Sfev. 95.
Letnik I.
Izhaja vsak danf izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Lredni&vo: Ulica Sv. Franttlka AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vat ćcpisl naj se pošiljajo uredništvi lista. Ncfranklrana pisma se m
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) lista .Edinosti". — Tisk tiskarne »Edinosti*, vpisane zadruge M omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančifica Astikega 9. 30. Teieion uredništva in uprave ttev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*—
za pol leta.................12-—
za tri raeaece.	.......... ,
Za nedeljsko Izdajo ca celo Ido	... 5*2§
za pel leta	• .
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel«
Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sfrokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 v!a
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst.........K
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toli sc v Testu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. FrnnČISka Asiškega IL 20. — Poštnohranilnični račun $t 841.652.
BERLIN, 17. (Kor.) Uradno se poroča: O napadu nemških vojnih ladij na vzhodno obrežje se poročajo še sledeče po« drobnosti: Ko so se naše krlžarke bližale angleškem j brodovju, so bile ob meglenem vremenu napadene brezuspešno od štirih angleških torpednlh rušllcev. En ruSIlcev je bil uničen, neki drugI težko poškodovan. Baterije v Hartlepoo-lu so bile uničene, Istotako tudi gazo-meter. S krova je bilo mogoče konstatirati več detonacij in tri velike požare. Obrežna stražnica in vodovod v Scarbo-roughu In obrežna stražnica in signalna postaja v Whitbyju so bile porušene. Naše ladje so bile od obrežnih baterij parkrat zadete, a je škoda le neznatna. Na nekem drugem mestu je bil potopljen še en angleški torpednl rušilec.
Namestnik šefa admiralnega štaba, pl. Behnke.
Kemiki napad u uiletti ob«L
AMSTERDAM, 17. (Kor.) Listi poročajo i2 Londona: Neki očividec obstreljevanja Scarborougha izja.lja, da so dokazale nem-gke vojne ladje izredno hladnokrvnost in pogum. Po ničemer se ni kazalo, da so bile nemške in ne angleške ladje. Pripeljale so se v zaliv in se približale Plerskemu morju, česar dosedaj še ni storila nobena v >jna ladja.
Neki star mornar v Scarboroughe je rekel, da se nobea plot ne bi upal spraviti kako ladjo tako blizu.
Neki ranjeni mornar iz Hartlepoola pripoveduje: Takoj, ko nam je bilo naznanjeno Nižanje sovražnih vojnih ladij, smo vse potrebno pripravili za boj, toda streljanje se je pričelo Se predno smo zamogti zapustiti pristanišče. Zadel je v poveljniški most, a napravil malo škode. Dvomim, da bi naše kroglje dosegle sovražnika. Naša ladja je bila zadeta trikrat. Neka druga križarka, ki je odšla iz Hartlepoola, je ostala nepoškodovana.
AMSTERDAM, 17. (Kor.) „Wieaer Rot-terdamsehe CouranT poroča fe Londona: Nepotrebno je konstatirati, da je napravil napad na vzhodno obrežje globok vtis, četudi v Londonu ni bil moten. Nestrpno se pričakuje nadaljni razvoj dogodkov, o čemer je admiraliteta obljubila, da bo poročala.
Za enkrat je iz poročil razvidno, da Skoda v obstretjevanih mestih ni neznatna. Poročevalcu lista .JorksUre Post" pripoveduje neki očividec, da Je v Scarboroughu na tisoče ljudi pobegnilo iz hiš na cesto ta na železniško postajo in v smeri glavne ceste v notranjost dežele. Le malokateri je vztl kaj s seboj. Večina je odpotovala iz Yorka z železnico. Z železnice je bilo mogoče opazovati čete beguncev z otroci na vozovih in vseh mogočih drugih vozilih; Sli so vsi v notranjost dežele.
LONDON, 17. (Kor.) Tiskovni urad poroča :
Po zadnjih uradnih poročilih je bilo v Hartlepoolu 55 civilistov ubitih, 115 pa ranjenih.
Rusko-tnrško vojni.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Uradni komunike pravi:
Ruske čete so pod zaščito topov in strojnih pušk skušale prodirati na levem bregu Čoroha. Po peturnem boju je bil sovražnik odbit.
Po boju pri Saralu, ki je potekel za nas ugodno, so naše čete neumorno nadaljevale zasledovanje sovražnika. Naša armada je zadela 15 km zapadno od Ko-j turja na sovražnika In je prešla, ne daj bi počakala prihod topov, k napadu. Sovražnik je bil pregnan v smeri proti Razi j u in Koturju.
Dunajski Osti • zmagi ta Mjsktn.
DUNAJ 18. (Kor.) Listi razpravljajo z velikim zadovoljstvom o zmagi na Poljskem.
„Fremdenblatt*4 piše: Zmaga zaveznikov ni nobeno presenečenje in noben trenotni uspeh, ampak trdni zaključki kamen z železno konsekvenco, kamen na kamen zgra-iene stavbe. In to še povečuje velikanski
pomen odločilnega uspeha, ki sta ga izvo-jevala zaveznika na poljskih in gaMških
bojiščih.
Poraz Rusov bo vplival ne samo na nadaljni razvoj stvari na severovzhodnem bojišču, ampak tudi na politične in vojaške razmere na vseh pozoriščih sedanje vojne.
Dosedanje angleške iziake Me tfldrle?.
LONDON 17. (Kor.) Tiskovni urad poroča, da je izgubil angleški ekspedicijski zbor do 14. decembra 3871 oficirjev, namreč 1133 mrtvih, 2225 ranjenih in 513 pogrešanih ali ujetih.
