Uhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1'—, lanskoletne 2—; ma* sečna naročnina Din 20’—, za tujino 80"—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 80-71 Jugoslovan Rokopisov as fračam« Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Po5f ček. ra5.i Lfubllana in 621. St. 118 Ljubljana, torek, dne 26. maja 1931 Leto II. Slava konjeniške brigade kr. garde Ganljiva svečanost v prisotnosti Ulj. Vel. kralja in elanov vlade - Vladarjev govor junaški brigadi - Navdušene ovacije občinstva Kandidat za predsedstvo vlade v Belgiji gosp. Poullet V Belgiji je odstopil dosedanji predsednik vlade Jaspar. Kandidat za predsedstvo vlade je vodja krščanskih demokratov Poullet. Odkritje spomenika kralju Petru v Kastvu Kastav, 25. maja. k. Včeraj in danes so bile na Kastavu velike svečanosti. Odkrili so spomenik blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja in ponovno so otvorili učiteljišče, ki je dobilo ime Državna učiteljska šola kralja Aleksandra I. Svečanosti se je udeležilo mnogo zastopnikov oblasti in ljudstva. Kralja je zastopal polkovnik Despot Damjanovič, prestolonaslednika, starešina sokolskega saveza Panda-kovič. Ob 10. dopoldne je bila svečana seja občinskega sveta, na kateri so imenovali za častne občane Kastva ministrskega predsednika generala Živkoviča, dr. Josipa Šiloviča in Ivana Meštrovičai. Po seji je kraljev zastopnik polkovnik Damjanovič v kraljevem imenu odkril krasili spomenik. Vrhovni zakonodajni svet Beograd, 25. maja. AA. Vrhovni zakonodajni svet začne delati v plenumu dne 29. t. m. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem predlogu o delavnicah. Francoski list o gospodarski solidnosti Jugoslavije Pariz, 25. maja. o. List »Les Informationss je objavil članek o naši državi, v katerem pravi: »Jugoslavija je poleg Češkoslovaške ena izmed najsolidnejšib držav v srednji Evropi in to predvsem v gospodarskem in finančnem pogledu. Proračuni se sestavljajo z največjo varčnostjo in so stalno v ravnotežju. Jugoslavija nudi dobre splošne garancije onim, ki ji zaupajo. Mednarodno posojilo v emisiji uživa poleg tega še posebno jamstvo. Garantirano je s čistimi dohodki državnih monopolov. Jugoslovanska vlada se je obvezala, da ne zmanjša ali ukine niti enega izmed teh dohodkov in da ga ne zamenja s kakim drugim dopolnilnim dohodkom, vse to v dogovoru s francoskim delegatom.« Dunajski novinarji na Cetinju Cetinje, 25. maja. 1. Na poti skozi našo državo so danes dopotovali na Cetinje časnikarji z Dunaja, ki potujejo po vsej državi, da spoznajo narod. Skupina dunajskih časnikarjev je dosedaj posetila Južno Srbijo in je preko Mitroviče, Peči in Podgorice danes opoldne prispela na Cetinje. Na Cetinju so bili časnikarji gostje g. bana. Nato- so si ogledali znamenitosti Cetinja. V razgovoru so novinarji izražali svoje navdušenje nad lepoto južne Srbije in črne gore in nad spomeniki in zadužbinami srbskih kraljev, časnikarji so s Cetinja odpotovali v Kot^- in Dubrovnik. Veliko kmetsko zborovanje v Pakracu Pakrac, 25. maja. k. Tu se je vršilo veliko zborovanje kmetskega ljudstva, ki se je razvilo v sijajno manifestacijo sloge in ediustva. Udeležilo se ga je sila mnogo kmetov iz vse okolice, pb ii. dopoldne ga je otvoril kmetski voditelj Karlo Kovačevič. Mala deklica Reza Majstorovič ga je pozdravila s priložnostno pesmico. Kova-čevičeve besede je vse ljudstvo burno odobravalo. Sklenili so postaviti v Pakracu spomenik pokojnemu kralju Petru I. Velikemu osvoboditelju. Kongres bančnih uradnikov v Splitu Split, 25. maja. k. Za binkoštne praznike so tu zborovali bančni uradniki in nameščenci iz vse države. Na kongresu so se zbrali delegati vsega tega stanu. Zveza bančnih uradnikov se le razširila na vso državo. Kongresu je predsedoval g. Barišič iz Splita. S kongresa so poslali udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Beograd, 25. maja. 1. Danes dopoldne je konjeniška brigada kraljeve garde proslavila svojo tradicionalno slavo kot spomin na dan ustanovitve garde pred 23 leti. Pred začetkom svečanosti sta predsednik vlade general Peter Živkovič in vojni minister vojakom čestitala. Ob pol 11. dopoldne se je pripeljal Nj. Vel. Kralj spremljan po generalu Saviču in Veljkoviču. Nj. Vel. kralj je bil v uniformi polkovnika konjenice kraljeve garde. Kralja so siprejeli vojni minister, general Stojanovič, komandant kraljeve garde, komandant konjeniške brigade in častniki garde. Nj. Vel. kralj je pozdravil vojake s: Pomozi I5og junači!, nakar so mu gardisti navdušeno in glasno odgovorili: Bog ti po-ma~ao! Suveren je nato čestital: Sretna vam slava junači! Vojaki pa so odgovarjali gromovito in . avdušeno: Hvala. N;.’; je bil izvršen obred. Po obredu je komandant konjeniške brigade kraljeve garde general Raketič imel izredno lep nagovor, v katerem je poudarjal zasluge in požrtvovalnost kraljeve garde. Temu je sledilo defiliranje pred Nj. Vel. kraljem. V dvorani doma gardistov je Lila za tem prirejena bogata zakuska. Nj. Vel. kralj je ob tej priliki navzočemu vojaštvu takole nazdravil: »Dvigam to žašo v čast in slavo svoje konjeniške brigade, prepričan, da boste vedno na dostojni višini, da boste uživali moje zaupanje in da boste drugim za vzgled, kako se vedno služi kralju in domovini in kako je imeti vedno pred seboj svetle primere požrtvovanja in slave, ki je proslavila ime naše vojske. To so vrline, ki morajo krasiti mojo »lično gardo kot elito moje proslavljene vojske. Gospoda, pozivam, da dvignete čaše na srečo in zdravje gg. častnikov, podčastnikov, kaplarjev in redovov konjeniške brigade moje garde.« Na te vzvišene besede N j. Vel. kralja, ki so jih navzoči sprejeli z velikanskim na-vduoo.. ", je komandant konjeniške bri- gade general Raketič odgovoril sledeče: »Vaše Veličanstvo! Častniki, podčastniki, kaplari in redovi vdane Vam konjeniške brigade Vaše garde, so presrečni in se zahvaljujejo Vašemu Veličanstvu za visoko pažnjo, ki ste nam jo izkazali ob naši slavi. Prosim Vaše Veličanstvo, naj veruje, da bo konjeniška brigada vedno umela in znala izpolnjevati svojo gardsko dolžnost. Svoboden sem, da dvignem to čašo za dolgo in srečno življenje Vašega Veličanstva in Vašega vzvišenega doma z vzklikom: Živeli!« To zdravico generala Raketiča so navzoči pospremili z dolgotrajnim vzklikanjem. Nato je Nj. Vel. kralj v spremstvu generala Dimitrijevima odšel ob sviranju nar. himne. Slavi so poleg ministrskega predsednika in ministra za vojsko prisostvovali tudi ministri Uzunovič, Srskič, Kumanudi, Maksimovič, Svrljuga, Radivojevič, Demetrovič, in minister dvora Jeftič. Nelojalna pomorska konkurenca Italije Rim hoče pridobiti vsa inozemska naročila za italijanske ladjedelnice - Anglija in Francija vznemirjeni - ievarnost za pomorsko ravnotežo Pariz, 25. maja. r. Nova nesoglasja so se j pojavila v zadnjem času med Francijo in Italijo glede pomorskega sporazuma. Ne gre pri tem toliko za nesoglasja oficijelne narave kolikor za vznemirjenje javnosti vsled nevarnosti neke nove posebnosti italijanske pomorske politike, ki se da zasledovati od 1. 1928 dalje. Ta posebnost italijanske pomorske politike obstoja v tem, da skuša Italija dobiti za svoje ladjedelnice vsa naročila držav, ki ne razpolagajo s sredstvi, da bi si mogle graditi same moderne vojne ladje. Na ta način ima vedno polno število novih gradb. Od 1. 1928 do danes, torej v zadnjih treh letih, si je Italija znala zagotoviti gradnjo sledečih enot za druge države: dveh križark po 9000 in 6600 ton, ene ladje za letala s 6100 tonami, desetih torpedolovcev, dveh topničark, ene živežne ladje, desetih (oz. enajstih) podmornic. V celoti gre torej za pet in trideset vojnih ladij, pri če- mer niso vštete razne obrežne ladje in manjše edinice. Tonaža vseh teh naročenih ladij znaša 52.560 ton, a vrednost naročil nad 1250 milijonov frankov. Države, ki so naročile omenjene ladje v Italiji, so Argentina, Romunska, Brazilija, Perzija, Paraguay, Grčija, Turčija in Pontugalska. Letošnja tonaža vseli naročil je enaka poldrugi tonaži vsakoletnega gradbenega programa francoske vojuc mornarice. Ako se vzame omenjena tona* ža v srednji troletni, dobi, pomenijo te gradbe, da je Italija prekoračila gradbeni program, kot ga predvidevajo »pomorske počitnice«, za 40°/«. Povodom naročil portugalske vlade pri-italijanskih ladjedelnicah je zavladalo veliko razburjenje tudi v Angliji. Londonska vlada je tedaj energično nastopila in dala razumeti rimski vladi, da je nelojalna konkurenca Italije v tem pogledu nedopustna. Ta konkurenca obstoji namreč v tem, da sprejemajo italijanske ladjedelnice taka naročila za eno četrtino pod navadnimi cenami. To pa jim je mogoče le vsled tega, ker povraca fašistovska vlada ladjedelnicam 25#/o resnične cene novih ladij- Vsled nastopa angleške vlade je Portugalska naročila nedavno pri angleški industriji štiri torpedovke po 1400 ton in dve izvidniški ladji po 1000 ton. Ker ima Portugalska v svojem programu še dve podmornici, poziva tukajšnji tisk pariško vlado, naj napove represalije, če se ne bi upoštevala francoska industrija. Poleg dejstva, da predstavlja opisano postopanje Italije nedopusten način konkurence, pa naglašajo listi tudi nevarnost za ohranitev sedanjega razmerja glede pomorskih sil. V slučaju vojne bi pač Italija porabila vsa taka naročila zase, s čimer bi si eventualno zagotovila premoč na morju. Francija bo vsled tega morala posvečati pri novih pomorskih pogajanjih po-(sebno pažnjo tudi tej strani italijanske pomorske politike. ■ ■ Mednarodna konferenca za delo Konferenca se sestane 28. t. m. v Ženevi — člani naše delegacije Beograd, 25. maja. A A. Dne 28. t. m. se sestane v Ženevi mednarodna konferenca za delo. Na dnevnem redu bo med drugim določitev dobe dece za delo v neindustrijskih podjetjih, delovni čas v premogovnikih, nočno delo žensk, razprava o izvrševanju sklepov .konferenc mednarodnega urada za delo. Albert Thomas bo poročal o aktivnosti mednarodnega urada za delo v minulem letu. Razen tega bo konferenca volila novi odbor za dobo treh let. Kraljevino Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci ti-le gg.: v imenu države naš pooblaščeni minister in stalni delegat pri Društvu narodov dr. Ilija Šumenkovič, kot njegov namestnik Dušan Jeremič, načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, kot esperti ing. Stepati Bosak, tajnik SUZOtt-a v Sarajevu, Mila Tanackovič, šef odseka ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje in Dušan Rudolf, kontraktualni uradnik OUZD v Ljubljani, v imenu delodajalcev Gjoka Čitrčin, generalni tajnik centrale industrijskih korporacij, C. Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij, v imenu delavcev Bogdan Krekič, tajnik sindikalnih organizacij, kot eksperti dr. Živko Topalo-vič in tajnik UJS Juraj Artl, zastopnik Delavske zbornice v Zemunu Luka Plavšič ter za Delavske zbornice v Novem Sadu Aleksander Nikolič. Velik letalski miting v Zagrebu Pred tisoči občinstva so izvajali naši letalci drzne akrobatične točke Zagreb, 25. maja. k. V fltagrebu se je vršil za bifflko&tne praznike velik letalski miting. Včeraj dopoldne je bil obenem občni zbor zagrebškega aerokluba v prostorih Zagrebškega zbora. Z Zbora so odposlali vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu Živko viču, ministru vojske in mornarice Stojanoviču, poveljniku letalstva generailu Nediču. Po Zborovanju se je na svečan način izvršil krst treh novih letal. Popoldne ob 15‘30 se je pričel miting, na katerem so naši častniki-letald izvajali mnogo akrobati6jiiU točk, polinih atrakcij za gledalce, ki jih je bilo okrog 30.000. Pri startu in ostalih vežbah je poveljeval poveljnik 4. letalskega pol- ka major-pilot-lovec M at o Schvvarz. Posebno pozornost so vzbujali letalci, ki so se z ustavljenimi motorji spuščati na tla. Sodelovala so pri tej to-Skii letala zagrebške vojne edinice . pod poveljstvom pilota-lovca (invalida brez noge) Pavla Burkuša, S to točko so si pridobili naši letalci novih simpatij. : Danes je bil mednarodni miting. Iz inozemstva so prišle eskadrilje angleških, nemških, češkoslovaških; avstrijskih, poljskih in francoskih letalonv. Angleško eskadriljo je vodila sim-pitačna in znana pilotkinja miiss Spooner. Inozemske goste so v Zagrebu zelo lepo siprejeli. Dana-žnji miting; h kateremu je prišlo prav toliko občinstva ko včeraj,- je bil-tudi zanimiv. Razsodba v beograjskem procesu Proces pred sodiščem za zaščito države v Beogradu proti članom madjarske teroristične organizacije se je končal, kot smo poročali v »Jugoslovanu« od 17. t. m., v soboto 16. t. m. Ob zaključku razprave je sporočil predsednik Ar-nerič, da se razsodba objavi 23. t. m. V skladu s tem je bila preteklo soboto razglašena razsodba, s katero so bili obsojeni: 1. Seletkovič Mijo, Tilman Andrej in Kirch-tnayer Mijo na smrt na vešalih s tem, da se najprej obesi Tilman, za njim Kirchmayer Ih zadnji Seletkovič. > • 2. Crvič dr. Anton na 20 let robi je; 3. Hermann Anton in Ruškan Ivan vsak na 18 let robije; 4. Budrovac Anton na 16 let robije; 5. Gross Aleksander in Domitrovic Ignac na po 15 let robije; 6. Carcvič Franjo na 8 let; 7. Klemen dr. Zaljko in Stijevič Luka na po 6 let robije; 8. Mikic Simon in Devčič Dragan na po 2 leti robije; 9. Canič Franjo je bil oproščen hi Izpuščen na svobodo. Izlet jugoslovanskih štu* dentov v Varšavo Varšava, 25. maja. AA. Danes je dopotovala v Varšavo skupina študentov beograjske gozdarske fakultete. Na postaji so sprejeli študente predstavniki ministrstva za kmetijstvo, člani jugoslovanskega poslaništva, varšavski Jugoslovani, poljski študentje in drugi. Sprejem bil izredno prisrčen. Dve bombi vrgel z zvonika Pari*, 25. maja. AA. Havas poroda iz Lizbone, da je včeraj neka neznana oseba, ki je zlezla na vrh stolpa sv. Justa, vrgla dve bombi V dve razni ulici. Dve osebi sta bili pri tem ranjeni. Stran 2 Mmmmmmmmaammmmsi Krrr.i lldruženje za spoštovanje in ohranitev miru Posebni sekciji Udruženja se ustanovita tudi v Ljubljani in Mariboru Ljubljana, 25. n laja. A A. V soboto je bil v hotelu >U no, ko bodo tudi mirovne pogodbe dovršile »voj namen in ko jih bo mogoče spremeniti brez nevarnosti za mir. Toda danes po krivdi madjarskih imperialističnih revi/j* Jonistov ta trenotek še ni prišel, danes vodi vsako gibanje proti mirovnim pogodba«! v vojno. In to je vzrok, da je treba z vso odločnostjo zavrniti madjarske in druge «-fcfeve po reviziji mirovnih pogodb in zato Razstava centralnega Razstavo otvori v soboto ob 9. uri Ljubljana, 25. maja. Kakor smo na kratko že porožali, bo v soboto 30. t. m. ob 9. uri dopoldne otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava Centralnega pres-biroja predsedništva ministrskega sveta, ki po-kazuje napredek naše države od 1.1010 do 1929. Razstava je bila prvič otvorjena v Ženevi ob priliki lanskega zasedanja Društva narodov. Po-setili so jo mnogoštevilni diplomati raznih držav ter znani novinarji. Vsi so soglasno izjavili, da pomeni ta razstava velik uspeh. Centralni presbiro je po Ženevi priredil to razstavo v več krajih naše države, prenesel pa jo je tudi v inozemstvo kakor v Prago, Brno, Bratislavo, Poznanj, Varšavo in Budimpešto. Iz časopisnih poročil inozemskih listov smo lahko razvideli, da je naš Centralni presbiro lahko ponosen na to svojo prireditev, ki je v vsakem oziru popolnoma uspela. Ker pa ta razstava ni samo propagandnega, temveč tudi zelo poučnega značaja, se je sklenilo, da se da tudi prebivalstvu Dravske banovine, posebno pa Ljubljane, priliko, da si ogleda dokumente napredka naše države od prevrata dalje. V soboto ob 9. uri dopoldne bo torej gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič otvoril to zanimivo zbirko dokazov našega delovanja in napredka na vseh poljih. Na razstavi vidimo, kdo smo in kaj smo, ka Sin po nesreči Kranj, 25. maja. Včeraj popoldne se je razširila po vsej Gorenjski vest, da je v Zabreznici pod Stolom sin po nesreči ustrelil lastnega očeta. 