Leto LXVL, ŠL tto LJubljana, petek 26. maja *m Cfeoa Dtn 1.- Izbaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Tiran M do 80 pettt k Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji inserati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Dto 25.—. Rokopisi se ne vračajo. CBEDN18TVO Uf K. •t. 5 Francoski osnutek, na osnovi katerega se sedaj vrše diplomatska pogajanja Pariz, 26. maija. AA. »Petit Pari-sien« pirio-bčuj« besedilo francoskega protinačrta k četvomenru paktu. Ta načrt se glasi: ČL L: Pogodbene države se bodo posvetovale o vseh vprašanjih, nanašajočih se nanjo in bodo skušale med sabo izvajati v okviru Društva narodov politiko dejanskega sodelovanja za ©hranitev miru. Čl. 2.'. Zaradi morebitnega izvajanja členov pakta o Društvu narodov, zlasti členov 10, 16 in 19 v Evropi sklenejo, da hočejo med sabo, če redne ustanove Društva narodov drugega ne sklenejo, proučiti vse predloge, ki bi v celoti skušali uveljaviti metode m postopke, kakor fth predvidevata ta dva člena. Č!. 3.: Glede na sklep z dne 11. decembra 1932 skleneia, nai bo angleški načrt konvencije praktična podlaga za razprave razorožttvene konference, ki naj v najkrajšem časti sestavi konvencijo, ki bo jamčila za bistveno znižanje ki omeptev oboroževanja in hkratu predvidevala določbe za poznejše novo znižanje oboroževanja. Nemčija prizna, da se bo režhn enakosti izvedel postopno ob zajamčeni varnosti. Čl. 4.: Pogodbene države izjavljajo, da se hočejo posvetovati o vseh Evropi skupnih vprašanjih, zlasti o vseh vprašanjih gospodarske obnove, ki jih je mogoče urediti, ne da bi se pri tem ravnale proti postopku Društva narodov, s pomočjo študijskega odbora za evropsko unijo. Čl. 5.: Ta pogodba velja za deset let od dneva ratifikacije. Če pred potekom osmega leta nobena država ne sporoči drugim, da žeti ukiniti veljavnost pogodbe, bodo smatrali, da je pogodba obnovljena ki bo veljala brez omejitve. Vsaka stranka pa jo bo nato lahko odpovedala z dveletnim rokom. Čl. 6.: Pogodba bo ratificirana m ratiilkacijske listine nai se izmenjajo čimprej, nakar nai jo izroče generalnemu tajništvu Društva narodov v registracijo v smislu določb pakta Društva narodov. Pogajanja v zastoju Ženeva, 26. maja. Včeraj dopoldne je imel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš dolg razgovor z angleškim zunanjim ministrom Simonom ter ga pri tej priliki obvestil o stališču Male antante glede pakta velesil. Popoldne je imel Simon datfši telefonski govor z Al a cd on a Ido m, nakar ie nemudoma odpotoval z letalom v London. Spotoma se je nameraval ustaviti v Parizu, da bi se sestal s francoskim ministrskim predsednikom Daladierotn. Zaradi slabega vremena pa ni mogel pristati in je ietei naravnost v London. V Ženevskih krogih pripisujejo se-starrku med Daladierjem in Simonom ki se bo najbrže vršil čez par dni OD priliki povratka Simona v Ženevo, največjo važnost in smatrajo, da bo od tega sestanka v največji meri odvisna i usoda razorožitvene i usoda svetovne gospodarske konfereo.ee. Danes popodne bo poda! Simon v spodnji zbornici obširen ekspoze o zunanji politiki. V tukajšnjih krogih nagiašajo da so prišla pogajanja za sklenitev pakta velesil ponovno v zastoj, ker se Nemčija protivi zahtevi Francije, da se v paktu izrecno naglasi tudi člen 16. pakta Društva narodov, ki govori o sankcijah proti napadalcu. Program konference Male antante Praga, 26. maja Konferenca Male antante v Pragi bo trajala od 30. maja do 1. junija V torek 30. maja ob 10.20 bo odhod iz hotela. Ob 10.30 položita ministra dr. Je vtič in Titulescu venca na grob neznanega vojaka na staromestnem magistratu Ob 11 se vpišeta v knjigo posetov pri prezidentu republike na Hradčanih. Ob 11.15 bo prva seja v zunanjem ministrstvu na praškem Gradu. Ob 13.15 bo obed pri ministru dr. Benešu, ob 15.30 poseti minister Titulescu opata Zavorala na Strahovi. Ob 16. bo druga seja v zunanjem ministrstvu. Ob 20.15 večerja, ob 21.30 pa recepcija na rumunskem poslaništvu. V sredo 31. maja ob 10 15 se odpeljeta minister Jevtić in Titulescu z avtom na Lane in bosta ob 11. sprejeta pri prezidentu republike, kjer ostaneta tudi na obedu. Ob 15.45 ogled Meštrovićeve razstave v Bel v edem. Ob 16.15 tretja seja v zuna- njem ministrstvu. Ob 20.15 slavnostna večerja na praškem Gradu s slavnostnimi govori, ob 21.30 recepcija na Gradu. V četrtek 1. junija ob 10.45 četrta seja v zunanjem ministrstvu, ob 13J.5 obed na jugosiovenskem poslaništva, ob 16. pet* seja v zunanjem ministrstvu, ob 17. recepcija na jugoslovenakem poslaništvu, ob 18. uradno poročilo zastopnikom tiska na Grada. Francijo hočejo ločiti od Male antante in Poljske Francoski tisk o prizadevanjih Anglije in Italije v zvezi s paktom velesil Pariz, 26. maja. AA. V članku o četvornom paktu piše >FLgaro<: Angleški politični krogi žele, naj bi Francija tudi proti odiporu Male antante in Poljske sprejela načrt četvornoga pakta. Ti krogi mislijo namreč, da je četvorni pakt med za-pa'mirni silami najboljše sredstvo, ki more preprečiti ustanovitev italijansko-nemškega bloka, če bi v Londonu ne bili omejeni in slepi, bi spoznali, da četvorni pakt ne le, da ne bo preprečil ustanovitve itatlijansko-nemš-kega bloka, temveč da bo ta paikt italijamsko-nemaki blok prav za prav zapečatil. Najboljši dokaz temu je sporazum, ki sta ga pred dnevi sklenila v Rimu G6-riag in Mussolini. Zato bi bilo iskreno, če toi u krogi priznali, da pritiskajo na Francijo le, ker bi jo hoteli oddvojiti od Male antante in Poljske. Toda zdaj ni nobenega izgleda, da bi to priznali v Ženevi, kjer je razorožitvena konferenca, odtkar je v njej zastopana Nemčija, postaJa mednarodno središče licemerstva. Pertkiax pa naglasa v list« >Echo de Pariš«: Nameravani razgovori med angleškim zunanjim ministrom sirom Simonom in predsednikom francoske vlade Daladierjem so odloženi. To odlaganje povsem posrečeno, ker bo rJoroTfio francoski vladi, francoskemu parlamentu m javnemu mnenju, da dožene prave cilje nameravanega četvornoga pakta. V sedanjih razmerah gre za materialno silo in moralno avtoriteto Francije, ki edina lahko zaočiti mar proti revolucionarnim silam, ki bi ga hotele zmžiti, da s tem uničijo tudi sedanje mirovne pogodbe. Kakor je bUo pričakovati, je Paul Boncour sprejel načrt besedila tega pakta, kakor je bilo seetarvlje-no zadnjič v Rimu na podlagi francoskega protipredloga z dne 10. aprila, Toda najnovejše besedilo je tako temelflito ta-premenjeno z italijanskimi ki nemškimi amandmani, da je zdaj mogoče reči, da gre v bistvu za stari Museolinijev predlog z dme 13. marca. Prič akni jemo, da bo predsednik francoske vlade Daladier znaj kompenzirati slabost svojega tovariša v zunanjem ministrstvu P aula Bon con rja in da ne bo dopustil, da propade materialna moč ki moralna avtoriteta Francije, če pa bi slabost Paul Bonconrja prevtzela tudi Da-ladierja, potem bi predsednik francoske vlade izpostavil Malo antanto m PoUJako veliki nevarnosti, tako da bi se te držetve morale okreniti k srednji Bvropt. Za nae bi bila najfboHJća rešitev ta, da sploh odklonimo podpis četvornoga pakta. Nemčija v finančnih stiskah Ameriški nrtniki odklanjajo nadaljne olajšave in popuste - Najbrže bo proglašen v Nemčiji splošen moratorij Berlin, 26. maja. AA V ponedeljek se priono v Berlimu pogajanja med nemško Na-rodno banko in zastopnika inozemskih upnikov. Zastopniki ameriških upeikov prispejo v Berlin v soboto V nedeljo bodo imeli sestanek, da se dogovore o enotnem nastopu proti nema. Pred državnim sodi' ščem za zaščito države je bila danes razglašena sodba v procesu proti tako zvanim »ustašem«, ki so prinašali z Rake orožge, muoici-jo, pek&enske stroje, bombe iti propagandno literaturo, ki bi v Lici in drucn pokrajdnah nase države izvršili revolucijo. Obsojeni so: Julrj Le n a c brivski pomočnik v Seoju. na 16 let rob+je In trajno izgubo državljanskih pravic: Vladimir § e č k o, trgovski r<*r*ocnik. češkoslovaški državrjan. na 16 let robigs. trajno izgubo častnih pravic m torajni jz-gon *z Jugoslavije; Anton D o b r i 1 a, postni vradnvk v Senju, na 18 let robije in trajno izgubo čast-rhih pravje. Dragutin V 1 a h o v i č, trgovski p roku-rrst v Senju, na 8 let robije in trarno izgubo častnih pravic; Nikola Rupčić, dijak šumarstva v Zagrebu, na 3 leta robije in pet let izgube častnih pravic Anton Jut dijak prava, in Ivica Dragice vić, direktor ssnjske hranilnice, sta bila oproščena. mm&m ii j ni jI In uprave Beograd, 26. maja. S kraljevim ukaanm sta imenovana za člane monopolske uprave bivši mftitoter dr. Tugomir Alaupovtć m upokojeni načetafk mlnisturtv«. flncu' Petar Babić. Tudi Pen-khtbi so nevarni Beograd, 26. maja. >Vreme< poroča, da so Italijanske oblasti odklonile slovenskemu pisatelju Francetu Bevka, ki stalno živi v Gorici, dovoljenje m potovanje na kongres Pen-ktabov, ki se vrši v niku. Po^vjtolee: MARIBOR, OrajHki trg št. 8. - MOVO MESTO, Ljubljanska cesta, teterm 81. 