22 Botaniki dr. Nado Praprotnik poznamo predvsem kot odlično poznavalko flore Karavank in zgodovine botanike. Sko- raj 40 let je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije delala kot vodja Kustodiata za botaniko in vodja Alpskega bota- ničnega vrta Juliana v Trenti. Strokov- no je obdelala herbarijske zbirke ter raziskovala delo in življenje mnogih slovenskih in tujih botanikov. Je avto- rica poljudnih in strokovnih člankov ter razstav, pripravila je tudi številna predavanja. Kot muzejska svetnica se je pred šestimi leti zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ morala upokojiti, a s svojim delom nadaljuje; izdala je dva priročnika o rastlinstvu Karavank in sodelovala pri treh mo- nografijah, prav tako še vedno objavlja članke in predava. V drugih intervjujih ste omenili, da vas je že v osnovni šoli najbolj zanimala botanika, saj ste doma nabirali mnoge uporabne rastline. Kako vas je pot po- tem na fakulteti vodila do diplome iz botanike? Doma smo živeli sredi narave in hri- bov, že domači so poznali mnoge rastline. Tako sem se že v osnovni šoli odločila, da bom študirala botaniko. Na Gimnaziji Je- senice me je biologijo učila prof. Marija Kuhelj, ki je veljala za strogo, a je poznala tudi veliko rastlin. Pri njej sem izdelala tudi svoj prvi herbarij. Pogosto sem ji po- stavljala vprašanja, kaj je katera rastlina. Bila je tudi članica Prirodoslovnega dru- štva Slovenije in ko sva se kasneje srečali na ekskurziji omenjenega društva, so se vloge obrnile: ona je spraševala mene, kaj je katera rastlina. Na fakulteti me je sis- tematsko botaniko oziroma taksonomi- jo rastlin učil prof. Ernest Mayer, doktor stare dunajske šole, mednarodno priznan botanik ter zelo dober poznavalec flore Slovenije in Balkana. Njemu sem rekla, da bi delala diplomo na sistematski botaniki, nekaj v bližini mojega kraja. Kakšen je bil študij biologije v vaših časih? Takrat je bil Oddelek za biologijo še na Aškerčevi cesti na Filozofski fakulte- ti, a predavanja smo imeli na številnih lokacijah po Ljubljani. Imeli smo veliko terenskih vaj, že takrat smo šli na Komno. Profesorji še niso imeli niti prosojnic in so veliko risali po tabli. Intervju: NADA PRAPROTNIK Pogovarjala se je Špela Pungaršek Zakaj ste si za diplomsko nalogo izbra- li ravno floro Vrtače? Prof. Mayer mi je dal na izbiro tri loka- cije popisov v bližini mojega bivališča: te- rase nad Savo pri Blejski Dobravi, greben Peči do Sv. Petra in Vrtačo. Seveda sem iz- brala drugi najvišji vrh v Karavankah. Ste imeli na terenu kdaj težave, ker je blizu potekala državna meja? Se vam je med delom za diplomo pripetila kak- šna zanimiva prigoda? Seveda je bilo vse malo drugače, saj ni bilo niti markiranih poti. Za gibanje v bližini meje sem potrebovala posebno dovoljenje, ki se je nanašalo na celotne Karavanke. Na Zelenici takrat ni bilo več graničarjev, tako sem občasno na terenu srečala samo obmejne kontrole, ki so zah- tevale dovoljenje, a slabih izkušenj nisem imela. Pogosto sem obiskala tudi druge vrhove Karavank, tako me je enkrat ob povratku z Velikega vrha na Košuti pri- čakala skupina graničarjev s psom. A ker sem imela dovoljenje, je bilo vse v redu. Takoj po diplomi leta 1975 ste začeli delati kot kustosinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in to delo ste opra- vljali skoraj 40 let. Kako se spominjate prvih let v muzeju? V muzej sem prišla praktično z zago- vora diplome. Do leta 1968 je bil kustos za botaniko v muzeju prof. Tone Wraber, za njim pa sedem let ni bilo botanika. Do- govorjeno je bilo, da mesto zasede Andrej Dr. Nada Praprotnik. (foto: Peter Skoberne) 23 Seliškar, a ta se je odločil za zaposlitev na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija - ZRC SAZU. Zato je prof. Mayer