STUDIJSKA BIBLIOTEKA SL 276 Piiiiiu mirnim Roti tirati tnb ntt LJUBLJANA V Trsta, v pitak, H, novembra 1926. Posamezna številka dO stot. Letnik li T fF* Tzfcaja vsak f rrrscce L 22.- I f veF. -4- t. fiiclcstl sr rtrice, ponedeljka. NaroCnlna: za t mesce L 5.« —, celo leto L 75.—, v Inozemstvo meseSno Uke 30 stot. — O^'duoftaa ca 1 mm prostora i: za trgovske In obrtne oglase 75 stot, sa vtbila L 1.20, cgkae denarnih zavodov L Z— 30 stot za beseda najmanj L & EDINOST Urcdmitro te oprmvniihro: Trst (3), alipa S. Francesco d'Assisi 20. T»-Icfoa 11-57. Dopiai nai s* poiUjaio izključno uredništvu, oglasi, rekla* i nacije in denar pa npnvalitTL. . Rokopisi se ne vračajo. Ncirankiraaa pisma se ne spreemajo. — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost* , PodurednlStvo v Gorici: ulica Glosue Carducci St. 7, L n. — Telet & 827 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. 0 nekaterih določbah j novega zakona o javni varnosti O raznih določbah novega zakona o javni varnosti, katere se tičejo javnosti na splošno, smo že poročali. Tako na pr. o policijskih dovoljenjih, o vpisu vratarjev, o istostnih izkaznicah itd Zakon pa vsebuje tudi nekatere važne določbe, ki bi jih lahko imenovali policijske kazni. Se preden je bil zakon objavljen, se je mnogo pisalo o opominih (ammonizione) in o konfinacijah (confino di polizia). Te dni so javili razni listi v državi, da je bila v Bo-logni že prisojena konfinacija desetim nevarnim osebam iz tega mesta. O opominu in konfinaciji govorita ITI. in V. poglavje novega zakona o javni varnosti. Oboje — opomin in konfinacijo — odreja posebna komisija, ki posluje pri vsaki prefekturi. Člani te komisije so: prefekt kot predsednik, državni pravdnik, k ves tor, poveljnik kr. karabinerjev in en višji častnik milice, ki ga določi poveljništvo cone. Komisija postopa le na podlagi ovad-t>e, ki jo predloži načelnik okrajnega varnostnega oblastva prefektu. Zakon ipredvideva ovadba za opomin proti lenuhom, postopačem, ki so brez dela, dasi bi lahko delali, ter so brez življenjskih sredstev, ali pa so na sumu, daj si preskrbujejo sredstva z zločinskim dejanji, dalje proti izkoriščevalcem žensk, proti razpečevalcem omamnih sredstev, proti osebam, ki jih ljudski glas označa za družbi nevarne radi zlorabe omamnih sredstev, proti osebam, ki jih ljudski glas označa za nevarne državnemu redu, in končno proti osebam, ki imajo slabo ime. V to poslednjo kategorijo spadajo oni, ki so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov ali pa, ki je bilo iz istih razlogov ustavljeno postopanje proti njim, in .sicer če so bili obdolženi umora, telesne poškodbe, nevarne grožnje, upora I proti oblastvom, požiga, tatvine, izsiljevanja, sleparije, ponarejevanja denarja, potuhe omenjenih zločinov, zlo-; činov proti državi, javnemu redu, zlo-Čmov z razstrelilnimi snovmi in še par drugih zločinov. Poleg tega mora biti /naperjen proti takim osebam tudi ljudski glas, ki jih drži za krive in nevarne, j Načelnik okrajnega varnostnega o-blastva ima pravico, preden predloži ovadbo, poklicati prizadeto osebo predse in jo posvariti, naj se poboljša. Ko 'dobi prefekt ovadbo, pokliče gori omenjena pokrajinska komisija ovajeno osebo predse in jo pozove, naj predloži svojo obrambo. Prizadeti osebi se do-fvoli rok najmanj treh in največ 10 dni, V katerem se ima javiti pred komisijo. JA-ko ne pride, se pripelje prisilno s polnočjo javne sile. Če smatra komisija; tia ni potrebno zaslišanje obtoženca, ugotovi le, da je bilaj ovadba prizadetemu pravilno sporočena, ter izreče svoje odredbe, če predloži prizadeti dokaze proti ovadbi, se odredi v 10 dneh druga razprava, obtoženec se zasliši in nato izreče komisija odredbo. Komisija pa lahko izreče odredbo v vsakem razdobju postopanja, ako se prepriča, cla je zbrala že dovolj elementov. Opomin na naslov lenuhov in postopale v vsebuje ukaz, da naj prizadeti najde čim prej delo, naj poskrbi za stalno bivališče, naj to javi varnostnemu oblastvu in naj brez znanja tegai poslednjega ne zapušča svojega bivališča. Če gre za razpečevlace omamnih sredstev, izkoriščevalcev žensk in oseb, ki so nevarne za državni red, da komisija lahko še razne! druge ukaze v skladu z interesi družabnega in drž. reda'. ,Čo gre za osebe, ki imajo slabo ime, •jim komisjia ukaže, naj živijo pošteno, naj se ne obnašajo sumljivo in naj ne menjajo stanovanja; ne da bi prej ob-v \sM!i oblastvo javne varnosti. Vsem osebam, ki dobijo opomin, predpiše komisija poleg tega', naj se ne družijo s sumljivimi ljudmi, naj bodo zvečer ob določeni uri doma in naj zjutraj ne zapustijo stanovanja pred določeno uro, naj ne nosijo orožja, naj ne ho-Jdijo po gostilnah in zloglasnih hišah In naj se ne udeležujejo javnih sestankov. * Odločitev komisije je definitivna in se more le uradno preklicati radi pomot. Opomin velja za dobo dveh let. Na prošnjo opominjanega ali