Sv. Ciril in Metod. Iz dravske doline, 26. junija: V torek, dne 5. julija, se bo spominjal ceii slovanski svet velikih duševnih dobrot, koje je vsprejel po svojih apostolih, sv. Cirilu in Metodu. Tudi mi Slovenci se jih hočemo hvaležno spominjati. Slovenci smo dobili katoliško vero od nemških, laških in grških duhovnikih. Toda čeprav smo bili pokristjanjeni, duh svete vere se vendar ni mogel globoko ukoreniniti v ljudstvu, kajti verski učitelji niso bili dovolj zmožni jezika, v katerem je govoril narod. Zato je poslal leta 862 moravski knez Rastislav svoje poslance v Carigrad k cesarju Mihajlu ter ga prosil, da mu pošlje može, ki bi bili popolnoma zmožni oznanovati katoliško vero v domačem, slovenskem jeziku. Legenda pripoveduje, da so se odposlanci izrazili pred cesarjem: «Mi Slovenci smo priprosti ljudje in nimamo moža, ki bi nas poufieval o pravici!* Tedaj se je obrnil cesar k Cirilu ter mu rekel: «Slišiš-li te besede? Tega ne more nikdo drugi storiti, kakor ti. Vsprejmi moje darove, vzemi s seboj svojega brata Metoda, ter pojdi. Vidva sta Solunjana in ti govore vsi čisto slovenski!> In Ciril je ubogal svojega cesarja ter Sel raed Slovane. Že prihodnje leto 863 je naSe liudstvo apostola-brata vsprejelo z velikim veseljem in navduSenjem. S prihodom Cirila in Metoda se začenja za slovanske narode nova doba, doba omike in prosvete. Največja zasluga svetih bratov je, da sta med Slovani razširjala katoliško vero in kjer je že bila razSirjena, da sta uglobila v ljudstvu duh krščanskih načel. Ta zasluga se od naSih rodoljubov vse premalo upošteva. Ako bi slovanski narodi ne rasli ob močnem kolu krščanstva, viharji stoletij bi jih že davno uniftili ter odnesli s svetovnega pozorišča. Zakaj pa trdijo daljnogledni veleurai, kakor Leon XIII., Strossmayer, Gladstone, da bo bodočnost slovanska? Jedino zaraditega, ker vidijo in spoznavajo, da je nravno življenje slovanskih narodov vobče še na jako visoki stopinji, da je torej duševna sila Slovanov še fiila in mogočna. Drugi narodi se ne morejo ponaSati z ono raoralno nepokvarjenostjo kakor Slovani. In kdo je pri slovanskih narodih ustvaril, vzdrževal in ohranil vzorno nravno življenje? Katoliška vera, katero sta nam prinesla sveta brata, Giril in Metod in katero sta med narai ukoreninila. Ni rodoljub, ampak grobokop svojega naroda, kateri ne spoštuje in ne utrjuje svete vere med narodom! Sv. Ciril in Metod pa sta tudi začetnika slovstvene omike med sloranskimi narodi. Bila sta naša prva učena pisatelja. Slovani prej niso imeli v domačem jeziku spisanih knjig, rabili so črte in reze, s katerimi so zaznamovali posaraezne glasove. Grte in reze pa niso posebno ugajale pri pisanju slovenskega jezika. Zato je sv. Ciril sestavil novo abecedo, ki je imela dovolj znakov za različne glasove slovenskega jezika. S to abeeedo sta spisala brata več slovenskih knjig, ki so bile njima in ljudstvu potrebne pri eerkvenih opravilih. Položila sta torej sveta brata tudi teraelj slovenskemu slovstvu. Narod se je veselil, ko je videl v slovenskem jeziku pisana knjige, katere je lahko brez tolmačev razumel. Ker ima človeško življenje svoje meie, za-to sta sveta brata tudi skrbela, da sta si vzgojila vrednih in zmožnih naslednikov-duhov- nikov. Sv. Ciril inMetod sta tOTej tudi ustvaritelja slovenske duhovSčine. To je za naš slovenski jezik epohalnega pomena! Slovenski jezik, povsod izgnan in zaničevan, imel je stoletja in stoletja svoio jedino oporo le pri slovenskem duhovniku v spovednici in na leci Ako bi slovenska duhovščina ne iraela nobenih drugih zaslug za svoj narod nego tega, dovolj bi bilo, da jo zgodovina slovenskega naroda omenja na najodličnejšem mestu! Tisoč let je preteklo, nobeden drugi stan se ni brigal za svoj narod, le duhovnik ga je §e poznal. Kako torej more boleti dandanes srce slovenskega duhovnika, ako ga drugi stanovi hočejo odtujiti, ločiti od svojega milega ljudstva, katerega ljubi, za katerega gori in se žrtvuje duhovniški stan že toliko stoletij. In ali ne vlada še tudi dandanes duh slovanskih apostolov med našimi svečeniki? Poglejmo z bistrim očesom v naše razmere! Kateri stan med Slovenci se lahko ponaSa, da nima renegatov v svojih vrstah? Jedino duhovniški stan. Poznamo pa stanove, kjer jih zaradi gmotnih ugodnosti več kot polovica pobere svoja Sila in kopita ter pobegne v nasprotnikov tabor. Duhovnik pa je stal in bode stal vedno zvesto pri svojem narodu. Nobena sila ga ne more stalno ločiti od njega! Velike so zasluge slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, za naš narod. Zato pa jima čast in slava!