ŠTEV. 3
H
m ii mm
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L JU3LJANA-BEŽIGRAD
Pomenek pred praznikom
Pred nami je prvomajski praznik. Kakor vsako leto po osvoboditvi ga bomo tudi letos praznovali v svečanem razpoložen j ti, ponosni, da v miru gradivu) svojo ' socialistično domovino.
Praznovali ga bomo kot praznik pomladi, polne osvežujočih virov in obilne rasti, ki je vzklila iz naših sil, iz naše krvi, iz našega znoja.
Zbrali se bomo na proslavah v delovnih kolektivih id'o okviru krajevnih skupnosti, prisluhnili pesmi naše . mladine in obudili spomin na prehojeno pot, na ose tisto, kar smo ustvarili v naši socialistični skupnosti in kar nas vzpodbuja, da še pogumneje krenemo naprej.
Kako ogromna je razlika med našo nedavno preteklostjo in sedanjostjo! Dolga desetletja so dušila ustvarjalno moč našega delovnega ljudstva temne sile, na napredno misel so prežali žandarji, borce za svobodo in pravico so požirale temnice. Napredne misli pa ni bilo moč ustaviti. Celo v času najhujšega policijskega nasilja so goreli ob prvomajskem prazniku po hribih kresovi — spomnimo se na kres, ki je gorel leta 1916 nad Črnučami — in oznanjali ljudem, da se delavski razred pripravlja na odločilni boj.
Ko so našo domovino po sramotni izdaji vladajoče klike zasužnjili fašisti, je naš delavski razred pokazal vsemu svetu, kako se je treba boriti in ustvarjati temelje svobodne bodočnosti. Ogromno smo žrtvovali o tem boju, toda žrtve niso bile zaman. Zmagali smo, ker snu) bili enotni, ker smo se borili pod zastavo Komunistične partije s tovarišem Titom tla čelu.
Pod isto zastavo smo začeli po osvoboditvi graditi — in zgradili smo trden dom, novo domovino. S pomnimo se, tovariši, kako je bilo pred poldrugim desetletjem in kako je danes! Ozrimo se po naši komuni, ustavimo se ob novih stanovanjskih naseljih, ob novih šolah, ob novih in prenovljenih tovarnah — povsod vidimo bujno rast, ob kateri smelo zremo v prihodnost.
Sledeč jasni perspektivi Komunistične partije oziroma Zveze komunistov, srno se prerinili skozi labirint težav, med grozečimi udarci z oseh strani. Naprej — to pa ni pomenilo samo graditve tovarn, temveč tudi graditev novih družbenih odnosov, socialistične demokracije, ki je dobila naj popolne jši izraz v družbenem samoupravljanju in komunalnem sistemu. Kakšna razlika: nekoč delavec-proletarec, ki mu je bil po' zakonih kapitalistične družbe usojen prostor na dnu, danes človek, ki si sam reže kruh in sam odloča o tistem, kar ustvarja.
Pod vodstvom Zveze komunistov se je ose jugoslovansko delovno ljudstvo zlilo v mogočno fronto, ki se zaveda svoje moči in svojih dosedanjih delovnih uspehov, pa tudi težav, ki jih mora še premagovati in ki jih bo premagalo s še večjim delovnim poletom, na trdnih teme)jih socialistične depnokracije.
S to -zavesijo si sezimo n roke in si iz vsega srca čestitajmo -za Prvi maj!	F. $■
-. mil
Prizor iz vzgojnovarstvene ustanove »Dunje Ščurkove«. (Gl. članek na 3. strani)
POGLAVITNA NALOGA:
Večja, boljša in ceoeiša proizvodnja
Dne 19. aprila se je sestal razširjeni plenum aZiijie »neme Ljubljana-Bežigrad, ki je razpravljal o letošnjem družbenem planu in proračunu. Po razpravi je plenum izglasoval priporočilo za čim uspešnejše izvajanje planskih nalog v okviru novega gospodarskega sistemu.
Priporočilo poudarja, da je osnovna naloga, ki jo zahteva novi go-s|M>darski sistem, povečanje proizvodnje in produktivnosti, povečanja izbire in učinkovitejše prilaganje potrebam ne'samo domačega, temveč tudi tujega trga. Nbtrahju potrošnja je namreč še vedno večja od proizvodnje, zato raste uvoz hitreje kot izvoz, hkrati pa rastejo cene, prihaja do nihanj na trgu in drugih oblik gospodarske nestabilnosti. Doseči je treba uravnovešenje proizvodnje in potrošnje, proizvajati več in bolj racionalno ter se postopoma psvobodili dragega in primitivnega proizvodnega procesa.
Takoj zatem je v priporočilu navedeno vprašanje delitve dohodkov. Lani so instrumenti delitve omogočili, da so pod jetjem ostala večja sredstva, ki pa so jih nekatere gospodarske organizacije kanalizirale v osebne dohodke neodvisno od produktivnosti in od učinka v gospodarjenju. Doliodki so se marsikje delili nesmotrno, prišlo je do neupravičenih razlik v osebnih pre-jemkih. Te napake je treba čimprej .odpraviti in stremeti za tem, da bi bili (Kiiiosi ,delitve znotraj kolektivov bolj skladni, da bi se čimbolj
uveljavilo načelo delitve po delu. To bo omogočilo sprostitev ustvarjalne iniciative proizvajalcev, ki je eden osnovnih pogojev za dosego večjih proizvodnih uspehov. Pravilniki o delitvi čistega dohodka naj zagotovi;' doliodki;
družbeni standard.
luucju, imej skupnost proizvajalcev, in potrošnikov, /ato naj se gospodarske organizacije ne zapirajo same vase. Skupne potrebe družbenega standarda je moč zadovoljiti predvsem z združevanjem sredstev, za kar bi morale imeti naše gospodarske organizacije več posluha in dobre volje.
Vse navedene naloge jiostavljujo pred delavske svete zahtevo,, tišji.
e kolektivov.
vzpodbujajo zanimanje ki o delitvi čistega dohodka naj za temeljito in vseštrapstko analizo gotovi j o ravnovesje med osebnimi ^ziiier; v katerili deluje gospodar^ ihodki; skladi in investicijami za ska orirahizaciia. in mobiliziralo irse'
Kje bodo letovali naši otroci?
Na to vprašanje, ki tare vsako let« m mige vtarše, bi liani laliko odgovorili ih nam kaj pametnega svetovali pri občinski zvezi Društev prijateljev mladine, v Koordinacijskem odboru za letovanju, ki v sodelovanju s terenskimi odbori DPM in oddelkom za družbene službe že nekaj let skrbL; za življenje otrok v času |k»čitiiič.