na predlog oblastva javne varnosti more komisija razveljaviti opomin, če so prenehali razlogi, radi katerih je bil dan. Opominjana oseba, ki se ne drži predpisov, vsebovanih v opominu, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta. Opomin se daje le osebam, ki so nad 16 let stare. Glede mladine pod 16. letom vsebuje novi zakon določbe o posebnem postopanju, ki ga odreja predsednik tribunala. Druga policijska kazen je konfinacija. Konfinacijo predvideva zakon za 1.) tiste, ki so že dobili opomin; 2.) za ;tiste, ki so storili ali kazali voljo storiti dejanja v svrho nasilnega prevrata državnih, družabnih in gospodarskih uredb, v svrho dejanja proti državi ali proti poslovanju državnih oblaste v, in to na način, da so bili interesi države z ozironi na notranji ali mednarodni položaj kakorkoli oškodovani. Konfinacija je združena z obvezo dela in traja za dobo enega do petih let. Odreja jo ista pokrajinska komisija kakor opomin in lahko odredi tudi takojšnjo aretacijo oseb, ki so predli>-žene za konfinacijo. Proti odredbi kon-finacije je dovoljen priziv na prizivno komisijo pri ministrstvu za notranje stvari. Priziv se mora vložiti v 10 dneh po dnevu, ko je bila prizadetemu spo-jročena odredba o konfinaciji. Kraj konfinacije določi notranje ministrstvo, in sicer predvideva zakon konfinacijo v kaki koloniji ali pa v kaki občini kraljevine. Toliko osebe, ki so konfinirane v kolonijah, kolikor one druge, ki so konfinirane v kaki občini Italije, se mora> jo posvetiti kakemu stalnemu delu na način, kakor določi oblastvo javne varčnosti dotičnega kraja. To poslednje se mora ozirati pri tem na potrebe javnih del v smislu predlogov kompetentnih oblastev. Konfiniranci se morajo poleg /•tega podvreči vsem drugim predpisom, ki jih odredi glede njih varnostno oblastvo. Med drugim se konfiniran-cem lahko predpiše, da morajo biti zvečer doma ob določeni uri in da ne ksmejo zapustiti zjutraj stanovanja pred določeno uro, da ne smejo imeti nikakega orožja in drugega, orodja, katerim se lahko rani, da se ne smejo podajati iz stanovanja, če ne obvestijo oblastva, da ne smejo obiskovati javnih hiš, gostilen in drugih javnih lokalov, da ne smejo hoditi na shode, k predstavam in javnim zabavam, da se ,morajo spodobno obnašati in se nimajo yesti sumljivo, da se morajo zglasiti pri oblastvu javne varnosti ob določenih dnevih, da morajo imeti vedno s seboj posebno izkaznico, da jo pokažejo na vsako zahtevo javnih organov. ^ Če se konfiniranec dobro obnaša, notranje ministrstvo lahko pogojno prekliče konfinacijo pred rokom, ki je bil določen v odredbi. Če pa se konfinira^ nec po osvoboditvi slabo obnaša, ga minister lahko zopet pošlje v kraj konfinacije. Konfiniranec se ne sme oddaljiti iz kolonije ali občine, ki mu je dolofcena. Prestopek proti tej prepovedi se kazinu je z zaporom od treh mesecev do enega leta in čas zajpora se ne vSteje v konfinacijo. sebnega sodišča imenovan poveljnik narodne milice v veronskem okraju general Grazziani. RIM, 18. (Izv.) Dane« zvefcer se je zopet sestalo vodstvo stranke, da nadaljuje razpravo o položaju v posameznih pokrajinah v zvezi t uvedbo novega strankinega statuta). Splošno se pričakuje, da bo vodstvo na današnji in jutrišnji seji dokončalo svoje delo. V soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj bo izšel «11 Foglio d*Ordini», v katerem bo objavljen seznam novih pokrajinskih političnih tajnikov, vendar je mogoče, da seznam ne bo popoln, ker bodo za nekatere pokrajine potrebne naknadne razprave o političnem položaju. Danes zjutraj je poročal on. Turati o poteku včerajšnje seje on. Mussoliniju, ki je tudi danes nadaljeval v palači Vimi-nale z zasliševanjem prefektov iz posameznih pokrajin. Danes so bili na vrsti prefekti iz severne Italije. ifi Sela senata jEakon o smrtni kazni bo stopil v veljavo prihodnji teden — Soja vodstva fa&i-stovske stranke RIM, 18. (Izv.) Tudi današnja seja visoke zbornice ni nudila nikakih zanimivosti, katere bi bilo vredno posebej podčrtavati. Ko otvarja ob 15. uri predsednik Tittoni sejo, so sedeži senatorjev in tudi sedeži na tribunah slabo zasedeni. Prične se takoj7 z glasovanjem o enajstih zakonskih načrtih, ki so na dnevnem redu današnje seje. Ob 16. uri stopa v dvorano najprej on. Feder-zoni, kmalu za njim pa on. Mussolini, RIM, 18. (Izv.) Naučni minister on. Fedele je pričel s čiščenjem onih ljudsko- in srednješolskih učiteljev, ki niso postopali oziroma nočejo postopati po smernicah, določenih od državne vlade. Minister Fedele si pridržuje pravico, da on sam odloča o tozadevnih u-krepih proti učitc'jstvu in zato se vrši delo čiščenja pod njegovim osebnim nadzorstvom. Obtoženi učitelji imajo 15 dni časa, da odgovorijo na obdol-žitve o antifašizmu, katere se jim očita. Čeprav je veliko število slučajev, o katerih je potrebno razpravljati, napreduje delo čiščenja s precejšnjo hitrostjo. Do sedaj