491etni Preželj Ivan starejši je bil uslužben v Ljubljani na gorenjskem kolodvoru kot zva-ničnik. Svoje proste dneve je preživel na Gorenjskem v prijazni idilični vasi Zabreznici, ki leži tik pod Stolom. Tam je imel hišo, ki si jo je bil zgradil pred nekaj leti. Tam je stanovala tudi njegova družina, žena in 3 otroci, en sin in 2 hčerki, ki so bili še vsi nepreskrbljeni. Vestni uradnik je bil zelo dober in skrben oče. Njegov 171etni sin Ivan se je učil v Novem mestu ključavničarske obrti. Za binkoštne praznike se je sin pripeljal za 2 dni domov. Prišel je v Zabreznico v nedeljo ob 9-30 in s seboj je prinesel tudi vojaško pištolo, ki mu jo je v Novem mestu prodal neki njegov tovariš. Po maši se je zbrala okrog 10-45 vsa družina v sobi okrog mize. Pogovarjali so se o najrazličnejših stvareh. Med drugim je Ivan pokazal svojo pištolo. Prvič v svojem življenju je imel v rokah orožje. Orožnega lista seveda ni imel. Kazal je, kako se pištola polni. Po neprevidnosti je tedaj vtaknil v pištolo naboj in nehote ustrelil. Nesreča je hotela, da je strel zadel očeta nekaj milimetrov pod srcem. Nesrečni oče se je takoj zgrudil na tla in pričel močno krvaveti. Odhiteli so v Radovljico po zdravnika. Dr. Slivnik je nesrečnega očeta za silo obvezal in brez nadaljnjega brzojavil v Kranj po reševalni avto kranjskega prostovoljnega gasilskega društva. Tri četrt ure po nesreči je že hitel avto iz Kranja proti Zabreznici. Nesrečni Ivan Preželj je bil še pri zavesti. Naložili so ga v avto in ga odpeljali najprej v Radovljico še enkrat k zdravniku. Ta mu je dal injekcijo in nato so krenili proti Ljubljani. Na poti pa je Ivan Preželj padel v nezavest in po kratkem smrtnem boju je podlegel rani. Tedaj so ga odpeljali nazaj v Zabreznico, kjer mora kulturni svet na vsa ta prizadevanja odgovorita z medjarskim bojnim klicem; Nem, nem, eoha! (Ne, ne, nfkdarl) Zaredi pohlepa imperijalletov ne gre več Evropa v v ojno i presbiroja v Ljubljani predpoldne gosp. ban dr. Marušič ko smo močni in bogati, razstava nam kaže, kaj imamo, a kaj nam še manjka in koliko smo napredovali od ujedinjenja do danes. Vsi 1i podatki so prikazani v grafikonih, tabelah, številkah, fotografijah itd. Razstava je razdeljena na več skupin. Splošni del se nanaša na ccio našo državo. Tukaj bomo videli v prvi vrsti podatke o številu prebivalstva. Prosvetni oddelek obsega razvoj šolstva po banovinah, nato socijalno medicino, socijalno zaščito, higijeno itd. Videli bomo, koliko prebivalcev odpade v naši državi na posamezno šolo, koliko učencev pride na 1000 prebivalcev itd. Vzorno je pokazan pregled vseh osnovnih šol. Posebna skupina je posvečena gradbeni delavnosti. Dalje se vidi veliki napredek naših mest. Razne fotografije nam jasno govore o napredku in razvoju naših glavnih središč. Nekaj fotografij iz prejšnjih let nam nudi pogled na posamezne dele mest, kjer je takrat takorekoč rastla še trava, a isti deli mest slikami v najnovejši dobi, nam prikazujejo, kako so se izpremenili. Ker je na tej razstavi zastopana tudi Ljubljana, se pričakuje, da bo to lepo prireditev poselilo, kakor v drugih krajih države, mnogobrojno občinstvo. Vstopnine ni. Poset razstave priporočamo zlasti poset-nikom velesejma, ki se bo vršil v istem času, dalje našim šolam itd. ustrelil očeta se je zbrala skoraj vsa vas o>reg umrlega t%oža, ki so ga vsi dobro poznali in spoštovali. Sin pa je bil po nesreči tako zmeden, da so ga morali sosedje trdno prijeti in iztrgati mu iz rok orožje, da si ne bi še sam vzel življenja. Pozneje je odšel k sorodnikom, kjer je prejokal ves dan. Polovična vožnja Beograd, 25. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila polovično vožnjo na železnicah za potovanje na 10. kongres obrtniških udruženj in esnafov dne 1. junija t. 1. v Beogradu. M. ~ velesejem v Ljubljani 30. maja do 8. junija llllllllilllllilllllilli Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 ms površine, 10 razstavnih zgradb preko 750 razstavljalcev iz tu- in inozemstva. — Tovarniške cene vseh vr»t blaga. Specijelni otMelki: vsakovrstni strop za obrtnike, poljedelski stroji, pohiStvo, automobili, usnje, tekstil, papir Stanovanja preskrbljena Obsežno zabavišče M)*/* popust na železnicah. Legitimacije po Din 30*— prodajajo denarni savodi, železniške postaje, trgovske In obrtniške organizacije, velesejmskl uradi PmcMc vdeiejem! htplafa se Vami Bilanca ženevskega zasedanja Svet Društva narodov in evropski odbor sta zaključila po desetdnevnem napornem delu svoje majsko zasedanje. More se reči, da so rezultati teh posvetovanj v vsakem pogledu zadovoljivi in da spadajo pravkar zaključeni seslan-ki ženevske mednarodne ustanove med najplodnejše in najsrečnejše, kar jih je bilo kdaj doseženih. Pred sestankom sveta Društva narodov so bili duhovi skrajno razburjeni in opažala se je velika napetost v samem ženevskem ozračju. Saj je bilo na dnevnem redu, kot je javno izjavil Briand sam, največje in najtežje vprašanje, ki ga je imelo kdaj rešiti Društvo narodov, namreč vprašanje nemško-avslrijske unije. Tudi prve dni ženevskih posvetovanj je bil položaj povsem nejasen. Vršil se je v znamenju dramatičnega dvoboja med francoskim in nemškim zunanjim ministrom glede kočljivega vprašanja, ki smo ga zgoraj omenili. G. Briand je imel v tem dvoboju enega svoji li najlepših nastopov v Ženevi. Podprl že od začetka po našem zunanjem ministru dr. Marinkoviču in po voditelju češkoslovaške zunanje politike dr. Benešu je Briand Ss svojim svarilnim in obenem spravljivim govorom razčistil ozračje in ustvaril ono podlago, na kateri so se potem mogli zbrati zastopniki vseh držav okoli Hendersonovega predloga, da se vprašanje nemško-avstrijskega načrta izroči haaškemu mednarodnemu sodišču. Nemčija in Avstrija se nista mogli upirati tej rešitvi, tako da je hi! llendersonov predlog soglasno sprejet. Po vsej pravici se vidi v tem največji uspeh letošnjega ženevskega zasedanja. Še važnejša pa je z ozirom na sedanje okoliščine formalna obveza avstrijskega zunanjega ministra dr. Scho-bra, da ne bo Avstrija napravila nobenega novega koraka glede svojega sporazuma z Nemčijo, dokler ne zavzame Društvo narodov svojega končnega stališča glede odgovora, hi mu ga predloži mednarodno sodišče v Haagu. S lo formalno obvezo Avstrija odstranjuje nevarnost, da bi mogla biti Evropa postavljena pred nova golova dejstva glede tega vprašanja. Še ena važna stran ženevskega sklepa glede nemško-avstrijske unije pa je, ki jo je treba podčrtali. S tem sklepom je to vprašanje postalo splošno-evropsko, mednarodno vprašanje, o katerem nimata odločati le Nemčija in Avstrija, temveč vsa Evropa, kajti vse države so na tem njunem koraku direktno ali indirektno zainteresirane. V istem hipu, ko se je to zgodilo, je avtomatično ponehala tudi vznemirljiva napetost, ob kateri se je bilo zasedanje začelo. '1 e svetli točki rezultata letošnjih ženevskih posvetovanj ne more zatemniti iwo.pa«auda gotovih nemških krogov prolii zunanjemu ministru dr. CurHusu, kateremu očrtajo, da ni zrnat zadoslmo braniti v Ženevi interesov Nemčije. Napisana je bila tudi zahteva, da mora Nemčoija izstopiti iz Društva narodov. Vse to so le izrazi jeze onih nemških krogov, kii so videli v načrtu nemško-avslrijske umije izborno sredstvo za preprečitev Briandovega načrta panevropske umije. V tej točki 60 omenjeni n eniški krogli upravičeno razočarani, kajti rezultat razprave o nemi-ško-avstrijskeim načrtu pomeni poleg vsega drugega brez dvom« tudi nov velik vspeh Briand-ove Panevrope. Ta uspeh se je potrdil sicer tudi v evropskem odboru samem, ki je istočasno zasedal. Kakor v svetu Društva narodov tako je v glavnem prevladalo tudi v tem odboru staliSČe Francije. Odboru je bdi predložen francoski »konstruktivni načrt«, prvi konkretni načrt m gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Ustanovljeni 60 bili trije pododbori: agrarni, trgov-eko-induetrijski in kreditni. Vsi trije odbori bodo izročili svoja poročila posebni komisiji za ekonomsko koordinacijo, ki bo potem sestavila na podlagi teh poročil načrt gospodarskega sodelovanja. Ta načrt se predloži evropskemu odboru na njegovem septembrskem zasedanju im tedaj bo mogoče napraviti prve važne in, po vsem sodeč, tudi dalekosežne sklepe. Naj končno omenimo še dejstvo, da je v evropskem odboru sodelovala tudi Rusija io da lo pot mi bilo onih običajnih incidentov, k.i so jiiih povzročali ob drugih prilikah sovjetski zastopniki s svojimi preračun jen imi demagoškimi nastopi. » Angleški zunanji minister Henderson je podal pred svojim odhodom iz Ženeve izjavo, v kateri je poudarjal, da je z rezultati pravkar zaključenega ženevskega zasedanja popolnoma zadovoljen. Toliko svet Društva narodov kolikor evropski odbor sta sijajno rešila 6vojo nalogo. Posebno težavna — je rekel — je bila naloga evropskega odbora. Težkoče so bile tudi tu premagane in bil je uspešno napravljen odlo-čiiilimi korak na poti h gospodarskemu sodelovanju in s tem k režitvi gospodareče krize. Isto-tako so bile srečno in uspešno premagane tudi vse teikoče glede razor oiitvene konference. Zadovoljstvu državnikov, ki so v Ženevi direktno sodelovali, *e morejo brez pridržka pri-druftiN tudi vsi narodi, ki »o bili lam zastopani, kajti novi veliki uspehi Društva narodov v duhu evropske solidarnosti in miru bodo imeli 1« blagodejne posledice za vso Evropt Krvav upor v kaznilnici Washbifton, 25. maja. AA. Reuter poroča te Chicaga, da so se v tamofinji kaznilnici uprU kaznjenci. Istočasno je začelo goreti pet zgradb. Stražniki so kaznjence obvladali. Le dvema je uspelo pobegniti. Stražniki so pet kaznjencev ubili, pet pa ranili. Lepi binkoštni prazniki Izletniki, romarji, kopalci, birmanci, vsi so bili zadovoljni Ljubljana, *25. maja. Naval izletnikov Binkoštni prazniki so s svojim krasnim vremenom izvabil na tisoče Ljubljančanov na deželo. Polni so biti zlasti vlaki na Gorenjsko, že v soboto popoldne se je odpeljalo s tremi vlaki okoli 2500 Ljubljančanov. Nekoliko manj jih je bilo proti Dolenjski, kamor se je odpeljalo okoli 2000 ljudi, in proti Zidanemu mostu, kamor se jili je odpeljalo prav toliko. Naval je bil tudi na vlake proti Rakeku (1000 ljudi) in proti Kamniku (600 ljudi). Z včerajšnjim jutranjim turistovskiin vlakom se je odpeljalo na Gorenjsko rekordno število turistov — okoli 1300. Od teh se jih je pripeljalo samo iz Zagreba nad 500. Prenapolnjeni so bili tudi poznejši vlaki včeraj in danes ves dati. Izredno mnogo ljudi se je pripeljalo tudi v Ljubljano. Tako samo iz Gorenjske okoli 700 romarjev, ki so se udeležili procesije Marije Pomočnice na Rakovniku. Iz sezone v Rogaški Slatini Predvsem moramo reči: Pozni smo. Pozni z obiskom gostov in pozni z olepšavanjem zdravilišča in njegove okolice. Drugače smo vse pripravili oziroma je vse pripravljeno: Troje zdravilnih vrelcev, šestero zdravnikov, mnogovrstne kopeli in blizu dvajset domov, vse za goste. Vreme ovira prihod gostov in olepševanje zdraviliških sprehodov in nasadov. Nekaj novega bo »košček južnega neba«; planinski kotiček med fivlcarijo in Vavčarjevim hribom. Kadar s časom vsi planinski nasadi na tej ravnici v rasti in cvetu zdivjajo, bo diven pogled na ta severovzhodni del Slatine. Ta teden v dopoldanskih urah goste in druge, tudi domače šahiste zavzema šahovski turnir: Spielmann-Pirc in Pirc-Spielmann. Ne vemo, katero obeh imen bomo naposled postavili na prvo mesto. Pirc se je doslej dobro boril, le včeraj mu je nekaj potez položaj nekoliko poslabšalo. V nedeljo 24. t. m. se vrši simultanka. Pričakujemo prihoda mnogih šahistov iz Slovenije in Hrvatske. Ob pritlični dolgi dvorani v Zagrebškem domu, kjer igrajo šahisti, igra tudi vojaška godba. Vsak dan dvakrat: izbran program! Ob teh lepih zvokih se vsi uspehi lepše pokažejo in vsi neuspehi laglje pozabijo. Pridite za binkoštne praznike pogledat, kako je v Slatini! In če boste le mogli, se boste tudi kot gostje radi pomudili v njej. Razgledni siolp na Špiku (Kozjaku) Šoštanj, 22. maja. Če občuduješ prekrasni razgled z Golt, Smrekovca ali Urške, se ti dobro vtisne v spomin pogorje, ki se z ostrim, zobčastim grebenom jasno odraža od vzhodnega neba in visoko dviga iz morja obkrožajočih ga zelenih holmov in dolin. To pogorje je Vitanjska gorska vrsta. Po zgradbi tvori podaljšek južne Karavanške skupine (Stol, Košuta, Olševa), se pri Sv. Uršuli naslanja na zaključek severne skupine Karavank (Kepa, Obir, Peca) in se potem v loku razteza preko Konjiške gore, Boča in Donačke gore proti Varaždinski ravnini. Na severu ga čuva mogočni hrbet Pohorja, od Savinjske doline pa ga loči ponižno vinorodno gričevje od Gore Oljke do Kljumberga južno od Doberne. Štiri dolinice z lepimi cestami ga obkrožajo in mu dajejo obliko štirikota: ob Paki Mislinje— Velenje, mimo Št. Janža na Vinski gori Velenje— Doberna, ob Hudinji Nova cerkev—Vitanje in odtod mimo Sv. Florjana ter Spodnjega in Gornjega Doliča nazaj proti Paki. Najvažnejša izmed vseh je dolina Palce, po kateri teče tudi železnica Dravograd—Celje in katera dolina se pri Selu nad Velenjem razširi v Šaleško dolino z glavnimi naselji Šoštanj in Vele- Poscbni romarski vlaki Ljubljanska železniška direkcija je postregla za praznike številnim izetnikom tudi a posebnimi vlaki. Že v soboto sta vozila dva posebna vlaka romarjev na Trsat. od teh eden iz Ljubljane, drugi iz Maribora. Poseben vlak so imeli tudi Korošci, ki so poromali na Brezje. Več tisoč kopalcev Vroče solnce je povzročilo, da se je oba dneva sončilo ob Savi od Tomačevega do .Ježice staro in mlado. Tudi v Ratečah se je ob Sori solnčilo mnogo Ljubljančanov. Birma r stolnici in procesija na Kakornikti V nedeljo dopoldne je bilo v ljubljanski stolnici