20 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva tritca 1, telefon št. 66, uprave: Kocenova urica 2, te*efor± št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru lOl! Bacon prt postnem čekovnem savodu v Ljubljani §t. 10.351. BESEDILO PAKTA VELESIL Francija m Anglija Pariz, 25. maja. Levu< Zadruga gostilničarjev itd. za ljubljansko okolico svoj 23. redni občni zbor, ki ga je obiskala komaj dobra desetina članov, čeprav zadruga obaega ves srez, razen vrhniškega okraja. V tej mali družbi smo opazili skoro same Ljubljančanom tako simpatične obraze prikupnih gospodinj in možatih gospodarjev vabljivih okoBških gostiln, ki že njih lastniki s svojimi krepkimi postavami pričajo, s kako čudovito odporno silo se bore z vsemi udarci gospodarske krize, ki so jih tako pretresljivo naslikala poročila odbora. Zborovanje je o tvoril predsednik gosp. Fran Suštarsič ter pozdravil zastopnika ZTOI g. dr. Koce ta ter ravnatelja Zveze gostnlničarskih zadrug g. Petelina. Iz letnega poročila o delovanju zadruge posnemamo, da se je z vsestranskimi intervencijami, spomenicami ta resolucijami trudila za zaščito stanu. Predvsem se je borila za izprememho novele trošarinskega zakona ter proti krošnjarjenju, obenem se pa poročilo pritožuje tudi proti železniškemu ustažbenstvu, ki ima režijske karte ter v večje kraje uvozi velike množine ue-zatrosarinjenega vina. Glede podaljšanja policijske ure v ljubljanski okolici zadruga ni imela uspeha. K zadrugi je pristopilo 46 novih članov, podeljenih je bil 10 novih koncesij, ugasnile so pa samo 4. Ker ima zadruga 321 članov, imamo torej v ljubljanski okolici največ gostiln v vsej banovini. Ko je bilo poročilo brez debate sprejeto, je tajnik preči tal računski zaključek, ki izkazuje primer orna ugodne rezultate. Dohodkov je zadruga imela 31.000 Din, in ker ima za upravo samo 6000 Din izdatkov, je bilo tudi le 17.000 Din izdatkov in zato tudi 14.000 Din prebitka, da ima zadruga nad 19.000 Din čistega premoženja. Po poročilu preglednika g. Mrdne je bil absolutorij soglasno sprejet. Ker so gmotne razmere zadruge zaradi dobrega gospodarstva ugodne, so zborovalci brez ugovora sprejeli, da ostane dosedanji proračun z dosedanjo članarino 40 Din na leto. Na predlog g. Suhadolca z Dobrove je bUo soglasno sprejeto, naj se pristopćinska taksa od sedanjih 500 Din za nove koncesije zviša na 1000 Din, za stare pa ostane 500 Dta, €L Kuhar iz Vevč se je za- vzel za obligatorno članstvo pri .»Samopomoči« in zborovalci so po pojasnilu, da se pripravlja zakon za splošno zavarovanje, sklenili, naj to vprašanje reši odbor prilikam primerno. Soglasno 90 bila sprejeta tudi nova pravila, ki je v njih za okrožje zadruge določen ves srez, torej tudi s sodnim okrajem Vrhniko. kjer ima pa že zadruga svoja pravila sprejeta in potrjena. Kar se vrhniškega sodnega okraja tiče, gre najbrž za pomoto v pravilih. Pravila dobe vsi člani natisnjena. Ravnatelj Zveze gostilničarskih zadrug g. Petelin je v obširnem referatu predvsem poudarjal najizdatnejšo podporo ZTOI v borbi gostilničarjev za njihove pravice. Natanko je opisal vse posledice trošarin-ske novele, zlasti pa usoden udarec, ki ga je zadalo gostilničarskemu stanu krošnjar-jenje s pijačo. Na včerajšnjem vinarskem kongresu v Novem mestu so sami vinogradniki priznali, da je krošnjarstvo zrušilo cene dobremu vinu. Res je namreč, da mali vinogradniki v Halozah prodajajo vino že po 75 para in celo liter vina zamenjujejo za kilogram krompirja. Kar se železničarjev tiče, je bilo pri neki železrri-čarski družini ugotovljeno, da je v prav kratkem času razpečala med ljudi 40 hI vina. Vinogradnik bi smel prodajati svoje vino le 10 km daleč od svoje zidanice, v nevinorodnih krajih pa nikjer, nad 30 litrov pa le na določenih prostorih. V imenu ZTOI je pozdravil zborovalce tajnik g. dr. Koce, ki je podrobno opisal vse korake ZTOI glede trošarinskega zakona, omejitve izdajanj novih koncesij in izdaje novega pravilnika k zakonu, zlasti pa vse stremljenje ZTOI. da se v Ljubljani in okolici omeji število vinotočev. Poročila obeh referentov so zborovalci sprejeli z največjim odobravanjem, zlasti so pa izražali svojo zahvalo ZTOI. Pri raznoterostih je g. LSJ— zahteval najstrožje kazni za krošnjarjenje z vinom, razen drugih predlogov je bil pa sprejet tudi predlog g. Grada, naj se naprosi banska uprava, da mora biti zatrošartojeno tudi ono vino, ki ga kupijo privatniki od krošnjarjev, čeprav občina ne bi tega sklenila. Občni zbor je pokazal, da so naši gostilničarji res od vseh strani skrajno ogroženi. nikoli ne počiva Ljubljana, 26. maja. St. Vid ta Vržmarje sta danes pod vtisom dveh hudih nesreč, od katerih je ena zahtevala tudi mlado človeško življenje. Opoldne je vodu hlapec veležganjarne Ivana Zaletela » Stanežič Matevž Suster-Sht dva konja po šentviški cesti. Zaradi prihoda gorenjskega vlaka so rale tračnice čez železniško progo blizu postaje spuščene. Hlapec je ustavil konja pred zapornico ta čakal, da vtak pasira cesto. Zaradi ropota motocikla sta se pa začela konja plašiti in skočila na progo. Sušteršic je gledal proti katutoru, kjer je čakal na pOfltaJi IJUtaJamta Vlak, ki M moral vsak ritp OdStL, nt pa opazfl prihajajočega go-reujca. Lokomotiva je z vso sflo zavozua v cDega konja ta ga tako težko ranila, da mo ga morali pozneje ubiti, dočim je drugi konj g Sušteršičem vred srečno ušel smrti, ima 5000 Din škode, urt je doletela snoci mladega, )suva »letnega mizarskega pomočnika C9rfla Arlha, zaposlenega pri mizarskemu mojstru Andrejo Kregarju v St. Vidu. Okrog 23. je bfla reševalna postaja na pomoč v Vižmarje v hišo po-Ivana Tometa. Tam so našli nevestnega mladega Ariha, ki je postal Žrtev električnega teka. je prtssl na nepojasnjen način v stJk sneta, ki ga Je ožgala do kosti. Resevatai avto ga je nesnodoma prepeljal v bolnico, kjer je pa nesrečni Arh že dve uri poaneje umri, ne da bi se zavedel. Pokojni Je bfl doma iz Podkorena. Bil Je priden in starpatlčen fant, izredno delaven ta soliden. Nikoli ni pil ta tudi kadil nL Pri Kregarju je bil uatužben že štiri ta pol tata ter je bil mojster z njim »do zadovoljen, radi so ga pa imeH tudi vsi, ki so ga poznali. Včeraj sta prišla k nJemu na obisk dva znanca s Koroškega. Bfl je enavadno vesel ta se šaliL Z doma je od-rtel okrog 20., kako ga je pa doletela tragična smrt, m znano. O nesreči so bili davi obveščeni rjcJcojnfkovi roditelji. V sredo popoldne ta včeraj sta se pripetili dve težki nesreči, čijih žrtvi ležita v ljubljanski bolnici T Gtsbntsču, občina Šmarje pri Ljubljani, so v sredo popoldne prrptavfjali otrobe za živino na slamorez-Ja> hiieiss. da Je pdfla Anica Erjavčeva, posestnik ova hčerka, preblizu slamoreznioe. Otroka je zagrabila utež za krilce in ga sukala po zraku, da je udarjal z glavo in nogami ob tla. Nesrečni Anici je zlomilo nogo, bila pa je rudi pobita po glavi. Poškodbe so sicer resne, vendar ni nevarnosti za njeno življenje. 3CHetT>i hlipec Karel Vidmar iz Stranj pri Kamniku je doma na podstrešju staknil puško starejšega sistema, ki se polni spredaj. Puško je nabasal in sprožil, strel je pa staro orožje popolnoma raznesel in Vidmarju je odtrgalo vee prste na desnici 76 rnrmft H Pariza v London Pariz, 26. maja. AA. Letadec Lavki je x, novim rrirm3rtx>rskiirn lc*fca4rwn cfcruižibe »Aa-rtrvioo« preletel pnogo iz Pariza v Lor*don. ki meri 370 lem v 1 uri iti 16 minul Na le-t«hi je imd vrini taft še 6 potntkov. Letel )e s povprečno hitrostjo 299 km nlanska zbornica je sinoči z veliko veČino odobrila proračunske dvanajstine, ki jrh je prejšnjega l tudi 9eoat. Finančni minister Bonnet je pri *ej priliki napovedal, da bo proračiinsk rlf^ fteit pri sedanjem razvoju gospodarskih pri-Hk do konca leta naravi na 7 milijard Nov letalski rekord Etacnpes, 23. maja AA. Letalec Belmot-te je postavil nov svetovni hitrostni rekord na 100 km za mala letala. Dosegel je hitrost 333.765 km na uro . Borzna ooro^^a- LJUBLJANSKA BORZA Devfcre. Amsterdam 2309 21' - 2320 G5. Berlin 1341.25 - 1352.65. Bruselj 790.13 do 803.07. Curih 1108.35 - 1H3.S:.. London 193-86 — 196.4«, New York ček 4919 37 LrTrio«re Noviny< pri občujejo ra» 8o*or svojec a poročevalca % našim slavnim kiparjem M eš tro vičem, ld razstavlja zdaj t Pragri. Črn & mislite Meštruviea kot temnera-men€Cft, živahno eestrkulirajočega Jmpo-aicrvena, ki mu privre iz ust vsako minuto rjsoč besed, se zelo motite. Mož je trn, govori d . a kretnje so mu odmerjene. Predao apre«o\ori. vedno mak) pomisli. Je selo smeren, za*>rt vase, trezen. Bolj nego s kretnjo roke dopolni besedo z lepim izra-aom svojega obraba. N&amehne se adi p« «*oWko namrSi obrvi, tu pa tam se mu zasvetijo oca tn oč ivi dno nima rad razgovorov isn novine. Govoril nI mnosro svobort-neje v difJkTotnem pogovoru, ki bi ne bil določen za javnost. J-ajvnosti govori s stojami ktpi. To je njegovo posebno izražanje, č^etmi torej še rrcnogo besed? Kljub temu je pa prijazno odgovarjal na naša vpvaSanja. Zelo bi nas zanimalo, če bi narl /srvnostl povedali nekaj besed o kul-ttrmi orijentaciji vaše tvorne mte-■ :*ence. Pomamo več aH manj dobro 'ase pofftične zadeve, toda kulturna prizadevanja se nam še vedno često odtegujejo. — To ni lahko vprašanje. Ne da se doba© odgovoriti v kratikih besedah. Sad menda nočete, da bi vam razlagal vso na-So »kulturno zerodovrno. Vojna je pretrpala marsikatero predvorjmo tra i icijo. Dejal bi, da se mlajše pokolenje obrača izključno proti zapadn. Umetnite i ne potujejo več aa Dunaj ali v MonakOTO, vse se je vncrlo na Pariz. Ne vem, ali spoznajo v Parizu vedrio dobro fran-rosko, zares fran-cosko ametnost. Pariz je umetniška intemacijo-mte najrazričnecših <=mori in ori-za^ovanj. In Francozi &o zelo zajprti. Oficijelni francoski šolski m knltnmi organi pa sprejemajo naeo mJaoino ze'o radi in jo vse-srranefco podipirajo. V Anfiiiji se Jaihko prodre v amglesko javnost. Parirz pr^vJaču-je kot čarobna moč. Mnoge očara, ni jih pa mnogo, ki se res znajo priučiti in naočiti Razen umetnikov se mmogi naši mladi izobraženci obračajo k anglosaškim deželam. Nemški vpliv je nedvomno menj-SL, nt^rc Je btl pred vojno. Kako pa vpliva Italija? _ Malo. xek> malo. Kulturnih prtfmd, s&asti. umetniških, io sodobne italijanske kulturne tvorbe ne prihaja mnogo. Sicer feako bi se mogli razvijati dobri kul- turni odnošaji, če ae dude t poHUflue neugodnem ozračju »talne napetosti Bed našo, državo in Italijo? Toda (ta je postaj Meteori* po kratkem motku živahen), končno bi se moralo posten o delati na tem, da *e uatovarijo plodni stiki med vaeo in našo