je bilo odpuščenih 10 srednješolskih profesorjev in znatno število ljudskošolskih učiteljev. BoltforsM svečenik posveten v ffeefa RIM, 18. (Izv.) Včeraj je prispel v Rim bolgarski svečenik Štefan Kurtev, ki bo v kratkem času posvečen v škofa. Temu dogodku — njegovemu prihodu pripisujejo v cerkvenih krogih veliko važnost, ker se gre za prodiranje ka^ toliške cerkve na pravoslavni vzhod. Danes je bil sprejet od sv. očeta v av-dijenci tudi jugosl. minister na papeževem dvoru. i . Politično-potlcllska služba pil poveljstvih fašistoFsldh legij RIM, 18. V Rimu se mudijo že več dni conski poveljniki fašistovske milice, ki so oddali Mussoliniju veliki raport o položaju v posameznih pokrajinah. Zelo verjetno je, da ti poveljniki razpravljali tudi s policijskim'načelnikom coram. Bocchinijem glede uvedbe politične policijske službe pri poveljstvih fašistorvskih legij. V prihodnjih dneh bodo določene smernice glede delovanja teh policijskih organov. Razpis oolItBo v oblastne skapfthe v Jugoslaviji Volitve so bodo vršilo 23. januarja jprih. leta — Stališča posameznih strank BEOGRAD, 18. (Izv.) Na današnji do- ^terega^premlVa^n^^u^do "siediio^ J^^anski seji ministrskega sveta je bilo Katerega spremlja on„ &uarao. oieaijo RkiftTliftT10_ dsil ^ dnG iannaria nri- kratke razprave o ustanovitvi podpor- UzunovK pri PaiKu BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes popoldne od 16. do 18. ure je bU pri Pašiću ministrski predsednik Uzunović. Domneva se, da je to posvetovanje v ozki zvezi z predvčerajšnjo sprava radikalov. Novinarjem je Uzunović izjavil: «Bil sem pri Pašiću, da ga obvestim o poteku poslovanja, ki ga ima na dnevnem redu narodna skupščina. Naravno je, da se Pašić za to zelo zanima.» felede termina, kdaj se sestane radikalski klub, pa se s Pašićem nista razgovarjala., vendar pa se želi Uzunović o tej stvari posvetovati s podpredsednikom kluba Ilijo Mihajlovićem. Uzunović se je nato podal v ministrsko predsedništvo, kjer so se sestali radikalski ministri k seji, ki je trajala pol ure. Uzunović je poročal svojim tovarišem o razgovoru s Pašićem. _ , Seja novega osrednjega odbora SDS BEOGRAD, 18. (Izv.) Nocoj se je vršila prva plenarna seja novoizvoljenega osrednjega odbora samostojne demokratske ' stranke. V upravo so bili izvoljeni soglasno za predsednika inž. Savčić, za podpredsednika gimnazijski ravnatelj Lazar Knežević in trgovec Milorad Pavlović, za prvega tajnika inšpektor prosvetnega ministrstva Ivo Dimitrijević, za blagajnika Trifun Jo-vanović. _ Železniški promet med Jugoslavijo in k Bolgarsko BEOGRAD, 18. (Izv.) Med jugosloven-skim in bolgarskim prometnim ministrstvom se je dosegel sporazum, po katerem je s 15. novembrom stopila v veljavo tarifa za odpremo blaga z direktnimi tovornimi listi med postajami obeh držav. Komunike ožjega opozicijskega bloka o vladni politiki BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes zvečer se je vršila seja ožjega opozicijskega bloka, na kateri se je razpravljalo o komunikeju, ki ga bo opozicija v kratkem objavilaJ ter v njem obrazložila stališče opozicijskih strank do političnega, gospodarskega in finančnega položaja v državi. Osnutek komunikeja je izdelal znani davidovićevski politik dr. Voja Marinković, bivši zunanji minister. Komunike se morda objavi že jutri _ Rabindranath Tagoro v Sofiji BEOGRAD, 18. (Izv.) Po vesteh iz Sofije je sprejela posebna delegacija U-druženja bolgarskih književnikov in povinarjev v Caribrodu Rabindranatha Tagoreja, ki ga je pozdravila in spremljala v Sofijo. Na kolodvoru v Sofiji je čakala pesnika ogromna množica ter, ga obsula s cvetjem. bližati Angliji; prav tako noče Pilsud-ski povedati, kaj namerava v notranji politiki: ali hoče poljsko enotno državo preurediti v federativno, aJi pa namerava celo iz republike napraviti monarhijo. Govorniki so nagi až al i, da nega zavoda za uradnike drugovrstnih uradov, za poštne in brzojavne preje-malce in o potovalnih kmetijskih šolah, razprave, v katere posegata senatorja Fracassi in Libertini. On. Feder-zoni vlaga zakotiski načrt, tičoč se njegovega resorta, nakar sledi zopet glasovanje o raznih zakonskih načrtih. Ob 17.30 zaključuje predsednik Tittoni sejo. Zato pa bo mnogo bolj zanimiva jutrišnja seja, zakaj med današnjo je izročil senator Garoffolo svoje poročilo o zakonskem načrtu v obrambo režima, ki pride na dnevni red jutrišnje seje. Splošno se pričakuje, da bo zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni odglasovan že tekom jutrišnjega dneva ali pa najpozneje tekom sobote. Poslednji bo govoril pravosodni minister on. Rocco, ki bo odgovarjal in reagiral na izvajanja predgovornikov ter pojasnil juridični, moralni in politični pomen novega zakona. Že tekom prihodnjega tedna bo novi zakon objavljen v «Gazzetta» Ufficiale» in bo stopil takoj v veljavo. Medtem se izdeluje v ministrstvu za pravosodje tudi izvrše valne