birmanih 1129 birmancev in birmank, v nedeljo popoldne 370, v ponedeljek dopoldne pa 192. Skupno v obeh praznikih 1691. Na Rakovniku se je vršila že omenjena procesija Marije Pomočnice, ki se jo je udeležilo okoli 10.000 vernikov. Procesijo je vodil Škot dr. Rožman. nje. Mem Spodnjim Doličem in Selom, kjer se Paka z muko preriva po ozki strugi, ki počez prereže ta predel Karavank, je soteska mestoma jako divja in romantična. Na tem mestu leži svojčas dobro obiskana podzemeljska jama, nazvana Huda luknja. Radi obilice lcumunikacij in bližine večjih naselij ter zdravilišča Doberne je Kozjak, kakor se imenuje najzapadnejši del Vitanjskega pogorja, od turistov dobro obiskovan. Čeravno je najvišji vrh tega pogorja Ojstrica (1273 m) precej višja od Špika nad Kozjakom (1107 m), vendar privablja zadnji skoro vse izletnike k sebi, ker se neposredno pod njegovim vrhom nahaja fara, kjer Sv. Jošt in vrli župnik koroški rojak Miloš Čarf paseta po vsem Kozjaku raztresene ovčice. Tu je tudi cerkvena gostilna, kjer ti z jedačo in pijačo dobro postrežejo. Na Špik vodijo od vseh strani položne poli. Najbližji sta z železniške postaje Paka in Spodnji Dolič, od koder imaš do vrha poldrugo uro. S Špika imaš krasen razgled po Pohorju, Karavankah, Kamniških planinah in južnoštajerskem gričevju; da bo razgled tudi proti vzhodu prostejši, je dala šaleška podružnica SPD, v čigar področje spada ta postojanka, ob velikodušni podpori gospoda župnika Čada, ki je podaril potreben les, postaviti na njem 10 in visok'razgledni stolp. Z .delom se bo pričelo takoj. Otvoritev bo najbrže v nedeljo, dne 14. junija 1931. Že sedaj vabimo k tem lepem planinskem slavju vsa okoliška planiuska društva in vse ljubitelje narave. A. P. Novo mesto ima premalo mostov Dolenjska metropola raste, širi se in veča, promet narašča od dne do dne, ves pa je usmerjen na edini most od Kastelica v Kandiji do Kobeta v Novem mestu. Izpod Gorjancev, pa izpod Kočevskih hribov, vse mora daleč gori po Šu-kljejevi cesti in potem po edinem potu preko Krke v »mesto«. Pomislimo na mladino, ki c. pr. iz Broda, Irče vasi itd. izgubi po nepotrebnem vsak dan skoro polno uro s tem, da hodi v šolo v silnem in skoro neverjetnem ovinku okoli celega mesta, ko bi bila lahko v nekuj minutah čez Krko ter po varni in neprometai poti v svojem razredu. Kaj pomeni to pozimi, ve le oni, ki je to sam poskusil. Pa ne le šolo od osnovnih preko meščanske in trgovsko ter obrtnonadaljevalue do gimnazije, tudi uradi so povečini v gornjem delu mesta. Sresko načelstvo, sodišče, pošta, davkarija, bolniška blagajna, pa zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, vse je pomaknjeno v tisti konec mesta, ki je za dohod onstran Krke najbolj nep"i-kladen. Tudi obe bolnici si ležita nasproti; bli- zu, pa vendar tako daleč narazen. V njuni bližini pa veže oba bregova — železniški most. Pred svetovno vojno so ga dogo-tovili. Železniška uprava je uvidela potrebo iu je ponudila, da brezplačno priklopi svojemu mostu tudi potniški most, kar pa so odločujoči možje takrat, žal, odklonili. Zdaj se to maščuje in ponovno pričenjamo misliti, kakšen blagor za mesto in okolico bi bil tam potniški most, le toliko, da bi mogli preko številni okoličani tam od Šmihela pa do Toplic in Žužemberka, da bi mogli hitro v šolo premnogi dijaki z onega brega, da bi se razbremenili poštni sli, ki hite v ono smer, da bi se njih delo prej dovršilo, da bi bi železniški uslužbenci ne morali skozi celo mesto v službo na novomeški kolodvor itd. Kaj bi vse mogli še našteti, pa bo menda to zadostovalo, da se ne odpro oči onim, ki se jih te vrste tičejo. Novomeška in šmihelska-slopiška občina naj bi se ogreli za zadevo ter zaprositi za potrebno dovoljenje, da se na že obsloječi železniški most priklopi morda poldrug meter širok mostiček za pešce in kvečjem še za otroške vozičke. Že lezniška direkcija bi upravičeno prošnjo brej dvoma upoštevala in podprla tudi še s stroko/, nimi nasveti. Pa še druge okoliške občine naj bi se pritegnilo v to akcijo, ker potreba po takem mostu je zelo velika in velike važnosti za vso bližnjo in daljno okolico Novega mesta4 Politična oblast bo gotovo le pozdravila ta načrt ter ga z vsemi silami podpirala. Glavna zapreka bi bila finančna stran. Načrt in proračun bi morali sporazumno izdelati že lezniška uprava in krajevni činitelji. Kritje bi prevzele po posebnem ključu vse interesirane občine, pred vsem mesti., in šmihelska, banska uprava bo sigurno pomogla, morda še kaka dru ga prizadeta oblr-.st, nekaj bi dali denarni zavo di, nekaj zasebniki, pa bi šlo. Le začeti je treba, stvar je tako važna in tako nujna, da ne more propasti, če jo zgrabi j j prave roke ir. ljubez ni do napredka lepe dolenjske metropole. Spielmann zmaguje Dobil je 7. in 8. partijo -- Uspela mojstra prekinila in jo Rogaška Slatina, 23. maja. Danes je bila odigrana sedma partija matcha Spiemann-Pirc. Spielmann je kot beli otvoril partijo z damskim kmetom, Pirc pa mu je odgovoril z damskim gambitom. Z lepo kombinacijo je žrtvovat nato Spielmann konja na polju f7 in je na la način oslabil pozicijo črnega kralja. Svojo žrtvovano figuro je pa beli kmalu dobil nazaj. Resume te igre je bil, da sla Spielmannu ostala na razpolago poleg enakega števila figur dva lovca in Pircu 1 kmet, ki pa je bil na žalost izoliran. Po 20 potezah se je Pirc udal. Stanje matcha je sedaj 4 :3 za Spielmanna. Rogaška Slatina, 25. maja. Včeraj sla mojstra Spielmann in Pirc odigrala 8. partijo v matchu z igro v damskem gambitu. Že v početku igre je imel Spielmann 2 kmeta več in Pircu ni kazalo drugega, ko da se po kratki borbi uda. Stanje po 8. partiji je 5:3 za Spielmanna. simultanka - Deveto partijo sta bosta doigrala danes Zvečer je odigral mojster Spielmann na verandi hotela Pošta simultanko proti 18 5ahi-stoin iz raznih krajev naše banovine. Pred po-četkom igre ga je pozdravil v imenu slatinskih šahistov g. Albin Juvan, ki je naglasil važnost Spielmannovega bivanja v Rogaški Slatini za razvoj šahovskega gibanja pri nas. Zdraviliški upravi se je zahvalil za pomoč. Zavzel se je končno za to, da se v Rogaški Slatini osnuje samostojen šahovski klub, ki bo v bo doče vodil in organiziral šahovske prireditve v zdravilišču. Simultanka je trajala do polnoči. Spielmann je vse igralce premagal, le z enim se je pobotal za remis. f Danes ob 9. zjutraj se je match med Spiel-mannom in Pircem nadaljeval. Igro sta pričela z damskim gambitom. Pirc je igral zelo previdno. Ob 17. uri je bila igra še neodločena, ker pa je bil Spielmann zaradi simultanke Se zelo utrujen, sta igro prekinila in jo bosta jutri doigrala. Deset let dijaškega »Napredka« v Mariboru Te dni slavi dijaško napredno društvo »Napredek« v Mariboru desetletnico obstoja. V življenju sicer ni mnogo 10 let, za »Napredek« pa je to lep jubilej. Kdor ve, s kakimi težavami so se morala in se še bore vsa napredna dijaška društva, bo razumel trud in dela, ki so ga vnesli »Napredkarji« v to dobo. V soboto se je vršil slavnostni občni zbor, ki ga je dijaško članstvo zelo slabo obiskalo. Prvotno določeni dnevni red je predsednik nekoliko skrčil in nato otvoril slavnostni občni zbor. Pozdravil je vse navzoče, imenoma pa zastopnika ZKD g. Špindlerja, zastopnika NO in JM g. prof. Kendo in vse ostale zastopnike bratskih dijaških udruženj. Poročilo tajnice je bilo kratko in jasno. Iz njega posnemamo: Društvo je bilo ustanovljeno 22. oktobra 1922. Radi tedanjih političnih prilik se ni moglo lepo razvijati, nekaj časa je bilo celo tajno. Leta 1923 se je društvo reorganiziralo in je bilo tudi od oblasti potrjeno. Pričelo je z živahnim delovanjem, število članstva je narastlo na 4 )'). 1’sta-novilo se je več odsekov, velik uspeh je imel predvsem bazenski. Ob desetletnici šteje društvo nad 200 članov, delovanje vseh oddelkov pa se je poglobilo, kar bo najlepše pokazala akademija v proslavo desetletnice. Društvu so nato čestitali g. Špindler za ZKD, g. prof. Kenda za NO in JM, g. Špindler ml. za JAK »Triglav« v Zagrebu ter zastopniki nekaterih bratskih društev. Več sorodnih udruženj pa je jubilantu brzojavno čestitalo. — Ob svoji desetletnici je društvo ime- novalo za častnega člana g. H r o v a l i n a ,, radi njegovega uspešnega in neumornega delovanja v prid »Napredka«. Pri slučajnostih je še govoril g. prof. Kenda, ki je z iskrenimi besedami vzpodbudil društvo k nadaljnemu delu. — Predsednik je nato zaključil slavnostni občni zbor iu pozval vse, da se udeleže akademije v Narodnem gledališču. Nenavaden uboj Pijani kulukarji so r šali ubili tovariša Maribor, 25. majfi. Pri Sv. Rupertu v Sv. Goricah so pretekli teden domačini opravljali kuluk, pri katerem so se tudi pošteno napili. Po delu so se pričeli za šalo ruvati in metati. Tako so prijeli tudi mladeniča Franca Slaniča, ga dvignili in ga nato spustili na tla. Fant se je sicer branil, toda pijani tovariši so ga metali še dalje, dokler ni obležal nezavesten na tleh in umrl. Šele tedaj so se zavedli kaj so storili. Sodnija je uvedla najstrožjo preiskavo in so glavni krivci tudi že aretirani. Smrtna nesreča posestnika Frasa i* Spodnje Voličine Maribor, 25. maja V Spodnji Voličini pri Sv, Rupertu v Slov. Goricah je pretekli teden po nesreči padel pod voz posestnik Josip , Fras. Ker se je zapletal v kolo, so ga konji vlekli več metrov daleč, dokler ni obležal na cesti ves pobit in v nezavesti. Ljudje, ki so mu prihiteli na pomoč, so ga sicer spravili domov in poklicali zdravnika, la pa ni mogel ponesrečencu več pomagati. V nekaj urah je umrl. C uidta: Farnuior Ho znan 79 Z dolgim, prestrašenim pogledom je strmel v bledo, shujšano obličje nesrečnice, ležeče na revni postelji. Ali je bila to ista žena, ki se mu je /.dela nekoč nad vse lepa? Kakor v snu je obnavljal strastne ure svoje in njene mladosti. Ne, to ni bila žena, ki jo je nekoč ljubil. Ona, ki jo je ljubil, je že davno počivala v grobu, kamor se je pogreznila njena mladost. Tedaj se je vzbudilo v njem milejše čuvstvo. Ne bo je več preganjal s svojim maščevanjem, saj ji je bila smrt zapisana na čelu. Naj jo le strežejo revni usmiljeni ljudje, ki so jo sprejeli v hišo, in ji lajšajo zadnje trenutke življenja. On jim ne bo branil. Samo Lucilia mora proč iz lega okuženega ozračja. Nedolžni otrok ne sme izkazovati ljubezni Marion Vava-sourjevi! Mrzlično je stisnil varovanko k svojim prsim, želeč, da bi jo čimprej odnesel iz tega nevarnega kraja, kamor jo je privedla ljubezen do bližnjega. »Lord Cecil,« je ugovarjala njegovim ljubečim očitkom, >zakaj ne bi smela pomagati nesrečnežem? Sami ste videli, kako revica hiido trpi in da potrebuje pomoči.« »li si angel,. Lucilia,« je odgovoril. »Zdaj pa pridi, pojdi za menoj, če me imaš rada, kakor te imam jaz!« Z dolgim, prisrčnim poljubom, ki ga je pritisnil na njeno čelo, je dozorel v njem sklep, do katerega ni mogel priti toliko časa. In ta sklep je bil trden, neomajen. Nežno, usmiljeno bitje je potrebovalo zaščito močne, zveste, udane roke. To moč, zvestobo in udanost pa najde samo pri njem! Nekaj ur pozneje, ko se je dan nagibal h koncu, je stopil s trdnimi koraki v materino sobo. Stara dama je še žalovala za nečakom, ki je tako nenadoma in naglo odpotoval. »Mati,« je začel Farnmor brez vsakega uvoda; »preteklost je pokopaua;' Lucilia bo moja žena!« »Tvoja žena?« »In zakaj ne?« je vprašal kljubovalno. »Kako to? To me ti vprašuješ?« S prebledelim, prestrašenim obličjem je položila svojo roko na njegovo rame. »Oprosti, sin, toda to se ne more, se ne sme nikoli zgoditi!« >In vendar se bo zgodilo! Kdo mi to zabrani?« je vprašal s trdnim, odločnim glasom, po katerem je mati spoznala, da je njegov sklep neomajen. Stresla se je in ga še enkrat opomnila: »Premisli, dvakrat premisli, kaj delaš. Če bi zvedela —« Sroe ji je zastalo pri tej misli. »Kako naj zve? Živa duša ne sluti, kdo so bili njeni starši. Sicer pa je moj sklep neomajen. Dal sem besedo. Lucilia bo moja. Poišči nedolžnega otroka in daj ji materinski poljub. Pokaži ji, da ti je zdaj veliko več, kakor ti je bila do »daj!« S temi kratkimi, skoraj ukazovalnimi besedami se je hladno in svečanostno priklonil in odšel. Naslednjega dne zjutraj se je odpeljal z materjo ia svojo varovanko, ki je bila zdaj njegova nevesta, v Zatišje. Ni hotel ostati v bližini koče, kjer je ležala zapeljivka njegovih mladih let, in tudi ni hotel, da bi Lucilia ostala v njeni nevarni bližini. Valdorju je pisal z vso obzirnostjo, da je Lucilia zavrnila njegovo snubitev. 15. '■ ■;' ■ ! Jesen. Zopet je listje padalo z drevja, zopet so grmeli valovi ob pečine. V svojem gradu Erlebru je stal na terasi Farpmor ter gledal preko gozda na morje in premišljeval. Za njim je sedela v žarkih večernega solnca njegova mlada, dražestna, obožujoča ga žena. t i -. Malokateri smrtnik je učakal tolikšno zemeljsko srečo kakor on in vendar se ni mogel veseliti tč srefie. Zavest krivde ga je še vedno preganjala; neprestanoga je vznemirjala misel, da bi utegnil kdo odkriti Luciliji skrivnost iz njegove mladosti ter zastrupiti njeno mlado življenje. Neprestano je bil v strahu, da se pojavi ,jia pozoriščti ženska, ki je bila njegova sokrivka. Ko se je poročil, je poizvedoval po njej, toda zaman so bila vsa poizvedovanja. Le toliko je zvedel, da je brodolomlta nekega dne v mrzličnem deliriju zbežala iz hiše, kjer so jo stregli, ter se bržkone v blaznosti vrgla v vodo; ki se'je je nekoč usmilila, ker se je on ni hotel usmiliti. Ih Vendar se je bal usode. V , • ' Jz ‘Dvavsbe Prazniki za baharijo Bahanja je pravica revežev. Kdor nima dosti pod palcem, ta srne vsaj tako delati, ko da bi imel mnogo. Slovenci, ki smo veliki reveži pod soncem, saj smo skoraj brez pravih bogatinov, smo zato tudi zelo nagnjeni k bahastvu. Tako-Ie ob binkoštnih praznikih se to prav posebno vidi. Kar ganljivo je, kako se vsi trudijo, da dobe videz veljakov. Kot pravi veljaki seveda tudi nikakor ne smejo priti v cerkev in najsi bi imeli v cerkev le par korakov. Najmanj-dvovpfežno se mora pripeljati birmanec k birmi, ali še lepše in res popolno je v avtomobilu Ves svet tedaj gleda in strmi v srečnegk birmanca in ponosnega botra ali pa še ponosnej^p botrco. Kaj ne bi človek užival, p® če je še .tako malo denarja. Marši, kateri družini bi sicer bilo silno pomagano s temi dinarčki, kar jih pogoltne baliarija. Pa kaj .bi tisto! Birmanec mota vendar vedeti, kdaj je bit,pr* birmi. Včasih je bilo tako, da je to /avest dobil na ta način, da se je naužil raznih dobro do nezavesti. No, te razvade je danes k sreči konec! Zato ni tako brez vsega upanje, da bo morda tudi sedanje baharije enkrat konec in da se bodo birmanci enkrat vseeno zavedali,-da so bili pri birmi, pa čeprav so šli samo peš v cerkev. S tem P« seveda nočemo reči, da ne bi iz srca privoščili vsem, ki se lahko po’ aha-jo. Samo to smo hoteli reči, da