Kakor vsako leto, bomo tudi letos laliko (Mislali otroke v kolonijo ali na dnevna letovanja. Šolski razredniki že sprejemajo prijave, v otroški ambulantj Zdravstvenega doma Bežigrad , pp pp^pravlja jo jMjedtoge za letovanja zdravstveno ogroženili otrok. Tudi koordinacijski odbor že dela in so priprave v "polnem teku. Imenovani slu bili Tinaiičuo-telinična in kadrovska komisija. Medtem ko bo prva urejala finančne zadeve, bo druga priskrbel it pedagoško-teli nični kader za vodstvo kolonij.
Do lanskega leta smo bili v težavnem položaju, ker nismo imeli lust-nili baz z« •letovanje. Gostovali smo pri sosednjih občinah: predvsem pri občini Center in Šiška, za dnevna letovanju pa ■ smo se posluževali baze Okrajne zveze DPM Ljubljana nu Sori. S pomočjo ObLO, ki je v
ta namen zagotovil potrebna sredstva, pa smo prišli do treh lastnih baz, ki zadoščajo našim potrebam. Največja je na morski obali v Novem gradu, ki laliko sprejme v eni izmeni do 130 otrok. To.je baza zaprtega tipa. Druga, ki lahko sprejme 75 otrok hkrati, je višinska — v I.učiliali nad Gorenjo vasjo (Poljanska dolina). Baza za .dnevna letovanja pa je v tomačevskem gozdu ob Savi in lahko sprejme po 50
otrok dnevno.	....
Stroški ža letovanje v koloniji na morju bodo znašali I2.I<K) dinarjev, v Lučinah pa 8600 dinarjev — računano za 21 dni. Dnevna letovanja pa bodo stala po 200 dinarjev. K. navedenim stroškom pa bosta prispevala nekaj Občinski odbor in Okrajni zavod za socialno zavarovanje, nekaj pa tudi Okrajni odbor Bdečega križa v obliki jvomoči GABK. Koliko bodo prispevali starši, je odvisno od gmotnih razmer družine, kar naj dokažejo s potrdili o zaslužku. Običajno bo njihov pri-speyek za l(M>() do 1500 dinarjev manjši, kot znaša povpreček dohodkov na člana družine. V primerih, ko gre za vprašanje socialnega ali zdravstvenega značaja, jui bodo komisije v okviru posameznih stano-
vanjskih skupnosti samostojno določale višino prispevka..
Kje bo kdo izmed otrok letoval, je odvisno pred vsem,.od, zdravstvenih napotkov, pri čemer bodo komisije upoštevale tudi želje posameznikov. Otroci, -ki bolehajo na kroničnem.bronhitisu, kroničnem vnetju grla in ušes ter hudi slabokrvnosti, ki imajo slabo držo in kožne izpu- • ,ščaje, pojdejo na morje, vtem ko bodo višiliskegaletovanja deležni splošno oslabeli otroci, živčno nenravno v'eŠe'ni itd.
1’rva kolonij a bo odšla na morje 2. Vil. in bo letovala (lo 25. VII. Druga'izmena bo letovala od'25, VIL do 15. Vlil. Torej vsaka j>o 21 dni.
Višinsko letovanje se' bo začelo 5. VII. IVvu izmena bo letovala do 26.' Vil., druga 'pa od 26. Vli. do 18. Vlil.
Dnevna letovaiVja nameravamo začeli s, L VII., trajala pa bodo do 31., Vlil. Vse je seveda odvisno od tega. če se bo prijavljalo zadostno število otrok.,,
• Ce potrebujejo starši kakršnokoli pojasnilo glede možnosti za letovanje svojih otroka naj se obrnejo na referenta v koordinacijskem odboru (tel. 33-145, jut. 0).
i. K..
GRADNJA NA| BO ČIMBOLJ RACIONALNA, ROKI GRADITVE CIM KRAJŠI
Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami v našem planu je 68:52 v korist gospoda rs/kih investicij.' Ta sredstva pa še ne zadoščajo za kritje osnovnih potreb rekonstrukcije, saj se je vrednost osnovnih sredstev naših gospo-darških organizacij zmanjšala za 60 odstotkov. To narekuje čim večjo ekonomičnost v investicijski politiki: gradnja naj bo čimbolj racionalna, rok graditve čim krajši, delo naj se izpopolni, in modernizira.
Ker investicijski sklad ne zadošča za kritje osnovnih potreb, naj se začne najširša. akcija za združevanje investicijskih sredstev gospodarskih organizacij, pri čemer naj se uveljavi demokratičnost in sporazumno določanje kriterijev med partnerji. Sredstva, ki bi jih združili za: negospodarske .investicije, je treba usmerjati predvsem za dokončanje'že začetih gradenj.
Kot že rečeno, se morajo gospodarske organizacije hitreje j>rilaga-jati zahtevam zunanjega trga, kar jim narekuje, da dvigajo kakovost izdelkov in zmanjšujejo proizvodne stroške. Ob takšni usmeritvi predvideva plan povečanje izvoza za 70 odstotkov v primeri z'lanskim letom.
KOMUNA NI SAMO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR!
Priporočilo kritično, obravnava tudi odnos nekaterih gospodarskih organizacij do 'potreb družbenega standarda v komuni. Komuna ni samo občinski ljudski odbor, ampak vjiu materialna baza in vse subjektivne sile na njenem ob-
šita organizacija, in mobilizirajo vse sile za dosego čim večjega gospodarskega uspeha.
Dalje obravnava priporočilo vprašanje obrtne dejavnosti in trgovine. Z uveljavljanjem stimulativne davč-, ne politike naj bi utrli pot večjim, specializiranim in moderno opremljenim servisom ter obrtnim obratom. Zato je treba višino pavšalnih obveznosti prilagoditi višini obveznosti po rednem obračunu, sredstva pa zbrati na enem mestu in z njimi modernizirati obrtno dejavnost. Več pozornosti pa je treba jk»-svetiti tudi trgovini na drobno — industrijska iu grosistična trgovska podjetja naj odpirajo nove poslovalnice v skladu z. naraščanjem blagovnega j>rorneta.
Priporočilo se dotika tudi zborov volivcev-proizvajalcev, ki obravnavajo stvari preveč načelno in formalistično, in sindikalnih organizacij, ki premalo prispevajo k pripravam zborov volivcev. Zato -je potrebno tesnejše sodelovanje med temi zbori in sindikalnimi organizacijami. Zbor proizvajalcev ObLO pa naj zaživi kot usmerjevalec gospodarstva in pospeševa tel j p rod uk-
(Nadalj. na 2. strani)
z vsebine!)
Pisma bralcev — Zakaj se bodo podražile šolske malice — Vrata so odprta vsem otrokom — Občinski ljudski odbor Bežigrad Je upošteval realne predloge volivcev — Bežigrad »kozi stoletja — Kaj gradimo ža Bežigradom — 25« nastopov mladih harmonikarjev — Glasbeni šoji se,, obetajo novi prostori — Fizkultura in šport
Vsem bralcem Zbora volivcev iskreno česbtamo za prvi maj in jim žetima veselo praznovanje
Uredništvo Zbora volivcev
Zveza pa taka!
