GEOGRAFSKI OBZORNIK va in izobrazbe naj bi bila osnovna pravica državljanov modernih družb, ne glede na fi- nančne zmožnosti prebivalcev. Priključitev Slovenije tehničnim normam ES naj rabi slovenski industriji predvsem kot odskočna deska za promocije slovenskih izdel- kov v širšem svetu. V to akcijo je treba vključiti vse naše ljudi po svetu, tako da bomo gospodarstvenike slovenskega rodu v tujini imeli kar za ambasadorje. Ustvariti moramo ustrezne mehanizme z jasnimi pred- stavami o skupnem gospodarskem prostoru za vse Slovence doma, v zamejstvu in po svetu. Pri tem moramo seveda skrbeti, da ne pride do dvojnega obdavčenja. Nadaljnja pomembna postavka za pospe- ševanje Slovenije na znanstvenem področju je nebirokratsko in hitro omogočanje slovenskim znanstvenikom iz tujine, da sodelujejo na razi- skovalnem in vzgojno-izobraževalnem področ- ju na veh stopnjah študija na slovenskih univerzah. To pa lahko dosežemo le tako, da se avtomatično priznajo v tujini dosežene kvalifikacije. Pri tem je treba izoblikovati take postopke, ki bodo rabili za premagovanje dosedanjih ovir. Ker lahko govorimo o stalnem odtekanju slovenskega umskega potenciala, moramo izob- likovati tako metodologijo spremljanja tega pojava, ki nam bo tekoče zagotavljala vpogled in možnost ocenjevanja specifičnosti struktu- re in lokacije slovenskega umskega potenciala v svetu. Pri tem moramo posebej upoštevati na novo nastajajoči umski potencial pri Slo- vencih v zamejstvu, ki je močno narasel in ki dela po univerzah, znanstvenih inštitutih, v gospodarstvu sosednjih držav in v manjšin- skem gospodarstvu. Sklep: Ustvariti si moramo vizijo prihod- nosti in si ustvariti jasne cilje na političnem nivoju, medsebojno povezanem mikro- in makro-ekonomskem nivoju ter oblikovati kon- kretne programe tako na državni kot na re- gionalni in komunalni ravni (Delo,27.6.1992). SIMPOZIJ GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM V SLOVENIJI Drago Perko Zveza geografskih društev Slovenije je 22. oktobra 1992 v sodelovanju z Geograf- skim inštitutom Antona Melika Znanstveno- raziskovalnega centra SAZU, Oddelkoma za geografijo in arheologijo Filozofske fakultete in Oddelkom za geodezijo Fakultete za arhi- tekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pod pokroviteljstvom Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora ter Republiške uprave za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo organizirala enodnev- ni simpozij z naslovom "Geografski informacij- ski sistem v Sloveniji". Simpozij je v imenu organizatorjev odprl predsednik Nacionalnega komiteja Slovenije pri ZGDS dr. Jurij Kunaver in v imenu pokroviteljev minister Miha Jaz- binšek. Simpozij je zbral raziskovalce, pedagoge, strokovnjake in uporabnike z najrazličnejših strok in področij, pa tudi proizvajalce tehnolo- gije geografskih informacijskih sistemov. Glavni namen simpozija je bil pregled tovrstnih dejavnosti, izmenjava izkušenj, spod- bujanje sodelovanja, uveljavljanje GIS-ov na različnih stopnjah in usmeritvah izobraže- vanja in določitvi nadaljnega razvoja. Dopoldanska predavanja so bila namenje- na predvsem teoretičnim problemom (13 refe- ratov), popoldanska pa uporabi GIS-ov v prak- si (10 referatov). Zvečer je bila organizirana še plenarna razprava oziroma okrogla miza o geografskih informacijskih sistemih, ki sta jo vodila dr. Peter Šivic in mag. Milan Orožen Adamič, in zaključek simpozija. Prispevki s simpozija bodo objavljeni v posebnem zborniku v okviru publikacije Dela, ki je glasilo Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Udeleženci so izrazili željo, da bi morali glede na hitre spremembe na področju GIS-ov simpozije s tako tematiko organizirati vsako leto, zato bo simpozij "GIS v Sloveniji" morda postal vsakoleten, tradicionalen dogodek. MEDNARODNA KONFERENCA POLITIČNA GEOGRAFIJA "NOTRANJE MEJE, REGIJE IN REGIONALIZEM" Jernej Zupančič Od 30. 9. do 2.10.1992 je na Poljskem v kraju Ksieze Mlyny 60 km zahodno od Lodza potekala mednarodna konferenca politične geografije z naslovom "Notranje meje, regije in regionalizem". Konferenco je organiziral prof. Marek Koter z Univerze v Lodzu, sicer vodja že kar močne političnogeografske šole na Polj- skem. Mednarodno konferenco organizirajo na vsake dve leti. Napovedanih je bilo 23 refera- tov iz 10 držav, vendar se jih je udeležilo le 18 iz šestih držav. Iz Slovenije sva na konfe- Tenci sodelovala s prof. V. Klemenčičem z refe- ratom "Obmejna območja in regionalizem na prostoru, poseljenem s Slovenci". Konferenca je bila tokrat posvečena re- gionalizmu, gibanju, ki odseva na eni strani drugačno delitev ekonomske, upravne in poli- tične moči, po drugi strani pa se tesno pove- zuje z narodnim oziroma manjšinskim vpra- šanjem. In ne nazadnje kaže regionalizem največjo dinamiko prav v času globalnih poli- tičnih procesov, bodisi divergentnih bodisi konvergentnih. Vsebino referatov je mogoče strniti v štiri skupine. V prvega sodijo načelni prispev- ki, ki opredeljujejo regionalizem kot pojav, gibanje in proces, ugotavljajo njegovo razsež- nost, pojavne oblike ter možne vplive na pros- tor. Številni avtorji poudarjajo vlogo zgodovin- skega razvoja in zlasti poteka meja. V tret- jem sklopu so avtorji predstavili koncepcije 36