Do 11. novembra so znašale izgube 2420 oficirjev.
Lista o izgubah vsebuje 15 generalov, 108 polkovnikov, 322 majorjev, 1123 stotnikov in 2303 poročnike.
Vstoike gibale t TrUMn.
Rim 17. (K.) „Agenzia Štefani" javlja iz Tripolisa dne 17. t. m.: Vsled boja, ki se je vršil dne 28. novembra v okolici Nalutat je odšla, da vspostavi red in varnost v ono področje, mešana kolona pod poveljstvom polkovnika Doversi, poveljnika pasu jefrem-skega, po cesti v Nalut proti Fesato, Kabao in Zugan. Dne 15. t m. je dospela ta ko. Iona v globoko dolino Naluta, v teren, ki je zelo pripraven za napade iz zasede, kjer so jih rebeli, za se riši izvrstno pozicijo, sprejeli s streljanjem Iz pušk. Vnel se je hud boj, v katerega Je posadka v Valutu izdatno posegla. Vsta&i, katerih število se ceni na nekoliko stotin, so. ostavili 16 mrtvih na bojišču. Število njihovih ranjenih se ni moglo natančno ugotoviti. Na naši strani je bil en Askarijer ubit, 14pa ranjenih.
in le mmtn a stmn w|m T
DUNAJ 18. (Kor.) „Fremdenblatt" objavlja odgovor na Dems Cochinov članek v pariškem „Figam" z naslovom „Un faux aHemand".
piukrtka odtočna proti da ne hoče zvaM krivda na vojni na Nemčiio in izvaja:
Znani maki komunike, U izjav?*, da Rušila ne bi mogla mirno gledali konflikta med Avstrfo in Srbijo, ni izšel, kakor Je potrdila ruska oranima knjiga, dne 25. julija, ampak je bi kakor konstatira nemška bela knjiga, datiran z dne 24. julija ki je iziel v dunajskih jutranjih listih dne 95. julija, do-čim je bila izročena ruska prošnja, da naj se podaljša Srbiji idtimačni rok,, šele 24. julija in Sazonov piad 25. julijem še ni mogel vedeti, da je Avstrija prošnjo odklonila.
Dalje opozarja „FfemdenMatt" na dejstvo, da Rusija kljub miroljubnim zagotovilom Avstrije in kljub posredovalnemu poskusu
Nemčije, da naj se izroči avstrijsko-srbsko sporno vprašanje aeropagu evropskih velesil, sploh ni odgovorila na to.
Čisto jasno je, da pade na Rusijo v zvezi s Srbijo, ki jo je vedno podpirala v ro-varjenju proti Avstriji, ne samo mora lična odgovornost za vzroke svetovne vojne, ampak tudi krivda na izbruhu vojne.
Zborovanje kimitati Mrmraš. Mzmle nmuskeni ii NferukeM prekMstvi
BUDIMPEŠTA, 17. (K.) Ogrska brzftjavna pisarna javljt iz Marmaros Szigeta; Na današnjem občnem zboru komitata Marmaros je veliki župan Nyigre z o žirom na vojne dogodke naglašal vzgledno vršenje dolžnosti od strani uradništva in občinskih notarjev ter je slavil njihovo odlično delovanje za ćasa ruske invazije. Veliki župan je izjavil nato, da treba romunsko duhovščino, katere patrijotizem je bil obtekovan na zloben na-zloben način, le hvaliti, ter je opozoril na sijajno rehabilitacijo, Id so jo jej dale vojaške in civilne oblasti.
Istotako mu je v dobrodejno zadoščenje, da ne more patrijotičnega vedenja malorus-kega ljudstva zadeta nikaka graja, izvzemši grehe malega Števila pokvarjenih individijev.
Zaključil je z izjavo, da je militarični položaj komitata povsem pomirljiv ter da more prebivalstvo imeti zaupanje v zmagovalno moč naših hrabrih vojsk in našega slavnega zaveznika.
imenovanje rabskegn škofa.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Uradni list razglaša imenovanje kanonika Ahatola Fetserja rabskim Škofom.
vioM m mifl« usti m so-
miHtklh.
Vojna je povzročila znatne izpremem-be v dvornem koledarju, ki izhaja v Gothi.
Nemški, avstrijski cesar in ruski car, pak angleški kralj so se odrekli vseh častnih naslovov pri sovražnih vojskah in mornaricah. Tako se je tudi kralj belgijski, v če-gar vojski se ne podeljujejo častne službe, odrekel časti zapovednika drugega hanoveranskega dragonskega polka št. 16 v Liineburgu, in tudi avstrijskega pehotnega polka št. 27.
Drugače soproge omenjenih vladarjev. Nemška cesarica n. pr. je v rubriki pod naslovom »Holstein« obdržala šefa ruskega gardijskega huzarskega polka v Grod-nu.dočim označenje pod naslovom»Preus-sen« manjka. Ruska carica je tudi obdržala naslov lastnice drugega pruskega gardijskega dragonskega polka, in istotako angleška kraljica lastništvo huzarskega polka kneza Blucherja v Stolpu.
Od nemških zaveznih knezov je naveden v koledarju edino še veliki knez ol-denburški kot šef ruskega polka, a od pruskih prinčev edino princ Henrik. Edini član angleške kraljeve hiše, ki je še »Šef pruskega polka, je vojvodinja Connau-
gtska, hči pruskega princa Friderika Karla, dočim se ie nje soprog odrekel pruske fefdmaršalsfce časti in naslova šefa huzarskega polka v Ratticnovu.