Tovariš urednik!
Konec marca, ko so se začela obsežna dela za uredi lev ljubljanskega železniškega vozlišča, so Titovo cesto pregradile rdeče-bele zapornice. Tako je bila najkrajša zveza med Ježico oziroma Bežigradom in središčem mesta pretrgana; promet je začel teči po Parmovi ulici.
Ta sprememba je prebivalce Bežigrada, ki se vozijo v službo, hudo prizadela. Prej smo imeli neposredno trolejbusno zvezo, posluževali pa smo se tudi avtobusa, ki je vozil od Stadiona do Rudnika. Zdaj je drugače. Sicer imamo zvezo z mestom, toda kakšno!
Sedeš v trolejbus in se pelješ do ulice Bežigrad. Tam je trolcjbusne zveze konec, prestopiti moraš na avtobus. Če imaš srečo, da se zrineš vanj, se pelješ v Parmovo ulico in po njej čez prelaz v mesto, na Titovo cesto. Avtobus je zlasti v jutranjih urah tako nabito noht, da sc včasih sploh ne ustavi na vmesnih postajah. Tako se morajo tisti, ki ga čakajo, sprijazniti z dvakratno izgubo časa. To pomeni, da je v takih razmerah najboljša prometna zveza — peš hoja ...
S tako »prometno zvezo« se v lepem vremenu že sprijazniš, drugače pa je v deževnih dneh, ko moraš hoditi po blatu in se srečevati z lužami, ko drvijo mimo tebe avtomobili, izpod katerih neusmiljeno bnizgu vate umazana deževnica.
Konec koncev bi se sprijaznil tudi s takim stanjem — saj vemo, da
so dela za ureditev vozlišča nujna — če ne bi bilo moč prometne zveze urediti drugače. Če je prej vozil avtobus od Stadiona direktno v mesto, zakaj ne bi še zdaj? Ali res ni možna direktna avtobusna zveza Stadion—Rudnik vsaj v jutranjih urah in ob dveh popoldne? Ali bi taka zveza podjetje »Ljubljana transport« kaj več stala? Prav gotovo ne, ljudem pa b: z njo zelo ustreglo.
Še na slabšem kot Bežigrajci pa so prebivalci Črnuč, ki morajo prestopati kar dvakrat (za Bežigradom in na Ježici). Tako se voziš iz središča mesta do Črnuč več kot pol ure (včasili tudi tri četrt ure), medtem ko potrebuješ n. pr. za vožnjo z avtobusom od Ljubljane do Tržiča na Gorenjskem eno uro in pet minut!
V zadnjem času se širijo glasovi, da bo podjetje »Ljubljana transport« opustilo tudi avtobusno zvezo med Ježico iu Črnučami, češ da ni rentabilna. Ne verjamemo, da ni rentabilna! Sicer pa je treba gledati rentabilnost proge Ljubljana—Črnuče v celoti.
Kaj čudno bi bilo, če Crnučani ne* bi imeli zveze z Ljubljano, zlasti če pomislimo, da so jo imeli celo pred vojno, ko jih je prevažal Peč-nikarjev avtobus!
Podjetje »Ljubljana transport« naj se malo zamisli nad to upravičeno kritiko. Če hoče ustreči ljudem — in to je poglavitno —, lx> gotovo našlo pravilno rešitev.
Franc Majhen
Razočarani
Znano je, da za Bežigradom rastejo nove stanovanjske hiše kot gobe po dežju. Med njimi pa je tudi mmogo takih, ki so sicer zrasle, a že dolgo časa stojijo nedodelane, .v surovem stanju. Najbolj žalosten je pogled na vrstne hišice neke stanovanjske zadruge.
Tu zadruga je bila ustanovljena v začetku 1. 1960. Ustanovili so jo bivši borci, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah (nekateri so sploh brez stanovanj). Ko se je gradnja začela, so bili zadovoljni, polni upanja, saj so jim računi kazati, da bodo s krediti, ki sta jim jih zagotovili občini Bežigrad in Center, in z delom lastnih sredstev, ki so si jih pritrguli od ust, končali gradnjo do jeseni 1961. Toda...
Leta 1961 so se začele cene gradbenega materiala in uslug vrtoglavo vzpenjati. Predračun je naraste! za okrog 30 odstotkov. Zato je gradnja obstala že luni v poletnih mesecih, potlej se je nadaljevala jeseni, toda »po kapljicah', z zimo pa je spet obstala. Zdaj sc nadaljuje, in sicer spet »po kapljicah«...
Zadružniki, bivši borci NOV, morajo plačevati anuitete za najeto posojilo že od novembra 1961. Razen z najemnino zn stanovanja, kjer stanujejo sedaj, so torej obremenjeni tudi z anuitetami, čeprav ne vedo, ali se bodo sploh kdaj vselili v nove hišice ...
Zadruga prosi zn pomoč, toda povsod se izgovarjajo, da ni denarja. Občina Bežigrad jim je sicer precej pomagala, nič več pa jim noče pomagati občina Center, čeprav je velika večina zadružnikov zaooslena in stanuje na njenem območju.
Nastaja vprašanje, ali naj zadružniki v nedogled plačujejo anuitete in stanujejo v starih stanovanjih, ali pa noi se po tolikem trudu odpovedo »vodim hišicam in pustijo, da
zadružniki
jih prevzamejo drugi, taki, ki imajo denar in ki znajo težave delovnih ljudi obrniti v svojo korist. To bi pomenilo strašno razočaranje za zadružnike, bivše borce, ki imajo sicer vso moralno pravico zahtevati otl skupnosti, da jim pomaga rešiti njihovo stanovanjsko vprašanje.
Zadružnik
Zakaj smetišče?
Za osemletko ob Vodovodni cesti je velika gramozna jama. V prvih povojnih letih, delno pa že pred vojno, so jo še kar čedno uredili in pripravili v njej igrišče. Nato pa se je nekdo iz lokalnih »fizkultur-nih krogov« spomnil, da bi ostvaril nekakšnp »genialno« zamisel. Na lepo urejena in porasla pobočja so začeli nasipati odpadni material. Sredi dela jih je doletela reorganizacija in kreditov je bilo konec. Denar je bil zapravljen, ostalo pa je smetišče.