pravilnike k temu zakonu, ki vsebujejo določbe o sodnem postopanju, o poslovanju posebnega tribunala, o načinu izvedbe smrtne kazni in o poslovni sodni pisarni. Kakor znano, se bo izvajala smrtna kazen potom ustrelitve. Za odobritev pravilnika bo sklicana v prihodnjem tednu posebna seja ministrskega sveta. Pravilnik k zakonu^o smrtni kazni bo objavljen v «Gazzetta JJfficiale»> dva ali tri dni po objavljenju samega zakona. Poseben tribunal bo za celo državo samo eden s sedežem v Rimu. Člane tega tribunala bo imenoval on. Mussolini, ker bo spadalo imenovanje istih v področje vojnega ministrstva. Potr- sklenjeno, da se dne 23. januarja pri hodnjega leta vršijo po vsej državi volitve v oblastne skupščine. Vest je povsod bila sprejeta z zadovoljstvom in pričakovanjem. Takoj se bodo započele najživahnejše predpriprave in akcije po celi državi. BEOGRAD, 18. (Izv.) Današnji sklep ministrskega sveta, da razpiše na dan 23.^januarja prihodnjega leta volitve v oblastne skupščine, je izzval živahne komentarje v vseh političnih krogih. V vladnih krogih se zatrjuje, da notranji minister Maksimović najbrž še jutri odpotuje h kralju v Topolo, da predloži v podpis ukaz o razpisu teh volitev. Dr. Žerjav je glede razpisa teh Volitev izjavil novinarjem: «Razpis je sprejel samostojni demokratski klub kot velik uspeh naše politike. Sedaj se lahko reče, da je formalno zajamčena izvedba ustave. Velika Škoda je, da danes Še nimamo oblastnih in srezkih samouprav. SDS je v vsej državi edina, JU lahko gre za' onimi, ki so ji prijazni, v te volitve z onim elanom, ki ga ima stranka s tako jasno ideologijo.* V razgovoru z dr. Korošcem in dr. Spahom so dobili novinarji izjave, v katerih je dr. Korošec dejai, da so volitve v oblastne skupščine pač razpisane za dan 23. januarja, da pa se stvar dotlej lahko izpremeni. Dr. Spalio pa je »dejal, da sploh ne veruje, da se bodo te volitve tudi res vršile. Znani Radićev disident dr. Nikić pa je »javil, da se teh volitev lahko veseli vsaka' nova stranka, ker bodo podale .prvo priliko, da se zopet pokaže razmerje moči med posameznimi strankami. pdmevi roparskega nmora v Ljubljani LJUBLJANA, 18. (Izv.) Pred? dnevi je bil v Ljubljani razkrit roparski umor potovalnega trgovca Karla Primožiča. Sledovi za morilcem so bili zelo malenkostni in zato je bilo razburjenje med jonalno zvesta monarhični misli, ljubljanskim ^prebivalstvom tem večje. je njegova politika tajinstvena in zato škoduje državi v vsakem pogledu. Princ Janez Radzivil je pričel ustanavljati novo konservativno stranko. Pred par dnevi se je na njegovem star-novanju vršila seja pripravljalnega odbora, ki je sklenil, da se bo stranka nazvala «Narodno pravo«. Bo to nekaka reorganizacija krakovske konservativne skupine, ki se bo opirala v veliki meri tudi na agrarce. Krakovski «Czas» bo njeno začasno glasilo. Napram Pil-sudskemu bo nova stranka v prijateljskih odnošajih; poganjala se bo za u-stanovitev monarhije. Priprave za volitve na Madžarskem Bethlen bo obnovil monarhijo BUDIMPEŠTA, 18. Vsa dežela se mrzlično pripravlja na predstojeće dr-žavnozborske volitve. In to tembolj, ker je ravnokar razpuščena poslanska zbornica trajala že od junija 1922. ter je bila sestavljena v porevolucijski dobi. Sicer bi se morale napovedane volitve vršiti šele prihodnjo pomlad in opozicija vidi v sedanji naglici, s katero pripravlja vlada volitve, poskus prehiteti nasprotnike ter jim na ta nar čin onemogočiti pravočasno in uspešno volilno propagando. Ministrski predsednik in načelnik zedinjene stranke grof Bethlen, ki je v raepuščeni zbornici razpolagal z absolutno večino, je sedaj resnični gospodar politične situacije na Madžarskem in nihče ne dvomi, da bodo december-ske volitve vnovič okrepile njegov položaj. Grof Bethlen je izredno sposoben politik in to priznavajo javno celo njegovi nasprotniki. Njegovi poslednji u-krepi, na primer zakonski načrt glede davčnih razbremenitev, poskus približanja židovskim veletrgovcem v )lu\ dimpešti in razne olajšave, dovoljene narodnim manjšinam, so mu prinesle veliko popularnost med ljudstvom. Pod Bethlenovim režimom so se zgodile na Madžarskem nekatere razburljive afere, a on je znal vedno spretno voditi deželo tekom sedemletne povojne krize. Pod njegovim vodstvom je Madžarska polagoma prebolela posledice inflacije in dosegla znatne finančne uspehe. Falsifikacijska afera ni omajala niti najmanj položaja ministrskega predsednika grofa Bethlena, ki se sedaj pripravlja na vzpostavitev madžarskega državnega zbora. Tako se bosta namreč imenovala poslanska 'zbornica in senat. Bethlen — tako pravijo poučeni krogi —-se pripravlja tudi na obnovitev monarhije in novega kralja bo izvolila večina državnega zbora, kajti opozicija šteje v deželi le neznatno Število pristašev, medtem ko je večina tradici- Gibanje jugoslovanskih državnih ZAGREB. 