da bodo i-skali drugačno taktiko za pritisk na Jugoslavijo in da ne bodo ponovili kominformov-skih metod. Medtem pa se le opaža ponavljanje metod iz časa Ko-minjorma. Tako je n. pr. na 7 dni v svetu sovjetsko pobudo prišlo do odložitve razgovorov jugoslovansko - sovjetske trgovinske komisije, ki bi morali biti ta mesec v Moskvi. V zadnjem času so celo odpovedali razne tekme med jugoslovanskimi in vzhodnoevropskimi športniki. Prav tako so v Moskvi odložili organizacijo razstave jugoslovanske lahke industrije. Ves vzhodnoevropski tisk pa nadaljuje nesramno gonjo proti Jugoslaviji. Spričo vsega tega je jugoslovanska vlada sporočila poljski vladi, da bi po njenem mnenju v sedanjih razmerah bilo bolje preložiti obisk predsednika Tita v Varšavi. Poljska vlada je bila s tem sporazumna. Jugoslavija namreč razume kočljivi položaj Poljske kot članice varšavskega pakta, ki je resno ogrožena na svojih zahodnih meja. in ji zato noče ustvarjati novih preglavic. Ne glede na uradno stališče, ki ga mora Poljska zavzema ti, pa kaže desetdnevni obisk jugoslovanske mladinske delegacije na Poljskem, da goji poljsko ljudstvo velike simpatije do Jugoslavije. Med obiskom so se sporazumeli, da se bodo letos tudi poljski mladinci udeležili del na avtomobilski cesti Ljubljana • Zagreb. Poljska mladina bo sodelovala tudi pri raznih seminarjih, ki jih organizira LM Jugoslavije. Jugoslovanska mladina pa bo sodelovala na sestanku mladine evropskih držav, ki ga organizira koordinacijski odbor poljskih mladinskih organizacij. Danes volitve v laga na splošno kot znak u-predeljenosti ne glede na propagando, ki ustaljenega prepričanja državljanov ne more več spremeniti. Vendar pa moramo kot nov činitelj, ki Je v tesni zvezi z volilno kampanjo, zabeležiti sovjetski predlog italijanski vladi za sklenitev pakta o prijateljstvu in nenapadanju med Italiio in ZSSR. Predlog je predstavnik palače Chigi takoj zavrnil v petek pu tudi zunanji mi nister PelU v Turinu na volilnem zborovanju. Dodal Je sicer da bo na predlog uradno odgovorila šele vlada, ki bo rezultat jutrišnjih volitev. Po drugi strani pa je tudi prejšnji teden v predvolilnih govorih vseh najodgovornejših politikov prevladalo vprašanje francoske krize z vso protislovno razlago, kajti vsaka stranka bi nauk alžirske ga generalskega puča rada napeljala na svoj mlin. Prav tako se je vse do zadnjega dne kampanje nadaljevala polenu ka med demokristjani in liberalci po eni ter med KPI in PSI po drugi strani. Trenutno se Je zdelo, da Je Nenni v svojih izjavah inozemskim novinarjem hotel s polemiko prenehati ,n je začel celo na Zadnji teden volilne kampanje Je bil vendarle malo bolj živ od ostalih, vendar pa ____________ niti zdaleč ne tako kot pred migovati piav v zvezi s fran-1 vilki volitvami v prejšnjih letih, coskimi degodki na možnost izide pa bomo objavili v četrt Nezanimanje volivcev se raz- neke nove oblik« skupnega I kovi številki našega dnevnika. nastopa s KPI in tudi igjavil, da se niti v Pralognanu pri pogajanjih s Saragatom ni obvezal, da bo izključil iz morebitne svoje vlade komuniste, kar je Saragat tedaj zanikal. r<>-da v svojem zaključnem govoru je poudaril, da se s to polemiko niso stališča PSi prav nič premaknila od temeljnih postavk, ki jih Je o-značil njen beneški kongres. Demokristjani pa so ob koncu kampanje prešli v popotno defenzivo. Zoli in Fanfani sta se zagovarjala pred očitki in napaJi, ki so tokrat res prihajali z vseh strani. Zato kaže, da bo morda tudi letos tako kot pred petimi leti ponovno zgubila kak milijon glasov ali pa — v najboljšem primeru — ostala pri starem. Zdi se. da ji tudi škofovska objava ne bo v večjo pomoč kot ji je bila v preteklosti. Enako veija za vatikansko glasilo, ki ni prenehalo noben dan z nedopustnim enačenjem Cerkve in vere z demokrt stjansko stranko. Izide volitev pa Je seveda prav tako težko papovedati kot Je težko biti prerok. Prva poročila o delnih izidih boste brali lahko v naši torkovi šte vilki, skoraj dokončna v šte-od srede, definitivne varjajo razvoju in pogojem teh držav. V nadaljevanju pravi poročilo ,da so na konferenci