Z razmeroma majhnimi stroški bi bilo moč v jami urediti lep otroški športni oark, če ne v enem, pa v petih letih. Pri urejanju železniškega vozlišča so na razpolago velike količine humusnih plasti, ki jih je potrebno odstraniti. Zemljo bi torej dobili brezolačno s prevozom vred. Treba je le posuti robove in pobočja jame, dokončati neurejeni nasip in posejati travo. Otroci bi tod z veseljem posadili sadike gozdnega drevja in še pazili bi nanje. če bi vsakemu posamezniku dopovedali: »To so tvoja drevesca. Pazi in neguj Jih, suj bodo rasla s teboj hkrati!«
Pri pogozdovanju Krasa in mnr-sikie v tuiini so na tak način dosegli prav lepe uspehe.
V. L.
Nič novega ne bom povedal...
Nič novega ne bom povedal, zakaj o trm je bilo govora že neštetokrat. Namreč o bežigrajskih ulicah iu cestah, ki so. razen nekaterih izjem, take, da kuj hitro strgaš obutev, če im njih pešačiš in malone morsko bolezen dobiš, če se po njih voziš. Oglej si Podmilščakovo, Kolarjevo, Vodovodno in druge ulice na terenu Stadion, preštej jame in luknje na njih... saj jih sploh ne prešteješ, toliko jih je.
Vemo. da zn zdaj ni sredstev za obnovo in modernizacijo teh cest. Iz soda ne moreš nitkoli iztočiti več vino. kakoi ga je v njem —
2 Zbo, volivcev
tako je tudi z občinskim proračunom. Co bi dali za modernizacijo cest, bi nam zmanjkalo za druge stvari, ki so še bolj potrebne.
Toda — če že ni siedstev za modernizacijo cest, naj bi se našla vsaj sredstva za njihovo slalnnjše in bolj kulturno vzdrževanje. Ta sredstva najbrž so. na cestah pa vendarle zelo zelo redko vidimo koga, ki hi jih posipal in mašil vsaj največ je luknje. Ali ni nikogar, ki bi to delo usmerjal in ga konlro-lirnl?
Večkrat se tudi zgodi, da cesto razkopljejo zaradi kanalizacijskih in podob n ih del. nihče pa ne poskrbi. da bi h da cesta po teh delih taka. kakršna je bila prej. Nekatere ceste, ki so bile nekoč že urejene (n. pr. Parmova), pa so že toliko,-
krat na novo prekopaIi, da je tu reč že malo smešna. Včasih se mi zdi, da bi znal navaden delavec bolje planirati komunalno izgrudnpt kakor urbanisti, inženirji in drugi ljudje, ki so za to odgovorni.
Kar se tiče stroškov za ceste, bi dejal, da bi jih morala prispevati predvsem podjetja, ki ceste uporabljajo. Tako n. pr. so Ljubljanske mlekarne prispevale precejšen del sredstev za modernizacijo Tolstojeve ulice. Zakaj ne bi tudi pri drugih cestah »pogruntali«, kdo oziroma katero podjetje je njihov največji koristnik? Cas je že, da si izbijemo iz glave, da lahko vse občina plača!
Vzdrževati ceste pomeni — varčevati. Koliko manj bi bilo škode na avtomobilih, če bi se držali tega pravila!
E. C.
■(N»*laijevanje s V. uhani) tivnosti, zato -naj se prizadevneje poglablja v problematiko posameznih gospodarskih organizacij, spremlja delo -organov samoupravljanja, obravnava vprašanja delitve dohodka itd., pri čemer naj stalno sodeluje z občinskim sindikalnim svetom.
Sredstva sklada za stanovanjsko izgradnjo naj bi vložili kot participacijo, in sicer tako, da bo imela pretlnost gradnja blokov gospoda r-skili organizacij in drugih pravnih oseb ter gradnja stanovanj za borce in invalide. Za individualno stanovanjsko gradnjo naj bi sklad vlagal sredstva le v izjemnih primerih. Sklad naj organizira široko omrežje varčevanja med zasebniki in pravni mi osebami.
Komunalne potrebe naraščajo hitreje kot možnosti za komunalno izgradnjo. Treba je . edeti, da ni moč urediti vseh stvari z občin« imi sredstvi. Zato naj krajevne skupnosti in krajevni odbori SZDL dajejo pobudo, da bi občani z ra/ličnimi oblikami pomoči prispevali k urejanju raznih drobnih vprašanj. Krajevne skupnosti naj se potrudijo, da bodo s pridom izkoristile sredstva, ki jim jih zagotavlja družbeni plan (lani jih nekatere niso izkoristile).
Potem obravnava priporočilo šol-
stvo, poudarjajoč pomen »akona C fiina-aei ranju šolstva ter s tem v zvezi esamesvajaaje izobraževalnih ustanov in krepitev njihovih organov družbenega samoupravljanja. To narekuje sistemizacijo delovnih mest, izdelavo pravil šol, pravilnikov o delitvi čistega dohodka im-o razdeljevanju osebnih dohodkov po kriteriju kakovosti pouka iu vzgoje. Posebno pozornost pa je treba posveliti uveljavljanju šolske reforme in prilagajati pouk potrebam dinamike naše družbene stvar* nosti. Za hitrejše spreminjanje vsebine učnih in vzgojnih metod je nujno potrebno, da se prosvetnidelavci vključujejo v družbeno dejavnost, v delo družbenih organov irf organizacij.
Po istili načelih kot ostale izobraževalne ustanove moramo obravnavati tudi probleme otroško-vurstve-nih ustanov: da bodo čimbolj samostojne, da bodo poslovale ekonomično in se bolj povezale z okolico pri reševanju vzgojnovarstvenih in socialnih vprašanj otrok.
Slednjič omenja poročilo zdravstveno službo, kjer je nagrajevanje po delu šele v začetni fazi in zasluži kar največ pozornosti.
Plenum je priporočil vsem družbenim organom in organizacijam, naj proučijo družbeni plan komune.
Zakaj se bodo podražile šolske malice?
»Nič ni boljšega od tople malice,« pravijo učenci, ki imajo razmeroma daleč do šole in ki se posebno v zimskih mesecih radi pogrejejo.
Po naših šolah že več let delijo učencem tople obroke. Pri tem prejemajo šolske mlečne kuhinje izdatno pomoč' ČARE, ki poceni vsako malico od 30 do 40 V«. Dnevno prejmejo te kuhinje na učenca 75 g moke, kor da lOdkg kruha, 40g mleka v prahu, 30 g riža in 0,3 g maščobe. K iemu dodajajo še starši 350—400 dinarjev mesečno. Tako je vsaka malica vredna 20 do 25 dinarjev.
V naši občini delujejo šolske mlečne kuhinje na vseli šolali. Le v Dolu nekaj časa ni delovala taka kuhinja, ker niso imeli primernega prostora zanjo. Ko pa je občina dala narediti izven stavbe, kjer stanuje učiteljstvo, novo drvarnico, je s tem tudi ta šola pridobila primeren prostor za .Liihtinjo. Zdaj prejema na tej šoli okrog 160 učencev toplo malico.