ometaosCo in tadi med poljsko. Se vedno pOfMpao pri nas malo vašo umetaiost, vi pa naso. Naši criavi sta majhni. Z rednimi stiki ki dobrkn poznavanjem svojega kulturnega prisade v anoa bi lah-ko prerasti to majb-noet. Priznajte, k-ako bi koristili noša umetnosti, če bi pogosteje prirejali razstave, če bi bili z umetniki v stalnih stikih. Povsod so kraoevne in osebne skupine in kJf-ke. Jugoslovenskega umetnika bi presojali objektivneje v Pragi, vaše umetnike pa pri nas, fcn plodno bi se razvijali icsfuracijeki vplivi enih na druge. KaMo napreduje proces kulturnega spajanja Srbov. Hrvatov hn Slovencev? _ Razume se, da gre ta* proces le počasi, kultnrni plodovi dozorevajo *ek> počasi. Von ar pa opažamo postopno zbliževanje, kulturno vplivanje etnfo na droge. Medsebojno spajanje je vedno očitnerTSe, Naš cilj je doseči tudi duhovno, resnično jugoelovensko organiono sintezo. Po vojni je večina umetnikov opustila gojitev izjkJjučno narodnih motivov. To je naravno: cilj političnega zedinjenja in osvobo-ienja je dosežen. »In bas zato. ker so iskali t-n... srbski, kakor hrvatski in slovenski umetniki na ■•'•narodne in mednarodne izraze in oblike, bas zato so se duhovno zbliževali. S tem se pa nikakor niso izneverili svojemu narodu Zadnje čase se pojavlja pri enem delu umetnikov nekaiksna reakcija proti pretiranemu intemacijonaliz-mn: skušnjo črpati iz domačega naro<1ne-#a življenja in okolja. Dostlej pa vse te iroieri in prizadevanja še dozorevajo, še niso pokazala določenih oblik, če se pa seznanite podrobneje z našo umetnostjo, boste spoznali, da so naši umetniki zelo nadarjeni. Znajo opazovali, so dojemljivi, ztnajo se učiti, ustvarjajo vedno samostoj-nene in boljše. Bližajo se res evropskemu nivoju. Prepričan sem, da smo zmožni krepke, polnovredne umetnosti. Vaša sedanja razstava nas o tem v polni meri prepričuje. _ želel bi, je zaključil Mestrovič, da bi hila začeteik prirejanja rednih razstav češkoslovaških ki jugoslovenskih umetnikov v naših drža vab. Trboveljski slavčki v Ljubljani Prisrčen sprejem na kolodvoru — Ljubijana, 26, maja. Po svoji izvrstno uspeli turneja po Ce-žknreVvvaški, po ovojih koncertih in ma-t nejah v Budjejevicah, Plzni, Pragi, Hradcu, Kra-k>ve, Olomucu, Morav. Ostra\i, Brnu, Bra-lirihni in po kon-certu na Dunaju so se Tr-bovc^jskd siavcki predstiwiii tudi Ljubljani, ter prišli v sredo popoAdoe pomostevikio pod vodstvom svojega pevovodje Avgusta Suligoja in v spremstvu svojih učiteljic in oiSfcdjev, da dotkatžejo, da so bi'le lovorike, ki so si jih izvem svoje domovine priborili, v nosna-cfl in v polni meri zaslužene. Na ^pobljamskem kolodvoru je ski-včke v sredo paotii večeru po.odravoia vchika rmK>žca giasbo ljur>ecih me^oaeov, godba >2>trje«, pevske orgemozacije njim na C'eJu Hubadova pevska župa, katere predsednik g. dr. Švi-gelj je v dUDfbrodos&co »slovi-3com« izprego-vocfl par iskrenjfli pozdtravruh besed. Za čestitke in pozdrave se imi je v imenu edavčkov zahvairia msaia pevka, v imenu spremljajočega osobja pa mešč. učitelj g. Vončina. Med živahno vzklikaj očim in plo-skajočrm špalirjem ljubljanskega občinstva, ki je seged prav do Un.iona, je z m uzi k o na čelu odkorakala mliada pevska četa do koncertne hnše, kjer je popila časj in imela ksucko vat|Ow Ob 8. je b&b. dvorana l nkxnci dr> z»d-rrje^a kx»ta zamaršen«, tako da na bflo mo-goče dobiti nrfci najmenjšega prostora več. S precaznostjo, vzomurm pxe dma-šaintje m, z oiimpijsko brezskrbnostjo, kakršaa je dama le OA>brim> nepokvaTJenim o^roskrm duše in, i jasaimri, neverjetno bairmonično stkladmi-md giasova in strumnim nastopm so nato sia\^6ki odpelfi v ako no dveunnem koncertu svoj predzkifšciii češkoslovaški program. Da se je postušatetvo uvemilo o resničnosti in nepnetiranoti oaših porodil o uspehih ceško-iovaskkh m dunajskega koncerta, je dokazalo 2 grmexarori, neskončnimi, navdušenJrnd aplavzn po vsakd točki, od katerih marsikatero je morai g. Suiigoj, hoces-noceš, po-novjti, a ob sklepu koncerta zopet in zopet dodajorti. Tako pevovodja g. Šuligoj, soddst-ka Rezik?a Koiitniikova »n mali pevci so do-Svrjari o\aoije, ki 90 presegale celo one v Pra^i, Brnu. Bratislavi in na Dunaju, in po pravici so jih presegale, sej jih jim je praredrta domovina, ki pa — kar seveda ai običaj ssmo pri nos — sprejema in proslavlja uspeh brez pridržka seAe takrat, ko mm je tujina daAa svoj »im pri matur«. V pav-tx je zopet preidsedmk H u bodove župe g. dr. Svigerj pozdravMl međe pevce, rznova čestital ter zboru poklonil veitk šop cvetja. In še tretjič je lahko dar! duška svoji navdušenosti predvsem pa oslroumnosti po koncertu v suterenski dvorani Mikticevege hotela, kjer je slavčka po^osrua z okusno in obilno večerjo Hubadova župa. Ot> tej priKkč je s4av6ke na^vorfl datlje rooNi g Pe-čenteo S., predsednik pev. zbora G3as. Matice ter jih kot najmlajše pozdravil v imena našega najstarejšega pev. zbora, G. Su-pančič je nato pokazal na onega moža med navzočimi, ki se je v svoji ljubeznivi skromnosti hotel skriti pred vsako zahva+o, na g. Domm&n Cebina Njemu edinemu, kot na steaoj (Kiprtah nok in odprtega Velik uspeh koncerta hi matineje srca, se ima Trboveljski slavček zanvaliti, da je mogel brez denarnih zaprek na pot v tujino. G. Čebin je lahko prepričan, da njegove doororljivoet slavčka ne bodo nikoli pozabili. V četrtek zjutraj se je vrSiila v Un.ionu zopet do vrha obiskana in v najlepšem redu ifn ob iskrenem navdušenju potekajoča matineja siavčkov. nakar je pevce v Zvezdi širokogrudno pogostil g. Krapeš. Popoldne pa so se slavčki vrnili s svetlimi spomini v svojo orno dolino. .—č Danes in i u tri ob 14*15, v nedeljo ob 11. dopoldne ZKD film MAROKKO z M AR LE NE DIETRICH v ELITNEM KINU MATICI Šola in dom na Jesenicah Jesenice, 25. maja. V nedeljo popoldne se je vršil na pobudo učiteljstva meščanske šole v meščanski šoli dobro obiskan roditeljski sestanek. Po pozdravnih besedah ravmatelđa sole g. Klavore je predavala nastavnica meše. šole gdč. Mirni Perkova o pubertet-ni dobi mladine. Predavateljica je naaor-no prikazala telesni in duševni raovoj mladostnika ter orieala in dala nasvete, kaiko ohraniti mladino pred morebitno po-ettbo v današnji težki dobi. Navzoči starši so z velikim eanimandem srtedili stvar-nemn fei zelo potrebnemu predavanju. Nato se :'e o tem ta tudi dragih perečih vprašanjih razvila obširna debata, v katero so posegli g^. Jurij Jeram, Prane Bertoncerj, Jakob Gospodaric, gdc. Panika ZorČeva fe dru^i. Predvsem je šlo za ustanovitev šolsko-domače posvetovalnice, ki bi imela namen staršem pomagati pri izberi poklica za sinove in hčerke. Mnogo se je govorilo o razširitvi poslopja meščanske šole, kar je ree nujno potrebno. Damašnfjia mladina silno trpi v tesnih prostorih, kar je za zdravje in rast mladine aeio kvarno. Šolski prostori ao sa amotre-no vzgojo mnogo premajhni, saj je r nekaterih razredih od 50 do 60 otrok ki »e morata še dva razreda mladine poočevati v poslopju oenovne šole. Zato trni gmotren pouk. Zelo kvarno za mladino je tudi to, da sedi v klopeh brez naslanjal b do t klopeh, ki so primerna za prvi aH drngf razred osnovnih šol, ne pa sa učence med 12 in VS letom starosti. Prva skrb jeseniške mestne uprave naj bo, da čimprej primemo razširi poslopje meščanske šole in da se v nđej postavijo klopi, ki bodo odgovarjale starosti šolske mladine, da si ne bo kvarila rasti m zdravja v šoli kot si ga sedaj. Velika in moderna meščaneka Šola v Škofiji Loki naj služi našim mestnim očetom za vzor, kako je treba urediti poslopje ne samo na zunaj, temveč tudi v notranjosti. Debata je bila zelo Živahna ter je pričala, da kažejo starši veliko zanimanje za šolo. 'Izrekli so ponovno zahvalo učiteljskemu zboru za njegovo vestno in požrtvo-vatao delo. Umor ▼ Tuhinjski dolini pred sodiščem Danes se je pričeta obravnava proti Antom VombergefJH in Avgustu ste udvvfti goflHHcM bo fvvmo Rahel 9 26. mnjfl V opokfcrrskih urah se je pnoeia pred veHkim senatom razprava paotti posestnik« v Tun nosh pri Karnoifcu Antonu Vomber-gerju m čevijarketnm mojstra Avgusta Usiserju is PodbonMa. Obtožnica ju dosM, da sta v družb* z nekam Issnom kosnikom xz looristoiouoja gost>to:Cvink» m posestzuoo v Tuckifški ocklesš Ivano Ra^cet ta necm, as si je 2 nokami t^scaU nos n usna toliko česa, ds se je zadušUa. Rskefo-vo so asa« *Mxi prote konca aprila v po-ste4^i rnervo. Ker je b#e acara že 73 let m je w& dedj CSSZ bolehoiša, so prvotno 60-nrmevsli, da je un>i4a naravne stnarti. Kmaiu po njeoi »meti eo se pa prioe4e Š!TK*i govorice, da ni umria naravne smrti, temrveč da je bita zahrbtno morjem, \omberger >e mzširjevaioe let. vesti pr?jel in so morali v časopisih priobčiti prekiicno izjavo. Govorice se pa navzlic temu niso polegle, posebno je vzbuŠTtika še niso mogH izslediti in sta zato sedela na zatožni klopi Ve Vomber-ger, ki ga obtožnica imenuje duševnega očeta nasilne smrti Rakefove, m pa njegov pomagač čevljarski mojster Hafner. Za razpravo vlada veKko zanimanje med občinstvom. i Dražestna in splošno priljubljena Magda Schneider služi za model mlademu, simpatičnemu slikarju Hermanu Thimigu v sijajni in zabavni šaloigri Suzana v kopeli Marion, to se ne spodobi! Jutri premiera Elitni kine* Matica Telefon 2124 Čebele v tivolskem parku Ljubljana, 26. maja. Pripravija*m odbor Čebelarske zadruge žen na ozki srrmsma med hotelom Trvola in med gospodarskim poslopjem ob tivolskem gradu postavili več uljnakov. Sicer je imel na tem prostoru majčken čebeljnak že tudi pokojni mestni gozdar Metldkovič, vendar je bil pa ta uljnok tako majhen, da ga nihče nd nrti opazil Čebelarska zadruga bi s tako malim čebelnjakom seveda ne b;:a zadovoljna, razen tega je bila pa strmina tudi pravkar zasajena z okrasnim g-rmičjem in drevjem, da bo v kratkem prav ugodno izpopolnjevala bujno okolico, a tudo drugače se ta prostor ne sme zamašiti s kakršna m i-koli zgradbami, ker bd se iz^ubSla vsa s&-ko vi tost parica. Zato je občinski svet na pobudo soc ialno-polfl ti čoega urada ruda že razpravljal, da bi v hotelu Trvold namestila Dečji dom, 5uH smo pa tudi da bi v »Zmajevem stegu« združena skavti radi imeti svoje prostore v sedanjem hotelskem poslopju. Kakšni prijatelji so Čebele in nedorasla mkdtina, je vsem jasno, na drugi strani pa moramo rudti pomisliti, da je park predvsem namenjcci ljudem, ki iščejo miru^ ob čebelnjakih bi se pa zbiralo polno čebelarjev. Ničesar namerno protri temu, če bi postavili kje ob strani majhen čebelnjak, kjer bi i meri čebelairji tudri za drago občinstvo poučna predavanja, a čebelarji sami naj pomislijo, kaj bi bflo s cvetlicami in gredicami v Mižand, kadar bi čebele rojile rn bi čebelarji čez drn in stan dirjali za ro#. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Tartuffe. Premiera, Izven. Znižane cene. Nedelja, 38. maja,* TartuHe. Izven. Znižane cene. m Premijera Molierove komedije »Tartuffe*. V soboto dne 27. t m. bo v ljubljanski drami predzadnja premijera letošnje sezone Vprizori se klasična komedija »Tartuffe«, ki jo je napisal slavni Francoz Moliere, poslovenil pa Oton Župančič. Komedijo je nas tu dir al dr. Branko Gavella kot režiser-gost našega gledališča. Za premijeru so napravljene popolnoma nove dekoracije v pravilnem slogu, po osnutkih scenografa g. Uljaniščeva, izdelala pa jih je gledališka slikama. Premijera bo izven abonmana po znižanih dramskih cenah. Prva repriza Molierove komedije »Tartuffe« v režiji dr. Branka Gavelle, bo v nedeljo 38. t. m. zvečer ob 30. po znižanih dramskih cenah. otoka Začetek ob 20. Petek. 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Andre Chenier. D. Nedelja, 28. maja: Erika. Izven. Globoko znižane cene (od 30 Dm navzdol). Ponedeljek, 29. maja: Zaprto. Andre Chenier je izvrstna operna predstava, tako po zasedbi kakor tudi po celotni izvedbi, kar je priznala celokupna naša kritika, pa tudi občinstvo, ki je bilo navzoče pri premijeri m prvi reprizi, je delo sprejelo z izredno glasno pohvalo. Opera to tudi v resnici zasluži, dejanje je pestro, glasba slikovita in ne pretežka. Posebno opozarjamo na krasne arije m duete. Dirigira kapelnik Stritof, režija je prof. šestova. Prihodnja predstava bo v soboto dne 36. t. m, za red D. Izmed izvirnih operet je imela »Erika« na našem odru prav lep uspeh. Po dvemesečnem presledku se zopet ponovi v nedeljo dne 2Š. t m. po goboko znižanih cenah. Veljajo cene od 30 Din navzdoL Obisk toplo priporočamo. Radio in pokrajinski zlet Radio propagandna odsek od>vesča s tem vse edimice, da je savezno naceindstvo odredilo tale razpored prenosa godbeoe spremljave z navodili po rad»u: V ponedeljek, 29. maja, in ponode^ek, 12. junija obakrat od 1930—30 prenos godbe za vaje n^oškega nairaščotfa, vodstvo brat Lojze Vrhovec, Ob torkih, 30. maja, 6, juniju in 15. junija od 20.—20.30. — prve četrt ure prenos godbe za zentakn narašča*j, vodstvo sestre Twk terjeve, druge četrt ure prenos g»ocJbe za Sanice, vodstvo sestre BarJove. Ob sobotah, 3. 10. in 17. junija od 30. do 20,30. prenos godbeoe spremtaove za proste vaje členov. Vodi brat Rudolf. V zrnje! u že razposlane okrožnice opozarjamo torej vsa bratska r^adelništva, da n& objavljene večere odrede tefovadbo v pošt ev prihajajočih oddelkov m da sa preskrbe radtio eponat. kjer jnh sama društva n»i-majo. Obenem se bodo ob teh poharah ob-javljaJa tudli kratka navodila in vesti za zdet, zato naj ne bo eoMndce, ki bi ne tzra-b9a te prilike, da se vaje dobro predelajo ob godbenri sprem! ja vn m z navodtfli. ka«r bo služilo občemu uspehu zleta. Nadaljevanje predavanja br. dr. Rnka Fuxa »O Ljubljanskemu Sokolu od ustanovitve do svetovne vojtie« se bo vtrtsilo v ponedeljek, dne 29. maja od 19.—19.30., naslednje predavanje pa bo imel br. Jeras, savezni pod-nočeinrik na dan 2. junija ob isti oni. * _ NačeJnistvo sokolske župe Ljubljana spx>roča vsem ljubljanskim in bfežnjim sokolskim društvom, da bo vadba posebne župne točke za pok^ajrinski zlet v soboto, dne 27. maja L L ob 7. uri zvečer na letnem telovadišču Sokola I. na Taboru (in ne na tekrradlšču Ljubljanskega Sokoia kot je biio to pomotoma javljeno). Opozorite na to vse članstvo in naraščaj. — Prosimo, bodite toorm! — Naceinistvo. Iz Trbovelj — Šport v rudarskih revirjih. V nede-J^o se je odi gada v Trbovljah prvenstveno, nogometna tekma med SK Retje (Trbovlje) in SK. Hrastnik. Obe moštvi sta se v precej spremenjena postava predstavila ss. g. Dok-narju iz Ljubljene. Tekma je btta ob pičiš udeiezoi publike precej izo -tecoa 111 k par sporaojičoih napadov z obeh strano je per-fck«tus.:uJu rezultat 6 : 3 za docoecega SK Retje. — Napad Reuja se je deioma naz-likovol v odtk>čnost4 in pravAuem podajanju. Gospod Dormar je sodid objektavno in strogo ter si ga žetimo se večkral v Trbovlje. — Dopoldne pa je nastopil ljubljanska SK. Hermes proti domaoinm SIC Trbovlje. So-e g. Luoder aftobo- — Dobava gramoza m, ceste: Srcski odbor v Loškem mzpmmje dobavo 300 kub. m gtracnoza aa posipao je banovinske ceste od trga TiOovlje do rodrw^k© re-staveserje na Vodah, ki sicer samo z« do-bapo ^rornoza brez voženj. Gramoz ne sme biti nad 3 cm debeL Pismene ponodbe z navedbo kraja gramozne jtame nag se po-šijejo do M), junija čBoou sreskega cestnega odbora g. ravnatie^iu itjg, Loabotfn v T>-bovijsh. — Štedite s cestno razsvetljavo. Opaža se, da se po večerah cestna nazsvorije/va rnoo^o prezgodaj prižge^ teer sedarj ob pol 8. uzi zvečer vcodaT še nd tema, ntti mrak. Za: »Maroko« ob 14.15 v kina MarrcL DE2lRAr£ LEKARNE Danes. Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosrx>svotska cesta 10. Kdor še nikoli ni bfl direktor* ne ve, fcaJco težak je ta poklic. Ne govorimo o beračih in brezpo*einiK, da ne bo vedela levica, kaj deta desnica. So še druge bridkosti in težave direktorskega poklica. Gospod direktor morajo biti vedno tip top oblečeni, v obeh gledališčih bi morali imeti abortirano ložo, vvako dobrodelno akcijo noj bi izdatno podprli In na vsakem koncertu bi jim kazalo sedeti v drugi, če že ne v prvi vrsti. Dolžnosti do umetnosti po retje zamolčimo, sicer z naitevanjem javnih bremen ne pridemo do konca. In pa vrata gospoda direktorja, to je Sele krlžf Neprestano bi Škripala od jutra do večera, če bi ne bita dobro namazana m če bi se odprla vsakemu, ki šefi stopiti pred jasno obličje gospoda direktorja. Edina sreča ubogih vrat je, da imajo gospod direktor uvidevnega komomika. Prideš, pozvoniS tn čakaš, da se komornih po telefonu informira, če so gospod direktor sploh doma. če so tn če so voljni govoriti s teboj o&ebao, ti po telefonu m komor-niku sporoče, da boš smel stopiti pred nje popoldne ob treh, ker je ura devet dopoldne tn ker se gospod dfrektor pvaj ne morejo točiti od tenisa. Da, m lahko biti direktor. Izpred sodišča Ljubljana, 36. maja. Slabo vrezne je privabilo v razpravno dvorano St. T9 izredno veliko posluSalceu. Pred sodniki se je zagovarjala 24-letna brezposelna delavka Mihaela Kam pel % Gline, ki je nepoboljšljiva tatica m je bila zaradi tega že večkrat kazmovana. Obtožnica jo je doižila 14 tatvin. Kradla je vse, kar ji je prišlo pod roke, tako več ženskih in moških srebrnih in zlatih zapestnih ur, dalje čevlje, na trgu je izmikala branjev-kam denarnice, pa tudi v trgovinah Ja prav rada posegala po tuji lastnini. V trgovini >Melic je neki gospodični, ki je ravno pomerjala čepico, ukradla ix torbice 1500 Din. Obtoženka je več tatvin priznala, druge je pa zanikala. Sodišče jo je obsodilo na 8 mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic, Z Jesenic — Nov grob. Po zelo kratki bolezni jo preminul v nedeljo v bolnici bratovske skiadnice v 47. letu starosti g. Mrak Jakob, kurjač v eiektz. centrali v tovarna KUD. Pokojni, ki je bil miren in dober človek ter priden delavec je bil zaposlen ▼ toavrni 27 let Pokopali so ga v torek popoldne ob veliki udeležbi delavstva. Bodi mu ohranjen blag spomin. — Sport. V nedeljo ob pol 11. dopoldne bo na igrišču Sk Bratstva nogometna tekma med rezervo Bratstva in I. moštvom SK Tržič, Popoldne pa se bo vršila na istem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Elan, prvakom Dolenjske m SK Bratstvo, ki je prvak Gorenjske. To je prva tekma, ki jo odigra prvak Dolenjske na Jesenicah. Jeseniška športna javnost se živo zanima kakšen bo rezultat srečanja Dolenjske m Gorenjske na vročih jeseniških tleh, — Sokolsko društvo Jesenice priredi 1 nedeljo izlet svojega članstva v romantični Martuljek. Odhod zjutraj s turistOT-skkn vlakom. Hrano je vzeti s seboj, bo pa na razpolago tudi za tiste, ki je ne nosijo radi s seboj. Zbirališče pred Sokolskim domom aH na postaji. Vožnja pok> vičnaJ Sport _ Koturaški Savez kralj Jogosl. »Triglavski pododbor« v Ljubljana razpisuje z* binkoštno nedeljo, dne 4 junija vsakoletno kolesarsko skupinsko vožnjo k otvoritvi veJesejma v Ljubljani. Vsi kolesarski klubi dravke banovine so prejeli točni in obširni razpis ter se krubi nujno opozarjajo na točno ravnanje po razpisu. — Triglavsk pododbor je prejel kolesarske triptike za inozemstvo od Jugoslovanskega Auring kluba centrala Beograd ter se treba za iste prija-vitt tajništvu Triglavskega pododbora v Ljubljani Štev 149 »SLOVENSKI N ARO D«, dne 26. maja 1933 Sbw 3 Dnevne vesti — Kraljev zastopnik na otvoritvi vele-■ejma, Nj. VeL kralja Aleksandra bo na otvoritveni svečanosti XIII. ljubljanskega velesejma dne 3. junija zastopal g. Cuka-vac Vladimir, generalstabni brigadni ge- -aerai, poveljnik dravske divizije v Ljuh-rjani. — Herriot častni meščan Subotice, Su-botiška občinska uprava je izvolila