predlagal me- ne. Takratni direktor sicer ni bil navdušen nad žensko na tem delovnem mestu, saj naj bi bilo veliko težkega terenskega de- la, a kasneje se je izkazalo, da denarja za prav veliko terenov sploh ni bilo. Enkrat ste mi omenili, da ste takoj po nastopu službe v Prirodoslovnem muzeju morali pripraviti razstavo ob 50-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana. Kako je to potekalo, vam je kdo lahko priskočil na pomoč? S službo sem začela 1. julija 1975, 50-letnico pa naj bi praznovali maja pri- hodnje leto. Razstava prvotno pravzaprav ni bila v načrtu, zanjo smo se odločili šele, ko smo imeli vse pripravljeno za vodnik. Takrat je namreč izhajala serija vodnikov po Sloveniji in ob obletnici naj bi Juliano predstavili v enem od njih. Za pisanje so prosili prof. Wraberja, a kot mi je sporo- čil, me je »porinil v vodo« in jim svetoval, naj ga napišem jaz. Seveda mi je potem veliko pomagal z nasveti in literaturo. Na odprtje razstave je nato prišla tudi hči ustanovitelja vrta, Olga Bois de Chesne. Pripravili ste tudi razstavo o zdravil- nih rastlinah. Katere razstave so vam še najbolj ostale v spominu? Da, razstava o zdravilnih rastlinah je bila ena bolj odmevnih in je požela ve- liko pozornosti v javnosti. Za otvoritev smo pripravili tudi čaje, pijače in druge pripravke iz zdravilnih rastlin. Tam smo se hecali, da bo naslednja razstava o stru- penih rastlinah, vključno s pokušino. A ostalo je le pri ideji. Pripravila sem še številne manjše razstave: o Karlu Zoisu ob 200-letnici njegove smrti (na posestvu Brdo in v muzeju), o blagajevem volčinu (v Polhovem Gradcu), o Alfonzu Paulinu, z razstavo o Juliani smo gostovali v Mün- chnu, sodelovala sem pri razstavi o ogro- ženih vrstah v Sloveniji, ki sta jo v muzeju pripravila prof. Tone Wraber in Peter Sko- berne, pri večjih razstavah v Prirodoslov- nem muzeju in pri razstavah Narodnega muzeja Slovenije (pripravila sem npr. pri- spevek o Francu Hladniku). V enem od intervjujev ste omenili, da so tudi vam, tako kot v začetku prej- šnjega stoletja Angeli Piskernik, v se- demdesetih letih jasno povedali, da je za kustosa v muzeju povsem dovolj vi- soka izobrazba, magisteriji in doktora- ti naj ne bi bili potrebni. Kljub temu ste leta 1979 magistrirali z delom Saxifra- ga moschata agg. v Jugovzhodnih Apne- ninških Alpah in leta 1988 uspešno zagovarjali doktorsko tezo z naslovom Ilirski florni element v Sloveniji. Kako to, da ste se odločili za magisterij in doktorat? Že po uspešnem zagovoru diplome me je prof. Mayer vprašal, kako naprej, kaj »bova« delala za magisterij. In ker sem stalno imela podporo mentorja, se mi ni bilo težko odločiti nadaljevati akademske poti, tudi če pri direktorju oziroma v mu- zeju magisterij in doktorat nista bila zaže- lena. Z ljubljansko univerzo se je prof. Ma- yer dogovoril, da mi ni bilo treba plačati šolnine, saj je muzej sorodna ustanova univerzi. Sem pa vse terene in materialne stroške morala kriti sama. Ker je prof. Ma- yer odšel v novo službo na Biološki inšti- tut SAZU, ni mogel biti več moj mentor pri doktoratu (po tedanjih pravilih). Najprej sem se o temi pogovarjala s prof. Wraber- jem, ki je predlagal ilirski florni element. Ker je izbrana tema doktorata potem bolj spadala pod fitogeografijo, je moj doktor- ski mentor postal prof. Andrej Martinčič. Kako sta takrat potekala magistrski in doktorski študij? V okviru magistrskega študija smo imeli precej predavanj in izpitov, zato pred zagovorom disertacije ni bil potre- ben ustni izpit – rigoroz. Za Prirodoslovni muzej ste nabrali ob- širen herbarij, ki obsega 34 map. Na vaših etiketah so izdelane tudi karte z vrisanim kvadrantom, kjer je bila vr- sta nabrana. Kako ste te karte izdelali? Botaniki smo želeli, da bi se podatki o