18. (Izv.) Nocoj je bil v dvorani bivšega hrvatskega sabora sestanek delegatov 28. skupin državnih in občinskih nameščencev. Sklenili so u- Vestnemu zasledovanju ljubljanske policije pa je uspelo, da je včeraj izsledila morilca v Lokvah na Hrvaškem. Morilec je,mesar* Pinter, ki je Primožiča umoril iz egoističnih namenov, da se je polastil njegovega denarja' ter se nato podal na Hrvaško, k jer. je osnoval svojo mesnico. Zločinec je bil danes prepeljan v Ljubljano. Položaj na Poljskem Sejm razpravlja o proračunu — Naci-jonalni demokrati proti Pilsu dskemn Nova konservativna stranka VARŠAVA, 18. Kakor smo že poročali, je v zadnjem času zavladala precejšnja napetost med vlado in sejmom. Takoj po otvoritvi novega zasedanja so skoro vse stranke predložile predloge, s katerimi se vlada poziva, naj pre-kliče reakcijonarno naredbo o tisku, ki je bila pred kratkim izdana. Za sejo, ki se je vršila v torek, je vladalo veliko zanimanje. Mnogi so pričakovali, da bo na tej seji prišlo do odkritega spora' med sejmom in maršalom Pilsudskim. Morala bi se namreč vršiti razprava o predlogih glede odprave naredb, ki omejujejo tiskovno; , _ svobodo. Vendar pa se je sejm za en- Konferenca za madžarsko-romnnsko krat izognil direktnemu sporu z vlado.! personalno unijo Viharna seja romunskega parlamenta BUKAREŠT, 18. Seja parlamenta, ki se je vršila v torek, je potekla zelo živahno. Poslanec Meier-Ebner je hotel interpelirati notranjega ministra radi incidentov v Černovicah. Ko je v začetku svojega govora izjavil, da je u-morjeni dijak mučenik židovskega ljudstva na Romunskem, so ga poslanci vladne večine in protižidovske stranke prekinili z viharnimi medklici. Meier-Ebner ni mogel nadaljevati svojega govora. KMiarskl ftof Zadravec odstavljen Vatikan mn pravi, da se ne sme ve£ baviti s politiko BUDIMPEŠTA, 18. Na naslov vojaškega škofa dr. Zadravez-a, ki je bil, kakor smo poročali, zapleten v afero ponarejevanja francoskih frankov, je prišel včeraj odlok iz Vatikana, ki mu zabranjuje nadaljnjo vršitev duhovniških poslov ter ga opozarja, da se ne sme nikoli več pečati s politiko. Zadra vec pa je že del j Časa odsoten iz Budimpešte ter se nahaja na božji poti kpo Palestini. Sprejel je brez besedice predlog sejm-skega maršala, da se omenjena razprava preloži na} poznejši čas. V nekaterih krogih upajo, da' bo vlada sama ukinila odlok o tisku oz. da se po njem vsaj ravnala ne bo. Tako je sejm pričel razpravo o dr-Saivnem proračunu. Nastopilo je takoj več govornikov nacijonalnih demokratov, ki so v ostrih govorih napadali ministrskega predsednika Pilsudskega. vesti velikopotezno akcijo proti name-j uje se vest, da bo za, predsednika PO- ravani reviziji uradniškega zakona. Očitali so mu, dat nima nikakega programa, nikakih načrtov. V notranji in zun. politiki je po majniškem prevratu .Zavladala, popolna anarhija. Pilsudski dela ali brez programa, ali pa ima tajne načrte, ki jih noče razodeti. Naci-jonalni demokrati so mu očitali, da se-^tivnost trgovinske bilance v preteklem da?j nihče ne ve, ali se on skuša sedaj.mesecu znaša torej skoro eno milijardo ločiti od Francije in Italije ter se pri-1 francoskih frankov. BUDIMPEŠTA, 18. Bivši madžarski zunanji minister grof Nikolaj Banffjr, ki je pred Časom postal romunski državljan, se mudi že nekaj dni v Budimpešti, kjer je imel daljšo konferenco z vladnim predsednikom dr. Bethlenom. Tej konferenci pripisujejo listi veliko važnost ter jo spravljajo v zvezo z načrtom za madžarsko-romunsko personalno unijo, ki jo v prvi vrsti zagovarja in priporoča grof Banffjr. v Izboljšanje francoske trgovinske bilance PARIZ, 18. Uvoz iz Francije je znašal meseca oktobra 5105 milijonov .frankov, izvoz pa G103 milijonov. Ak- n. •EDINOST* V Trstu, dne 19. novembra 1926. Izlsoe generala KondlUsa . o grških državmozborskih volitvah ATENE, 18. Predsednik ministrskega sveta, general Kondilis, je dopisniku nekega grškega lista podal naslednje izjave: «Ni mogoče reči, da so zadnje volitve rešile notranja vprašanja Grške, vsekakor pa pomenijo te volitve mejnik, ob katerem se je morala ustaviti predsedniku republike Callesu pripravljena širokozasnovana zarota. General Lopez noče izdati imena; u-pomika, ki mu je zaupal, da je bila pripravljena zarota proti vladi, in zatrjuje, da gre za nekega tajnega agenta uporniškega gibanja generala Tolen-tina. v ulici Guido Reni SL 6, ostalo zelo nevar-i Odvetnik Kezioh: «Je-K bil živ ali mrtev, Princezinja Dean* ranjena ^_______ _ ^________ _________ PARIZ, 18. Agenciji «Havas» poro- propagandaT m on arhistov, "so vzad-jčajo iz Chicaga: Avtomobil, v katerem njem času izrabljali neredne razmere se je nahajala romunska princezinja v državi Dejstvo, da so se volitve vr-'Heana, hčerka romunskega kralja, je šile po proporcijonalnem sistemu in v zadel v neki kamijon. Ranjeno pnnce- zinjo so prenesli v neko kliniko. popolni svobodi, izpodbija trditev mo-narhistov, da sloni sedanja