Vsi ruski veliki knezi so se odrekli častnih naslovov v nemški vojski. Na čelu vsem stoji veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Tudi sam veliki knez Ciril, ki slovi kot prijatelj Nemcev, je po višjem nalogu izstopil iz zveze nemške mornarice a la suite. Istotako ni več med avstrijskimi nadvojvodi nobenega šefa ruskega polka. Vojvoda Cumbcrtaudskl se je tudi odrekel časti generala * la suite v angleSd vojski.
Itn i m nif mi inji redovi pri drugih socijalnih razredih se niso tako lahko vračali Tako imajo diplomatje celo vrsto tujih odlikovanj. Nekateri nemški učenjaki in umetniki so vrnfll tuja odlikovanja, dočim so drugI izjavu, da odUkovanj, dobljenih za kulturno delo, Id se bo po vojni zopet nadaljevalo, ne vračajo.
Začetki današnje japonske vojne mornarice segajo do vse do leta 1873. Tega leta je namreč angleška vlada dala mi-kadu na razpolago nekoliko instrukcijskih častnikov in moštva, vseh skupa) 30, pod poveljništvom Douglasovim. V Toki j u se je ustanovila mornariška šola in vežbanje častnikov in moštva se je vršilo odtlej po vzoru angleške »Naval Gennery School«. Po šestih letih svojega delovanja so angleški inštruktorji zapustili deželo. Pozneje se je mornariška Šola premestila v Etajimy in v Tokiju se je ustanovila višja šola za častnike. Poleg tega se je še ustanovilo nekaj topničarskih in torpedovskih šol. Mornariško moštvo se je rekrutiralo večinoma iz prostovoljcev.
Japonska ima štiri velika vojna pristanišča. Najstarejše je Yokusaka pri Yoko-hami. Zgradili so je francoski mornariški stavbniki. Največje vojno pristanišče je v Kure. kjer se nahajajo ne samo velike ladjedelnice, temveč tudi arsenal za iz-gotavljanje modernih jeklenih topov in jeklenih krogelj velikega kalibra. Na tretjem mestu je vojno pristanišče Sasebo na Kyušu s tremi doki. Četrto pristanišče je Maizuru, ki je bilo dokončano leta 1901. Peto vojno pristanišče se je imelo zgraditi v Murorou na Yezu. Vkljub temu razmeroma velikemu številu vojnih ladjedelnic je Japonska naročala večino ladij in topov v inozemstvu. V času kitajsko-japonske vojne leto 1894. je številno sla-bejše japonsko brodovje pokazalo svojo premoč nad Kitajci. Kako slabo se je godilo Rusom L 1904. posebno v bitki pri Ćušimi, je Se v živem spominu.
Sedanje japonsko vojno brodovje je sestavljeno tako-le: linijskih ladij ima Japonska 14, grade se pa 4 linijske ladje. Največji linijski ladji ste »Kaivatšiu« in »Settsu«, ki imate brzino 21 pomorskih milj. Posadka šteje 1100 mož. Ostale linijske ladje imajo posadke 778 do 1000 mož. Štiri najmanjše in najstarejše linijske ladje so: »Ivami«, »Sagami«, »Suvo« in »Hizen«. Te ladje so bile prej ruska last in so se imenovale, dokler jih niso vzeli Japonci: »Orel«, »Peresvjet«, .Pobjeda« in »Retirzan«. Od obrežnili oklop-nic ima Japonska samo starejšo oklop-nico »Apraksin«, ki se imenuje sedaj »O-kinošima«. Oklopnih križark je 14. Najnovejše med njimi vozijo po 28 pomorskih milj. Posadka oklopnih križark šteje od 670 do 1100 mož. Tudi med temi ladjami se nahaja ena, ki je bila odvzeta Rusom, namreč »Aso«, ki se je prej imenovala »Bajan«. Število rušilcev torpe-dovk znaša 50, dva se pa še gradita, tor-pedovk je 30, med njimi 14 druge vrste. Podmorskih čolnov ima Japonska 13.
Japonci so si s svojo pomorsko močjo nedavno pridobili velik uspeh: na morju vsemogočna Angleška, ki je mislila, da ima ocean v svojem žepu, je morala poklicati na pomoč japonsko brodovje. Praktično so danes Japonci gospodarji Velikega oceana. 2e nekako pred štirimi leti je pisal amerikanski pisatelj Homer Lea: »Japonska ima sedaj vojaško in pomorsko nadvlado na azijskem obrežju severno od Honkonga. Kitajska je izrinjena iz teh voda, kakor tudi Rusija. Po zvezi Japonske z Veliko Britanijo le na zvijačen način iztrebljena angleška moč tudi v Tihem oceanu. Sedaj skuša Japonska izriniti le še edino silo, da si prisvoji gospostvo v Tihem oceanu v polnem pomenu besede. Ta sila so Zedinjene države ameriške. Bodočnost Japonske je odvisna od raznih, Bodočnost Japonske je odvisna od raznih, na široko razdeljenih pomorskih oporišč, ki leže stratefcično tako, da se :z njih morejo obvladovati 'trgovinska pota v Tihem oceanu.*	:
t tam pL Zale.
Tiho, neslišno je ugasnilo življenje — tako pravi .Obzor" — ki je nekdaj dajalo toi&o vsebine našemu narodnemu žtvQenjii: V kulturnem nacijonatnera razvoju, ko je šlo za to^ da se izpopolnijo praznine, da se vsej narodni bitnosti poda izpopolnjena slika repre-zentantnosti na zunaj, a moči in intenzivnosti na znotraj, prišel je, kakor da je poslan od Previdnosti, da prevzame važno mesto, da bo zalival ovendo rastlino, Id je potem vz-cveia v cvetje, ki danes še razširja svoj vonj.