razpravlja! o nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja med socialističnimi državami. Svet ir. stalna komisija sta o-pravila važno delo ko sta pripravila priporočila za razvojne načrte socialističnih držav. Ti načrti bodo uspešno lužili komunizmu in socializmu ter okrepili gospodarji potencial vsega socialističnega tabora. Medtem je agencija Tass sporočila, da se bodo v kratkem sestali v Pragi bančni ravnatelji držav sovjetske skupine. Sovjetsko delegacijo bo vodil prvi podpredsednik sovjetske državne banke Popov. Znano je, da je pred-stdnik banke Bulganin. Hruščev je danes sprejel v Moskvi G unulko, predsednika poljske vlade Cyrankievic?.a ter pres.edn.ik4, poljske kom,-sije za načrtovanje Jendry-chowskega. Hrjrščev se je raz-govarial ‘udi s prvim tajnikom madžarske partije Radarjem Medtem nadaljuje tisk sovjetskega bloka napade na Jugoslavijo. Glasilo češkoslovaške partije «Rude Pravo« trdi celo. da »poizkus Jugoslavije, da bi se izolirala in se za vsako ceno zajamčila neodvisnost, lahko privede samo do ošibitve fronte miru«. List trdi dalje da stališče Jugoslavije «uživa podporo najbolj reakcionarnih imperialističnih krogov«. Na drugem zasedanju osmega kongresa Kitajske partije, ki se je končalo včeraj, pa su odobrili poročilo, v katerem ministrski podpredsednik Teng Sjao Ping cbsoja «povsem revizionistični program« ZKJ. Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 17, tel. 24-245 Izvaža: KOLESA moška in ženska, znamke GIOR-DANIA z vsemi pritiklinami 18.000 LAMBRETE, VESPE, MOTORJE, AVTOMOBILE, vse po izredno nizkih cenah. TBST UL A'CACCIA 3 CICL.O % AUTOVIE CARSBGHE PROGA trst - BAZOVICA - PADRICE - GROPADA . TREBČE Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11„ 12., 13.10. 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., U.. 12 30, 13.10 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19., 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICl (Jdhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 1.7., 17.30 18 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Odhod s Frnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10, 10.50, '1.40, 13.20 14, 14.20 15.15, Jo.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, lh 18.50 i9.20 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH; ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30. 17.30, Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50. 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05 18 05 PROGA TRST KOZINA • HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 in 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto. |f - PROGA TRST • DOM JO - BOLI UNEC •PHEBENEG DOLINA Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35 7.25. 10.20, * 12.05 13.05 • 16.35. 17.05.* 18.05. 18 35, 19 20 20 45. 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*. 14.30, 16.05 17.05 18.15, 19 35, 20.40. 22.05 N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega drug' se ustavijo v Dolini. PROGA TRST • DOMJO H1CMANJE Odhodi s postaje nu Trgu Store milnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35. 10.35 12 20 13 35 18 05 19 20 OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14 05 16.20, 19.35. 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ MACKOVLJE Odhodi s posluje na Trgu Stare milnice OB DELAVNIKIH: ob 11.. 13 30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST • OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trgu l.ibertd OB DELAVNIKIH- ob 18 15. OB PRAZNIKIH; ob 18.30. PROGA THST - PODLONJBR LON.lER Odhodi s postaje na Trgu siure milnice OB DELAVNIKIH; od 6.00 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 22.30, in vsake pol ure dc 24.00; zadnji v Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 23.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLON.IF.RJA- Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378. TRGOVSKO PODJETJE ZA PRODAJO VSEH VRST TEKOČIH GORIV in MAZIV f«Istra-benz> ----------- KOPER SPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM, DA JE 1. MAJA ODPRLO POSLOVALNICO V DIVAČI SE PRIPOROČA UPRAVA