vlada na potvorjenih rezultatih plebiscita z dne 15. aprila 1924. Volitve so potegnile črto čez preteklost in pričenja se sedaj nova, redna parlamentarna doba. Za poslance je bila Pangalosova diktatura brezdvom-no dober nauk; prepričan sem, da bodo gledali preko ozkosrčnih strankarskih interesov in dokazali bodo, da parlamentarizmu še ni odklenkalo. Če nova vlada, ki jo bo sestavila večina, ne bo mogla izhajati, se bodo vršile nove volitve. Kar se pa tiče vprašanja režima, je bilo to vprašanje z zadnjimi volit- njena v kratkem, vami končnoveljavno rešeno.» Kondilis je nadalje izjavil, da bo novo vlado najbrž sestavil Kafandaris s pomočjo Metaksasa. Španska kraljica v Parizu PARIZ, 18. Sinoči ob 17.30 je prispela semkaj iz Londona španska kraljica. Ostala bo tukaj par dni, nakar se bo povrnila na Špansko. Razgovori za sklenitev arbitražne godbe med Francijo In Špansko MADRID, 18. Kakor poročajo listi, so pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe med Francijo in Špansko že dobro napredovala. V političnih krogih pričakujejo, da bo taka pogodba skle- Zorela preli mekslkasskemo predsednika J A UREZ, 18. Vojaške oblasti javljajo, da so uporniške čete napadle oddelke redne vojske v bližini Locoyte in Ki-huabna ter jim prizadele težke izgube. Poveljnik krajevne posadke general Ramon Lopez sporoča, da mu je neki jijeti upornik izjavil, da je bila proti! pa ranjenih. Deset let ječe za atentatorja proti španskemu diktatorja BARCELONA, 18. Anarhist Domenico Masache, ki je brez uspeha izvršU atentat proti generalu Primo de Ri-vera, je bil obsojen na deset let ječe. Hoda Železniška nesreča PARIZ, 18. V državi Tennessee v Zedinjenih državah Severne Amerike je velika korijera zavozila v brzovlak. Šest oseb je bilo ubitih, petindvajset DNEVNE VESTI Lira in drasinia «11 Lavoro d'Italia« vodi že nekaj časa sem povsem umestno borbo proti sedanji draginji, ki se enako čuti, dasi se je lira znatno popravila in se stalno boljša. Na vsak način je sedaj trdna valutna varnost, ki izključuje vsako katastrofalno presenečenje. Tendenca, ki se izraža v borznih poročilih, je tendenca navzgor in ne obratno. Tudi cene na debelo padajo, tako da raste kupna moč lire. Ta rast se tudi beleži kot dejstvoj kot ;posledica zboljšanja položaja lire. Kljub tem važnim spremembam na boljše, ki pričajo o uspešnosti gospodarske bitke, se gmotni položaj srednjega človeka, uradnika in delavca, noče in noče zboljšati. Kupna moč lire raste, toda njene blagodejne posledice se čutijo le v trgovini na debelo, kajti le tam padajo cene v zadnjem času, medtem ko so cene v trgovini na drobno trdovratno nespremenljive. Dokler pa se ne bo čutil učinek zboljšanja valute v bilanci slehrne družine, bo šel ves dobiček le v prid špekulaciji. «11 LavorodTtalia», glavno glasilo sindikatov, zahteva po pravici od vlade, naj za Časa ukrene potrebne mere, da se svoboda trgovine ne bo mogla izrabljati na brezobziren način in v ogromno škodo celega ljudstva, ki dela redno in disciplinirano. Vprašanje, kako to doseči, je vprašanje tehnične narave, ki ga morajo rešiti strokovnjaki v tej stvari. Na vsak način, kdorkoli pozna položaj trudečih se slojev — duševnih in ročnih delavcev — premišljenega umora, in proti Ivanu Zag&-bo moral pritrditi «Lavoro d Italia», da je ria radi SOU(}e]ežbe. Zadnja dva branijo v predmestju rastejo nove palače in dvorci. Tam ni treba plačevali uiitnine. Kar se tiče močnatih mesenih in mlečnih izdelkov, je cena približno kot v Trstu. Krompir, fižol, zelenjava, sadje je pa dražje kot tam. Stanovanjska beda je pa tudi tukaj velika. Vsi mi sem priseljeni smo družinski očetje. Nobenemu ne kaže, da bi spravil sem družino. Ker smo skoro vsi od 50—57 let stari, ima vsak take otroke, da dosti stanejo, ako ne kaj sami zaslužijo. Tukaj pa se ni zanašati, da bi dobili kako služ-bico. Ljudstvo v teh krajih je pa prav dobro, Naj bo v službi ali drugod — nikjer nas ne zaničujejo. Vina so tukaj dobra, ne premočna in okusna. Ker so tudi tukaj vinski bratci, ga skupaj polukamo kak kozarec, da s tem preženemo druge muhe ia glave. _ Porotne obravnavo Porotne obravnave pričnejo v Trstu dne 2. decembra. Sodni dvor bo pod vodstvom odvetnika G. B. Ferri-ja. Državni pravd-nik bo odvetnik Sebastiam. Do sedaj so določene sledeče obravnave: Dne 2., 3. in 4. decembra proti Nadi Monterubianesi, obtoženi umora; dne 6., 7. in 8. decembra proti Silviju Hlabše, obtoženemu požiga in poneverbe; dne 10, 11. in 12. decembra proti Karlu Nepitello -Comisso, obtoženemu umora; dne 13., 14. in 15. proti Salvatorju Licatesi, obtoženemu umora in nasilstva; 16. decembra in sledeče dni proti Nikoli Colia, obtoženemu no, kajti hudi strup Ji je te močno razjedel drobovje. Ker je radi njenega nevarnega stanja ni bilo mogoče podrobno zasliSati, ni znano, zakaj je Popićeva hotela v smrt; zdi se pa, — in ta domneva je najbolj verjetna — da je