Umetniško delo Ivana pl. Zajca bodo presojala prihodnja pokoljenja ; ali stoji že sedaj neomajno: da je izpolnil veliko kulturno misijo v hrvatskem (in tudi slovenskem) narodu, da je skozi desetletja vzdrževal konti nuiteto v naši glasbi od ilirske dobe pa dc najnoveje evolucije, tako, da izpolnjuje pl. Zaje celo poglavje v naši najnoveji zgodovini — Zaje je utihnil za vedno v burnih časih, ko je javnost preokupirana po velikih aktualnih dogodkih. Ali hrvatska in slovenska javnost obrne za nekoliko časa pažnjo temu velikemu delavcu in umetniku, ki je toliko storil za narod svoj. Že njegov slavni „U boji" iz opere „Zrinjski-, ki se toliko peva po naših slovenskih gajih, da jc postal prava narodna last, in ki vsikdar ogreva in razvnemlje srca k žarki tjuhezni do domovine, že ta zbor je jamstvo, da bo narod slovenski proslavljal ZajČev spomin, dokler se bo razlegala slovenska in slovanska pesem po naših gajih . .. Zaje je hrvatski in naš: velik simbol skupnosti našega kulturnega dela in napredka. Ali število Zajčevih kompozicij je — legijon. In o veličini in sili njegovega duha priča dejstvo, da je ustrezal notri v visoki starosti z isto svežostjo, z istim ognjem.
Ivan pl. Zaje se je rodil na Reki dne 3. avgusta I. 1834. — Oče njegov — Čeh po pokoljenju — je bil kapelnik neke polkovne glasbe, a pozneje reške mestne godbe. Že v petem svojem letu je sviral na gosli in
glasovir ter nastopil javno v reškem gledališču. Kot gimnazijec je imel v šoli često pred seboj note mesto gramatike. Po dovršenih gimnazijskih študijah je hotel oče, da se sin posveti pravnim naukom. Ali po nagovarjanju nekaterih profesorjev, in sam videč njegov veliki dar za glasbo, ga je poslal na konzervatorij v Milan. Tudi tam se takoi pogodili njegov veliki talent. Avstrijski lo-cumtenens ;e hotel na vsak način pridržati Zajca v Milanu in ponudili so mu mesto podravnatelja v slavnem gledališču „dela Scaia". Toda po očetovi smrti se je povrnil v domovino in je postal na Reki kapelnik mestnega gledališča. Na Reki so tudi leta 1S61. peli njegovo opero „Amelijo", ki je bil sprejeta z entuzijazmom. Ker pa si ]e želel širšega delokroga, je odšel leta 1862-na Dunaj. Tu so peli v „Karlteatru" — kjer je Zaje dobil mesto — I. 1863. njegovo opero NMomci na brod". Zaje pa je kom-poniral tudi celo vrsto operet. Na Dunaju je prišel Zaje v stike s hrvatskimi dijaki in to je rodilo preporod hrvatske glasbene umetnosti. — Ko se je ustvarila stalna hrvatska opera, so ga leta 1869. pozvali v Zagreb kot ravnatelja, nastopil pa je prvikrat kot dirigent orkestra dne 24. februvarja I, 1870. Ravnatelj zagrebške opere je bil Zaje do leta 1889., ko jo je Khuen-Hedervary — odpravil. Zajc-ravnatelj je spravil na zagrebški oder največe svetovne opere. Njegove zasluge so velikanske za vse glasbeno življenje in posebno se za hrvatsko pesem. Njegovo ime je zaslovelo po vsem slovanskem svetu. Koliko neštetih programov je dičilo ime skladatelja Zajca tudi med nami Slovenci 1 Sploh je spadal maestro Zaje med najplodneje sodobne skladatelje. — Zaje je umrl dne 16. t. m. ob l/t 10 predpoldne-Bil je sicer veder do zadnjega, ali tožil je, da ga nekaj stišče okolo srca. Na večer pred smrtjo je še večerjal z dobrim tekom ter se razgovarjal s svojim sinom. Okolo 11 ure je legel k počitku in velel sinu: „Pu3ti me na miru!" Te besede je izustil z bolestnim tonom. Ob 61 url zjutraj pa je nastopila... agonija. Na velikem pokojniku se ne opaža nikaka smrtna borba. Preminul je blago in mirno.