Na vseh šolah v občini je 4237 učencev in djjakov. Toplo malico jih prejema 4056 ali 93*/•. Pri plačevanju teh obrokov doslej ni bilo težav, saj dobijo učenci zn 400 dinarjev 26 malic mesečno. Za ta denar ne bi mogli dobiti drugje niti polovice tega, kar dobijo v šoli. Da je cena tako nizka, gre zasluga tudi občinskemu ljudskemu odboru, ki plačuje kuharice.
Doslej je bilo tako — kaj pa v bodočem šolskem letu?
V novem šolskem letu bo pomoč ( ARh skoraj v celoti odpadla. To bo prisililo šolske mlečne kuhinje, da bodo morale zaračunavati malice po ekonomskih cenah. Tako bo treba plačevati za malico 600 do 650 dinarjev mesečno.
Tudi ta cena še ni tako visoka, da je starši ne bi zmogli. Sicer pa so starši v minulih letih spoznali vrednost te ustanove, zato lahko upamo, da ob podražitvi malic ne bodo preveč godrnjali. Malica bo namreč še vedno cenejša, kakor pa bi bila, če bi jo otroci nosili s seboj od doma.
Marsikoga zanima, ka j učenci na jraje malicajo. Najrajši imajo hrenovke, salamo, čaj in kakao, manj pa jim gre v slast zavreto mleko.
Najcenejše in najboljše malice pripravljajo v šoli Črnuče, kjer plačujejo učenci mesečno po 350 dinarjev. Tu kuhajo včasih dobre enolončnice: fižol in kislo zelje, pa tudi golaž s krompirjem učencem prav dobro tekne in mnogi pridejo po obrok tudi po dvakrat.
Sicer pa je vse odvisno od iznajdljivosti kuharic in od izbirčnosti učencev, prav posebno pa še od časa, ki ga imajo kuharice za pripravo malic. V šoli, kjer je treba pripravili na dan okrog tOOO malic.

OBVESTILO
glede preimenovanja ulic in numeracije hiš
Zaradi intenzivne gradnje, zlasti vrstnih in individualnih hišic na območju občine, opažamo že nekaj let vse večjo zmedo pri določanju hišnih številk novih hiš. Medtem ko so investitorji večjih stanovanjskih objektov večinoma disciplinirani ter po dograditvi stavbe zaprosijo na občini, da se jim določi hišna številka, to ne velja za nekatere individualne investitorje, ki po dograditvi hiše ali pa še celo prej sami določijo hišno številko in se pri tem ravnajo po hišnih številkah sosednjih hiš.
Urejanje posameznih ulic in novogradnje so povzročile zmedo tudi pri imenovanju ulic. Tako se dogaja, da se je prej enotna ulica razcepila nu več ulic z istim- imenom, ki med seboj nimajo več nobene zveze' (n. pr. Sapiova ulica), ali pa so nastale nove ulice, ki so še brez imen.
luko stanje povzroča težave državljanom kakor tudi upravnim organom občine: zaradi tega je občinski ljudski odbor na seii ol—h zbo-
rov dne 6. aprila 1962 imenoval posebno komisijo za označevanje naselij, ulic, trgov in hiš, ki nuj bi pregledala vse ulice in naselju ter predlagala ljudskemu odboru potrebne predloge glede iinenovuniu novih ulic, upravnemu organu občine, pristojnemu za splošne in notranje zadeve, pa prenumerneijo hiš, kjer je to potrebno.
Seveda komisija ne bo mogla sama opraviti vsega dela in bo nujno navezana na sodelovanje stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov in državljanov, ki so lastniki družinskih stanovanjskih hiš. Zato prosimo in opozarjamo vse lastnike hiš na območju občine, da takoj po dograditvi hiše ali pa oh vselitvi zaprosijo za določitev hišne številke pri oddelku za splošne in notranje zadeve občine Ljubijana-Bežigrad.
Tu oddelek l:o izdal odločbo, s katero bo določil hišno številko, istočasno pa tudi naročil napisno tablico, ki jo bo lahko lastnik hiše dvignil pri lem organu.
Iz tajništva občine
OBVESTILO
o okoliških postaj Ljudske milice
Na območju občine Ljubija na-Bežigrad sta dve postaji Ljudske milice, in sicer Črnuče in Bežigrad.
V	okoliš postaje Ljudske milice Črnuče spada celotno območje bivše občine Ljnbljana-Crnnče ter vaški predel bivše občine Ljnbljana-Bežigrad. ki obsegu naselja Kleče, Savlje, Ježica. Malu vas, del naselja Stožiee, ki leži desno od Titove ceste v smeri proti Ježici, Tomačevo in Jarše.
V	okoliš postaje Ljudske milice Bežigrad pa spada vse ostalo območje občine in vse hiše ob Titovi cesti do vključno številko 245.
Vse prebivalce občine prosimo, da se v primeru potrebe .vedno obračajo na pristojno postajo Ljudske milice.
so kuharice bolj vprežene kot pa tam, kjer jih razdelijo dnevno, le.
300..
Odkar so po šolah uvedene m Žilice, ugotavljajo zdravniki, da je naša mladina telesno dobro razvita, pri čemer gre zasluga prav gotovo tudi kuharica in in učiteljicam, ki za malenkosten honorar vodijo kuhinje, administracijo in skladišča ter skrbno sestavljajo jedilnike.
J. D.
Izobesimo zastave
Ob državnih praznikih se spodobi, du vsaka hiša izobesi zastavo in da trgovine opremijo svoje izložbe s transparenti, slikami itd. Na to opozarjamo zato, ker se pri nas celo ob velikih praznovanjih večkrat zgodi, da so mnoge hiše, zlasti hiše zasebnikov, brez zastav in brez slehernega znaka, s katerim bi izrazile svečanost praznovanja.
Ob Prvem maju pokažimo, da je to res naš praznik, praznik delovnega ljudstva, ki se 'zaveda svojih uspehov in moči. Opremimo zgradbe z državnimi in partijskimi zastavami, pokažimo, da noša komuna vestno čuva pridobitve ljudske revolucije!
Nikar tako!
Med vožnjo z avtobusom, ki je zlasti po 14. uri nabito poln, se mi je že nekajkrat zgodilo, da se pred svojo končno postajo nisem mogel naglo preriniti do vrat. Prosil sem: »Počakajte trenutek, izstopil bom!« Sprevodnik pa se ni oziral nu mojo prošnjo, avtobus je odpeljal in tako sem moral izstopiti nu naslednji poj-stu ji.
Nikar tako! Zaradi del za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča smo že tako in tako prizadeti, posebno v slabem vremenu. Sprevodniki naj se zavedajo, da so v službi ljudstva,- zato je njihova dolžnost, du gredo potnikom bolj nn roko!	F.
Kje je »Zbor Volivcev«?