na današnji seji bivšega predsednika francoske vlade Ekfciarda Herriota za častnega meščana v znak za zasluge, ki si jih je pridobil za našo državo. _ Poseben vlak iz češkoslovaške na naš Jadran, češkoslovaške državne železnice so dale izletnikom na razpolago poseben vlak, ki bo vozil 2. junija na našo rivijero- Svetniki se vrnejo 19. junija Prijavilo se je že toliko izletnikov, da je poseben viak zagotovljen. — Važno za naše izvoznike v tSR. >Kompensa<, organizacija združenih uvoz nikov in izvoznikov CSR, ter Zbornica za trgovino in obrt v Brnu pošljejo na ljubljanski vel esejem, ki se vrši od 3. do 12. junija, svode delegate. Delegati bodo na ljubljanskem velesejmu osebno proučili izvozne možnosti iz nase države v CSR, nniiii interesentom informacije ki jih spcavlli v stike s češkoslovaškimi uvozniki. — Glavna skupščina Udruženja jugoslo-vet*skih knženjerjev in arhitektov bo letos ▼ Beogradu od 4. do 6. jun rja. Istočasno bosta tudi kongresa zveze slovanskih tožen jerjev ter jurcoPlovennkih kemikov rn tehnologov, hkratu pa tudi sestanek bolgarskih in jusoslovenekih inženjerjev in arhitektov. Po plavni skupščini bodo bližnji in daljni izleti. Za člane je dovoljena četrtinska, za njihove spremljevalce pa polovična železniška vožnja Program je na razpolago v tajništvu sekcije (Novi trg 1). Prijave je poslati tajništvu do vkljueno 3.1. maja Razgovor o podrobnostih bo na čJantskem sestanku v četrtek L junija ob 20. uri v družabnem lokalu sekcije (v Kacrml). Sekcija Ljubljana, — Kongres slovanskih hranilnic v Bra-ttetavi. Danes ;e bil otvorjen v Bratislavi L kongres zveze slovanskih hranilnic, ki so v nji zastopane poljske, jugoslovenske in češkoslovaške hranilnice. Otvoritveni govor je imel prosvetni minister tir. De-rer. Naše hranilnice zastopa na kongresu ravnatelj Hranilnice dravske banovine g. dr. Mirko Božič. — Izleti Fotokiuba, Razen rednih tečajev za začetnike in tudi za take amaterje, ki bi svoje znanje radi izpopolnili z najmodernejšimi tehničnimi izsledki, ter rasen predavanj v svojem domu in tudi v dvorani Delavske zbornice prireja Foto-kiub tudi iaiete no najzanimivejših krajan dežele. Mdnnlo nedeljo je Potoklub obiskal starodavno Skorjo LOko, kjer so člani ki članice napravili zJasti mnogo posnetkov znamenite, s freskami in zlatimi oltarji okrašene gotske cerkve na Suhi ter fotografirali polno slikovitih kotičkov in pogledov tod i t pitoreskne m mestu. Prekrasna je bila pot jvo cvetočih travnikih in senčnih gozdovih skozi idilično vasico Gabrovo na vrh Ljubnika, kjer so občudovali veličastno panoramo in fotografirali življenje v izvrstno obiskani koči. V nedeljo se pelje Fotokratb v prijazno Vi-šnoo goro. kjer Je nudi polno lepih arhitektonskih skupin, prav tako je pa okolica prava zakladnica najrazličnejših motivov, da bo vsak udeleženec goto to našel, kar mu je najljubše. V kratkem pa Fotoklub namerava prirediti večji izlet v romantično Selško dolino in na Ratitovec, odkoder je najlepši pogled na Julijske Alpe s Triglavom, Karavanke in Kamniške planine, ki se v krogu vrste okrog Ratitovca. Silno zanimivi so tadd kraji v dolini ki po hribih, posebno pa starodavni trg Železniki z opuščenimi plavži. Zali log bi pa rojstni kraj Irana Grobarja, rajsko Jopa So-rica s Heblarji ki visotooakiinsko vasjo Dajne. Kdo ne M želel obiskati doma Ivana Grobarja in uživati miru na Pritovču, mali vasici na Ratitovcu, kamor je dr. Krek med kmete v prirodo hodil po težkem delu ubirat novih moči m v stvar jat načrte za svoja nova dela. Selca so prav za nrarv Krekov pravi dom, sosednja Ceš-njica prava idila, vsi kraji so pa polni lepot tn znamenitosti, da se izleta Fotokro-ba gotovo udeleži prav mnogo amaterjev. _ Ljubljanski velesejem zaseden. XIII. ljubljanski vel esejem od 3. do 12. junija je kljub svojemn dbsegu, saj meri razstavni prostor 40.000 kr*«d. metrov, popolnoma zaseden. Zaradi strogih deviznih predpisov in carinskih omejitev razstavlja letos manj inozemskih tvrdk, zato pa mnogo več domačih, katerih na prejšnjih ve->esejm&i ni bilo. Tako bo letošnji ljubljanski ve lese jem predvsem v znamenju domače industrijske m obrtniške pnodukci- — Olimpijska zmagovalka Eden Preiss prfcfe v Maribor. V času od % do 5. junija se bo v Mario aru vršilo državno prven-atvo v sabljanju, ki ae ga udeleži večina k3ubov Jugoslavije, ki soje ta viteški sport. Za prireditev vlada v Mariboru že »daj veliko zanimanje, saj se je udeleži tu 14 olimpijska zmagovalka v Los Anjge-lesn Ellen Preias z Domaja, svetovna prvakinja v flore tu. Za tekmovanje ao se orijavfii tudi številni avatrijs&i tekmovalci. _ Vesti fcz Prefcmorja. Občinski revež Miha Mukam iz Ran kove je nedavno izpil večno količino octove kisline. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je pa kljub takojšnji zdravniški pomoči kmalu podlegel zas trapien ju. Vzrok samomora ni anan. _ Na Radgonski cesti blizu Vance vasi se je v ponedeljek pripetila precej bo-ia nesreča. Hlapec Benko je vozil za posestnika Sara večjo mnofitoo lesa, na ovinku se je pa voz prevrnil v jarek. Les je pokopal pod se bori Benka in Starovo ženo, ki sta zadobila bude notranje poškodbe, Beri k u je pa zmečkalo tudi desnico. Oba so preoeljall v bomieo. _ Pasja steklina se v srez u Murske Sobote vedno bolj stri in vsak teden so prijavljeni oblasti novi primeri. Oblasti so izdale najstrožje odredbe, da zajeze nevarno epidemijo. _ Koroške novice. Poročali smo, da je bila v noči na 14. aprila umorjena lastnica male treovine Terezija Marinškova v Drveši vasi. Kmalu no umoru so orožniki prijeli njenega nečaka Franca Brugerja. ki je menjal več tisočdinarskih bankovcev. Izročili so ea sodišču, a je dejanie dosledno tajil. Pliberško okrajno sodišče bi ga moralo oddati deželnemu sodišču v Celovcu, toda Bruiger je pobegnil. Že dva dni pozneje so ga pa izsledili skritega na ne- kem skednju blizu kolodvora Zdaj pride pred celovško poroto. _ V nedeljo 21. t. m je začelo goreti v Laupihlu pri Kot-mari vesi Posestniku T omam u so zgoreli trije objekti. Rešili so samo živino. _ Na šajjdi pri vasi Sele se je pojavil nedavno velik kosmatinec, k! je napadel in raz-tnral več ovac. _ 9- maja so pri Sv. Tomažu pri Ce'ovcu pokopali 701etno Wa-stejevo mater, p. d. Lesjakinjo iz Domačne vesi. — Na Bistrici pri šmihelu Je umrla posestnica žliharjeva _ Svetislav Petrovič obišče Novi Sad. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič je ne lavno pisal svojim staršem v Novem Sadu. da pride sredi junija v Jugoslavijo in se ustavi tudi v Norem Sadu Bajje obišče vsa večja mesta Jugoslavije, kjer bo tudi predaval. Z njim prispe tudi njegova stalna partnerica 'uiame Haii. _ Savezna streljačka družina v Gorenji vasi. ustanovljena šele nedavno na inicijativo priljubljenega in agilnega kap. Jovanoviča Milemka, bo otvorila na slovesen način svoje prvo strelišče v Poslanski dolini dne 38. t. m. ob 14. uri s sledečim Sporedom: 1) Slavnostni nagovori; 2) otvoritev strelišča; 3) strefc"an;e. Po slav-nosti na strelišču se bo vršil v Sokofskem domu pevski koncert Sokola iz škofje Loke nod spretnim vodstvom g. Adamiča, Po koncertu prosta zabava s plesom. Ljubitelji tega viteškega sporta in še posebno pa strelci bližnjih streljačkih 'ružin so vljudno vabljeni, da se udeležijo te slovesne otvoritve v čim večjem številu. _ Potujoča kmetijska rarstava in šola v Kranju bo stala na kranjski žel. postaji ves dan dne 4. junija. Binkoštna nedela je kot nalašč primerna za tako veliko prireditev, posebno še, ker se vrši ta dan tudi zlet sokolske župe Kranj. Sprejem in otvoritev razstave se bo vršila točno ob 9. uri donoldne. Razstavni vlak obseea 24 vagonov. V vsakem vagonu bo tolmač Razen teza sodelujeta pri pojasnjevanju razstavnih predmetov sreski kmetijski referent in njesrov pomočnik in dva stalna predavatelja. Poooldne in zvečer bodo filmska pre'avanja iz raznih kmetijskih panog, ki obetajo biti zelo zanimiva in poučna ne samo za kmetovace. temveč tudi za meščanstvo. Priporočamo številen obisk razstave in predavanj našim kmetom, gospodinjam in mladini, kakor tudi drugim slo;em. _ Vreme. Vremenska nanoved nam obeta nestanovitno deževno vreme. že včeraj je po večini krajev naše države deževalo, ponoči le pa začelo pri nas liti kakor iz škafa in lilo ;e vse dopoldne, že davi ob 7. zjutra,; smo imeli v Ljubljani 24 mm padavin. Najvišja temperatura je zna^a'a včeraj v Beoerain in Skonljn 24. v Splitu 22. v Mariboru 18.3, v Ljubljani 17.7. v Zaerebu 16 stopinj. Davi ;e kazal barometer v Ljubljani 754.5, temperatura je znašala 10.4. _ Pol metra snega v Bosanski Krajini. Iz Banja Luke poročajo, da je sneg pobelil vse okoliške hribe, na planinah Maje-ricl In Konjuhn ga je na zapadlo pol metra Nastalo je hladno vreme kakor v februarju. Po Banja Luki se izprehajajo Mudje v zimskih suknjah. _ Tatvina v naši potovalni pisarni v Pragi. V sreio ponoči je bilo vlomljeno v prostore oficijelne juerosloiven-ske potovalne pisarne v Pragi Vlomilec je odnesel 5000 Kč vreden pisalni stroj. _ čudežni zdravnik Bauda ne ordinira več. Zaerrebška policija je čudežnemu zdravniku arhitektu Bandi prepovedala ordinacije, čeprav nikomur ni nič zaračunal. Zato je Inž. Bauda v sredo opustil zdravljenje bolnikov, kljub temu se je pa pred njegovo hišo zbralo več sto Iflndi, zlasti kmetov iz okolice, ki so pa zaman čakali. Navzlic silnemu nalivu so nekateri vztrajali pred hišo do večera. _ Rodbinska tragedija. V vasi BataJar sta živela v lepi slogi brata Nedeljko in Dušan Petrovič. Pred inevi sta se pa zaradi malenkosti sprla, med prepirom je pa Dušam Nedeljka tako močno pahnil v stran, da je udaril z glavo ob tla in obležal mrtev. Ves obuipan Je odšel Dušan v gozd in se +am obesil matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« srenčice. Predstojniki nniverzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker še lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 9 Iz Ljubljane —tj Ribji trg je bil danes zelo dobro založen, zlasti mnogo je bik) morskih rib, kupcev je pa bffc> malo, najbrž zanado slabega vremena tn ker je danes tudi ponedeljek, ne le petek, pa upoštevati je trena, da je pozen datum. .Mnogo je b#o malih cenenih morskih rib. za katere bi se gospodinje ob drugih pri.hlkah kar trgale. Prave sardele so po 16 Din, torej zelo počena v primeri s prejšnji mi cenami^ ko »o bile po 24 do 28 Din. Tudi druge vrste malih morskih rfb so se znatno pocenile. Girice so po 12—14 Din in po toliko tudi male sardelTce, skombni po 18. bobn po 20. Pri borjsth morskih nfhah pa ni posebne rarlrfce v eerrt Rezan u>£»er je po 32 Din, cel po 28. Po 28 Dm so tudi o>s*k?i, oevofci m skarpena. Po 40 Din ao orade, zobe*rec in brada-?. KedHja je po 36 Dvn. prodaiiefl jo je le en prode-ja^ec. Ta niria ie na našem trgu redka Dovolj je hMo todr rečnih rib. V splošnem se cene mso spremenile, a prodajalci morajo precej popuščati pri oem v poznnh tnžndh urah. da jim rftre ne ostanejo. DMaroko« v Elitnem kinu Matici. Prilatelje lepih filmov opozarja ZKD na današnji svoj filmski spored v kinu Matici. Na proarraaau je Marlene Dletrich v prekrasnem fihnm >Maroko«. Ta umotvor režiserja J. Stero-berga naj si vsakdo ogleda _IJ Športne fn modne srajce, pisarne, majice, kravate te naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrd ki Miloš Karaičmlk. Stari trg. _IJ Bluze, razno damsko perilo, toefei- ce te rokavice najnovejše mode dobite te pri tvrdki Milo« Karnlčnlk. 8tarl trg. _lj Ribana kopatae obleke, čevlje, ospice te krasne pisarne nttdl v najlepši tebi ri trvrdka Mik* Kamionrk, Stari trg, _IJ U. F. nogavice ter res t r petna, ravne svilene, flor m kratke nogavice trna tvrdfka Miloš KarmfcnJk, Stari trg. Felix Br popaftaren iz iHMJOMaliilli filmov »Gospodična tajnica«, »ffedottni Jakob« Itd_ v krurtinainem filmu is berttaskaga podansnlja ve vse! Bressart kot puullcul pevec, kot lažni policist, prijatelj in rešitelj otrok. — Sodelujejo; SVETISLAV PETROVK) GRETL THEBfEB PAUL. MORGAN in THEODOR LOOS Zvočni kino Ideal Vinska razstava v Novem mesta V dolenjski prestolnici so zborovali vfoogradnft] Iz vseh krajev dravske banovine Novo mesto, 25. maja. V vrsti številnih siovesnosti, ki jih zadnje Čase doživlja naša metropola, so tudi siavn v>tni dnevi naših vinogradnikov. Iz vssd delov dravske banovine so se zi v sredo zbrali mnogi delegati. V hotelu »Metropol« sta se vršila popoldne seja glavnega odbora in ob".ni zbor vinarskega diu-štva. Vse mesto se je odelo v zastave. G'avci dan j> bil danes. Okusno okrašena telovadnica snovne šole je sprejela ob osmih zjutraj zastopnike naših vinarskih društev in goste. Predsednik Vinarskega društva za dravsko bangvino g. Lovio Potovar, narodni poslanec, je v izbranih besedah o tvori I vinski kongres z običajnimi pozdravi. Mestni župan dr. Rezek je zaklical kongresu dobrodošlico na doleui-skih tleh. Sledili so strokovni referati. Ravnatelj kmetijske Šole na Grmu m/, ivo Zupanič je poročal o trenem izboru za dravsko banovino s posebnim ozirom na Dolenjsko. Inž. Fran Lukman je govoril o namiznem grozdju. Fran Gombač je raz-motrival o obnovi vinogradov in predsednik Lovro Petovar o vinogradništvu v trgovski politiki. Ob 11. dopoldne je otvoril predsednik krajevne vinarske podružnice, bajnofški grasčak Robert Germ. razstavo dolenjskih in belokranjskih vin v salonu hotela Win-diseher. Razstava je v zvezi z vinskim sejmom. Vinarskih strokovnjakov m ljubiteljev žlahtnega Noetovega trsa se je zbralo zelo veliko in še polno povabljenih gostov se je pomešalo med nje. Za pozdravne besede se je zahvalil načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Zidan-šek, ki je izročil navzočim pozdrave gg. bana in podbana ter čestital prirediteljem razstave in vsem onim, ki bodo odnesli z razstave odlikovanja. Izrazil je svojo radovednost nad dolenjsko kapljico, ki je že sedaj v Ljubljani bolj priljubljena kot Štajerska vina. V imenu društva »Krke« je pozdravil goste društveni predsednik dr. Perko. Pri otvoritvi smo opazili tudi predsednika društva »Bela Krajina« dr. Koce-ta, ravnatelja ljubljanskega velesejma dr. .Dularja in še mnoge odlične goste. Novo mesto je bilo zastopano po vseh stopnjah m kategorijah. Vinska razstava je nameščena v salonu hotela VVindischer. Prostor je za kaj takega kaj pripraven, le premajhen je bil za to razstavo. Vse je bilo preveč utesnjeno, sicer pa zelo okusno in spretno urejeno. Razstavo je uredil tajnik novomeške podružnice vinarskega društva, sreski kmetijski referent g. Karel Vrisk. Tri stene so bile v vrstah obložene z buteljkami rdečega oziroma črnega ter belega vina. V sedem oddelkov so ločile vaze Klemenčiče- Iz Novega mesta — Dijaštvo nastopi. V nedeljo nastopijo vsi oddelki dijaštva tukajšnje realne gimnazije. Poleg prostih vaj, ki jih bodo predvajali kasneje na sokolskem pokrajinskem izletu, bo tidi več vaj, ki jih je sestavil gimnazijski telovadni učitelj g. Danilo Fon. — Če so otroci sami V Gtohodoiu so se otroci igrali zunaj vasi pri zeleni hrži in vpregli štiriletnega Tončka, češ, da je konjiček ter ga nagnah' v lužo pit. Deček se je branil, pa tovar?Si so ga prisilil, da je pil, >ker je žejen konjiček c, zdaj pa se revček bori s smrtjo. Tako je, če so otroci sami. _ Novo mesto razstavi Tudi naša metropola se udeleži tajsko-prometne razstave na ljubljanskem velesejma ter je -iirri odposlala svoje razstavne stvari v Ljubljano, tikor jih je pač imela se doma. — Mesec i si eto r je majuik in skoro vsak dan srečujemo po mestu ah' okolici šolarske m dijaške izletnike od vseh strani banovine. Tudi mestne šole so pohitele 3**r- na svoje običajne majniške izlete. Le škoda, da imamo tako nestanovitno vreme. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče v Cei ju je imelo v ponedeljek 22. t m. zvečer svoj redni občni zbor, na katerem ao bili »voljeni ▼ odbor naslednji gg.: predsednik vladni svetnik E. Lilck, pcKipreo^sednik CSlenšek, tajnica Debclakova, blagajnik Zdravko Kovač, knjižničar in gospodar Javsovec odborniki prof. Brodar, ravn. Cernej, ravn. Marin ček. Pr. Ros, prof. Rudolf in Žemljic, namestnik Mirko Kovač; pregtodovalca računov sta narodni poslanec hran Prekor-iek in ravn. Turnšek. Ljudsko vseučilišče je zaključilo a tem občnim zborom sek> uspešno poslovno laso. Priredilo je 21 predavanj (med njima 16 skioptičnih). Povprečni obisk je znašal 105 oseb. —c Lastniki motornih vozil v Cerja a* celjskem srezu te opozarjajo, da bo zadnji pregled motornih vozil iz vse dravske banovine v sredo 31. t. m. ob ti. dopoldne pred apsavo policije v Ljubljani Vozila, M letos našo bila pregledana, bodo zapestna ura iz doaaVit zia-tm je bfta najdena v pooedefjsk 22. t. rana Dtočkovem trga. —c Komcert češkŠt pm*amr v Tumd pevski zbor »&twfiimr£kam Iz Okmca-cs bo piliedM na svoji turneji po Jugoslaviji v četrtek 6. jolrja zvečer koncert v mali dvorani Celjskega docna. Ta kooosrt bo gotovo pravcat umetniški dogodek za Oefja. prt6*ioovas>a stvena nogometna tafcma med prvakom celjskega okrožja SK Celjem tn SK Atletiko se bo pričela r nedeljo 28. t m. ob 16.30 ne športnem igrišču prt »Skalni k*e-tik. Za sodnem je tetteea C Nemec te Maribora, ea njegovega namestnika pa g. Dufbskv Iz Zagreba. Ta tekma bo v»ek pomladanske prvenstvene sezone v Osrja. Ob IS. se bo pričela prsdttezzne med ze- ve keramične tovarne buteljke, ki ao imele vse enake etikete. V enem kotu je blestela velika steklenica trskogorca iz vinograda mag. pharm. g. Jos. Bergmanna. Nad buteljkami se bleste naše gorice, ki jih krona slavna Trška gora in pod njo vabi grad Bajnof, lepi dom predsednika novomeške podružnice Vinarskega društva, ki je to razstavo tudi priredila. Na drogi strani so vabiti nad buteljkami vinvršJri hrami s pisanima cerkvicama vrh bogatih vinogradov. Vso slikarsko opremo je prav dobro izvršil g. Ferdo Avsec. Med palmami in zelenjem se je blestel doprsni kip Nj. Vel. kralja, ki mu je veljal ob otvoritvi tudi prvi vzklik predsednika in navzočih. Pred hotelom je slavolok z napisom »Vinska razstava«, na zadnji strani pa je za vse, ki zapuščajo razstavo slovo: »Oragi gost, sedaj si ga pil, ne pozabi od kod je bik. Stih je delo domačega vinarskega strokovnjaka Vsak obiskovalec plača H) Din, dobi za to kozarec in katalog in potem po mili volji pokuša in za spomin si odnese še kozarec domov. Danes je bil obisk prav izvrsten. Razstavljenih je nekako 200 vzorcev vin. Cez polovico jih je iz novomeškega sreza ostalo je porazdeljeno na Krško, Kostanjevico, Mokronog in Belo Krajino. Predočeno vin so izvršile posebne komisije iz nedolenjskih krajev, sestavljene večinoma iz znanih vinskih strokovnjakov, ki so našli nekaj vrst vina izredno dobrih, veliko število vin je ocenjenih kot prvovrstnih, ostala kot dobra. Sfcarti-ranih je bilo od vech poslanih vzorcev le 14 in to večinoma radi napake po slabi posodi ali slabemu kletarjenju in le dva vzorca sta bila zavrnjena radi samorod-nice. Posebno priznanje je bilo s tem dano našemu prošlu lemu cvičku in pa črnini. Tudi se opaža, da so dolenjski vinogradniki prišli do spoznanja, da je nesmisel gojiti kvantrfcetne vrste in da je mnogo rentabilnejse m racijonak>ejsc s kvalitetnimi trtami. Popoldne so poeetiii gostje nekaj okoliških gradov m vmogradov, ogledali so si Šmarješke topKoe ter se slednjič ustavili pod Trško goro v gostoljubnem domu predsednika novom, vinske podružnice, r njegovom »Vinskem dvorcu« kot se je grad imenoval nemško »Weinhof« in mu pravi ljudstvo še sedaj Bajnof. Gostje ao se imeti v gradu dovolj priKke prepričati