lokacijah rastlin zbirali v enoten sistem. Zato so Tomaž Seliškar, Branko Vreš in Andrej Seliškar izdelali nekakšen pred- hodnik sistema FloVegSi in s tem progra- mom sem lahko natisnila tudi etikete s karto. Po prehodu na druge računalnike pa se je to žal opustilo. Muzej hrani večinoma starejše herba- rije, ki ste jih strokovno obdelali in po- iskali informacije o njihovih avtorjih. Verjetno si v dobi interneta marsikdo ne predstavlja, kako zamudno je iska- nje informacij v arhivih in knjižnicah. Ste pri brskanju v arhivih našli tudi ka- kšno nenavadno ali pozabljeno stvar? Da, med zapuščino Karla Zoisa v Arhi- vu Republike Slovenije sem našla njegovo pogrešano beležnico pa tudi njegov por- tret ni bil znan oz. je bil prezrt. Poskrbela sem, da so ga prvič objavili v Proteusu. V arhivu Franca Hladnika sem šele po tre- tjem pregledu (pregledal pa ga je tudi prof. Wraber) opazila prvi inventar ra- stlin v Botaničnem vrtu Univerze v Lju- bljani iz leta 1812. Našla sem tudi točne rojstne podatke botanika in vrtnarja v Pri pregledovanju starih knjig v Narodni in univerzitetni knjižnici. (foto: Ciril Mlinar Cic) Na Krvavcu s pokojnim prof. Vladom Ravnikom. (foto: Ciril Mlinar Cic) 24 botaničnem vrtu, Andreja Fleischmanna, prej so zanj navajali celo napačno letnico rojstva. Botanike, ki so delovali na slovenskih tleh, ste predstavili na predavanjih in v številnih člankih, ob odhodu v pokoj pa ste rezultate svojega dela objavili v dvoj- ni številki muzejske revije Scopolia. Iz- daja predstavlja zelo velik del zgodovi- ne botanike na Slovenskem, s številnimi podatki o arhivskih virih ter redkih ali znamenitih rastlinah, in je res življenj- sko delo. Ob tem vam iskreno čestitam! Večkrat ste omenili, da je vaš najljubši botanik Karel Zois. Kako to? Karla Zoisa so imenovali »glasnik cve- tne lepote naših Alp«, ki so tudi meni naj- bolj blizu. Imel je srečno roko in oko za nove, še neznane rastlinske vrste. V muzeju ste precej sodelovali s foto- grafom Cirilom Mlinarjem Cicem, s ka- terim sta skupaj pripravila DVD o Ju- liani in fotografirala številne rastline. Kakšni so vaši spomini na te terene? Cic je bil zelo potrpežljiv, skupaj sva fotografirala tudi drugod po Sloveniji, ne samo v Juliani. Po možnosti sem izbirala najbolj dostopna nahajališča vrst, saj je fotografska oprema težka in sem želela delo fotografu olajšati. Tako sva na primer fotografirala linejko v Soteski pri Bohinju, kratkodlakavo popkoreso pri Podbrdu, kranjski jeglič na Jelenku, na več krajih blagajev volčin … Prostora Prirodoslovnemu muzeju stalno primanjkuje in zdi se, da rešitve še nekaj časa ne bo. Zaradi pomanjka- nja prostora se je tudi muzejski her- barij večkrat selil. Ste morali večino materiala preseliti sami? Kako je to potekalo? Herbarij smo v času moje zaposlitve selili dvakrat. Prvič sem ga iz podstrešne sobe lastnoročno selila v veliko razstavno dvorano, drugič ga je bilo treba prepeljati v depo v BTC. Čeprav sem vse dobro ozna- čila, so mi pri prenosu marsikaj zamešali in urejanje herbarija v depoju je bilo po- tem zelo zamudno, saj tam ni veliko pro- stora za razvrščanje. Pole sem razporejala kar po tleh. Poleg tega so herbariji zastru- pljeni z različnimi strupenimi snovmi in v osrednjem delu depoja se človek ne bi smel zadržati več kot 15 minut. Pogosto sem v herbariju opravljala tudi delo sna- žilke in tehničnega osebja. Izdali ste tudi monografijo o blagaje- vem volčinu. Kako je prišlo do ideje za to knjigo in njenega izida? O knjigi naj bi pisala etnologinja, ki je k sodelovanju povabila muzej. A po spletu okoliščin se je naša direktorica odločila, da bo knjigo izdal kar muzej sam. Zani- mivo je, da so se z blagajevim volčinom ukvarjali vsi kustosi Prirodoslovnega muzeja, ki so se ukvarjali tudi z