»Zbor volivcev« je zanimiv in potreben list, toda kaj pomaga, ko ga mnogi občani sploh ne dobijo ali pa ga dobijo z veliko zamudo. Tako n. pr. smo ga v hiši. kjer stanujem, lansko leto dobili le nekajkrat, letos pa še nikoli. Tudi sosedje pravijo, da ga ne dobijo, čeprav bi gn radi brali. Isto sem ugotovila mi sestanku, k jer se je obravnaval družbeni plun in proračun: le innlo ljudi je vedelo, da je pred nekaj dnevi izšel ta list in objavil članke, ki bi vsakomur koristili in ga seznanili z občinsko problematiko v zvezi s planom in proračunom.
Zdi se mi, tla krajevni odbori SZD1 . ki im j bi list ru/.pcčnvaJi, odlagajo to nalogo na deseti lir. Mar ne bi mogli uredili tako, da bi list raznesla mladina po vseh ulicah in hišah? Raznesti pa ga je treba načrtno. Znano mi je namreč, da včasih dobijo nekatere družine po dve ali celo tri iste številke, druge pu nobene...
A. S.
Vrata ss odprta vsem
ofrokoiii
Iz dejavnosti varstvenovzgojne uistanove Dunje Ščurk v stanovanjski skupnosti Stadion
Prenos varstvenih ustanov v stanovanjske skupnosti in sprejem resolucije skupščine LRS o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu sta bila sprejeta z istim namenom: pospešiti razvoj varstvenovzgojnih ustanov, približati ustanove družinam in jih ob pobudi in sodelovanju staršev prilagajati njihovim potrebam. Državljani sami postajajo tudi njeni upravljavci. S tem dobiva varstvenovzgoj na ustanova v stanovanjski skupnosti novo vlogo in širšo vsebino. Varstvene ustanove postajajo vzgojni centri otrok in mladine, ki razširjajo vaist veno vzgojno delo na vse otroke v stanovanjski skupnosti — razvijajo interesne dejavnosti otrok, skrbe zn vzgojno delo v pionirskih sohah in na otroških igriščih, v sodobno urejenih kuhinjah pripravljajo hrano za vse otroke zapestnih staršev. Ustanove pa so pri svojem delu samostojne v tem, da imajo družbene organe, t. j. upravni odbor, delovni kolektiv in svet staršev, uporabnikov ustanove. Vsi ti si skupaj prizadevajo, da s čim manjšimi sredstvi izpolnjujejo čimvečje naloge in da skupaj razmišljajo o pridobitvi za delo ustanove potrebnih sredstev.
delovnih ur, je stanovanjska skupnost uredila igrišče. Igrala so prispevala podjetja in stanovanjska skupnost. Svet za varstvo družine obč. LO pa se je strinjal s tem, da namesti stanovanjska skupnost za delo z otroki na igrišču eno laično vzgojno moč, ki naj bo uslužbenka varstvenovzgojne ustanove. Skrb_ za celotno vzgojno delo na igrišču je prevzela varstvenovzgoj-na ustanova. Vzgojiteljice organizirajo igre za vse otroke na igrišču. Starši lahko pripeljejo otroka v varstvo za nekaj ur ga izroče vzgojiteljici na igrišču in mirno odidejo po svojih opravkih. Stanovanjska skupnost pa redno prispeva sredstva za vzdrževanje igrišča in plačuje iz svojih sredstev oskrbnika igrišča.
SODOBNO UREJENA KUHINJA JE V VELIKO POMOČ ZAPOSLENIM STARŠEM
Stanovanjske skupnosti so v naši občini razmeroma hitro napredovale prav zato, ker ima občinski ljudski odbor veliko razumevanje za njihov razvoj. Svet za varstvo družine oho. LO je na podlagi potreb in progra-niov vseh stanovanjskih skupnosti izdelal perspektivni načrt razvoja varstvenih ustanov v občini in,'kot vemo — prispeva ObLO vsakoletno kar največ more za uresničitev načrta. Tako je n. pr. dodelil stauo-
patronat nad ustanovo in ki je z raznimi obrtniškimi deli pomagal tudi pri adaptaciji poslop ja. V spodnjih prostorih ustanove je urejena soba za različne krožke in sodobno opremljena tehnična delavnica za razne tehnične krožke za vse otroke stanovanjske skupnosti.
Z otvoritvijo tega novega poslopja — ob tej priliki je stanovanjska skupnost preimenovala otroško ustanovo z igriščem v varstvenovzgojni center »Dunja Ščurk« (po prvoborki, ki je delala na tem terenu), se je zmogljivost varstvenovzgojne ustanove toliko povečala, da je dovolj prostora za vse otroke, ki so zaradi zaposlenosti staršev potrebni varstva in za druge otroke stanovanjske skupnosti Stadion in Bežigrad, ki prihajajo občasno v ustanovo. S tem je v stanovanjski skupnosti Stadion za nekaj let rešen problem varstva otrok.
Varstvenovzgojna ustanova je odprta od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer. V rednem dnevnem varstvu je 75 otrok predšolske dobe. med temi je 14 dvoletnih otrok (od teh ima 68 zaposlena cba roditelja), 110 šolskih otrok od 7. do 15. leta (v 104 primerih so zaposlene tudi matere), samo na kosilo pa prihaja 130 učencev in dijakov (od teh ima 124 zaposlenega očeta in mater). Ustanova sprejema otroke tudi v občasno varstvo za nekaj dni (bolezen ali odsotnost staršev) ali pa za nekaj ur dnevno. Ustanova je prilagodila poslovanje potrebam staršev in na njihovo željo bo dejavnost še razširila.
Z upostavitvi jo materialne baze pa so bili ustvarjeni pogoji, da je usta-
VARSTVENOVZGOJNA
USTANOVA DUNJE ŠČURK RAZŠIRJA
VARSTVENOVZGOJNO DELO NA VSE OTROKE
STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Varstvenovzgojna ustanova Dunje Ščurk, katere dejavnost v tem članku podrobneje opisujemo, je ena prvih otroških ustanov v Ljubljani in tudi ena prvih kombiniranih ustanov pri nas. Del spodnjih prostorov v šolskem poslopju dr. Vita Kraigherja so že pred 14 leti preuredili za »otroški vrtec« Bežigrad. Sprva je imela ustanova kakih 100 varovancev in tudi kuhinja je ustrezala le temu števila, število otrok pa je redno naraščalo, tako da kmalu ni bilo dovolj prostora zanje.