da tudi na Trški gori uspeva sok, ki bi ae pri njem frater oženii kot je dejal r>oko>-ni dolenjski šaljrvec m poznavalec dobre kapljice kandtjski brrt in odlični Štembur. Razstava bo odprta do jutri zvečer. —c Narodni poslanec Ivan Prekoršek bo ime! jutri ob 20. abod v prostorih restavracije pri kolodvoru v Petrovean. —c Okoliški občinski avet v sredo M. t. m. zvečer ni imel seje, Zadnji dan je bala namreč seja odpove»iana m prekđeoa na nedoločen čas. —c Prijateljska nogometna tekma med SK Olkopom ki SK JngoslavOo, ki bi se bila morala odigrati na praznik 36. t- m. popoktne na športnem igrišču pri jSkahri klertic je bila odoovedana, ker je bOo igrišče zaradi fožja neufpoi-abno. Odpove-dana je bila tudi tpredtetkena mod rtimen wa» ma SK Atletike ki &K Olimpa. —c Poroke, Te dni so se poročftk se-leznifiki nradntk Martin Podgoršek ts Celja In posestnikova hči Leopordlna Prešernova iz PoJjčan, saraboi uzednljc Štefan šočtarec s Spodnje Hndtnje psi CeUu fa šivilja Terezija Veo rova iz Gaoerja ter pehotni narednik Mihajlo NlkoilČ is Cerja ki tovarniška delavka ELza Krengčeva ts Ganeeja. Čestitamo' Iz Kranja — Zlet sekeft&fce zape Krao}. Zkat ske žepe Kranj bo za bmfeofiti v Kranja. V nedeljo 4. jurrifa dopokJne bodo tekme aa člane in Članice, popokme za oba rjarafičn^a, zvečer pa tekovadna akademija na prostem. Na bmkogtrri ponedeljek bodo dopoMne akaA-nje za Člane, članice, oba naraščaja in vojsko, ob 11. pozdrav pred mestno hssa Popoldne ob 14. bodo skušnje za moško m zonsfco deco. Ob pol t6. pa bodo nastopiti vsi oddelki s prostimi vajami za pokrajinekd zbb«; enako rodi vojaki 1. piaiMiokoga puHua Zs fifcof-je Loke. — Sokolska temoofta, Sokoasko drnateo v StražiSču pri»e stflali ker je Atesovee iznnsnil zadevo. Omote prisna, da ga ja pretepel Za verok pa navaja dejstvo, da Alesovee ceneje prodaja kruh po vaseh od Kranja do Predvora kakor Rm 4. >SLOVENSKl NAROD«, dne 26. maja 1933 A. DEraiery: 8U (Dre sirot* R o mika I« Frochardka ji je pomoli'Ja staro, raztrgano jopico. Sama ji jo je tudi zapela, kakor je vedela in znala. Potem ji je oblekla zakrpane nogavice in obula raztrgane škarpe. — Kar se tiče tvojih čevljev, ne misli več na nje, — je dejala z glasom, k: ni trpei ugovo-j; — na pariškem t! »-ku bi ime:: otplati kaj kmalu luknje . •. m poiem bi seveda ne mogla hoditi z meno; . Zato ti posodam tr-nežnejše če v je. V njih boš hodila udobno kot v čeveljčkih dražestne voj-vodinje. — Zdaj pa pojdiva doli, — je pripomnila, — daj mi roko. da ne pad2? pc stopnicali. Luiza s 2 j^ oprijela starkme rofct in odšla za svo*o lažno dob^ocu^ po s?opfwcah. V trenutka, ko je stopila aa zadnjo stopnico, je zaslišala v pritličju boone če smrčanje, ki se ga je ustrašila. — Ne boj se, — ji je zašepetala Frochardjka, — moj angelček je malo zag sebe. — Ah, to je torej na.ša podnajemnica, — je zamrmral z zaspanim glasom. ki takoj ie zopet zaspal. — Ubogi angelček, — je mrmrate Frochardka, — imeli boste dovolj časa seznaniti se z n/im... vesel je in šaljiv, da mu ga ni para. — Dovolj časa? — je za šepet ata Loiza. — Pa veoda/r ne mislite, gospa ... — Katf? ... Da se zaletiva takoj za prvšn vogalom v tvojo sestro?... To se lahko zgodi toda Pariz >e vedi.... Končno, treba bo potrpeti, dušica____ Storimo, kar bo mogoče. — Počakaj, — je pripomnila, pusteč Liftzo stati sredi J2.be ... Pred odhodom morava malo prigrizniti... Vzela je iz omare kos kruha, ga prerezala in dala polovico Ltriizi. —Nisem lačna, gospa, — je dejala slepa sirota. — Le vzemi kruh., na svežem zraikti postaneš kmaki lačna. In brž je potegsnfla LtHzo za seboj iz izbe. Lttiza si je globoko oddahnila, čuteč, da je na ulici. Oprijela se je roke svoje vodnice in v globoki hvaležnosti Je dejala: — Kako dobri site, gospa, vse žrv-vam bom dolžna zahvalo za to, da najdem svojo sestro. — Dobro je, če si ljudje medsebojno pomagajo. Potem je pa pripomnila z izpreme-»jen-im giasoim: — Samo požuriti se morava, doši-ca, doigo pot imava pred seboj. Ubogo slepo dekle je pospešilo korake, da bi dohajalo svojo vodiraico, ki je hitela na vso moč, da bi prišla čim prei k domačega okraja. Bala se je, da bi sosedje ne biii radovedni, todo je delde m kafko je prišlo k n$. Neka* časa sta obe molčaTi, potem je pa Luiza vprašala, kam sta namenjeni m v kafterem okraju začneta iskati Henrifco. — V tem pogledu si bom dovoffia storiti, kar se mi bo zdelo potrebno, — je odgovorna Frochardka osorno. — Ti ne poznaš Pariza in pa ... saj si stepa ... Navadno pa slepci ne vodijo 5jo-da z zdravimi očmi. — se je zasmejaka grobo. Luiza je povesta giavo, masleč, da lete na njo očitki... Toda kmalu n je postaio preveč tesno pri srcu. da bi se mogla premagati. Moičada je še nekaj časa, potem je pa dejala boječe: — Gospa, zdi se mi, da bi se morali vtrniti najprea tJja, kjer sem včeraj v svojo srečo srečala vas. Verjetno ie, da me sestra išče in da se je vrnila k stajaiišču poštnih vozov. Tam vpraša v pisarni... in kdo ve, morda se vrne tja baš ob najinem prihodu. In v svoji nestrpnosti je pripomnila, hoteč pospešit? korake: — Prosim vas, gospa, pojdiva hitro ... k stajaiišču normanskega poštnega voza ... Nekaj mi pravi, da najde v a tam H en riko. — No, no, nagHca ni niikuer dobra. Saj nima pomena dirjati tako, ker prideva prej, predno bo pošta odjprta. Dekle si je prizadevalo krotiti svojo nestrpnost. Uravnalo je svoj koTak po Frochardkinem; stara beračica je pa spotoma razmišljala: — Eh, dušica, še na misel mi ne pride, da bi se vrnila na Pont Neuf. Saj nisem na glavo padla. Ta bi bila dobra, da bi mi vzeli zaklad, ki sem ga koma: našla. ki vodila je slepo siroto baš v nasprotno smer, tako da sta se od staja-lišča normanskega poštnega voza oddaljevali. Vodida jo je v okraj Marais računajoč s tem, da prideta tja v trenutku, ko bodo trgovci odpirali svoje trgovine. V tem času je bilo vsaj upanje na bogato žetev. Ulice so začele oživljati, na vse strani so hiteli ljudje v službo ali v parke na jutranji izpre-hod. Luizo je sicer zeblo, vendar jo je pa brla nestrpnost tako prevzela, da se sploh ni zmenila za veter, ki je okrog nje. Zdelo se ji je. da je pot daljša nego je bila prejšnjega dne. Zato je boječe vprašala Frochardka: —Gospa, ali bova kmalu tam? — Zdaj zdaj... Nikar se tako ne žuri... jaz nisem več mlada, a poleg let imam še revmo v nogah ... — Oprostite, gospa, vem, da zlorabljam vašo dobroto, toda ... če se ne motim ... — Kaj?... Govori!... Povej, kaj misliš!... — Zdi se mi, da sva šli že čez dva mosta ... — Kaj? Kako pa veš to, saj si slepa.? — Čutila sem to. — Kako neki si mogla to čutiti? — Tako, kakor znamo dojemati mi, slepci... Previdnost je dala nam nesrečnežem večjo dojemljivost... — Ki ti pove, da greš čez most? — Da, gospa; dvakrat sem slišala šumenje vode in pljuskanje valov ob stebre ... Dvakrat! — No, dobro. Res je ... In kai dokazuje to? ... Da sem te vodila po drugi poti, da hi prej prišli, — je mrmrala beračica, tiščeč pod svojo pazduho Luizino roko, kakor bi se bala, da bi se utegnila slepa sirota upreti aiH pa poklicati mimoidoče na pomoč, če bi uganila, kakšne namene ima njena lažna dobrotnica. Toda sirota tisti hip niti mislila ni na to, da bi se stari beračici uprla. — Tako sem nestrpna, — je zašepetala, — da sem mislila, da ... imava danes za seboj že daljšo pot kot včeraj ... Ne bodite hudi name. gospa... Ce bi vedeli, kaj se godi v meni... kako trpim od včeraj... — Človek bi res mislil, da se pri meni nisi počutila dobro... Vendar pa se mi zdi ... — Lahko samo pohvalim vašo dobroto... gospa!... Kam bi se bila zatekla, da ni bilo vas? ... — Dobro... dobro! — je mrmrala babndca ... Za enkrat ne zahtevam to-iike hvaležnosti... Glavno je, da se opogumiš in da me ... ubogaš ... ker dfPttgega izhoda nimaš. Lurzi je postalo naenkrat nekam čudno tesno pri srcu. Prisluškovala je razsnoglasni pesmi ulice. Tn pa tam se je zaletel v njo mimoidoči in Frochardka se je ustavila... Luiza se spočetka za to ni zmenila. Mislila je, da sta zašli v množico ljudi ki nehote se je stisnila k beračici. — Kaj se bojiš, dušica? Nič se ne boj, — jo je mirila starka. — Kar pritisni se k meni... ljudje so tako nerodni ... Zaletavajo se vate in nihče se ne zmeni za to, da si slepa... čudaški Rus Prokop Demidov Kruta Sala s policijskim ravnateljem — Očala so morali nositi tudi njegovi psi in konji Vsa Evropa je govorila v 18. stoletju o Rusu Prokopu Demidovu. Njegov ded je bii v Tuli kovač orjaške po-srave in nekoč je bil predstavljen carju Petru Velikemu, ki mu je dal za dobro izdelano orožje pravico kopati rudo v okolici Tule. Demidov je uredil tam rudnik na vcdmi pogon. Postal je glavni dobavitelj vojnega materijala. Na podarjenih mu zemljiščih v Sibiriji je tudi začel kopati rudo, v Altajskih gorah pa srebro. Kmalu je silno obogatel, toda na carja ni pozabil*Leta 1715 je poslal carici Katerim k rojstvu skia 100.000 zlatih nrbljev, kar je bilo takrat ogromno premoženje. Nikita Demidov je imed etičnega sina Akima, ki je očetovo bogastvo še povečal. Aki mje imel tri sinove, najstarejši je bil Prokop, ki mu je bilo 35 let, ko ie oče umrl in mu zapustil ogromno bogastvo. Prokop je potoval po svetu z največjim razkošjem in kupoval najdražje stvari. Angleži so ga sprejeli hladno in mu ponudili na prodaj ničvredno šaro, misleč, da je bogati Rus tako neumen, da jo bo kupil. Zato se jim je osveril s tem, da je pokupil vse predivo, pripravljeno za izvoz iz Rusije, in dovolil prodati ga šele, ko so ga Angleži zelo drago plačali. V Petrogradu Demidovu ni ugajalo, zato se je preselil v Moskvo, kjer je lažje uganjai svoje burke. Zgradil si e palačo, ki so jo hodili gledat iz vseh kraev Rusije. Palača je bila podobna ogromnemu, z železom obitemu zaboju, vsa okna so bila