naj ne 1 odo nesrečni tisti, ki se niso hoteli ali mogli pobahati, ker je še vedno babarija — samo pravica revežev. Celje * Javne produkcije gojencev Glasbene Matice, ki so se vršile v gredo,' četrtek in petek v Mestnem gledališču, so zelo uspele, za kar gre za vse priznanje učiteljem in gojenceim 2e nižja stopnja je dokazala, da je med gojenci veliko število mnogo obetajočih talentov. Srednja in višja stopnja pa sta nudili naravnost glasbe-ui užitelf, na zadnjem večeru je mali Viher Miran, ki je težko Griegovo sonato igral brez not, prejel veliko odobravanje. Škoda je samo, da je zanimanje za solopetje majhno; edino gojenka gdč. Elza Kirbischeva iz šole g. Šegule je s svojim dobro šolanim glasom dokazala, da se na celjski Glasbeni Matici odlično izšolajo tudi pevci. * Izlet na Brezje in Bled. Delavci, obrtniki, trgovci, uradniki in vsi prijatelji prirode so vabljeni, da se udeleže izleta na Brezje in Bled, ki 1)0 (J. in 7. junija. Posebni vlak bo vozil iz Celja V soboto 6. junija ob 14. Pevsko društvo »Oljka«, ki se tudi udeleži izleta, bo priredilo na Bledu koncert. Voznina znaša 50 Din, za otroke 30 Din. Izletne izkaznice stanejo 5 Din in se dobe pri g. prof. Pavliču, pri članih »Oljke«, pri skavtih ter v kolodvorski trafiki. Izlet bo le, če se bo prijavilo najmanj 500 izletnikov. Prijaviti se je treba do 31. maja. * Občni zbor Kmetijske družbe za Celje in okolico bo v nedeljo 31. maja ob 8-30 v občinski dvorani okoliške občine na Bregu. Na dnevnem redu so nove volitve. Člane poživljamo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. * Hišne table za Gabcrje in Zavodno. Okoliški občinski urad opozarja hišne posestnike, da so prispele hišne tablice za Gaberje in Zavodno, po katere naj hišni posestniki pridejo čim preje v občinsko pisarno na Bregu. * Nogo si je zlomila. V soboto ob 6. zjutraj je gospodinja Ogradi Neža šla iz Kapucinske cerkve. Na stopnicah ji je spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Odpeljali so jo v bolnico. Braslovče Odprta noč in dali so groba vrata. Na Ločici pri Polzeli je na binkoštno nedeljo zjutraj po dolgi in težki bolezni preminul 651etui gostilničar in posestnik Franc Lukman. Bil je skrben gospodar in je živel samo za svojo domačijo. Zapušča ženo in 4 otroke. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim iskreno sožalje ! Poljčane Nabori za 1. 1931. se vršijo za mladeniče občin Poljčane, Pekel in Brezje dne 24. julija t. 1. in to v hotelu Beograd v Slovenski Bistrici. Tečaj za preccpljcnje šmarnice. V nedeljo dne 31. maja bo v Poljčanah tečaj za precep-'jenje šmarnice, na kar se. zlasti opozarjajo vinogradniki, ki posedujejo ta trs. Pri tej priliki se bodo delili brezplačni gumijevi traki za cepljenje. Naš Boč Je, odkar se ponaša z razglednim stolpom, postal zlasti privlačna točka za majniške izlete. Dnevno ga posečajo šole iz bližnje in daljne okolice. Opozarjajo posetnike te oriljubljene gore, da je letos restavracija pri Miklavžu preurejena in se dobe mrzla in topla jedila. Večjim skupinam, ki se že v naprej napovedo, se daje znaten popust, zlasti šolski mladini. Slovenska Bistrica Pes pregnal vlomilca. V četrtek 21. t. m. nroti jutru je domačine gpstilno Žuraj zbudilo besno lajanje domačega psa. Ko so pogledali, -o našli vlomljeno okno in na tleli mlako krvi nd vlomilca, ko je bežal pred psom in se vrezal na drobcih šipe. Sokolsko delo. Novo letno telovadišče nasproti kr. okrajne sodnije, kjer je bil dosedaj vrt, o obdali z novo ograjo in splanirali. Na tem ovem .telovadišču bo 31, t. m. letni nastop Sokola v Slov.. Bistrici z nastopi vseh selskih čet Sokola Slov. Bistrica. Nastopili bodo samp domači telovadci in selske Čete, zaradi prostora in skladnosti v izvajanjih. d Naš rojak Vojeslav Mole, redni profesor zgodovine umetnosti, specialno jugoslovanske, na univerzi v Krakovu, je izdal v znani Lwov-ski biblioteki slawistyczni prvi obširni, 420 strani obsegajoči zvezek zgodovine starokrščanske in bizantinske umetnosti pod naslovom »llislorja sztuki starochrzescijanskiej i vvezesno-bizantyriskiej« z 251 slikami in obširnim znanstvenim aparatom. — O knjigi, ki je vzbudila med Poljaki veliko senzacijo, je napisal Tom-ko\vicz, predsednik umetn. zgodovinske komisije, v krakovskem dnevniku »Czas« nenavadno laskavo, naravnost entuzijastično kritiko. Med drugim pravi, da je Mole pravzaprav osramotil poljske umetnostne zgodovinarje. — Gospodu prof. Moletu iskreno čestitamo k lepemu znanstvenemu uspehu. d Prosvetni dan v Beltincih. Zveza kulturnih društev v Mariboru bo priredila v nedeljo 31. maja t. 1. od 9. ure v dvorani hotela »Krona« v. Beltincih »Prosvetni dan« s tem-le dnevnim redom: 1. Izobrazba in prosveta — predpogoj za obstanek in napredek kmeta in delavca, naroda in države. Predava g. minister v p. dr. Vekoslav Kukovec. 2. Najbolj pereča vprašanja kmetskega gospodarstva v Prekmurju. Predava g. dipl. agronom Em. Šiftar, profesor Vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 3. Predavanje zdravstveno-poučnega filma »Alkohol« s potrebnimi pojasnili g. okrožnega zdravnika dr. Kolarš. d Poroka. Na binkoštno nedeljo sta bila poročena v Ljubljani g. Slavko M r o v 1 j e, učitelj iz Slovenjgradca, in gdč. Lidvina E i let z, učiteljica iz St. lija pod Turjakom. Mlademu narodnemu paru čestitamo! Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Razdelitev blagovnih skupin na XI. Ljublj. velesejmu. Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za predstoječi XI. velesejem V Ljubljani že popolnoma zaseden in tudi že izvedena porazdelitev prostora poedinim tvrdkam-razstav-ljalcem. V paviljonu E je nameščena stanovanjska oprema, pohištvo, glasbeni instrumenti in na polodprtem prostoru plulovina in zamaški, čolni, pleteno pohištvo, vozovi in drugi kolar-ski izdelki. — V paviljonu F je nameščena strojna industrija (stroji za obdelovanje lesa, ključavničarje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarski stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru tudi razni stroji, turbine, stavbni materi-jal in keramična industrija. — V paviljonu G je nameščena vsa kovinska industrija, kovine in izdelki iz kovin (železo, jeklo. cink. baker, svinec, medenina), mlinski stroji, elektrotehnika, kemična industrija, automobili in na polodprtem prostoru poljedelski stroji, stroji za mlekarstvo (separatorji itd.), kotli za žganjekuho in hladilni aparati. — V paviljonu H je nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, pisalni in računski stroji, kolesa, kožuhovinarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija in bižuterija. — V paviljonu .1 so nameščeni automobili in radio in na polodprtem prostoru motorna kolesa in kolesa. — V paviljonu L je nameščena krasna in moderna higijenska razstava. — V paviljonu K je umetniška razstava in radio-razstava. — Paviljon M je vzel pod svoj krov tekstlino industrijo. — Paviljon N papir, lepenko, kartoteko, knjigovezništvo, usnje in fotografijo. — V paviljonu O je na- f meščena posebna razstava obrtnikov Dravske banovine. — V čehoslovaškem paviljonu češka industrija. — Ves prostor na prostem je popolnoma zaseden s poljedelskimi stroji, veči- Neurje nad Slavonijo in Vojvodino Narasla Sava pri Osijeku Zadnje dni preteklega tedna je divjalo nad vso Slavonijo veliko neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Med gromom in treskom je deževalo kakor iz škafa in padala je tudi toča. Drava je pri Osijeku narasla za 3 m. Iz Novega Sada so prišla poročila o velikem neurju v okolici Titela. Utrgali so se oblaki. Toča je padala med dežjem in napravila veliko škodo. Ponekod je uničila vse posevke. Najbolj je trpela koruza. Večina žetve ni bilo zavarovane. V Novi Gradiški so imeli strašno nevihto v četrtek ponoči. Strela je udarila v neko hišo in razbila šivalni stroj, ob katerem je sedela gospodinja. Tej se na srečo ni pripetilo nič hudega. V sosedni vasi Orubici je pa strela ubila na polju kmetskega fanta Mata Lovriča. Zagreb ima 185.581 prebivalca Od leta 1921. je naraslo za 70 odstotkov Po podatkih zadnjega ljudskega štetja ima Zagreb 185.581 prebivalca in 44.328 gospodinjstev. Od prebivalcev je 92.127 moških in 93.454 žensk. Leta 1921. je Zagreb imel 108.674 prebivalcev. V zadnjih 10 letih je prebivalstvo Zagreba naraslo za 76.907 prebivalcev ali za 70‘76%, kar je izredno velik porast, če pomislimo, da področje mesta ni preveč obširno v primeri z drugimi mesti. Na 1 kvadratni meter gresta v Zagrebu 2812 prebivalca. Mesto je torej zelo gosto naseljeno. Samo v periferiji, ki je nastala po vojni, kakor v Peščenici, Treš-njevki itd., stanuje okoli 40.000 duš. b Radioaktivni vrelec pri Bjelovaru. V vasi Kapela pri Bjelovaru so našli mineralni vrelec, ki ima zelo veliko radia, tako da je radioaktivna. moč vrelca večja kakor ona v Krapinskih toplicah. V vrelcu so * kemično analizo ugotovili tudi precejšnjo količino spojin železa. Ženi- noma v obratu, bencinskimi motorji, autobusi in tovornimi automobili, polnojarmeniki. stavbnim materijalom, zvonovi, hladilnimi napravami, oddelkom za prikazanje modernega au-togenskega varenja in živilsko industrijo. — Jestvinski in vinski oddelek je izpopolnjen z lepim zabaviščem (autodromi, vrtiljaki itd.) —• Legitimacije po 30 Din upravičujejo od polovične vožnje na železnici in parobrodih in se dobe na železniških postajah, pri denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Putniku in direktno pri velesejmskeni uradu. Dekoracije - tapete za razstavne koje na velesejmu oskrbi hitro in poceni atelje »Iris«, Ljubljana, Gregorčičeva 11. d Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik II. kategorije Peternel Franc, prometnik, Zidani most v Ljubljano gl. kol.; uradnika III. kategorije« Kralj Janez Podnart Kropa za šefa postaje Mirna peč; Alt Franc, Ptuj za šefa postaje Slov. Javornik; zvaničniki I. kategorije Celofiga Jakob, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I. glav. v Postojno; Sodja Janko, prometnik, Šmarje Sap v Jarše Mengeš; zvaničnik II. kategorije: Mali Karel, desetar, progovna sekcija Novo mesto k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; dnev-ničarka Velepič Maksimiljana, Ljubljana gor. kol. k občem odeljenju direkcije. — Prometni izpit so položili: uradnika II. kategorije Marolt Franc, Rakek, Volk Alojzij, Kotoriba, dnevničar Železnik Henrik, Vuhred Mareuberg. — Komercijelni izpit: uradnik I. kategorije: Arnečič Pavel, obče odeljenje direkcije; uradniki II, kategorije Zakotnik Albin, Sava; Sušanj Oktavi jan, Videm Krško; Pater-nost Josip, Trbovlje; Bernik Josip, Rogatec; zvaničniki I. kategorije: Akički Franc, Borovnica; Penca Franc, Sava; Andrejašič Josip, Kranj; Ludovaj Ludvik, Kranj; Skrilec Štefan, Ormož; Šegula Jakob, Kresnice. — B r z o -javni-signalni izpit dnevničar-jev: Deželak Karel, Vuzenica Muta; Seibitz Viljem, Rimske Toplice; šetina Franc, Vuzenica Muta; Lenard Leo, Rimske Toplice; šabec Alojzij, Židani most; Gruden Ivan, Vuzenica Muta. Cjubljama Torek, 26. maja 1931., Filip. Pravoslavni: 13. maja, Glikerija. Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r Č i č na Sv. Jakoba trgu. * ■ Karl Baiimgnrtner umrl. V splošni bolnici je umrl 70-letni Karel Baumgartner, podpolkovnik v pokoju. Pokojnik je stanoval v Ilirski ulici in je bil Ljubljančanom kaj znana osebnost. Njegov pogreb bo jutri dopoldne ob 11. uri z vojaškimi častmi izpred mrtvašnice splošne bolnice. ■ Vabila k otvoritvi XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija v Ljubljani so razposlana. če komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša velesejmska uprava, da se reklamira v velesejmski pisarni. ■ Dobava lesenih prenosljivih ležišč za mestno kopališče na Ljubljanici. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje napravo 30 kosov prenosljivih lesenih ležišč. Ponudbe je predlo- ljišče, kjer so našli ta zdravilni vrelec, je last zemljiške zajednice treh vasi, ki je prepustila zemljišče pod pogojem, da bodo občani in člani zajednice dobivali v njem zastonj zdravilno vodo in da se bodo zastonj tu zdravili. b Kobilice v Zetski banovini. Ban zetske banovine je sporočil kmetijskemu ministrstvu, da so se v nekaterih srezih banovine pojavile v velikih množinah kobilice. Treba je takoj ukreniti vse potrebno, da se ugonobe te nevarne škodljivke. Ministrstvo je v tiste kraje takoj odposlalo citopatologa S. Jovana Popoviča. b Samomor 271etne Slovenke v Zagrebu. V soboto je skočila v Amruševi ulici s 4. nadstropja v samomorilnem namenu 271etna Marija Seher, doma iz neke vasi pri Celovcu. Obiskala je svojo znanko hišnico Hanžičevo. Med tem ko sta se pogovarjali, je dekle stopilo k oknu in skočilo skozi okno na cesto. Šeherjeva je padla na pločnik in bila takoj mrtva. V poslovilnem pismu, ki ga je spisala pred samomorom, je napisala, da je izvršila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Preje si je hotela že dvakrat vzeti življenje, pa so jo obakrat rešili. b Truplo samomorilca v Savi. V Sremski Mitroviči je Sava naplavila truplo nekega Krs-mana Milanoviča iz Kojčinovea. ki je pred tremi meseci skočil v Savo. Pri njem so našli pismo, v katerem pravi, da je izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni — jetike. b Zaradi 2 dinarjev mrtev. 26 let stari Seljak Janko Žakman je pred tedni odšel s tovariši iz Varaždina v Zagreb na trg. Prodajali so piške. Nekemu Jambrešiču so dali vsak po 10 dinarjev, da bi plačal za vse železniške pristojbine. Od tega denarja sta ostala dva dinarja, zaradi katerih so se seljaki sprli. V prepiru je Žakman z nožem prerezal žilo Jambrešiču. Ta je pri priči izkrvavel. b Strela ga je ubila pred poroko. V Solinu pri Splitu je pred dnevi strela ubila 251etnega Antona Grubišiča, ki je šel na delo v cementarno. Delavec je bil pri priči mrtev. Njegovo telo je bilo tako skaženo, da so ga šele domači spoznali. Žalostna smrt mladeniča je vzbudila tem večje sočutje, ker se je nameraval te dni poročiti. Žiti do 5. VI. 1£31. pri Mestnem ekonomatu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji. ■ Nepošten zobotehnik. Zobotehnik Viktor Kren, rojen leta 1882 na Dunaju in pristojen v Stari trg pri Kočevju, je bil radi zločina tatvine in goljufije že 14-krat kaznovan. Te dni ga je »rijavil zobozdravnik dr. Stanko Tavčar iz Ljubljane, da mu je utajil 300 Din. Za Krenom e izdana tiralica. ■ Številni ponesrečenci. V splošno bolnico je bilo pripeljanih z rešilnim vozom več ponesrečencev in žrtev pretepov. 17.