Po nalogu bana so ga pokopali danes na deželne treške. Gledališče je zaprto v po-čaščenje velikega pokojnika. — Slava spominu Ivana pl. Zajca 1
Kukor v Sodomi toGomorL
Dne 21. septembra smo morali v drugič odpotovati iz St . . . . Tri dni železniške vožnje, se je govorilo. Karn smo namenjeni, to se nam ni povedalo. A jaz sem to kmalu spoznal. Na neki postaji, kjer smo bili dalje časa, sem šel mimo vlaka. Mojc domnevanje, da se nahaja naš cilj napisan na tovornih vozovih našega vlaka, je bilo pravilno. V lepih latinskih črkah je bilo čitati »Valencien«, v bližini Lilla. Danes seveda še nismo tamkaj, ker se je vršilo med potoma »izmenjanje«. Prvo noč tekom vožnje sem prespal. Do Saarburga jc šel vlak jako počasi. Ko pa smo prestopili na belgijska tla, pa cclo tako hitro, da bi pred vlakom jezdil lahko polž. Tako smo imeli vsaj priliko, da smo si ogledali učinke vojne v tej deželi. Že prve pokrajine niso bile nič drugega nego kup razvalin. Posebno vsi kraji, ki so se nahajali direktno ob žcleznici in ob cestah. Najprej smo se peljali skozi dolino Vesdre. Nc morem si misliti, da se nahaja kje na svetu šc kak košček zemlje, ki bi bil lepši od tuli nebeško krasnih krajev. Toda kar je ustvarila roka, je strahovito uničeno. Karakteristične so različne vrste razvalin. Dočim so posamezni kraji podobni kupu kamnov, kolov in razbitega hišnega orodja, sc nahajajo po drugih krajih še močna zidovja, seveda vsa ožgana. Razvaline so seveda sadovi topov, ie kjer so hiše tudi ožgane, je to pripisovati kaznim za napade civilnega prebivalstva. Spočetka listom, ki so prinašali te vesti, sploh tega nisem mogel verjeti Toda potem, ko sem z lastnimi očmi videl, da so se nahajale med celimi vrstami požganih hiš Še dobro ohranjene, nedotaknjene hiše, sem videl, da je bila vse tO gola resnica, da strahovita kazen
Stran !L
.VEČERNA EDINOST- St. 95.
V Trstu, dne 18. decembra 1914.
jc ntuo Drug
je zai
i^ifnirii in nevtralnim prizaneslo, si sploh ni mogoče razlagati, da
c\ala Kar na slepo, ampak da se f videli oglas, ki bi odkritejc oznanjal so-
j vodstvo. Ta oglas je tem večje prosta-jštvo, ker se naravnost odkrito obrača na i žene in vdove vojakov v vojni, ker se druge ženske ne čutijo kljub »vojni osamljene-. To je za vojaka na bojišču slaba tolažba. da se okrog njihovih žena doma sinučeio — so vodniki.
»Kralj za en dan.c Stockhoimski list ^Swensk Dagbladet« priobčuje sledeči o-pis sedanjega življenja v Monte Carlu: V bolnišnicah v Monte Carlu zelo skrbno negujejo ranjence. Prebivalstvo jim pošilja piščance, slaščice, dobra vina in sladkega sadja. Strežejo Jim sestre v belih oblekah, ki imajo edino željo, da zadovoljujejo njihove želje. Tu strežejo gospodje in dame iz najodličnejših francoskih rodbin. Edini njihov nakit je rdeč križ, znak usmiljenja in sočutja. Pogostoma prihajajo vojaški zdravniki, da vidijo, ali so bolniki že toliko okrevali, da morejo zopet v fronto. Nekega dne sem posetil hotel »Riviera Palače«, ki je izpremenjen v bolnico. Stopil sem v elegantni »bar« za zimskim vrtom, kjer so preje vodometi brizgali vodo v umetno napravljena dupla, kjer so svirali ciganski orkestri v rdečih frakih in je elegantno občinstvo srkalo draga vina in še dražje likerje. Danes se je spremenilo vse. Kjer so se prej nahajali posrebreni grički šampanjskih in likerskih steklenic, se vidijo sedaj omare, polne blatnih vojaških čevljev, razmetanih na vse strani, in na njih se še drži francoska prst. Ti raztrgani čevlji pripovedujejo žalostne povesti, -r- Čudno je, kako se v vojni uresničujejo pravljice naših otroških let. Tako sem videl, kako se je v resnici dogodila pravljica o »kralju za en dan«. Bil je neki mlad Parižan, sanjač, ki je hotel postati umetnik in pogostoma popeval s svojim sladkim tenorskim glasom: »Si j'etais roi« (»Ko bi bil kralj«). Toda usoda je hotela drugače in je napravila iz njega mehanika, ki pa je vendar vsak večer prepeval v zborih in je bil srečen, da se je nahajal v fantastičnem svetu gledališkega odra. Naenkrat pa je prišla vojna in vse se je izpremenilo. Mali Parižan je moral v fronto. Dali so mu vojaško suknjo, nekoliko preveliko zanj, ali nosil jo je ponosno, kakor je nosil gledališke kostume. Pogostoma je v bitkah popeval svojo: »Ko bi bil kralj!« Ranila pa ga je nemška granata in nezavestnega so ga prenesli v lazaret. Ko se je zavedel, se je znašel v pozlačeni postelji, pod svilnatim baldahinom, in pred njim je bila deklica, vsa belo oblečena, z belo tenčico na glavi. Brisala mu je znoj s Čela, nudila mu okrepila in ga stregla in negovala z vso ljubeznijo. Malemu Parižanu se je zdelo, da sanja. Dotikal se je pozlačene postelje in otipaval svilnati baldahin, da se prepriča, ali je vse to res. Pred belo oblečeno deklico so se klanjali vsi. Imenovali so jo »visokost« ali »princezinja«. Ona se je sklanjala nadenj, mu izmivala rane in popravljala posteljo. Tedaj je spoznal, da so se uresničile njegove sanje in da je res postal »kralj za en dan«. To se je dogodilo leta 1914 v vojaški bolnici hotela »Riviera Palače« v Monte Carlu. kjer ranjenci leže v razkošnih dvoranah, v katerih so preje stanovali milijonarji in kjer je neka majhna princezinja postala bolniška strežnica. Mlada je, komaj 17 let šteje, in dedinja ogromnega imetja in dežele, v kateri se proizvaja zlato, kakor drugje mleko in maslo. To je princezinja Charlotte, hči monakovskega prestolonaslednika, mademoiselle de Valentinois, in kakor se glasi njen pravi naslov: nasledna princezinja kneževine Monaco in Monte Carlo.