Z ustanovitvijo stanovanjske skupnosti Stadion, ki je pričela razvijati različne servise za pomoč družini, je bila ena prvih njenih skrbi tudi varstvo in vzgoja otrok. Že v prvem letu svojega obstoja je z anketo zajela vse družine v stanovanjski skupnosti in dobila podatke o potrebah stanovalcev na področju otrok. Od 900 anketiranih družin je 184 družin s 314 otroki predlagalo, naj se čimprej uredi otroško igrišče, 85 družin, ki ima 115 otrok, da bi dalo otroke v otroško ustanovo, če bi bilo dovolj prostora zanje, 150 staršev pa je odgovorilo, da so njihovi otroci brez rednega opoldanskega obroka. Izvršni odbor stanovanjske skupnosti je skupaj /. občinskim ljudskim odborom izdelal pred tremi leti program razvoja varstva otrok stanovanjske skupnosti po naslednjem redu:
• ®v ureditev velikega otroškega igrišča pred šolo;
W preureditev kuhin je v varstveni ustanovi (modernizacija), da bodo prejemali lahko v njej kosilo vsi otroci in mladina stanovanjske skupnosti, ki nimajo zaradi zaposlenosti staršev doma urejene pre-h ra ne;
■ razširitev varstveno vzgojne ustanove z nakupom sosednje hiše, kjer naj bo urejeno varstvo za šolske otroke in prostori za različne interesne dejavnosti pionirjev in mladine v stanovanjski skupnosti.
vse to je danes že uresničeno.
S prostovoljnim delom pionirjev, mladine in odraslih, ki so prispevali Ha igrišču nad 2000 prostovoljnih
Igra — pomembna šola
Izdelali si bomo čoln
vanjski skupnosti Stadion pred tremi leti potrebna finančna sredstva za ureditev kuhinje v varstveuo-vzgojni ustanovi, leto pozneje je kupil hišo za razširitev varstvene ustanove, lansko leto pa je prispeval potrebna sredstva za preureditev te Jiiše v pionirski dom, kjer imajo šolski otroci tudi varstvo in pomoč pri učenju.
Sodobno urejena kuhinja, opremljena z raznimi kuhinjskimi stroji, pripravlja dnevno 35o kosil za otroke in dijake ter 980 šolskih malic za I. in 11. osnovno šolo dr. Vita Kraigherja. Hrano dobivajo tudi otroci varstvenovzgojne ustanove Sneguljčica stanovanjske skupnosti Bežigrad. V kuhinji je nameščenega prav toliko tehničnega kadra (4) kot pred modernizacijo. k» so dnevno pripravljali hrano le za kakšnih 120 otrok. Ekonomska cena kosila je 100 dinarjev. V pogovoru s starši otrok, ki dobivajo nrclirano v stanovi, smo zvedeli, da so vsi zelo zadovoljni Materi' so se na zboru volivcev jav-no zah valj1,' zato. ker so rešene skrbi, da bi bil otrok brez kosila, ko so zaposleno.
Z ureditvijo hiše se je lani razširila zmogljivost otroške ustanove. Tu |e prostora za redno varstvo 120 šolskih otrok (v dveh izmenah), klubska soha pionirjev, opremljena tudi s televizorjem, darilom Zavoda za raziskovanje materiala, ki ima
Geohški
zavod
Ljubljana
OPRAVLJA
znanstvene in raziskovalne naloge na področju geologije, geofizike in sorodnih ved, projektira in izvaja, vrtalna rudarska, hidrološka in druga raziskovalna in konsoli-dacijska de'a ter kon-strura in izdeluje strojno in drugo raziskovalno opremo
nova razširila vzgojno dejavnost na druge otroke stanovan jske skupnosti, ki hodijo v ustanovo na interesne krožke, na pravljične ure ali na televizijske oddaje.
Redno delujeta dva lutkovna krožka, ki se jih udeležuje 40 pionirjev, 2 literarna krožka — za mlajše in starejše pionirje — 34 pionirjev, 2 modelarska krožka — 28 pionirjev, 2 radiokrožka — 21 pionirjev, angleški krožek za otroke predšolske dobe pa ima 19 udeležencev. Krožki delujejo šele dva meseca in zdaj še ni zanje tolikšnega zanimanja med otroki kot n. pr. z.a pravljično uro. ki jo vsako sredo vodi vzgojiteljica Stana Kavčič in se je udeležuje nad 100 otrok (od teh je skoraj polovica tnkili, ki niso v rednem varstvu ustanove).
UPRAVLJANJE USTANOVE IN SODELOVANJE STAtiSEV
Upravni odpor je zelo delaven. .Vodi ga tovariš Ivo Bukovec, ki je obenem podpredsednik stanovanjske skupnosti. Poleg staršev, ki so najmočneje zastopani v njem (5), so v odboru predstavniki DPM, šole in kolektiva. Na sejah — če je potrebno, se sestajajo tudi vsak teden — razpravljajo in sklepUo o vseh zadevah v ustanovi: o njeni vsebini dela, o socialnii. in vzgojnih vprašanjih, o ekonomskih cenah itd. Tovarišica Fani Zdešarjeva, ki je upravnica varstvenovzgojne ustanove že od njene ustanovitve, nam je rekla: »V veliko oporo m: je ujiravni odbor. Naj se obrnem na kateregakoli člana, vsak itii rad pomaga. Posebno pri ureditvi novega pionirskega doma so bili nekateri člani zelo delavni. Zelo pomembna je tudi jiomoč stanovanjske skupnosti, posebno komisije za probleme družine. Na skupnih sestankih razpravljamo in skupno sklepamo o vsebini dela v ustanovi, posebno pa še o celotnem vzgojnem delu z otroki v stanovanjski skupnosti. Prav zaradi take koordinacije je naše skupno delo tudi tako uspešno...«
Manj pa sodelujejo drugi starši pri delu ustanove. Na sestanke, ki jih sklicuje ustanova, pride jiribliž-no 60E« staršev in z njimi razpravljajo o vseh zadevali ustanove. .Vendar tesnejšega stika z njimi še ni. Starše, ki ne pridejo na sestanke, obiskujejo vzgojiteljice na domu, da se z njimi pomenijo o njihovem otroku, obenem pa jim tudi poro-
Pri maiici
televizijske oddaje za otroke pa redno obiskuje 70 do 80 otrok, da je klubska soba že premajhna za vse. Sodelovanje med upravnim odborom varstvene ustanove in pionirskima starešinskima svetoma obeh šol, ki je že sedaj uspešno, ho treba še bolj usmeriti v to da bi vskladili delo z otroki in usmerjali pionirje v krožke na šoli oziroma varstveni ustanovi.
čajo o drugih stvareh iz ustanove in jih povabijo, naj pridejo včasih tudi v ustanovo. Nekateri državljani radi pomagajo s konkretnim delom. Na primer s sodelovalnem družbenih organizacij so izredno uspele delovne akcije za ureditev igrišča. Ko ja stanovanjska skupnost zbirala namenski prispevek za ureditev nove varstvene ustanove, so prispevali državljani nad 400.000
dinarjev; ko pa je upravni odbor starše povabil, naj bi prevzeli vodstvo krožkov, organizacijo izletov itd., ni bilo odziva. Krožke 'vodijo predvsem vzgojiteljice, za vodstvo tehničnih krožkov pa je izbral kader okrajni odbor Ljudske tehnike iz vrst študentov univerze in dimkov učiteljišča. Razvijanje samouprave pionirjev in pritegovanje staršev bo treba v bodoče še bolj razvijati.