botaniko: Henrik Freyer ga je opisal, Karel Dežman je našel drugo nahajališče na Kranjskem, Angela Piskernik je zapisala zgodbo o njegovem odkritju, Tone Wraber je po- leg objave novih nahajališč pripravil tudi razstavo o Freyerju, jaz pa sem pripravila razstavo prav o volčinu in o njem napisala knjigo. Verjetno je blagajev volčin rastli- na, o kateri je bilo pri nas največ napisa- nega. Mnogi smo v poljudnih revijah, kot so Proteus, PIL in Gea, prebirali vaše član- ke in kratke zanimivosti iz rastlinske- ga sveta. Kako se je vaše sodelovanje z revijami začelo? Večinoma so me k pisanju povabili zraven. Takrat ni bilo veliko poljudne lite- rature o rastlinah in je vsaka objava pred- stavila nekaj novega. Na pohodu v bližini Matreia (Vzhodna Tirolska), v ozadju Grossglockner. (foto: Živa Praprotnik) Priprava na fotografiranje herbarijske pole. (foto: Ciril Mlinar Cic) S pokojnim prof. Tonetom Wraberjem pri odkri- tju spomenika grofu Blagayu v Polhovem Gradcu. (foto: Živa Praprotnik) 25 Leta 1994 ste postali urednica revije Botaničnega društva Slovenije – Hla- dnikie. Je v časih vašega urednikovanja primanjkovalo člankov ali ste imeli tu- di več prispevkov kot pričakovano? Že takrat je bila težava s pridobiva- njem člankov, čeprav je bila revija usta- novljena ravno zato – da bi slovenski botaniki lahko objavljali svoja odkritja. V času mojega urednikovanja uporaba raču- nalnika ni bila tako samoumevna – tako sem nekemu starejšemu avtorju sama v računalnik pretipkala rokopis. Alpski botanični vrt Juliana ste stro- kovno vodili, o njem ste napisali štiri vodnike, zgibanke, iskali podatke o njegovi zgodovini in zbrali sezname rastlin, ki so nekdaj uspevale v vrtu. V vrtu ste opravili tudi številna vodenja, tako za odrasle kot otroke. Se vam zdi, da se je občinstvo spremenilo, da so odrasli bolj kritični in pričakujejo, da bodo tudi septembra videli vse v cvetu? Ves čas so iste težave in nič se ne spre- minja. Nekateri pričakujejo, da vse cveti od maja do septembra. Pogosto so spraše- vali, zakaj rastline, ko odcvetijo, pustimo tako grde. A sem opazila, da imajo podob- ne težave tudi v tujini. Ko sem v najlep- šem razcvetu obiskala alpski botanični vrt na Dobraču, sem slišala obiskovalce, ki so tarnali, da nič ne cveti. Nekega sep- tembra sem v Juliani gostila televizijsko ekipo, ki je malo dvomila, da bomo v vrtu ob tem času leta lahko še kaj posneli. A ko sem jim pripovedovala zgodbe o ra- stlinah, niso nikakor želeli oditi in smo se zadržali dlje kot pričakovano. Udeležili ste se tudi simpozijev alpskih in arktičnih botaničnih vrtov. Kje vse ste bili, kaj vam je najbolj ostalo v spo- minu? Ti simpoziji so se začeli že pred prvo svetovno vojno, obnovili pa so jih šele leta 2006, tako se jih nisem veliko udeležila. Najlepši vrt, ki sem ga v okviru teh sim- pozijev obiskala, je bil zagotovo alpski botanični vrt Lautaret v Franciji, ki leži na nadmorski višini okoli 2.000 metrov in predstavlja tudi visokogorske rastline z drugih kontinentov. Kako se spominjate sodelovanja z vr- tnarjema? Na teren ste hodili predvsem z gospodom Jožetom Završnikom? Jože je na terene hodil že s prof. Wra- berjem, ki ga je enkrat vzel tudi s sabo na terenske vaje na Komno. Sama sem z Jo- žetom občasno hodila na teren, predvsem ko sva obiskala kakšno novo lokacijo. Ka- sneje so bile pogosto težave s službenimi avtomobili, saj je nekaj časa veljalo, da gremo lahko na teren izključno z njimi. Tako je prišlo tudi do takšnega nesmisla, da je šel šofer s službenim avtom iz Lju- bljane v Trento in odpeljal Jožeta na Vršič. Verjetno je bil vrt ob začetku vaše služ- be v muzeju drugačen, kot je danes. So v sedemdesetih letih alpske rastline, kot npr. zoisova zvončica, uspevale bo- lje kot danes ali so že takrat