;la ostati kaka hiša v teh strašnih požarih nepoškodovana. Podobno izgleda tudi v okuiici Ciiarleroija in Chateleta. Tu so se izvršile grozovitosti na naših vojakih. Strašen je pogled na Dinant, Philip-peville in Chimai. Krasno mestece Marien-bourg je skoro popolnoma uničeno. Vse te kraje je prebivalstvo popolnoma zapustilo. Strašne učinke naše težke artiljerije smo imeli priliko opazovati na trdnjavah Ter-monde. Maubeage in Namur. V teh jamah, kajti luknje niso bile več, bi se čisto lahko potopili voli. V Termondu je ciivlno prebivalstvo še i>kalo mrtvece pod razvalinami. Razbiti topovi, posekana ogromna drevesa, napolnjeni municijski zaboji, izpraznjeni vinski sodi in ogromne množice vseh mogočih stvari so ležale prekinprek. Čemu, sem se ponovno vprašal, je v porabljal človek svoj duh, svoje sile in toliko zlata, da si ustvari te trdnjave, ki so bile takoj izpremenjene v nič. V Chimai je bilo še mogoče spoznati na razvalinah krasno arhitektoniko tamkajšnjega gradu. A za nas je bila pri teh strašnih pogledih merodajna le ena misel: Sreča, da ni to naša zemlja, ki je tako razdejaa.
Naravnost pretresujoče in uničujoče vplivajo velikanski grobovi. Zdelo se mi je. kakor da bi postal naenkrat drug človek. Pogostokrat smo ležali cele ure, da celo poldrugi dan na enem prostoru. V nekem kraju v bližini Maubeuga je bila železnica najmanj dva kilometra daleč razrušena in napeljana potem dobesedno skozi stanovanja prebivalstva. Tri dni, sem rekel, se bomo vozili, a vozili smo se 12 dni. Živeža seveda nismo imeli za toliko časa s seboj. In kdor je bil mnenja. da se dobi za denar povsod vsega dovolj, ta se je prokleto zmotil. Želodec je pač vsakemu godrnjal. Godilo se nam je še slabše kakor drugim četam. Kolikokrat so nas prosili drugi kruha, a morali smo jim povedati bridke besede, da ga sami nimamo. Mogoče so nas imeli za skope, četudi nismo bili in bi dali radi. samo da bi imeli. Na razpolago je bilo sicer vsega dovolj, toda kaj. ko je bilo do-važanje tako težavno. Doma se sicer sliši povsod: »Kaj želiš srček,« a v sovražni deželi o tem seveda ni govora. V Laonu. večjem mestu severne Francije, smo zvedeli. da se nahaja v bližini kolodvora pekarna. Tu ni pomagala nobena prepoved, noben ukaz. tu se nihče ni zmenil za od-hajalna znamenja vlakov. V trenotku smo skočili preko vseh tirov, preplezali vse pioce in se splazili skozi vlake, ki so nam bili na potu. Straže in oficirji, ki so bili postavljeni poleg šotorov* kjer se je nahajal kruh, so smehljaje gledali, kako so izginjale cele gore lepega, svežega kruha. Naslednjega dne smo prispeli v čisto drugo pristanišče, kakor je bilo določeno prvotno.
zelena. Sedaj pa, po proglašenju „džihada", smo drugače poučeni. Kakor se more sedaj videti v Carigradu, zastava proroka nj zelena, ampak — črna z belim naslovom. Sicer obstoji res tudi zelena zastava, ki je istotako zgodovinskega pomena za moha-medane. Je to zelena zastava Arabcev v Medini, ali ta nima nič opravili s prorokom. Ta zekaa zastava, ki so jo sedaj razvesili Arabci v Medini, je bila enkrat samkrat razvita v vsej zgodovini izlama, in sicer tedaj, ko je sultan Mohamed U., osvojitelj Carigrada, zaukazal, naj se janičarji pokoljejo. Od tod izhaja bržkone običaj mozlimov, da morajo takozvani .Šerifi" nositi zelene robce na turbanu.
Sličice iz vojne.
Pogreb ruskega vojaka. V rezervni bolnišnici v Chomutovern na Češkem je u-mrl za ranami ruski pešec Sergij Bierl-suk. Pogreb se je vršil z veliko slovesnostjo. Pokojniku so se izkazale enake časti, kakor umrlim avstrijskim vojakom. Krsto je spremljala stotnija pehote in godba 92. pešpolka je igrala žalne koračnice. Za krsto so korakali tovariši pokojnikovi, ki se lečijo v tamošnji bolnici, avstrijski častniki in civilno prebivalstvo.
Princezinja in črnovojnik. Neki dunaj-sk> list poroča: Ko je pred kratkim v Kamencu, ko so se vozili tamkaj mimo vojaški transporti, izstopil neki črnovojniški bataljon, se je nahajala med damami oskrbovalne postaje na kolodvoru tudi soproga pruskega princa Friderika Viljema, ki biva na gradu v Kamencu. Ne da bi bila imela kako posebno znamenje, je, stoj'eča v sredi med črnovojniki, razdelila darove mednje-Tedaj je pristopil k njej neki črnovojnik, ki je tudi sprejel dar od nje, ki je seveda ni poznal, jo tako vojaški po domače potrkal po rami in se pošalil: „Gospodična, ko se vrnemo, se pa vzameva 1" — Oni dunajski list pa seveda ni povedal potem, ali je dama odgoverila „da" ali „ne".