-letni mesarski va-enec Janko Marinko z Viča se je ruval e tovarišem in je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko v zapestju. — 8-letni posestnikov sin Viktor Švigel iz Ohanice pri Borovniei e na paši padel z brega in si zlomil levo nogo. — 34-letnega progovnega delavca državne železnice Vinka Škrjanca, stanujočega na Vodovodni cesti, je neki Ivan 2. sunil z nožem v prsa in mu zadal težko poškodbo, žrtev pretepa je postal 80-letni posestnikov sin Josip Podržaj iz Velikega Ločnika pri Turjaku, ki ga je sunil nasprotnik z nožem v levo prsno stran in mu zadal globoko rano. — 26-letni steklarski pomočnik Leopold Letnar, stanujoč v Linhartovi ulici 14, je padel s kolesa in se močno potolkel na obeh nogah. — 7-letnega Ferdinanda Vambergerja iz Jarške ulice 36 je pičil gad. 'Mavibcr m Starokatoliška maša. Včeraj dopoldne je daroval župnik Lovrin iz Ljubljane v mali dvorani Narodnega doma prvo starokatoliško mašo v Mariboru. Obisk je bil tako velik, da je bila dvorana polna. m Razgrajanje v cerkvi. V nedeljo je pri maši ob 10. uri pričel v cerkvi sv. Magdalene nenadoma razgrajati znani »predsednik pobreške republike« Ludvik Hautič. Verniki so o tem obvestili stražnika, ki je Hautiča, ki je bil popolnoma pijan in se je vpiral, moral s silo povleči iz cerkve in aretirati. m Tujsko-prometna zveza v Mariboru ima svojo letno glavno skupščino v ponedeljek dne 1. junija 1931. ob 15. uri popoldne v hotelu »Meran« v Mariboru, Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor 1182 m Krstna predstava Skrbinškovega »Labirinta«. V soboto, dne 30. t. m. bo v našem gledališču tretja letošnja krstna predstava, vprizori-la se bo rodbinska drama »Labirint«, delo ljubljanskega režiserja in igralca g. Milana Skrbinška v režiji njegovega brata g. Vladimirja Skrbinška. Predstavi bo prisostvoval tudi pisatelj. m Desetletnica Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. V nedeljo, dne 31. t. m. bo slavila tukajšnja Nabavljalna zadruga državnih nameščencev des.eto obletnico svojega obstoja. Ob 10. uri dopoldne bo v veliki dvorani Narodnega doma svečana seja, ob 13. uri pa bo v veliki dvorani pivovarne Union banket. m Prodaja v zastavljalnici. V tukajšnji zastavljalnici se bodo dne 10. junija prodali zastavljeni predmeti od efektov štev. 13.551 do 15.229 in dragocenosti od štev. 24.828 do 26.891, ako se do 6. junija ne dvignejo ali se ne podaljša zastavnina. m Pijte original »CHABESO«. 1114 m Nezgode. V nedeljo popoldne je pri konjskih dirkah na Teznu padel z voza 301etni por sestnik Franc Skuhala iz Križevcev pri Ljutomeru in se ranil po obrazu. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek. — Istega dne zvečer je padel 361etni ključavničar državne železnice Ignacij Smontara v Košakih s kolesa in si zlomil desno nogo pod kolenom. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — Na Aleksandrovi cesti je vsled omotice padel 801etni Ivan Da-juko iz Košakov in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom odpeljati domov. — V Jareninskem dolu se je pri cepljenju drv vsekal s sekiro v nogo 181etni viničarski sin Dominik Merc. Ker si je odsekal tudi kos pete, je moral v tukajšnjo bolnišnico. Radi kvalitete *in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Kap. V nedeljo popoldne je vsled hipnega razburjenja zadela na stanovanju v Gajevi ulici št. 4 kap 441etnega Alfreda liirschmugla, ravnatelja pisarno okrajnega cestnega odbora. Hirschnutgel je že čez 10 minut umrl. m Vojak pod avtomobilom. Krog 15-50 v nedeljo je šofer Andrej Turnšek, ki je vozil iz mesta na dirkališče na Tezno nekega častnika, zavozil v vojaka 45 pehotnega polka in ga podrl na tla. K sreči je vojak dobil le lažje poškodbe. m Sum tatvine. Mestna policija je v nedeljo aretirala iz Maribora izgnanega Adolfa M., doma iz Vitanja, ker je osumljen, da je dne 26. aprila letos ukradel v Čopovi ulici nekemu profesorju 1500 Din vredno kolo znamke »Pucli«. m Tatvina denarnice. Trgovcu Henriku Bii-defeldtu je v nedeljo popoldne neznanec ukradel pri točilnici restavracije na Mariborskem otoku denarnico s 33 Din, šofersko legitimacijo in legitimacijo SPD. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Tatvina'jopiča in klobuka. V gostilni Rozman v Strmi ulici je v nedeljo izginil železničarju Mirku Rojku suknjič, klobuk in robec v skupni vrednosti krog 550 Din. m Aretacije. V soboto so bili v Mariboru aretirani: Edvard T. radi šofiranja brez dopustila, Franc P. radi oviranja službe in nedostojnega vedenja. Janez V. radi pobega od vojakov, Adolf M. in Marija N. radi prepovedanega povratka ter Josip P. radi razgrajanja; v nedeljo pa: Ludvik H. radi rzgrajanja, Jožef H. radi beračenja, Pavel B. in ltlilan P. radi pretepa ter Andrej F. radi ogrožanja osebne varnosti. Razširjajte Jugoslovana! Jz drugih banovin Pečnikarjev avtobus zgorel v Dolskem V avtobusu k sreči ni bilo potnikov -- 125.000 Din škode Ljubljana, 25. maja. Včeraj zjutraj je zgorel v Dolskem Pečnikarjev avtobus. Lastnik, znani avtobusni podtjetnik g. Jože Pečnikar ima okoli 225.000 Din škode. Zavarovan je bil za 180.000 Din. Včeraj ob 7. zjutraj je Pečnikarjev avtobus odpeljal iz garaže v Dolskem proti Ljubljani. V avtobusu sta sedela le Pečnikarjeva Šoferja. Ko Je avtobus vozil iz vasi, se je nenadoma vžgal motor. Šofer 30-letni Avgust Jug je poskušal s suknjičem pogasiti ogenj, kar pa se mu ni posrečilo. Ogenj je v trenutku objel ves avtobus, tako da ga je bilo nemogoče rešiti. Zgorel je popolnoma, tako da je ostal na kraju nesreče le kup železa. Okoli gorečega avtomobila se je zbrala skoro vsa vas. Par minut pozneje, ko je izbruhnil ogenj, so prihiteli tudi tamošnji orožniki, ki so sestavili zapisnik o dogodku. Binkoštna kriminalna kronika Ljubljana, 25. maja. Frometna nesreča na Miklošičevi cesti Na Miklošičevi cesti se je pripetila včeraj dopoldne huda prometna nesreča. Lastnik avtotak-isija Albert Trpin je vozil proti glavnemu kolodvoru in zadel na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve ulice s tako silo ob plinski kandelaber da ga je izruval in razbil plinsko svetilko in reklamno tablo in tako napravil blizu 2000 Din škode. Nesreča se je pripetila, ker je čul Trpin hupanje iz stranske ulice in je hotel avto zavreti, da ne pride do karambola, a mu je avto radi močno poškropljene ceste zaneslo proti kandelabru. Pri karambolu se je tudi avto hudo poškodoval, ker ima Trpin okoli 2000 Din škode. Dva vloma Policija je prejela 2 prijavi o vlomih v stanovanje. Zasebnica Marija Kapus, stanujoča v Rožni dolini, Cesta VI. st. 34, je prijavila, da je ne-snan tat vlomil v njeno zaklenjeno barako in ji odnesel kovčeg z dvema paroma ženskih čevljev v skupni vrednosti 200 Din. Delavec Jakob Otroček je prijavil policiji, da je bilo vlomljeno v njegovo zasilno stanovanje pri stavbi »Jerko« na Dunajski cesti 97 in ukradeno več kosov obleke v skupni vrednosti 450 Din. Tat je okradel tudi delavca Ivana Kokota in Marka Srečka. Ukradel jim« Je iz kovčkov dve uri s srebrnima verižicama v skupni vrednosti 380 Din. Tat je vlomil v stanovanje na ta Biičin, da je snel vrata s tečajev. Krvav zločin v Mostah Policija je imela za praznike mir. Aretiran je ,bil le 29-letni delavec Ignacij Farkaš, ki je v ku 'nji v Šorlijevi hiši v Mostah v vinjenem stanju v prepiru sunil z žepnim nožem 26 letnega samskega ključavničarja Karla Gašperlina in mu prizadejal na glavi težko poškodbo. Gašperlina so takoj prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, kjer je ležal več ur v nezavesti. Njegovo stanje je zelo resno. Aretirani Gašperlin se je pri zaslišanju izgovarjal, da je ranil Gašperlina v silobranu, kar pa so ovrgle priče krvavega dogodka. Norec zabodel strežnika Prebivalci na Vidovdanski cesti so včeraj doživeli razburljiv prizor. Iz hiralnice Sv. Jožefa je pobegnil neki umobolni Josip Japelj, oborožen i nožem. 27-letni strežnik Franc Pezdevšek je stekel za njim, da ga prime, umobolni pa se je nenadoma obrnil in oklal Pezdevška z nožem po životu. Pezdevškovl tovariši-strežniki, ki so prihiteli Pezdevšku na pomoč, so ga s težavo ukrotili in ga spravili nazaj v hiralnico, dočim so Pezdevška morali prepeljati v bolnico. Novo mesto Poroka. V Zagrebu sta se poročila znani sokolski delavec dipl. comm. g. Anton Ogrin, uradnik tukajšnje mestne hranilnice in lastnik modne trgovine, in gospodična Justina 2ura, bančna uradnica v Zagrebu. Naše čestitke in bilo srečno! . 2egnanje na Gorjancih bo v nedeljo 14. ju-nija. O pomenu in važnosti morja za našo državo bo predaval vsem šmihelskim prosvetnim društvom v tamošnji osnovni šoli novomeški učitelj g; Viktor Pirnat v nedeljo zadnjega maja popoldne. Vabljen vsakdo! Radio-prenos Dvorakovih kompozicij, izvajanih od pomnoženega tuk. sokolskega orkestra in dijaškega pevskega zbora pod taktirko spretnega dirigenta g. Fakina, bo v petek 29. t. m. ob pol devetih zvečer iz velike dvorane Sokolskega doma. Garnizija dobi novega komandanta v osebi podpolkovnika Vaclava Dica. Zadnja pot sodnika Alojza Hočevarja je bila verno zrcalo njegove splošne priljubljenosti in spoštovanja, ki ga je užival povsodi. Vse mesto, zelo veliko stanovskih tovarišev iz vseh krajev banovine, društa in razni zastopniki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu pa se je poslovil od svojega prijatelja z dolgim govorom predsednik sodišča dr. Josip Kavčič. Mesto venca na grob sodnika Alojza Hoče-vanja*so darovali novomeški odvetniki 1000 Din za dobrodelne namene. Materinska proslava se je zelo slovesno vršila na deški osnovni šoli. Prostrana telovadnica se je skoro napolnila s šolarji in starši ter drugimi prijatelji otrok. Vrstile so se recitacije, deklamacije, dramatski nastopi ter pevske točke. Učitelj g. Ludvik Koželj je za uvod z velikim občutkom recitiral iskrene besede M. Kmetove »Mati«, prav ljubko so zapeli živahni mladi pevci, najbolj nam je pa ugajalo petje učiteljice gospe Josipine Borštnikove, ki je ob sprem- ž^cfovau/e po zvezdi večeru id 86. Rečeno — storjeno. Dušan je privezal žftlvi na roge vrv, napravil iz nje vajeti in odpluli so. Žival je s svojimi lopatastimi nogami enakomerno veslala po zeleni gladini, prav kakor spreten mornar 7, vesli. Kmalu se je obrežje oddaljilo. Le še obrisi praprotnih palm so se videli tam daleč. Prijeten vetrič je zibal njihove košate krone in pel * vejevju tiho in enakomerno pesem.' ljevanju šol. upravitelja g. Venceslava Skebeta na harmonij tako nežno in prisrčno zapela E. Adamičevo pesem »Pri zibeli« kot more to storiti le ljubeča in vse žrtvujoča mati. Dostojno je počastila naša mladina mater in ji častitamo kot tudi zavodu. Ptuj Glasbena šola Glasbene Matice v Ptuju priredi dne 28. in 29. t. m. dva javna nastopa gojencev. Četrtek 28. maja se vrši v dvorani Glasbene Matice nastop gojencev nižje stopnje ob 17'30 (pol šestih). V petek zvečer ob 20. <8. uri) pa glasbeni večer gojencev srednje in višje stopnje. Veržej Mura. je v zadnjih dneh močno narastla ter še vedno narašča, da se je bati poplav. Dokležovje. Prostovoljno gasilno društvo v Dokležovju priredi 31. maja vrtno veselico v prostorih g. Klemenčiča Franca. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavto gasilnega orodja, se pričakuje polnoštevilna udeležba. Poročila sta se v nedeljo v Beltincih gospod Kozar Fran, šolski upravitelj v Veržeju, in gospodična Senčar Hedvika iz Veržeja. Bilo srečno! Ljutomer Materinski dau, ki ga je preteklo nedeljo priredilo Kolo jugoslovanskih sester, je lepo uspel. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo točkam obširnega vzporeda. Nastopila je skoro izključno mladina osnovne in meščanske šole ter s tein izpričala, kako ceni matere. Tudi gmotni uspeh je najbrž zadovoljiv. Premestitev. Te dni je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Ivanjkovcih v Prekmurju učitelj deške osnovne šole g. L o p a r n i k. Bival je med nami skoro dve leti ter pridno deloval v Sokolskem društvu. Regulacija mesta. Tvrdka Iv. Zupan, d. z o. z. v Ljubljani, je izdelala regulacijski načrt za Ljutomer, ki je na vpogled v občinski pisarni. Načrt določa zazidavo vsega ozemlja med Kamenščakoni in železniškim nasipom z lepimi ulicami, šetališči, parkom, igriščem itd., kar pa se bo moglo zgoditi šele v daljni bodočnosti. Poroka. V četrtek 21. t. m. sta se v tukajšnji župni cerkvi poročila g. Metod Senčar, trgovec v Ljutomeru, in gdč. Marta Rajhova z Mote. Oba sta iz znanih in delavnih narodnih rodbin naše okolice. Ženinu je bil starešina njegov stric g. Malej Senčar, odvetnik v Ptuju, nevesti pa tudi stric g. Lovro Petovar, veleposestnik v Ivankovcih. Mladi sokolski dvojici iskreno čestitamo! Guštanj Delo Rdečega križa. Krajevni odbor Rdečega križa v Guštanju hoče vsaj deloma ublažiti siromaštvo, ki vlada v mežiški dolini. Ustanovil si je odbor socijalni odsek, ki ima nrlogo poiskati ubožni mladini dobra učna mesta v katerikoli obrti. Že v začetku tega skrbstva je imel odbor uspeh, poslal je dva učenca in eno učenko k dobrim mojstrom v uk. Odbor upa, da bodo ti nekdaj šli med preroditelje našega naroda v mežiški dolini, ki je skoraj pozabljen in neupoštevan in vendar bi se moralo bolje skrbeti za to prebivalstvo, ki je mejaško, ker le dober in zadovoljen mejaš zadržuje tuj naval. Danes, ko živimo v lastni hiši, katero so pomagali sezidati tudi dobrovoljci naše doline, nam mora biti skrb, da vzgojimo domoljubno mladino. Da to dosežemo, moramo mladino oddajati narodno zavednim mojstrom, katerim je prva skrb, da njim zaupamo mladež, vzgojijo v dobre in poštene obrtne delavce, obrtnice. V dolini rabimo tudi dobro, zavedno in pošteno ženo, zato pa je odbor prevzel tudi skrbstvo za našo ukaželjno mladino, ki se bo nekdaj vrnila v domač kraj kot pionirka jugoslovanski misli. Socijalni odsek Rdečega križa prosi vse obrtnike, obrtnice, ki so narodno zavedni, da se ja- vijo pri krajevnem odboru Rdečega križa v Guštanju, ki bo skrbel, da dobi ukaželjnega učenca ali učenko. Pripomniti pa se mora, da je vsa mladež od siromaštva staršev, zalo pridejo v poštev le mesta, kjer dobi obrtni naraščajnik(nicaj vso oskrbo. Logatec Licenciranje bikov za občine Gor. in Dol. Logatec, ter Hotederšico se je vršilo dne 21. t. m. ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Ob tej priliki nam je dolžnosti omeniti, da se oblast mnogo briga za našega kmeta. Nad vse pohvalno pa je bilo praktično predavanje sreskega ekonoma in živinozdravnika o živinskih bolezni. Ob tej priliki so se razdelile tudi diplome. Protituberkulozna liga v Gorenjem Logatcu je priredila na binkoštno nedeljo popoldne ob 3. uri tomoboio. Dobitki so bili zelo bogati. Osebne vesti. Tukajšnji komandir kapetan Milan Alvirovič je premeščen v Južno Srbijo. Simpatičnega oficirja bo Logatec zelo pogrešal. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče. Logatčani ne pozabite, da je dnevnik »Jugoslovan« najcenejši list, ki stane le 1 Din, pa tudi nedeljska številka, da ima »Jugoslovan« v Logatcu svojega stalnega dopisnika, ter da ga lahko kupite vsak dan v glavni trafiki Smoleta. Zato pridno segajte po njem. Nenadna smrt Nika Nagode-tova, podomače Šuštarjevega Nika je še sedaj predmet ljudske govorice. Štejem si zavoljo tega v dolžnost Izjaviti ponovno javnosti naslednje: Kot zdravnik, ki sem bil klican k smrtni postelji pokojnega, odločno zanikujem, da bi Niko Nagode nenadoma preminul na posledici vojaškega službovanja ali celo na možganski kapi — pač pa je res, da jaz kot zdravnik držim, da je Niko Nagode nenadoma preminul radi zastrupitve — pravi vzrok smrti pa more ugotoviti prej ali slej samo obdukcija s kemično analizo. Dr. Jos. Gostiša. Kranj Prof. Meillet v Kranju. Na povratku z Bleda so znamenitega francoskega učenjaka v ponedeljek 18. t. m. pričakali v Kranju zastopniki Krožka prijateljev Francije v Kranju podpredsednik g. dr. St. de Gleria, ga. Mira Znidarčl-čeva, ga. Sirčeva in g. Tomo Pavšlar. G. dr. de Gleria je odličnemu francoskemu gostu izrekel dobrodošlico, gospe pa so poklonile ge. soprogi cvetja, obema pa nekaj spominov s Kranja in Gorenjske. G. prof. Meillet se je za nepričakovani pozdrav ganjen zahvalil in nadaljeval nato pot v Ljubljano. Rajhenburg Poštna licitacija. V ponedeljek 18. t. m. se je vršila v pisarni trške občine v Rajhenburgu licitacija za prevoz pošte na progi Rajhenburg pošta—Rajhenburg železniška postaja—Koprivnica pri Rajhenburgu. Izlieitiral Je progo tukajšnji avtobusni podjetnik g. Drago Zemljak. Kakor pa čujemo, se bosta poštni progi Rajhenburg—Koprivnica in odtod v Kozje združili, s čimer bomo vsi zadovoljni. Poskušna vožnja z novim avtobusom znamke »Tatra« je na tej progi uspela. »Prisega o polnoči« na Senovem. V nedelj« 17. t. m. so vprizorill senovški dlletantje znano igro Manice Komanove »Prisega1 0 polnoči«, Tudi na Senovem je igra bila dobro pripravljena in je privabila številno občinstvo, ki Je . zadovoljno zapuščalo dvorano. Sokolsko društvo bo priredilo 7. junija veliko tombolo. Istega dne popoldne bo javni nastop Sokolskega društva na dvorišču osnovne šole. Nastopili bodo vsi oddelki. Sodeluje salonski orkester. Bratsko vabljena sosedna, društva. Samatritanski tečaj, ki ga je vodil g. dr. Korun, smo zaključili v soboto ob lipi udeležbi meščanov in okoličanov. 1 Ste danes opozarjamo, da bo blagoslovitev razglednega stolpa na Kozjaku 14. junija. <$pcrf Binkoštni nogomet Za binkoštne praznike smo dobili v Ljubljani v goste SK Slavija iz Osijeka. V nedeljo popoldne je nastopila Slavija proti SK Iliriji ter podlegla svojemu nasprotniku v razmerju Ilirija : Slavija (Osijek) 5 : 1 (2 : 0) Kljub krasnemu vremenu se je zbralo na binkoštno nedeljo ob 17. na igrišču Ilirije do 1000 oseb. Moštvi sta se predstavili sodniku g. Jordanu iz Zagreba, nakar je pričel takoj boj na zelenem polju. Gostje so prispeli v Ljubljano šele ob 14. z vlakom ter so bili močno utrujeni, kar je pozneje vplivalo na potek cele tekme. Priznati pa moramo, da so se gostje močno potrudili ter pokazali zelo dobro tehniko. Ze takoj v prvih petih minutah je prevzela Ilirija vodstvo ter sta padla dva gola v mrežo gostov. Prvi polčas je končal z 2 : 0 v korist Ilirije. V drugi polovici so se gostje razigrali ter predvedli boljši igro kot v prvem polčasu ter zabili častni gol. Pri Iliriji se je odlikoval zlasti vratar Malič, pa tudi ostali igralci so storili svojo dolžnost. Sodnik g. Jordan je zadovoljil. ASK Primorje : Slavija (Osijek) 2 : 2 (1 : 0) Kot drugo gostovanje v Ljubljani je osiješka Slavija absolvirala tekmo z ASK Primorjem včeraj popoldne ob 17. na igrišču Ilirije. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Slavija: Pirk, Kosanovič, Fleischer, Getto, Kundalič, Isajlovič, Sulc, Hrubek Lechner, Mes-saroš in Durakovič. ASK Primorje: Jančigaj, Svetic, Hassel, Zemljak, Slamič, Jug II, Jug I, Slapar, Senica, Sočan in Uršič. Gostje so igrali mnogo bolje kot prvi dan z SK Ilirijo in so se pokazali v najlepši luči. Simpatični dečki igrajo nogomet, kot ga vidimo le pri dunajskih moštvih, zato ni čudno, da so bile vse simpatije publike na njihovi strani. Imeli pa so veliko smolo pri streljanju in bi po poteku igre zaslužili odločno zmago. ASK Primorje je popolnoma razočaralo. Razen zelo ostre igre ni pokazalo ničesar. V bodoče bo pač moralo zaigrati drugače, če bo hotelo uspešno zastopati naš nogomet v ligah, še posebej pa bi opozorili ASK Primorje na sledeče: ko so gostje streljali enajstmetrovko, je igrač ASK Primorja s kamnom premaknil žogo v položaju in so na ta način gostje zastreljali enajstmetrovko. Tako postopanje je vse obsodbe vredno in nešportno in bi se zlasti klub, ki nosi »akademski« naslov, moral tega zavedati. Sodnik g. Viktor Cimperman je bil prav dober. Občinstva zaradi lepega vremena okrog 500. V predtekmi je rezerva Ilirije porazila Hermes I z 6 : 0 (4 : 0). Binkoštni štafetni tek za kip »Matije Gubca«. Tradicijonelni štafetni tek na binkoštni ponedeljek je končal z zmago ASK Primorja. MARIBORSKI ŠPORT Maribor, 24. maja. ISSK Maribor : SK Orient (Sušak) 1 : 1 (0 : 0) Prvo srečanje med »Mariborom« in »Orien-tem« je končalo neodločno. Rezultat odgovarja prilično znanju obeh nasprotnikov. Sodil je dobro g. Vesnaver. Nogometni turnir za mladinski pokal MOLNP. SK Železničar : SK Rapid 5 : 3 (3 : 2) ISSK Maribor : SK Kastner & Ohler (Gradec) 4 : 0 (1 : 0) SK Rapid : SK Kastner & Ohler 0 : 4 (0 : 2) ISSK Maribor : SK Železničar 4 : 3 (1 : 2) Spomladanske konjske dirke na Teznem pri Mariboru Maribor, 24. maja. Kasaško društvo v Mariboru je na tezenskem dirkališču priredil tradicionelne konjske dirke, ki so končali s sledečimi rezultati: I.: Dirka Karl Taehnerja: Nagrade Din 2600, 1250, 750, 500. Za 4—12-letne konje vseh krajev. Proga 1600 m. 1. Jon (F. Reibenschuh) 1:28; 2. Denes (F. Skoberne) 1'37'B; 3. Saladin (F. Filipič) 1'37'6; 4. Salome (I. Šegula) 1'42'6. II. Dirka Rudolf Warren-Lipplta: Za 3- do 12-letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade Din 1500, 750, 450, 300. 1. Danka (kobilarna Turnišče) 139; 2. Uskica (F. Kardinal’) 1-45; 3. Kumica (pl. Mihajlovlč) 141; 4. Koketa (I. Bundal) 1'43'5. III. Dirka Karl Taehnerja, druga vožnja: 1. Saladin l-34-7; 2. Jon 1'29'7; 3. Salome 1*40; 4. Egga II. 1'41. IV- Jugoslovanski kasaški derby: Za 4-letne v kraljevini Jugoslaviji leta 1927 odgojene konje, kateri še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3200 m. Nagrade Din 10.000, 3500, 2000, 1500, 1000. 1. Saperlot (Franc Filipič) 1'36'5; 2. Bo-rica (Razlag) 1’42; 3. Bacsl (kobilarna Turnišče) 1-42-2; 4. Julija (Pavlin) 1'43'5; 5. Leptir (pl. Mibajlovič) 1"50. V. Dirka Ljutomer: Za 3 do 12-letne konje kmečke reje Dravske banovine. Proga 2000 m. Nagrade 1250, 625, 375, 250 Din. 1. Finiš (F. Herič) 1-397; 2. Koketa (Bunderl) 137; 3. Tul-pa (F. Koudinar) l'40-5. 4. Tslna (I. Slavič) l-42'5. VI. Dirka Karl Pacherja, tretja vožnja: 1. Jon 1'32; 2. Salome 1’42'5; 3. Egg II 1'42. Končni rezultati: 1. Jon, 2. Saladin, 3. Salome, 4. Egga II. VII. Spominska dirka dr. Rossmanita: Dvo-prežna amaterska vožnja za 3-letne in starejše jugoslovanske konje. Nagrade 2000, 1000, 600, 400 Din. Proga 2800 m. 1. Borica—Finiš T45'5; 2. La Fliche—Danke 1"47"3; 3. Dcneš—Julija 1'53'2; 4. Dandolo—Bandi 2'6. Strelski šport v Mariboru Pretekli četrtek je bilo v Mariboru zaključeno letošnje sobno streljanje podružnice SLD. V ta namen se je vršilo nagradno streljanje. Najboljši strelci so prejeli lepe nagrade, katere jim je s primernim nagovorom izročil predsednik g. Pogačnik. Poedini uspehi so sledeči: I. Skupina mojstrov: (dosegljivih 25 točk) 1. prof. Cestnik (25 točk); 2. dr. Kovačec (24); 3. dr. Marinič (24); Stoje in prostoročno: 1. prof. Cestnik (23); 2. dr. Kovačec (22); 3. inž. Scherer (20); II. Splošna skupina: 1. Wregg (25); 2. inž. Mlakar (25); 3. Vlašič (24); 4. Kragl (24); 5. Košir (24); 6. Pogačnik (24). Streljanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo v Radvanju (vojaško strelišče). D. B. Voditelj mednarodnega nogometa v Berlinu 22. niflja so »tvorili v Berlinu mednarodna kongres za nogomet. Kongres se bavi z vprašanjem reorganizacije nogometnih tekem za svetovno ipivecstvo in pa z organizacijo nogometnih tekem na olimpijadi v Los Angelesu 1. 19512. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza io vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno (Popoln uspeh našega stabilizacijskega posojila Jugoslovanski in češkoslovaški vpis zaključen V soboto dne 23. t. ni. je Državna hipotekarna banka obvestila glavni emisijski zavod našega stabilizacijskega posojila Banque de l'U-nion Parisienne, da Je jugoslovanska transa posojila 50 milijonov frankov popolnoma vpisana v naši državi. Na podlagi določil bi morala aubskribcija trajati tri tedne, medtem je bila vsota, ki je pripadla naši državi, prepisna že v prvem tednu. To je najboljši dokaz, s kakim navdušenjem je jugoslovanska javnost dala duška svojemu zadovoljstvu k zaključku stabilizacijskega posojila in s tem manifestirala popolno zaupanje v bodočnost stabiliziranega zlatega dinarja, ki bo pripomogel do popolnega gospodarskega razmaha naše države. Ta izvan reden uspeh našega denarnega trga pa ima tudi veliko mednarodno važnost, saj je z njim doprinesen najboljši dokaz, da tudi najširše mase naroda z največjo pažnjo zasledujejo vse delo in napore naše države, da se blagostanje njenih državljanov dvigne in omogoči kar najboljši razvoj narodnega gospodarstva in kar najuspešnejše izkoriščenje naših prirodnih zakladov. Glavni vpisnik naše trau-še je mali človek in to je ogromnega pomena tudi v notranjepolitičnem pogledu. Naša dravska banovina je podpisala preko 10 milijonov frankov t. j. eno petino vse tran-še. Največji delež pri tem imajo zavodi: Mestna hranilnica ljubljanska, Hranilnica dravske banovine in Ljubljanska kreditna banka. Velik del je podpisalo tudi naše zadružništvo in bi bil ta delež še znatno večji, če bi bil vpisni rok daljši ker je za take finančne transakcije potreben sklep načelstva. Tudi ostale banovine so dosegle dobre uspehe. Kakor poročajo iz Prage, je bil češkoslovaški delež za nekaj milijonov prepisan in se je moral subskribcijslci rok skrajšati. Predsednik Zveze češkoslovaških bančnih zavodov g. Ferdinand Tomanek, je posebnemu poročevalcu beograjske »Politike« sporočil, da še nobeno inozemsko posojilo v češkoslovaški ni tako gladko potekalo, kakor najnovejše jugoslovansko. Tudi iz drugih držav prihajajo ugodna poročila o uspehih vpisovanja našega stabilizacijskega posojila, kar znači, da si je naša država priborila na mednarodnih denarnih tržiščih velik ugled in popolno zaupanje. To je tudi najboljši odgovor vsem onim tujim in domačim imaginarnim silam, ki so z vso perfidnostjo delovale proti konsolidaciji naše država. Gospodarska unija Poljska-Ceškoslovaška ■t Varšava, BinkoSti 1931. Poj vtikom carinske unije med Nemčijo iu Avstrijo, se poljsko časopisje z, veli ko vnemo Ukvarja z vprašanjem gospodarskega sodelovanja med Poljsko in Češkoslovaško. Tukajšnja »Rzeozpospolila« prikazuje kočljiv položaj Češkoslovaške in Poljske napraim Nemčiji, ki hoče 8 svojo carinsko unijo zabiti klin med obe državi, ogrožali gospodarsko sodelovanje svojih sosedov in poleg tega želi še zgolj gospodarski unifikaciji priključiti še političen privesek. Z dobro voljo bi se ta ležkoče in feapreke, iki se s takim načrtom postavljajo, lahko odstranile. Poznanjski »Dzieonik Poananskic je priobčil o lej stvari zanimivo poročilo predsednika poznati jakega poljsko-češkoslovaškega društva K. Kierskega, ikii naglaša, da je razmerje med Poljsko in Češkoslovaško vse preveč sentimentalno, vendar časi so taki, da ni izgubljati važnih momentov iz vidika in je slej ko prej .potrebno, da se ustvari prijateljska atmosfera med obema bratskima državama. Mnogokrat se morajo manjši interesi žrtvovati v korist velikim ciljem. Realne koristi obeh držav, ki bi jih doprinesla gospodarska unija, bi povzročile, da bi se pozabili vsi malenkostmi spori in bi bilo prijateljsko sodelovanje najprej na gospodarskem, pozneje tudi na kulturnem polju zajamčeno. Javno mnenje na Poljskem, kakor tudi v češkoslovaški se zaveda nevarnosti, ki jih pripravlja Nemčija 8 svojim načrtom in zahteva od svojih vlad, da se od zgolj teoretičnih raamotrivanj končno preide k takojšnjim pogajanjem ra ustvaritev poljsko-češkoslovaške unije, ki bi združila oba naroda v silno obrambo proti vsem evetualnosMm. Trezna in hitra odločitev obeh vlad v pogledu sodelovanja bi igrala odločilno vlogo pri ■ure- ditvi gospod a rakih iin političnih problemov Srednje Evrope. Gospodarske institucije na Poljskem in v Češkoslovaški se medsebojno spo-polujuijejo in so kakor ustvarjene za najtesnejše sodelovanje. Avtor poskuša svoje trditve utemeljiti s praktičnima primeri na obstoječih medsebojnih trgovinskih odmošajih in priznava si-■cer, da nekatere industrijske panoge med seboj •konkurirajo, vendar je mnenja, da bi se ta konkurenca z lahkoto uredila z obojestranskim sporazumom. Organizacija trgovine, denarništva, carinske in tarifne politike, delavska vprašanja — vse to bi bilo treba temeljito proučiti in objestiranskim interesom primerno prilagoditi. Češkoslovaška bi na podlagi sporazuma lahko dobila svobodno ipol k baltiškem morju, ravnotako pa bi Poljska izkoriščala dunavsko pot za svoje trgovinske potrebe. Vsekakor silijo medsebojni interesi tako Poljsko, kakor tudi Češkoslovaško k zaključku gospodarske unije, ki bo najboljši odgovor na avst riijako-nemško carinsko unijo. V vseli razmotrivanjih časopisja, ki se intenzivno bavi s tem vprašanjem, prihaja do izraza ugotovitev, da bi 50 milijonski blok Poljske in •Češkoslovaške predstavljal močan in vpliven faktor mednarodne politike. Največji poljski prijatelj, predsednik češkoslovaške republike Ma-saryk je izjavil ob neki priliki: »Brez svobodne Poljske ne more obstojati svobodna Češkoslovaška An nasiprotno.t V tem smislu se tudi zatrjuje, da si morata obe državi popolnoma zasigu-rati svojo neodvisnost. Vsi pravi patrijoti tako v Češkoslovaški, kakor tudi na Poljskem se morajo osvoboditi vsakega oportunizma in nujno preiti k delu iu dejanjem. Gospodarske vesti X Ustanovitev zadruge za l*voz živine. V ml- . nlstrstvu trgovine se Je sestala konferenca zastopnikov našega narodnega gospodarstva pod vodstvom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Po lnicljativl ministra trgovine g. De-mfetrovlča Je bilo sklenjeno, da se ustanovi v naši državi posebna zadruga za Izvoz živine. V teku 10 dni se Imajo predložiti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pismeni predlogi o novi instituciji, ki bo s svojim delom gotovo pripomogla, da se sedanja gospodarska kriza omili. X Zaključek londonske žitne konference. V soboto se je zaključilo zasedanje žitne konference v Londonu. Sprejeta je bila resolucija, da se vpostavi stalni komite, v katerem sodeluje po en zastopnik vsake države. Odbor ima popolno oblast ln bo predlagal končni osnutek za ustanovitev »Clearlng House-a«, ki bo vršil razdelitev odvišnih pridelkov posameznih držav. X Prepoved uvoza kallfornskih jabolk na Poljsko. Poljska vlada je prepovedala uvoz ka-lifomsklh Jabolk, ker se je ugotovilo, da Izvozniki posipi jejo jabolka z arzenikom, da bi se dalje ohranila. Kemične analize So dognale, da poseduje posamezen sad do 4 miligr. arzenika, kar lahko povzroča zastrupljenje. Tudi češkoslovaška vlada namerava prepovedati uvoz kali-fornskih Jabolk. X XXXI. občni zbor beograjske borze. Včeraj se je vršil v Beogradu XXXI. redni občni zbor beograjske borze. X Italijansko-avstrijsko-madjarskl trgovinski sporazum. »Popolo dl Trieste« prinaša uvodni članek o italijahsko-avstrijsko-madjarskem trgovinskem sporazumu, ki Je povzročil dovolj vznemirjenja. V članku se naglaSa, da se med Avstrijo in Madjarsko niso mogli razvijati po- voljnl trgovinski odnošaji, ker je izvoz Madjar-ske v Avstrijo znatno večji, tako da je avstrijska trgovinska bilanca že več časa pasivna. Sedaj po trojnem sporazumu naj bi bila ta okoliščina odpravljena, ker Je trgovina Italije na-pram Avstriji pasivna, napram Madjarski pa aktivna. V sporazumu Je nadalje odrejeno, da mora ves transport preko Trsta, oziroma Reke, da se na ta način odpomore krizi, ki vlada v obeh lukah. X Zadrževanje naših pošiljk jajc in živine na Madjarskem. Kakor smo že pred kratkim poročali, zadrževale so madjarske ,oblasti naše pošiljke Jajc ln živine. Tl transporti niso bili namenjeni za Madjarsko, pač pa so bili povsem tranzitnega značaja. Kakor se zatrjuje, je ju-goslovansko-madjarska gospodarska zbornica podvzela potrebne korake na merodajnih mestih, da bi se v bodoče vršil tranzit našega blaga preko madjarskega ozemlja nemoteno. X Posetuikom XI. ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos .permanentne legitimacije po Din 30-—. Taka legitimacija daje pravico do znižane vožnje za polovično ceno, Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava iri cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom zasiguraria. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave Pres-spann-papirja. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 12. junija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek, v Beogradu glede dobave raznega maziva, bencina in petroleja. Dne 11. junija t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave platnenih tlačnih cevi. Dlrekcia državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov krajnikov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Za veliko občino Toplice Dolenjske Toplice, v maju. Dne 10. maja je imel občinski odbor tukajšnje občine občinsko sejo, katere glavna točka je bila pregrupacija občin. Občinski odbor se je enoglasno izrekel za veliko občino, katera naj bi obsegala sedanjo občino Toplice, h kateri bi se priključile dosedanje pol. občine Črmošnjice, Poljane, Gor. Pulje ter davčna občina Jurka vas iz šmihelske Občine. Tako bi velika občina Toplice s sedežem v Toplicah imela približno 5600 prebivalcev z davčno osnovo ‘274.633 Din iu ploščino 18.000 ha. Za večino teh krajev je zdravilišče Toplice nekak centrum, kateremu prednjači kraj Toplice. Gospodarski in kulturni interesi govore za veliko občino, kar je vsekako pozdraviti, da se je občinski odbor izrekel enodušno za veliko občino. Zelo umestno bi bilo, da bi se oblast ozirala tudi na dodatni predlog obč. odbora, da se tej veliki občini priključi tudi še dosedanje kat. občina Straža, ki je že do sedaj tvorila skupno z imenovanimi kraji zdravstveno občino Toplice in jih vežejo tudi drugi skupni gospodarski interesi, ki govore povsem stvarno za priklopitev k občini Toplice. Taki veliki občini se sicer upirajo Kočevarji občin Poljane in Črmošnjice. Vendar jih tu ne vodijo gospodarski interesi, temveč povsem drugi nagibi. Zato smo pač prepričani, da se bo oblast ozirala v prvi vrsti na gospodarske potrebe in se izjavila pri pregrupaciji občin za veliko občino Toplice. Med drugimi dopisi je gosp. župan prečilal tudi odredbo kr. banske uprave, katera odreja, da se vas Vršna sela s šolskim letom pre-šola iz šole Gor. Sušice v šolo na Lazih. Sola na Lazih je za otroke iz Vršnih sel mnogo bližja, kamor jmajo lepo in gladko cesto, medtem ko jim je pot na Gor. Sušice, zlasti ob deževnem vremenu in pozimi skoro nedostopna ter se s tem tudi šola na Gor. Sušicah dokaj razbremeni. Naši Kočevarji tudi proti tej odredbi odločno protestirajo. Oni namreč hočejo, naj bi bila šola na Lazih še vedno ista, kar je bit pred vojno. Bila je namreč »šulfe-ranjska« šola. Kulluva Večni mornar V vlogi Sente je pri prvi reprizi nastopila gdč. Krenova. Bit je to njen prvi nastop ln kot tak odličen. Sento je podala v pravilnem slogu, v Igri skoraj ni bilo pogreška. V petju ji je v II. dejanju lzpodletela skupina visokih tonov, kar je pa v II. dejanju absolutno popravila. Na prvi nastop se je zelo vestno pripravila, tudi dinamiko je pretehtala. Tremolo (ki pa ni neprijeten, ker ne dtstonira) pa pripisujem tremi, brez katere ga ni debuta. Mar-čec je bil boljši kot pri premljeri, Dalanda je pel Rumpel, ki je bil prehlajen. Slavko Osterc. Novakov večer v filharmoniji Državni konservatorij je priredil v proslavo 60-letnlce Vitčzslava Nov&ka dne 22. t. m. v filharmonični dvorani javno produkcijo, ki Je bita prav za prav eden najlepših koncertov letošnje sezone. Izvajane so bile te jubilantove skladbe: Barkarola št. 3, Serenada št. 4, Melanholična pesem o ljubezni št. 1 in Stara melodija, Pesem božične In Pesem karnevalske noči (za klavir), štiri ciganske pesmi, klavirski trio, pet slovaških pesmi in »Morje« iz klavirskega cikla »P&n«. Izvedba vsega sporeda je bila zrela, naravnost vzorna. Kot pevci so se odlikovali Verbičeva, Jug in s svojim kolosalnim materijalom Bernot-Golobova, pri klavirju poleg Kančeve, Lipovška in Sivica tudi prof. Janko Ravnik kot idealen spremljevalec pevcev-sollstov, v triu pa poleg Lipovška še Pfeifer (vijollna) In Bajde (čelo). Spored je bil reprezentativen in je obsegal najtežje Nov&kove skladbe. Konservatorij se je mojstru moderne češke glasbe nad vse častno poklonil. Slavko Osterc. Mati, četrttonska opera Alojza Habe je pri premijeri dne 17. t. m. v Monakovem imela silen uspeh. Libreto je napisal komponist sam, naštudiral je opero Ančerl z solisti In Scher-chen z orkestrom, »izrežiral pa P. Pujman, prvi režiser praške opere. — Tudi na praškem fe stivalu je posvečen en koncert četrttonski glasbi, skupini Alojza Habe. Koncert se bo vršil dne 7. junija v Mozarteumu« kot matineja in so na njem zastopani komponisti Ančerl, Alojz ln Karel Hftba, Ježek, Kubin, Osterc, Ponc in Stražnicki. Pod člankom Za umrlim Viktorjem Dykom v naši binkoštni številki je pomotoma izostal avtorjev podpis: Vladimir Zorzut. Constantin Weyer. Usodna preteklost. Roman. Avtoriziran prevod iz francoščine. Prevedel Sil vester Škerl. Jugoslovanska knjigarna. — Lepa ljudska povest enega najzanimivejših sodobnih francoskih pisateljev, za katero je prejel tudi nagrado Goncourtove akademije, ki pomeni francoskemu pisatelju najvišje odlikovanje. Roman je izšel v lepem Skerlovem prevodu in preprosti, pa okusni opremi kot 38. zvezek Ljudske knjižnice. KEPEKTOAU NARODNEGA OLRHA-LISČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 26. maja: Zaprto. Operi. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 26. maja: Zaprto. Sreda, 27. maja: »Oj >ta prešmentana ljubezen*. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 26. maja ob 20. uri: Akademija »Napredka«. Sreda, 27. maja: Zaprlo. Četrtek, 28. maja ob 15. uri: »Začarana žaba«. Otroška predstava za okoliške šole. •— Ob 20. uri: »Dogodek v mestu Gogi* ab. B. Kuponi. Zadnjič. Petek, 29. maja. Zaprto. Sobota, 90. maja ob 20. uri: »Labirint« ab. A. Krstna predstava. ‘Radio Ljubljana, torek, 26. maja. 12.15 Plošče (slovenska glasba, operete). 12.45 Dnevne vesti. 12.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Popoldanski koncert. 19.00 Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore. 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: NemlHna. 20.00 Prenos z Zagreba. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Prenos z Bleda. 23.C0 Napoved programa za naslednji dan. Ljnbljana, sreda, 27. maja. 12.15 Plošče (šla-gersko petje — Šramel godba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Literarna ura: Enajst in dvanajsti zvezek Cankarjevih zbranih spisov (Fr. Vodnik). 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 22.00 Flavta solo s klavirjem. Izvaja g. Korošec, pri klavirju dr. Švara. 21.00 Salonski kvintet. Zagreb, torek, 26. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Pariška kolonijalna razstava. 20.30 Jugoslovanski večer. 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sreda, 27. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Leipzig: liuternacijonalni koncert. 22.00 Novice. 22.10 Prenos zvočnega filma. Beograd, torek, 26. maja. 11.30 Plošče. 12.00 Srednješolski radio. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Harmonika. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Koncert radio orkestra. Beograd, sreda. 27. maja. 10.00 Ljudskošolski radio. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkestra. 19.30 Predavanje. 20.00 Iinternacijonalmi koncert v Leipzigu. 21.30 Glasbene uganke IV. 22.00 Novice. Praga, torek, 26. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Brno. 16.15 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Bratislava. 19.55 Koncert. 20.40 Operne arije. 21.00 Koncert: češki kvartet. 22.25 Plošče. Praga, sreda, 27. maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.25 Bratislava. 16.05 Ptlošče. 16.30 Otroška ura. 19.15 Leipzig. 21.30 Plošče. Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S bi’ II. Vsaka nadaljna beseda 50 par. Zu pismena odgovore priložite znamko. Fo4omeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. 986 Razpi is Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje mesto diplomiranega veterinarja s sedežem v Zagorju ob Savi. Pogoji so predpisani z odredbo kraljevske banske uprave z dne 13. decembra 1930, štev. III. No. 13.408, Sl. list štev. 289-45 z dne 27. decembra 1930. Reflektanti z nekaj let prakse imajo prednost. Prejemki: 1. mesečna plača vključno z banovinsko subvencijo 2.(X)0 Din; 2. za stanarino se prizna primerna doklada; 3. prosto bolniško in starostno zavarovanje. Nastop službe po možnosti 1 julija 1931. Prošnje, sestavljene v smislu zgornje na-redbe kralj, banske uprave ad H. je vložiti na podpisano županstvo do 15. Junija 1.1. 1339 Emajl d.zo.z. Ljubljana 7 Beljaška4 - Telet. 3252 emajlira in ponik-Ijuje po narotilu NA ZALOGI: Lutz-ove peči, napisne tablice — črpalke z ventili brez usnja in razpršilci za gnojnico — avtogeno varenje Emajl d. z o. z. Ljubljana 7 Beljaška 4 1084 logavice, rokavice, volna in bombaž 463 aajoeneje ln v vellU izbiri pri KARL PSELOG Ljubljana, Židovska ulioa ln Stari trg P11 Bukova drva I frfcovelfslcl premog | pri tt. ..KURIVO" l)UBI| At A Dunajska ceata 33 | (na Balkanu) Telefon it. 34 — 431 Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave "VI. No. 31.810/21. 1432-3-1 Razpis Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi Čl. 82—105 zakona o drž. računovodstvu za občo ilričavno bolnico v Ljubljani dobavo sledečih potrebščin: 600 m gradla za žimnice, 1300 m močne rujave kotenine, 156 cm, 400 m platna za telesne brisače 50 cm, 350 in Livre-gradla, modro-belo črtanega 78 cm, 650 m kotenine, rujave, mehke, 156 cm, 300 m bele, močne kotenine, 156 cm, 4000 m bele, močne kotenine, 78 cm, 250 ni Marinegradla 80 cm, 300 m močne hlačevine 120 cm, 500 m Oxford-blaga 78 cm, 50 m močnega cvilha za slamnjače, 120 cm, 25 tucalov žepnih robcev, 800 komadov servijetov, 300 m platna za kuhinjske brisače. Vse naštete dobave se izvrše Iranko zgoraj navedena bolnica. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, naročiti razpisano blago v večji ali tudi manjši količini. Licitacija se bo vršila v sredo dne 10. junija 1931, ob enajstih dopoldne v sobi št. 26 banske palače na Bleiweisovi cesti Št. 10. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za opremo obče drž. bolnice v Ljubljani«', je vložiti po pošti, osebno ali pa pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eno uto pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo, in sicer domače 10%, inozemski pa 20 % skupne vrednosti po-nudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o platnih davkih in o zdraaiteljski sposobno* Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu popoji licitacije znani in da na nje pristane. Vzorci se morajo poslati ločeno od ponudbe. Podrobni pogoji za dobavo so interesentom na razpolago pri ekonomatu kraljevske banske uprave proti plačilu 10 Din za izvod. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 20. maja 1931. VI. No J 1.810/23. 1431—3—1 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi Čl. 82—105 zftkona o drž. računovodstvu, čl. 24 jUredbe o ugotovitvi jmovine, načinu uprave in budžetiranju banovin« in na osnovi banove jodredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« za bolnice: Splošna bolnica v Mariboru, Zdravilišče na Golniku, Javno bolnico v Slovenjgradeo, Javno bolnice v Brežicah in Javno bolnico v Celju dobavo sledečih potrebščin v približni količini: 1. 1000 m gradla za žimnice, 2. 7900 m kotenine dvojne širine za rjuhe in prevleke, 3. 750 m blaga za telesne brisače, 4. 1200 m Livre-gradla za strežniške plašče, 5. 300 kocev iz čiste volne v minim. teži 2 kg, C. 700 m rjave, mehke, 156 cm široke la. kotenine, 7. 279 m bele, močne, 156 cm široke kotenine, 8. 2000 m bele, močne, 78 cm široke kotenine, 9. 100 m marine gradla, 80 cm širine, 10. 100 m platna -a predpasnike, 78 cm širine, 11. 450 m komadov servijetov, 12. 12 komadov namiznih prtov (Ja- quard), 13. 12 komadov šivanih odej, 14. 20 m platna za kuhinjske brisače, 15. 40 m blaga za ženske naglavne rute, 16. 100 m bele tkanine, 17. 200 m belega, obojestransko Črta- nega gradla, 18. 120 m belega sifona, 19. 340 m atlas-gradla, 120 cm širine, 20. 80 m moleskina za kuhinjske obleke, 21. 70 m modrega blaga za delovne obleb«^ 22. 220 m lahke kotenine za koinpre- se, 90 cm širine, 23. 200 m lahke kotenine za plenice, 24. 30 m nepremočljivega blaga za predpasnike, 25. 14 komadov preprog za pred po- stelje, 26. 2050 kg, žime boljše kvalitete, 27. 150 parov brezpetnikov. Vse naštele dobave se izvrše franko zgoraj navedene bolnice. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico,nar očiti razpisano blago v večji ali tudi manjši količini. Licitacija se bo vršila v petek, dne 12. junija 1931 ob 11. dopoldne v sobi št. 26 banske palače na Bleiweisovi cesti štev. 10. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za opremo banovinskih zavodov«, je vložiti po pošti, osebno ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo, in sicer domači 10%, inozemski pa 20% skupne vrednosti ponude-ne dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da na nje pristane. Vzorci se morajo poslati ločeno od ponudbe. Podrobni pogoji za dobavo so interesentom na razpolago pri ekonomatu kraljevske banske uprave proti plačilu 10 Din za izvod. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 21. maja 1931. VI. No 11.810/24. J433_3_i Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi £1. 82—105 zakona o drž. računovodstvu za bolnici: 1. Obča državna bolnica v Ljubljani, 2. Bolnica »a duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu: ]. dobavo 3090 kg žime za žimnice boljše vrste: mora biti prana in desinfieirana z neškodljivimi sredstvi, naravne barve, dolga ca 40 cm, ne sme vsebovati tujih primesi; H. dobavo 115 železnih bolniških nostelj z žičnim vložkom, belo pleskanih. Dobava se vrši franko zgoraj nr.vede-nim bolnicam. Licitacija se bo vršila v četrtek dne 11. junija 1931, ob 11. uri dopoldne v glavni pisarili kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta št. 10, soba št. 49. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo žinie (železnih postelj)«, je vložiti po pošti ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo, in sicer domači 10%, inozemski pa 20% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelko kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljskih sposobnostih. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane. Eventuelni vzorci žime se morajo poslati ločeno od ponudbe. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 20. maja 1931. •i* VI. No. 11195/1. 1420 Izpremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Benedik Janko, sekundarij v Brežicah, dr. Kaukler Ivan, sekundarij državne obč© bolnice v Ljubljani, dr. Milavec Vlado, sekundarij državne obče bolnice v Ljubljani in dr. Kajzelj Vladimir, sekundarij državne obče bolnice v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprav* Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1931. $ IV. No. 5.696/54. 1434 Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah Dravske banovine. izkaz služb, priobčen z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine IV. No. 5.696/45 z dne 22. aprila 1931, se dopolnjuje in se razpisujejo poleg že objavljenih še naslednje službe: Na Zidanem mostu, srez Laško: služba šolskega upravitelja. V Radencih, srez Ljutomer: služba šolskega upravitelja in ena služba za učiteljico (poleg dveh služb za učiteljici). Prošnje za te službe je prav tako vložiti do dne 10. (odnosno 15.) junija 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani dne 18. maja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T IV 24/31—2. 1430 Amortizacija. Na prošnjo Gros Elizabete, roj. Jeseničnik, čevljarja žene na Otiškem vrhu št. 70 sodni ©kar. Slovenjgradeo se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z dnem 18. maja 1931, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Okrajne hranilnice Slovenj-gradec, glaseča se na ime Jeseničnik Elizabete št. 24.906 z vlogo Din 3565 27. Okrožno sodišče v Celju odd. IV., dne 18. maja 1931. * 1429 Preds. 266—13/31—6. Razglas. Okrožno sodišče v Celju poziva s lem razglasom vse one, ki imajo na kavciji dne 16. oktobra 1927 umrlega javnega notarja Korber Mihaela v Mariboru zastavno pravico do poravnave iz kavcije, da naj v roku dveh mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo. Okroino sodišče Celje, dne 20. maja 1931. E Va 247/31—8. 1424 Dražbeni oklic. Dne 2 3. junija 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: zemlijška knjiga d. o. Zg. šiška vi. št. 280. Cenilna vrednost: Din 465.926•—; vrednost pritikline: Din 650'—; najmanjši po-nndek: Din 310.616-60. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 15. maja 1931. & E 146/31—9. 1419 Dražbeni oklic. Dne 2 3. junija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemlijška knjiga d. o. Sitež, vi. št. 117. Cenilna virednosi: 28.580 Din; vrednost pritikline: 2400 Din; najmanjši ponudek: 19.806 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 13. maja 1931. % E 413/31—9. 1418 Dražbeni oklic. Dne 2 6. junija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Janški vrh, vi. št. 38. Cenilna vrednost: 9510 Din; vrednost pritikline: 600 Din; najmanjši ponudek: 6740 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 16. maja 1931. * E 163/31-B. Dražbeni oklic. Dne 4. julija 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Gradišče vi. M. 17. Cenilna vrednost: 22.174 D*n 26 p; vred- nost pritikline: 790'— Din; najmanj« ponudek: 14.782 Din 83 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec, dne 15.' maja 1981. E 173/31-4. 1422 Dražbeni oklic. Dne 13. julija 19 31 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kočice, vi. štev. 35. Cenilna vrednost: Din 26.61535 s pritiklinami, vrednost pritikline: Din 6480-—, najmanjši ponudek: Din 17.744. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Rogatec, dne 15. maja 1931. Konkurzni razglasi S 15/31—2. 1425 555. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Kocmuta Jankota, neprot. trgovca v Kranju. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Janc Igo, odvetnik v Kranju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču, v Kranju dne 2. junija 1931 obdesetih. Oglasitveni rok do 4. julija 1931 pri okrajnem sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju, dne 11. julija 1931 ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. maja 1931. Sa 12/31—1. 1421 556. Poravnalni oklic. Poravnalno postopanje o imovini Trape-čarja Rudolfa, trgovca v Radni. Poravnalni sodnik dr. Schmitt Rudolf, starejšina okrajnega sodišča v Radečah. Poravnalni upravitelj pa dr. Jereb Peter, javni notar v Radečah. Narok za sklepanje o poravnavi dne 2 7. junija 1931 ob devetih pri okrajnem sodišču v Radečah. Prijava terjatev do 22. junija 1931 pri okrajnem sodišču v Radečah. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. maja 1931. Sa 16/31—2. 1423 557. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Weisz Žiga, trgovca v Dolnji Lendavi. Poravnalni sodnik dr. Fabiani Friderik, starešina okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. Poravnalni upravitelj dr. Strasser Ar-min, advokat, Dolnja Lendava. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dne 2. julija 1931 ob devetih. Rok za ogla-sitev do 2 7. j u n i j a 1 9 3 1 pri okrajnem sodišču Dolnja Lendava. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. maja 1931. Razne objave 1357-3—3 Poziv upnikom. Prva Celjska mizarska zadruga z o. z. je sklenila na občnem zboru dne 26. marca 1931 razdružitev in likvidacijo. Zadruga poziva vse svoje upnike, da prijavijo do 1. junija izogib zakonitih posledic zamude svoje terjatve podpisani zadrugi. Celje, dne 18. maja 1931. Prva Celjska mizarska ladruga z o. a. v likvidaciji. Poziv 1411—3—2 >D1ANA«, kopališka zadruga na Bregu pri Celju, je stopila v likvidacijo. Zadruga poziva vse upnike, da prijavijo zadrugi svoje terjatve v izogib zakonitih posledic zamude. Celje, dne 20. maja 1931. »DIANA« kopališka zadruga z o. i. na Bregu pri Celju. Objava. *417 Izgubil sem izpričevalo V. razireda drž. realne gimnazije v Celjti iz leta 1925/1926 na ime: Zupanc Albin, ter ga proglašam za neveljavno. Zttpane Atbia. «. r. Stranj v;T ' i- : : JUGOSLOVAN Torek, -26. maja 1931. C. ftl. Hemuvriue: ; 98 ‘Pol nazaj Koman (Copyriglit by Ul. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Salva za strah je prasknil v zrak. Mož se je naenkrat odtrgal iz rok vojakov, toda ne zato, da bi se rešil, temveč poševno je tekel proti strojnici. »Ne strelj aj te, tovariši! s svojimi visokimi zvezami. Bil je iskren prijatelj dolgoletnega ministrskega predsednika grofa Taaffe-ja, in kako prisrčno je bilo to prijateljstvo, dokazuje dejstvo; da mu je večkrat poslal »za pokušnjo« pristne žamberške jetrniee in krvavice, ki so jih' naredili V’Žamberku pri Albertovih po ha-ročilu in navodilu imenitnega profesorja. Pa tudi na avstrijskem dvoru Albertov vpliv ni bil ravno majhen in njemu je bila namenjena celo naloga, naj kot vpliven zdravnik prepreči poroko kasnejšega prestolonaslednika Franca Ferdinanda z grofico Chotkovo. : Vse to dokazujejo še danes ohranjena pisma, ki jih je pisal ali prejemal Blavni učenjak. Vsa srčna dobrota in ljubeznivost tega izrednega moža pa odseva iz pisma, ki ga je pisal svojemu intimnemu prijatelju ministru Re-žeku baš dan prej, predno je Režek postal češki minister-deželan. Pismo se glasi: »Dragi prijatelj! Vi imate res veliko »svinjo«! Jutri boste že minister, danes pa so prišle jetrniee in krvavice iz Žamberka, narejene čisto po mojem. V mnogih težkih trenotkih sem okrepčal z žamberškimi jetrnicami svojega nepozabnega zaščitnika in prijatelja grofa Taaffe-ja, ko že sploh ni mogel ničesar več prenesti. Naj bodo jetrniee tudi za Vas simbol, da boste minister kakršen je bil on, pri vsem tem pa srečnejši človek kot je bil on. Zato pa morate jesti tudi krvavice, česar on ni storil, Žalibog — sicer bi se mu bilo obrnilo drugače.« Ko je dr. Režek prejel to pismo, gotovo ni slutil, da bo še tisto leto stal ob smrtni postelji svojega dobrovoljnega prijatelja. Profesor Albert, ta krepka narava in nepokvarjen sin svojega mladega kmečkega naroda, ki je znal z nezmotljivo roko izvrševati najtežje in najfinejše operacije, doma pa tudi prašiča zaklati, je umrl kljub izvrstnim krvavicam 25. septembra leta 1900. v Žamberku, komaj 59 let star. Dan pred svojo smrtjo je še rekel pri taroku: »Kogar Bog ljubi, ta umrje nenadoma, pa ne kot umirovljenec, ampak na višku svoje delavnosti.« Velike vojaške vaje v zraku Te dni imajo v Zedinjenih državah velike vojaške vaje v araku, pri katerih sodeluje nad 700 vojaških letal. Namen teh vaj je poskusili, ali je mogoče odbiti zračne napade na obmorska mesta Zedinjenih držav ali ne. Posebno važnost pripisujejo obrambi New-yorka. Sodelujejo letala vseli vret: letala, s katerih mečejo bombe, letala s strojnimi puškami, in pa dandanes najhitrejša »lovska« letala. Posebna skupina letal pa bo poskušala metati v varstvu umetne megle bombe, napolnjene s strupenimi plini. Mornariški glavni štab pa se bo zbral na strehi najvišjega nebotičnika v New-yorku, odkoder bo presojaj vspehe ali nevspehe posameznih kupin. Drag «lež V brazilski državi Santos, kjer pridelujejo ogromne količine kave, jo te dni silno deževalo in voda je udrla tudi v številna skladišča kave. Taka kava pa ni več prvovrstna in brazilska vlada strogo pazi, da se taka kava ne izvaža. Da pa izvoz sigurno prepreči, je vlada odredila, da se mora vsa premočena kava sežgati. Sežgali bodo vsega skupaj nad 100.000 vreč kave. • Kaj pripovedujejo o pesniku Ibsenu? Ob 25-letnici njegove smrti. Slavni dramatik Henrik Ibsen je bil, sodeč po njegovi vnanjosti, vse prej kot pesniik-boean, kajti on je nosil vedno skrbno poglajen cilinder, silno svetle čevlje in se je držal vedno in povsod silno natančno strogih družabnih pravil. Kot zakonski mož je bil vzor zvestobe. Henrik Ibsen je bil silno molčeč. Najraijše je govoril o praktičnih stvareh. Tako se je enkrat prav živahno udeležil pogovora o vprašanju, »ti je za človeka boljše, da leži na levi ali na desni strani. Pogovora o najboljšem načinu, kako je treba peči kruh ali pa kako se izdelujejo najboljši čevlji, so mu bili ljubši kakor vse književne razprave. V Ibsenovi sobi je ležala na mizi poleg tint-nika vedno deščica, na deščici pa so stale male, izrezljane figure medveda, črn hudiček, potem pa nekaj psičkov in mačk iz brona. »Če ne, leži ta deščica s figurami na moji mizi«, je rekel, »sploh ne moreni nič delati. Čemu te figure rabim? To je moja skrivnost!« In do danes še ni nihče rešil te Ibsenove skrivnosti. Na svojo vnanjost je Ibsen mnogo dal. V cilindru je imel vedno pritrjeno ogledalce, kjer se je ogledoval, kedar se je le mogel. V vsaki družbi je po večkrat potegnil iz žepa glavnik in si ravnal ž njim svoje goste, kodraste lase. Kar mu je manjkalo, si je najrajše naredil sam. Če se mu je odtrgal gumb, si ga je sam prišli s prav tako skrbjo, kakor da piše novo dramo. Enkrat je rekel: »Nobena ženska ne zna gumba tako pnišiti, da bi držal.« Njegova žena pa se je na take opazke na lihem smejala, ker je ona bila tista, ki mu je odtrgane gumbe tako prišila, da so zopet držali. »Ampak on naj le verjame, da zna on to bolje,« je rekla, »ker je tako srečen v tej veri!« Svoja dela je pisal Ibsen vedno, sam; tajnika ni nikdar maral. Vsako svoje delo je trikrat predelal; tretja predelava je bila veljavna, , Žensko vprašanje je Ibsena vedno zelo zanimalo. Njegovo delo »Nora« velja sploh kot nekak evangelij za pravico ženske. Ko pa je za časa Ibsenovega bivanja v Monakovem nekemu umetniku pobegnila njegova žena z nekim umetnikovim prijateljem, je bil Ibsen nad tem silno ogorčen. In ko ga je neka gospa v družbi vprašala, kako more on, pesnik »flore«, tako hudo soditi o begu žene, ko je vendar tudi »Nora« zapustila svojega moža, je Ibsen odgovoril: »Res ga je zapustila, ampak sama!« Ibsen je pa oenil tudii alkohol in njegovi prijatelji pripovedujejo, da v Monakovem zlasti v poznih nočnih urah ni hodil domov vedno po ravni poti, ampak dostikrat kar v — elipsah... .. . • Umrljivost v različnih poklicih Angleški urad za ljudsko zdravje je na podlagi statističnih podatkov o rojstvih in o umrljivosti v zadnjih treh letih poskusil izračunati, v katerih poklicih je umrljivost največja oziroma najmanjša. Moške poklice so razdelili na 5 skupin; kot povprečni »indeks« umrljivosti za ljudi, ki se stari 20—50 let, pa so vzeli številko 1000. Prva skupina, kamor so uvrstili ravnatelja bogatih družb, svobodne poklice, duhovnike itd., izkazuje umrljivost »812«. To se pravi: Če umrje povprečno od 20—50 let starih ljudi na leto 1000, jih pri tej skupini ne umrje toliko, ampak samo 812. Ta skupina je torej dobra. V drugo skupino spadajo rokodelci, trgovci itd. Tukaj je že slabše, ker znaša umrljivost že »942«. Ta številka se že zelo približuje po-vprečniku 1000! V tretji skupini so mestni delavci z indeksom »951«, v četrti pa delavci na deželi, v rudnikih in podobno. Ta umrljivost že presega povprečnik: znaša namreč »1007«. Zelo veliko umrljivost pa izkazujejo odvetniki (1171), župani (1320), kletarji (1510), loučarji (1955) in brusači (3295). rezilu zoiezniH&a nesreča v rnrizu Na lyonišketm Itolodvoru je trčila ranžirna lokomotiva v vlak, poln delavcev. Več vagonov je bilo razbitih, 50 oseb pa je bilo poškodovanih. Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ttlioa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - (Jrednik Milan Zadnek. — Za inaeratnl del odgovarja avgust Kosman. — Val v Ljubljani.