storila obupni korak radi nesrečne ljubezni ▼ morje j* skoCO. Ljudje, ki so se sinoči okoli 21. ure mudili na pomolu Audace, so bili priča nenavadnemu prizoru; videli so, kako se je neki po delavsko obležen moški vidno razburjen nenadoma zatekel k bregu in planil v vodo. To so zapazili tudi nekateri finančni stražniki in pomorščaki, ki so brez pomišljanja skočili v neki čoln in od veslali neznancu na pomoč; bil je že skrajni Čas, kajti mož se je že začel potapljati. Ko so ga rešili iz hladnega objema valov in ga spravili na trdna tla, je bii poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Po prvi pomoči je bil samomorilni kandidat prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral prebiti kakih sedem dni v gorki postelji; hujših posledic mrzla kopel menda ne bo imela. Mož se je izkazal za 38-Ietnega težaka Artura Ramspot, stanuj očega v ljudskem penočišču v ulici G. Gozzi, in je povedal, da ga je privedla do nezdravega dejanja — nesrečna ljubezen. ko Vam je to dejal ?» Sledi incident med obema odvetnikoma. Branitelj prosi, da se zasliši tudi priča Martignani, ki sicer še ni bila predlagana, a je navzočna. Ta bi imela potrditi te besede. Državni pravdnik dr. Arbanasich se u-pre temu predlogu in pravi, da bi besede umirajočega imele morda kak pomen, ako bi on bil kak sodnik. Odvetnik Kezich se priključi tem izvajanjem. Sodišče zavrne predlagano pričo, smatra pa za potrebno zaslišati nekatere zidarje, ki so delali na isti stavbi, ter naroči zidarskemu mojstru Grandusu, da prijavi sodniji naslove istih. Obravnava je prenesena na 26. t. m. Včeraj popoldne okoli 15. ure so ljudje, idoči mimo hiše Št 26 v ulici Torre bianca začuli iz veže klice na pomoč. Ko so nekateri stopili v vežo, so našli na tleh mlado žensko, ki je kasala le še slabotne znake življenja; poleg nje je ležal otrok, povit v plenice. Bilo je jasno, da ženska potrebuje zdravniško pomoč, zato je nekdo izmed navzočnih obvestil po telefonu o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je na prvi pogled spoznal, da je stanje, ženske zelo nevarno, ni pa mogel ugotoviti, kaj bi bilo temu vzrok. Tekom prevoza v mestno bolnišnico, kamor je bil prepeljan tudi njen otrok, je ženska, ki je bila spoznana za 30-letno Bernardino Bressan, stanujočo v ul. Canova št. 11, prišla nekoliko k sebi in tedaj je izustila pred na-vzočnim strežnikom zelo težko obtožbo proti svoji tašči, češ, da si je slednja že delj časa prizadevala, da bi jo spravila na oni svet in da bo njena krivda, ako se bo to zgodilo. Kmalu po prihodu v bolnišnico se je Bressanova začela boriti s smrtjo in ob 15.45 je izdihnila, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti pravi vzrok smrti. Ta okolščina v zvezi z obdolžitvijo, ki jo je izrekla pokojnica pred smrtjo, je dala policiji povod, da je aretirala Bres-sanovo taščo, ki je bila takoj zaslišana. Izid zaslišanja ni še znan, zato ni mogoče vedeti, ali je imela obtožba pokojnice kako podlago. To se bo vsekakor izkazalo pri raztelešenju trupla Bressanove, ki bo izvršeno najbrž še tekom današnjega dne. SPORT - - Via Calvoia - tramvaj 9. Opozarjamo na nedeljo! Naj vsak rezervira ta dan za poset igrišča S. D. «Adri*», na katerem borao imeli kar dve novosti. Posebno zanimanje bo vzbujalo srečanje «Adria» - »Zora*. Poslednjo Reška pokrajina TRNOVO SPRI ILIRSKI BISTRICI Odhod g. Dolgana. (Zakasnelo.) Pred dobrim tednom sta nas zapustila g. učitelj Dolgan in njegova gospa, tudi učiteljica pri nas. Odšla sta v Jugoslavijo. Lepi sadovi njih delovanja se bodo poznali pozneje bolj kot danes. Mladina je in bo najboljša priča. Omeniti pa moramo ob tej priliki, da sta g. Dolgan in po njegovem odhodu v Furlanijo (v lastnosti did. ravnatelja) njegova gospa v dobi treh let uredila in spopolnila tukajšnjo obširno drevesnico in sta vedno bolj dajala učilnici značaj ljudske šole. Bodi jim izrečena naša iskrena zahvala. — Dobre moči nas zapuščajo — ali dobimo kdaj dobre namestnike ? BORZNA POROČILA Trst, 18 novembra 1926. Amsterdam 940—960, Belgija 320—330,* Francija 80.50—81.50, London 112.75— 113.75, New York 23.25—23.50, Španija - , , . - , ------------340—350, Švica 450—4 opasno. SELA NA KRASU Dvonožne lisice V naši majhni in mirni vasici so se pojavile v zadnjem času dvonožne lisice, ki so se jim pocedile sline po naši perutnini. — Izbrale so si temno noč, priplazile so se v bližino hiše Alojzija Pahorja, vdrle v njegov kurnik in ga temeljito izpraznile. Pustile so v njem le kurjake in krpelje. Isto noč so izginile kokoši tudi iz hleva Marije Štefaničičeve. Oba okradena sta naznanila tatvino karabinirjem^ ki zasledujejo tatove, ostali občinarji se pa boje takih obiskov in še bolj pazno čuvajo svoje kure. Dunaj 330—345, Zagreb 41^12. Uradna cena zlata (17. XI.) 462.93. Vojnoodškodninske obveznice ti5.30. MALI OGLASI BESLITZ-SC1180LVl*F,bio FiUI 23 pouk prevodi v vseh jezikih. (J318 V CELJU se proda nonadstropna vila s krasnim vrtom in njivo. V hiši 8 sob, ena kuhinja, kopalnica, 5 podstrešnih sobic, električna razsvetljava ter vodovod. Hiša zunai in znotraj v najboljšem stanju. Celo stanovanje takoj prosto. Cena nizka. Proda se radi bolehnosti. Pojasnila po g. J. Kavčič, Celje - Lava 22. 