Nevarnost za ženske. Berlinski sVor-waerts« opozarja na neki nečeden pojav, ki ga je potrebno kar najstrožje ožigosati v času, ko se možje bore mesece in mesece v ljutih bitkah, doma pa sovodniki nastavljajo svoje umazane mreže mladim ženam in vdovam. Prvi povod pa je dal za to izdajatelj vzhodnopruskega lokalnega lista »Lotzener Zeitung«, ki je v številki tega lista od 3. decembra dal objaviti sledeči oglas: »Mlade žene ali vdove, ki se zaradi vojne čutijo osamljene in jim nedostaja poznanja z gospodi, se prosijo, da dajo svoj naslov upravi tega lista.« — " »-waerts« pripominja: Redkokedai smo
Rožne politične vesti
Amerikanski bogataš za Belgijo. Kakor poročajo newyorški listi, namerava znani amerikanski bogataš John D. Rocke-feller izročiti amerikanskemu Rdečemu križu dar, znašajoč več milijonov dolarjev. Ves ta denar naj bi se porabil v podporo Belgijcem. Vsak teden naj bi se razdelilo en milijon dolarjev. Odposlal naj bi se tudi Še eden parnik z živili v Belgijo.
Častna sablja prvemu poljskemu legi-jonarju-konjiku. „Kurjer Polski" poroča, da je pred več nego dvajsetimi leti — bilo je to 19. septembra L 1893. — neki Jan Bartkowski, ki se je udeležil poljske revolucije leta 1831,, izročil poljskemu nadjo-nalnemu muzeju v Rapperswy!u v Švid svojo konjiško sabljo s zlatim pasom in sicer z namenom, da se sablja izroči onemu, ki bi se kot prvi poljski konjik postavil v boj za neodvisnost Poljske. Poveljništvo poljskih legij je imenovalo kot kandidata za to častno sabljo poveljnika legijske konjice, V. Prazmovskega, ali kakor se imenuje s svojim legijonarskim Imenom, Belina.
»Zelena* zastava proroka. Od pradavnih časov obstoji ▼ vsej krščanski javnosti mnenje, da je slovi a zastava- Mohamedova
Domafe vesti.
Zimski šport v Bohinju in na Bledu. Na več prošenj iz Trsta in Gorice je Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem v Ljubljani vse potrebno odredila, da se bo tudi letos kljub izvenrednim razmeram mogel gojiti zimski šport. San-kališče v Bohinjski Bistrid je pripravljeno in bo odprto, kakor zadnja leta. Za progo Trst—Jesenice se bodo oddajali znižani vozni listki, posebnega Športnega vlaka, kakor je to bilo preteSena leta, P* letos ne bo.
Poštni promet 2 zavitki o božičnem časa. Z ozirom na izredno velik premet, ki ga je pričakovati o božičnem Času, se občinstvo v lastnem interesu opozarja na sledeče: 1) Pošiljke morajo imeti čisto jasen in popolen naslov z natančno navedbo namembnega kraja (zadnje pošte). 2) Naslov na zavitku in poštni spremnid se mora popolnoma vjemati. 3) Naslov je treba napisati neposredno na omot pošiljke; če to ni mogoče, se napiše na papir, ki se z vso površino trdno prilepi na omot. Ako se pošilja v koših, vrečah in podobno, je treba naslov prišiti na omot ali pa rabiti naslovne zastavice (tablice). —2L Naslovne zastavice tabl ce morajo biti iz lesa, močne lepenke, usnja, pergamena in slično in pritrjene na pošiljke tako, da ne morejo odpasti ali pa se odtrgati. 4) Predmeti, ki se drugače lahko pošiljajo brez omota z naslovnimi tablicami, kakor divjačina in podobno, se o božičnem času morajo poslati v omotih, ker se sicer lahko izgube naslovi. 5) Sveže meso in predmeti, ki puščajo maščobo ali vlago, zlasti tudi ribe, naj se po možnosti
pošiljajo v lesenih ubojih aii koših. 6) Na
pošiljkah z živimi živalmi ter na dotičnih spremnicah mora biti navedena predpisana predodredba pošiljatelja kakor: a) „Če se takoj ne sprejme, nazaj 1" b) „Če se takoj ne sprejme, prodati 1" c) Če se takoj ne sprejme, brzojavno obvestiti na moje stroške 1M 7. Škatlje ali druge zaklopnice, ki ne nudijo dovolj trpežnosti in odporne sile, se pripuščajo samo na lastno odgovornost odpošilja telja in sicer samo tedaj, če se ni bati, da bi taki omoti poškodovali druge pošiljke. Omotov, ki so bili že rabljeni in torej niso več dovolj trpežni, naj se ne uporablja znova; če pa se že upotrebljajo taki omoti, se morajo odstraniti vse sledi poprejšnjega naslova. — Sploh se občinstvo opozarja, da je izredno važno, če se na-pravljajo trpežni naslovi; na ta način je mogoče odvrniti škodo, ki bi lahko nastala* če se izgube naslovi. — Priporoča se, da se pošiljkam priloži prepis naslova. 8) Na pošiljkah za Dunaj, Prago, Budimpešto in druga velika mesta je treba točno navesti stanovanje naslovljenca (okraj, cesto, ulico, hišno številko). Ce so pošiljatve v taka mesta podvržene užitnini, se mora točno navesti vsebina na poštni spremnici kakor tudi na pošiljkah samih, in sicer po kakovosti in količini (kilogramih, kosih, litrih itd.). 9) Pri pošiljkah s povzetjem se mora „povzetje" in „povzetni znesek" označiti tudi na njih samih. 10) Vrednost, navedena v naslovu zavitka in na spremnici brez strugotin in popravkov, ne mora vjemati v črkah in številkah. Vrednostni zavitki morajo biti zapečateni po predpisih.