kmalu po presaditvi preminile? Že takrat je bila težava z zoisovo zvon- čico. Pri izviru Mlinarice lepo uspeva, pa je to le malo višje po dolini. Raste in cveti tudi v dunajskem botaničnem vrtu. V Ju- liani pa kar noče rasti. Se pa zadeve spre- minjajo. V Wraberjevih časih npr. alpski glavinec ni cvetel, odkar sem bila zaposle- na v muzeju, pa cveti vsako leto. Alpska možina je v vrtu vedno lepo cvetela, leta 2012 pa se je prvič zgodilo, da ni bilo niti enega cvetočega primerka. Tudi dolgole- tna vrtnarica Marija Završnik se ne spo- minja, da bi se kdaj to zgodilo. V službo v Prirodoslovnem muzeju ste se vsak dan vozili z vlakom iz Žirovnice in bili v službi že pred sedmo uro. Kako ste preživeli dolge ure na vlaku? Na vlaku sem si lahko odpočila od službe in doma, tam sem imela čas zase. Veliko sem pletla in brala, med vožnjo pa se mi je porodila tudi marsikatera ideja. Aktivni ste bili tudi pri Komisiji za var- stvo gorske narave in Gorski straži Pla- ninske zveze Slovenije. Kakšne funkci- je in zadolžitve ste imeli? Bila sem načelnica te komisije in v nekem obdobju zelo aktivna. Organizirali smo izobraževanja za inštruktorje varstva Pri vodenju skupine v Juliani. (foto: Jože Mihelič) Po predavanju v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. (foto: David Bavcon) 26 narave, ki so potem o tej temi lahko tudi predavali in imeli tečaje za Gorsko stra- žo. Kot načelnica pa sem bila tudi člani- ca upravnega odbora PZS in sodelovala s Komisijo za izobraževanje ter Planinskim vestnikom. Številnim planinskim društvom ste se pridružili na terenu in jim povedali marsikatero zanimivost o alpskih ra- stlinah. Za mnoga društva ste pripravi- li tudi predavanja. Še vedno predavate planinskim društvom? Zelo rada sem predavala predvsem o alpskih rastlinah ali o zgodbah botanikov. Zdaj tega res ni več toliko. Kljub zdravstvenim težavam ste zelo aktivni. Tudi po upokojitvi ste pripra- vili mnoge članke, predavanja in izda- li več monografij, veliko sodelujete z Botaničnim vrtom Univerze v Ljublja- ni. Ste soavtorica monografij o flei- schmannovem rebrincu, Andreju Flei- schmannu in o narcisah v Sloveniji ter avtorica dveh priročnikov o rastlinah Karavank: Rastlinstvo na stezah ovčar- ja Marka in V rož‘ce na Golico. Ste zelo povezani z domačim okoljem – deželo pod Karavankami. V kakšni vlogi se vi- dite pri tem? Da, še vedno sodelujem z različnimi planinskimi društvi in društvi upokojen- cev, pišem za zbornike … Tega je bilo vča- sih še veliko več, saj sem o rastlinstvu v Karavankah od Tromeje do Ljubelja pisala za občine, šole, lovska društva, pašne sku- pnosti … Sodelovali ste tudi pri izdaji otroške- ga botaničnega priročnika Gorski vrt za vse odprt. Ste ljubezen do rastlin in gorskega sveta prenesli tudi na svojo hčer in vnuke? Ljubezen do gora sem vsekakor pre- nesla, saj so vsi navdušeni planinci. Tudi navdušenost nad rastlinami do neke me- re. Hči Živa dobro pozna rastline in ima zanje zelo dobro oko. Tako je kot otrok pr- va opazila »modre cojzke« na Belski pla- nini – šlo je za posebno vijolično cvetno obliko zoisove vijolice. Tudi na Tromeji me je opozorila, da so tam svišči nekako drugačni od tistih, ki smo jih videli v dru- gih delih Karavank. Sprva sem ji rekla, da je to seveda clusijev svišč, a ko sem bliže pogledala, sem videla, da je pravzaprav kochov. Vas pot še vedno zanese v Karavanke? Kje v družbi rastlin vas lahko srečamo? Trenutno malo manj, a še vedno zaha- jam v dolino Završnice in si rada ogledam ključavnice na Javorniškem Rovtu. S prof. Vladom Ravnikom na predstavitvi njegove knjige v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. (foto: Ciril Mlinar Cic) Na Peči (tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Italijo). (foto: Ciril Mlinar Cic)