1752 2URKOVO blizu Sušaka, Jugoslavija. Hiša s tremi sobami, predsobo za jedilnico, z vežo, podstrešjem, kletjo 5X9 m. z dvoriščem, vodnjakom in približno 2000 m3 obdelanega zemljišča se ceno proda. Hiša leži tik ceste in blizu pristanišča in je povsem prenovljena in pripravna za trgovino posebno s poljskimi pridelki. Na željo se lahko kupi ljišče v neposredni bližini pod jako ugodnimi po- «o$i. Pojasnila daje: Fran Jagodnik, Reka (Fiume), ria Garibaldi 30. 1753 SLIKAR ŠABEC Trnovo-Bistrica naproša prodajalko grozdja s Krasa, da proti nagradi nemudoma vrne pozabljeni album slik. 1748 UGODNA PRILIKA! Proda se takoj v zelo dobrem stanu popolna oprava za trgovino jestvin. Miren pri Grabcu, gostilna. 1738 SMILAJOD (TrpoSki sok), izborno sredstvo proli arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria). (1524J BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1* 1517 Predtoo prodale KRONE, GOLOiNARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno v TRSTU, Via MazsinS 31. 43 kjer dobite najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 1140 MM, platla. Zfl-krsnsS« Mi ko aala Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Fovh — arama Trsti Via Mas?tnl 4« m9 Dobroznana skladišča moških izdelkov Trst, Corso Garibaldi 10, Tel. 31-21 Zaloga oblek, paletots, ranglan in površnikov za moške in dečke Specijaliteta športnih in mornarskih oblek za dečke. — Bogata izbera tu- in inozemskega blaga za naročila po meri, ki se izvršujejo najsolidneje in z jamstvom Lastna krojacnica L reda v L nadstropju iste stavbe Vedno popolna izbera kakršnegakoli oblačila. — Blago, ki ne ugaja, tudi ako je bilo naročeno po meri, se zamenja ali pa se vrne denar. PODLISTEK JULBS VERNE: (165) Skrivnostni otok Cir Smitta se je približal kapitanu Nemu, in Gedeon ga je prijel za roko, ki je pekla. Ayrton, Pencroif in Harbert so ostali v spoštljivi rac dal ji t nekem oglu krasne dvorane, ki se je sdela nasičena s električno strujo. Kapitan Nemo je umaknil roko ter velel inženirju in poročevalcu, naj sedeta. Vsi so ga gledali z umevno radovednostjo. To je bil torej »dobri duh otoka«, kakor so imenovali tisto mogočno bitje, ki je tolikokrat tako mogočno poseglo v njih življenje; dobrotnik, kateremu so bili dolžni hvaležnost. Pred seboj so videli samo moža, medtem ko sta Pencroff in Nab pričakovala, da bosta videla skoraj Boga, in ta mož je bil blizu smrti. Kako pa je bilo mogoče* da je Cir Smith poznal kapitana NemaT Cemu je ta tako naglo vstal, ko je zaslifial svoje ime, o katerem je mislil, da je popolnoma neznano?«. Kaoitaa se ie zopet vsedel na divan in opirajoč se na komolec, je gledal inženirja, ki je sedel poleg njega. «Vi poznate ime, ki sem ga jaz no^il? je vprašal. — Poznam ga, je odgovoril Cir Smith, kakor tudi ime čudovite podmorske naprave... — Nautilusa? je rekel z lahkim usme-vom kapitan. — Nautilusa. — Toda ali veste«, veste, kdo sem jaz? — Vem. — Skoraj trideset let je minilo, odkar nimam nobene zveze s svetom, trideset let, odkar prebivam \ globočinah morja, v edinem kraju, kjer sem našel neodvisnost! Kdo pa je izdal mojo skrivnost? — Mož, ki vam ni bil nikoli udan, kapitan Nemo, in zato ga ne morete doliiti izdajstva. — Tisti Francoz, ki ga je slučaj prinesel na krov moje ladje? — Tisti, — Tisti mož s svojima tovarišema ni torej poginil v Mačlskem toku, v katerega je zašel Nautilus? — Niso poginili, in pod naslovom «20.000 milj pod morjem« je izšlo delo, ki pripoveduje vašo zgodbo. — Mojo zgodbo nekaterih mesecev, gospod! je odgovoril živahno kapitan. — Res je, je odgovoril Cir Smith, totla nekaj mesecev tega nenavadnega živ-ijenja je zadostovalo, da vas je spoznal... — Za krivca seveda? je odvrnil kapitan Nemo in preko njegovih usten je Sinil samozavesten smehljaj. Za puntarja, ki ga je človeštvo izključilo?« Inženir je molčal. «No torej, gospod? — Meni ne gre soditi kapitana Nema, je odgovoril Cir Smith, vsaj ne njegove preteklosti. Kakor ostali svet ne poznam vzrokov tega pustolovskega Življenja in ne morem soditi o posledicah, če ne poznam vzrokov; to pa vem, da je nad nam! čuvala dobrotna roka, odkar smo prispeli na otok Lincoln, da je nam vsem življenje rešilo — neko dobro, velikodušno, mogočno bitje, in da ste to bitje vi, kapitan Ncinol — To sem bil jaz! je odgovoril preprosto kapitan. Inženir in poročevalec sta vstala. Njih tovariši so se približali in že so hoteli dati duška svojim čustvom hvaležnosti z besedo, ko jih je kapitan z ročno kretnja zadržal in rekel z bolj negotovim glasom, kakor so pričakovali: «Šele ko me boste slišali!»