AinL Rojte, Trst
Zdravljenje krvi!
čaj „Tisočeri cvet" (MiUefiori).
ĆtaU kri ter ]c ifvratao aredstro proti onin »luč«jem, fc	v tihim, kakor proti aiobMiu prafeavljaaju
In hei
•m. — JMtea o»ot m rtnjvijcaje ituc
I K ter •• dobiva v orfUkovaol
PRAXMARER - JU dne mori
TRST Jpnestaa ktta) - Tdeff. 177.
PoStac rnMtetu m tevrtaMo tek«) ia fraka ako m JipiUtekroa M £
DncuniK „Edinost 4 u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo-venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vlč Tnrgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Ojalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-• valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
iC3
Fratelll
Trst, ul. (arducei 14 (ex Tarrents)
Zatosa ustr&jeftih
Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta
potrebS3n za sedlarje.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Knrol Perniilč
ordinira od 11*1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
ProflOdrici wt h ftisocenosti
(L BUCHER
TRt ^D/vdTcOHO St. 35.
Bogati iaber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in topnih tir Kupa}« in menja staro ■late in taii srebro e novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi topne ure.
[klavirji]
Ivan Krže
Trst, Piazza S. Giovanni 1
— —"---kuhiitfsklh in HsUrsHh petrab.
MIO|l Min od lesa in pUW.i/fck*lov vrani, ftebrov in kad. sodftekov, lopi* raftet, sit la baskovrstnih fcoiav, Urbasev in metal ter txuiogt»
s^&joAih predmetov. PrlpOFOll •vejo trgovino s kahktfako posodo vsaka vTste bodi od porcelana, i—Ha eoiaila, koritarta ali cinka, nadalje pa—isntoge, kletka itd. Za goitilaiča^« pipa, krogfye» sosede in stekleno posodo ta virt*,
rnaasMit naansii umniiMi
Totne ure prodala 1
Emllio M Uller I
nahiffednejia in najsta- I rejfa prodajalnka ur v I Trstu, ulica S. Antoaio 5 (vogal ultee S. NicofA)
Velika izbera
vertiic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsaka vrste I. t. d.
UitMtvUiM I.
I—BFj
kelI
II immmi
I JOSIP STRUCKEL p
I Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina £
Nov prihod volnenega blaga za moške, E ■j in ženske, zefir, batist in perljiva svila £
Iza jopice. — Svilenina in okraski zadnje — novosti, velik Izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za-
Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah.
HmaBBBBJ&$9mSB 131
i
i
Bbendorfer, Gebrfider Sfingi, o Koch i Korselt Uflrht itd. se prodajajo in dojelo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke.
IUglaSanje. VsaHovrst. poprave.
Zavod Klavirji Zannoni
HflRIO MALL9, Piazza S. Gia-^^ como 2,1L, Corso. Telefon 2-5.
Veliko m\m in toma mnmm^:
S" mmm3 jua - trst m
vta S. Lucfa 5.	vin Fsbbrl 1®.
S m Bogata In le^e Isbera finega In navadnega pohištva In .a rt tapefaHl.	Telefon 17-SO	Svoji k svojim! «=£
Ef---1
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □
□s □
□ □ □
lil
□□□□□□□G n
Cflffe tluovo
(NOVA KAVARNA)
Trst, Piazza Barriera-Settefontane
Prva adobno.it. Bogata izber« časni-kor. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seif*rt. TELEFON 15-81. Poleg kavarni so nahaia tudi izvrsten BUFFET, kjer se proa^ajo mrzla jedila. Tino in Dreberjevo pivo, Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
Franjo Aferam, lastnik.
*---

Izboljšajte promet v svoji gostilni g
z izvrstnim cenim plzenskim pivom m
ix Češke delniške pivovarne EH v Čeških Budjejevicah. Najveća slovanska pivovarno.
Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via delta Crociera.
Pokusite pivo v slovanskem
gg.Bnlhcn'-M
vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru Itd. it<
Veliko skladi Mm klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna iepnih robce, moikih nogovic itd. s
K. Cvenkel Trst corso 28
Cono zmorne. -- Postrežba tešna*
Narodna trgovina. ™™ Narodna trgovina.
IGNAZI0 POTOCNIG TRST
ulica Rlborgo itev. 28, vogal ul. Beccherie
(Po4riaiaico v ulici Borrlora vacchia itv. 23)
Velika izbera moških In deških oblek. Črni In modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Sukqje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce.
Izbora blaga za moike obleke. Sprejemajo se naročila po meri
delavnico za 8
i. t. d. 1.1, d. S
i
CkAMaa kovač, mehanik in elektrotehnik - z ■ ADOgai nlkellranje, posrebrnenje, bakranie i Trst, Via Oaetano Donizettl št. 5. - Telefon St. 126, Rom. IV.
Popravlja priprave za točenje piva. motoije na gas in benzin, sesaijke, šivalne »troje,, moto-	B
cikle, bieikle in isvriuje draga dela, ki spadajo v stroko aehanikov, priprave sa električno	■
razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalaice, električne zvonce, telefono in voako delo	■
elektrotehnično. - Zaloga žarnic, stekel za gas Itr elektrike In drugih vsakovrstnih predmetov.	1
■■ ■ ■ tmt^ma m n ■■ n • ■	1 ■ ■	■ ■ bi^^h« 11 itimim mum — n ■ ■ m i ■ r-----
8