čez dan zakrita z debelimi železnimi oknicami. Sobe so bile pokrite z zlatom, srebrom in dragulji. Izpod stropov so visele zlate kletke, polne eksotičnih tičev, po tleh so pa skakale najrazličnejše živali, med njimi zlasti opice. Povsod so stali akvariji, po vseh kotih so bile postavljene posebne ure. ki so z godbo razveseljevale gospodarja in njegove goste. Demidov je hotel vedno presenetiti svoje goste. O njem je govorila vsa Rusiija. Za njim so potovale cefe proce- Lačni učitelji demonstriralo Po chicaških ulicah je demonstriralo te dni nad 5000 učiteljev. Učitelji nimajo navade hoditi v procesijah po ulicah in opozarjati javnosti na svoje križe in težave. V Ghicagu so pa morali to storiti, ker že dolgo niso dobili plače, tako da so mnogi že sestradani in izčrpani, da komaj še izpolnjuje je svoje dolžnosti. Večkrat se pripeti, da se učitelj med poukom v šoli onemogel zgrudi. Demonstrantov nihče t* razganjal, kajti rudi policajem se ne godi bolje. Pa rudi uradniki niso dobili plač že od lanskega julija. Mestna blagajna ie namreč že leto dni prazna. Demonstranti so krenili^ v okraj, kjer stoje velike bančne palače. Banke namreč dolže, da so krive, da učitelj: in uradniki niso dobili plač. Ko je bile mesto v denarni stiski, si je izposodi1 J od bank več milijonov, kot jamstvo je pa da o bankam na razpolago svoje davke in druge dohodke iz javnih dajatev. Zdaj, ko je kriza najhujša, pa banke nočejo dati mestu nazaj milijonov, ki so jih deponirale kot dohodke od davkov. Župan Kelley si na vse načine pr:zadeva dobiti vsaj najpotrebnejši denar in obmil se je tudi na v'riđo, da h; mu dovolila izterjati zaostae davke. Doker ne bo iz \Vashingtona odgovora ostanejo tudi šole v Chaca-gu zaprte. Ameriški listi pišejo, da takega škandala v zgodovini ameriških mest še m bilo. Obenem izražajo bojazen, kaj bo pozimi, če se finančni položaj mesta dotlej ne zboljša. sije beračev, sleparjev in pustolovcev. ♦Redki so odšli od njega praznih rok. Nekega dne je izjavil prosilcem, da dobi podporo samo tisti, ki bo ležal leto dni na hrbtu v postelji. Jesti in piti bi lahko dobil, kolikor bi hotel. Našli so se ljudje, ki so to poskusili. Oni, ki je •vzdržal do konca, je dobil 10.000 rublje v, druge, ki so omagali prej, je pa dal Demidov pretepsti. Bogatemu armenskemu trgovcu, kvartopircu in pijancu Tarasu Makaru jo je imeni one zagodel. Izzval ga je k visoki stavi, da mu svojo izgubo plača v zlatu, njegovo izgubo mu pa napiše samo z ogijem na obraz. Makar je stavo sprejel. Med igro mu je Demidov tako doigo natpijaJ z rujnim vincem, da se je Makar pijan zgrudil pod mizo. Potem ga je dal položiti v krsto z zvezanimi rokami na prsih, med prste mu je pa vtaknil sveženj bankovcev. Tako ga je dal odpeljati domov. Armenec se pa ni jezil, saj je bil za svoje smešenje bogato plačan. Moskovski policijski ravnatelj je delal Demidovu sitnosti. Zato ga je Demidov povabil k sebi, ga opijanil in dal odnesti v sobo, kjer je bila samo otomana in ogledalo. Tam ga je dal sleči, obriti, namazati z medom in povaljati v perju, na glavo so mu pa nataknili rdečo lasuljo. Demidov je skozi luknjico v ključavnici opazoval gosta, ki je prestrašeno kriknil. ko se je pogledal v ogledalo. Potem je pa stopil Demidov v sobo in mu zagrozil, da ga predstavi takega generalnemu guber-natorju. Policijski ravnatelj ga je seveda milo prosil, naj tega nikar ne stori in končno se ga je Demidov usmiUiL Ko so prišla v modo očala, j3i je kupil Demidov zase 50, nossfci jih je morala vsa njegova shižinčad, pa tndj psi in konji. Demidov je bil pa pri vseh svojih šegavostih velik mecen, mno«o je žrtvoval za umetnost in znanost, izdamo ie podpiral moskovski dečki dom in univerzo in ko je leta 1686. umrl je dala univerza v znak lrv^4ežnosti kovati zlate kolajne z njegovo podobo. Zlato \% potopljene križarke Skrivaj in na tihem so ugotovih* *e-go angleške križarke »Hampshire«, potopljene v Severnem morju med svetovno vošno. ko je utonH tudi angleški vojni minister k>rd Kitcbener, lri je bfl namenjen v Rusijo. Iz tresorov potopljene križarke so dvignili 15.000 ftmtov šterlingov v zlatu. To dek> je opravil potapljač in strokovnjak na polrjo tre-sorov Copri-prav<, kar jim Štejemo samo v Čaflt. Preteklo i»3deljo je privihrala huda ura k gostilničarju K u mru v Podpulferco, ki se šteje v zmin-ško obČTno. DomaČi fantje, nekaj pa iz okoliških vasi, so kvartali. Spočetka pa je šla pela reč minno m brez hrupa, pozneje pa je nastal vik m krik, da nikoH takega. Baje jd povzročal prepir gotrtilničar sam, ker je zahteval za izposojene karte nekaj plačila, itrrala se je namreč prepovedana igra >einss:. Pre piru in ostrim besedam je sledil pivtep in so se navzoči prav krepko udarili. Klofute in udarci so padah na desno in levo, kot za stavo. Rezu Mat boja pa ni porazen. Enenwi so izbila nekaj aoh, dragi so odnesli večje m manjše busTce, vei pa so bih deležni acjol* iabkih tekeoih poškodb, ki se bo z ftftnr se posebej ukvarjak) loško sodftfe. Iz Trebnjega — JRKD v Trebnjem obvešča članstvo. da bo »edni Vetrn občna zbor t nedeljo 28. t. m. Zborovanje, na katerem bo poročal med dragim t»di delegat sreske organizacije, bo takoj po pr»4 julrmift maS v občinski pa—i. — Razi**, Lotos bodo sprejeti t inženjersko podčastniško sok) x#Liar)a Petra Osvoboditelja* t Maribora, kot gojenci xniaden£& rz meščanstva in vojsfee. Prošnje je vt-.Kjarfi do 15. septembra. HaraoCneje podatke paafMM^O prusftci pri občani. — Prn' parčki. T»govec g. hran a 9bor)e Lofce je omdrfen nabit1 akte £oh. de nedujpijo, ko W berat v Trebnjem >e bM vedno med prvtnat, tf fm na&ei pfl rc j8H"Ske, včeraj pa Jih Je na aaaf— prostorčke v eo7?dlClni nad ^Ve%w4**Q SOpOt prvi nabral — Ztate žebtpCke aa prapor ^okolskega društva sta še daaaaafc g- rvo Kordan, ao-b* tehnik TVebcrje m aVaafe Bwie, tnranwT Mhna. Posnemajte* — Dme nagradi sta razpisani za ioto-amatterje in sicer para Sokofekega dToSrva v znesku Din 300, ki bo pripojena £3. najlepši motiv ob pcffiki razvitja prapora in drega dra&va *KJdaoc v iotomater^nfci n znesek Dfei 300, za najlepši motiv Trebr^e-ga ati ok-ofiee. Rrjeoemafeerje opozarjan*}, da bo aaaaVpS- prapora sokoHkrega drnStva na bmfcoftno nedelo 4. junija "m da fcn-nmje praporu Hrj. prestokonasiednik Peter *vfet tskmovdtei za nagrade so dolžni prerHo£3ti po on posnetek svečanosti in po en posnetek Ticbnfoga aK otcoKce oVogeri-% Geregorie, kfrm bo posebna Jrifija hmrala safVfjffi rfflri n razpisani nagradi Vse paedfo&erje stike ostanejo rast Sotorskega daaatei Tadhngz. Opozarjamo Moamater->b. da nxxaY> tu dan v Trebnjem, kjer bn zbrano sofcolstvo iz vse r>ol crrjske nmogo prifik m naflepsth motmrv za fotografiranje m jfti vabfano, da se te mogočne sokolske rnanrŽestaoJEe uoVe+eže. Ugodne so železniške aa— tn vozi iz Izubijane izletniški vtak, s katerim >e dovoljena polovična vožofa bsez posebnih legitirnacvj. Na sve- čanostih bo sodelovala godba Sokola I te Ljnb0ane. Izletnike skupine, ki žele pre-nočSča in sploh za vsa pojasrnla se je obr-mti na poverimlistvo Krke v Trebn-jeni ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jm prejeli ob prebridki in nenadomestljivi izgubi naše nepozabne zlate mamice, gospe Pavle Aleševe 250.— J>TS MESEČNO dvosobno stanovanje s priti- klinami in vrtom__Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2387 kakor za poklonjeno krasno cvetje m vence se tem potom vsem najiaJtre-neje zahvaljajeve. Posebno zahvalo sva dolžni čc. draK>vsčrni, g. primariju dr. Jenku, cč. sestram-usmiljenkam, g. kura tu Berietzu za tolažilne obiske, ravnateljstvu in uradnistvu pivovarne Union, kakor tudi tvrdke Toennies, pevskemu društvu >Slavec« za tolažiino žalno petje ter končno vaem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsem najina ponovna iskrena zahvala. UGODNO NAPBOOAJ visokopritlična hiša z več stanovanji — pripravna za kakršnokoli obrt, ki še ni popolnoma dogotovljena. — Stanovanje in delavnica takoj na razpolago. Polovica kupnine se lahko plačo v hranilnih knjižicah. Jarše št. 64, Sv. Križ. 2380 TjJuWji*nl, dne Z&. 1033. t Vera in Marica. INDUSTRIJSKI TIR l kompleten s priborom — kretnicami in vagoneti. v dolžini 1 Vi km kupimo. Prva jugo-slovenska fabrika radia tora i kotlova a. cL, V etiki Bečkerek. 2381 SLUŽBE PRVOVRSTNA KUHARICA ki je že več let kuhala obolelim na želodcu (di etična hrana) se išče. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo vSlov. Naroda« pod šifro >Dieta«. RAZNO URE ZA BIRMO na hranilne knjižice prodaja Ivan Pakiž. Ljubljena, Pred Škofijo 15. 2354 VINSKE SODE dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na hotel »Union« v Kranju. 2384 Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. vas najbolje postreže s kam-garnom. še v jotom, športnim suknom m drugimi tkaninami za vas okus. BRITJE IN STRIŽENJE za najboljšo postrežbo. — Brrv-nica hotela »Slon«. 27/L Moderni slamniki pod lastno ceno vsted opustitve trgovine. Stttcnly - Ma&ke, fJUBLMKA, »dovHka al. it. Vaša lepota je ključ ■jo —stfcsv. d«a« je popooko^ek, da poo>» aate ie lepii. Dobro Vae peeCre&e L Žlendec, fkcmmm tog 22 Modna konfekcija Najboljši nakup JL. BBfiSKER, UUBLJANA, ©v. Petra cesta M »/T NA DOBRO PRIMORSKO KUHINJO spreime abonente gostn-lna Draga Gostin, Kapiteljska trHca 3. Sveze, najfinejše norveško RIBJE OLJE w M i iz leKarne l>ki. G. PIOOOUUIA f+teLLiVA iV LJUBLJANI _ se priporoča LJUBLJANA, Menbvgova 4' bledim \aa slabotnim osebam MORSKE RIBE i v veliki izbiri fine ribe, branzmi, orade, bar boni, Ua-hunari itd., ribji rižoto. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR", KOLODVORSKA r»>~« &i >ft {Lcejuje; Josip aupancic. Za »N&roono Oakarno«; Fran JezerSek. — Za, upravo in ineerauu aai Usta: Oton Carlatot* — M v f