Uspeh ustanove je v veliki meri odvisen tudi od prizadevnosti delovnega kolektiva, ki ima bogate izkušnje, saj je vemna strokovnih vzgojiteljic v ustanovi že od njene ustanovitve. Zadnji čas je pritegnila ustanova tudi laične moči. ki so še zelo dobro izkazale v delu ustanove.
PRIPRAVLJAMO PRAVILA IN PRAVILNIK...«
S tovarišem Bukovcem, večletnim predsednikom upravnega odbora, sme govorili o finančnem stanju ustanove. »Upravni odbor je izračunal ekonomsko ceno oskrbnega dne, da smo si na jasnem, koliko nas stane en otrck v ustanovi. Predvsem si prizadevamo, da je ustanova polno zasedena, ker se to splača. Režija je namreč ista. dotok finačnih sredstev pa večji. Pri nas ni bilo razburjenja med starši, da bodo morali plačevati ekonomsko ceno oskrbnega dne, ker smo vedeli, da bo občinski ljudski odbor še naprej prispeval k vzgoji otrok. Spremenilo se je toliko, da je lansko leto plačni občinski ljudski odbor vzgojno osebje, letos pa je določil vsoto — 40°/(i izračunane ekonomske cene na otroka. S tem je dal še večjo samostojnost varstveno-vzgojni ustanovi, da s oridobljenimi sredstvi sama še bolj skrbno gospodari. Starši pa plačujejo za otroke od 2. do 3. leta jio 6000 dinarjev, za otroke predšolske dobe po 5000 dinarjev in za šolske otroke 4500 dinarjev mesečno k oskrbnemu dnevu. Uoravni odbor in ! olekliv ustanove sta se pomenila s starši o ceni. in 12 roditeljev, predvsem samohranilk, ki ne zmoreio te cene, plačujejo mini.
Trenmuo je upravni odbor zelo zaposlen, ker pripravlja pravila ustanove, ki jih bt na svojem zasedanju sprejel sv d stanovanjske skupnosti. Po sprejetih pravilih 1k> upravni odbor razpravljal in sprejel pravilnik o osebnin dohodkih delavcev v ustanovi, kjer ho merilo za plačo uspeli in prizadevnost jiosa-meznika v delu ustanove. Celotno osebje, ki je pri nas večinoma zelo požrtvovalno in ki razume potrebe staršev in otrok, bomo seveda primerno nagradili...«
Tako razširja svojo vzgojno dejavnost in uspešno deluje varstve-uovzgojmi ustanova »' linje Ščurk«, ki že pontaia center zbiranja otrok v stanovanjski skupnosti.
Arčka Čerin
Zboi volivcev
Stran 3 Št. 3
Sprejetje družbenega plana in prcraiuna
Občinski ljudski odbor je upošteval realne predloge zborov volivcev
in družbenopolitičnih organizacij
V	prejŠNji ilevilki tutiega lista smo objavili predlog letošnjega družbenega plana in proračuna bežigrajski- občine. številko ste dobili nekaj dni pred skliianjem zborov volivrev, tnko dn ste Inbko proučili vt*e komponente, iz katerib je nastal predlog.
Kazpravam na zborih volivcev in na sestankih družbe-no-polifičnih organizacij so sledili številni novi predlogi. Tako je prav! Pregovor pravi, da več glav več ve — in to mora priti tembolj do izraza pri načrtovanju občinske gospodarske politike, ki zadeva vse občane, tako proizvajalce kot potrošnike.
Slove i>redloge je občinski ljudski odbor temeljilo prerešetal in jih — kolikor so bili realni — tudi upošteval ter vgradil v planska oziroma proračunska sorazmerja. O tem se lahko prepričale, če preberete obrazložitev, ki smo jo povzeli po izvajanju predsednika Staneta Komana na zadnji seji občinskega ljudskega odbora, ob sprejetju družbenega piana in proračuna.
V	tej obrazložitvi je kajpak spet precej številk- ki za marsikoga niso privlačne. Tedu oprostite — brez številk pri taki obrazložitvi ne gre! Kdor se resno zanima za življenje in razvoj komune, se bo rad (»oglobil v številke, jih primerjat in si ustvaril'jasno sliko o potrebah in možnostih. Kdor pa tako obrazložitev že po prsih vrsticah vrže v kot, se utegne zaplesti v nestvarno razglabljanje, ki nima ne repa ne glave.
Svetujemo vam, da vzamete v roko tudi prejšnjo številko našega lista in da primerjate obrazložitev s prvotnim prediogom družbenega plana in proračuna.
Letos smo že drugič dali predlog družbenega (dana in proračuna v razpravo najprej občanom in proizvajalcem ter d ružbeno-poliličuiui organizacijam, šele nato pa ljudskemu odboru. Tak vrstni red obravnavanja predloga je boljši, ker daje občutek, da ni vse zmenjeno vnaprej. Tak občutek sprošča iniciativo za spremembe v skladu z možnostmi in potrebami.
Zbori volivcev in zbori proizvajalcev so pri obravnavi družbenega plana in proračuna sprejeli precej sklepov. Nekaj je takih, ki niso bili preračunani na stvarne možnosti naše občine. Predlog družbenega [»lana in proračuna je bil s pripombami sprejet na vseli zborih, razen na zboru volivcev v Podgorici, kjer so volivci bili mnenja, da je v predlogu njihov kraj premalo upošte-
z
Plan predvideva, da bomo večjo proizvodnjo dosegli z novimi vlaganji v gospodarske investicije, s povečanjem storilnosti za V*/s in s povečanjem delovne sile za 3 %.
Pri zadnji korekturi družbenega plana in proračuna umo že upoštevali, kolikor je bilo mogoče, take predloge zborov volivcev in proizvajalcev, kakor tudi priporočila občinskih družheno-političnih organizacij in priporočila Zvezne ljudske sku pščine.
Spremembe so v glavnem naslednje:
Družbeni plan navaja uvodoma poglavitne smernice za uspešno vodenje gospodarstva, javnih služb ter izvajanje družbenega plana in proračuna. Nadalie posebej prikazuje izvoz in investicije, poleg tega pa v posameznih panogah gospodarstvu na kratko cmenin skoraj vsako gospodarsko organizacijo. Objavlja tudi zgoščen program in financirali ie vseh skladov, zlasti stanovanj-tskega in šolskega.
&PRKMLMHA V PLANI) PROIZVODNJE
Vsega tega v prvotnem predlogu ni bilo, na kar so nas opozorile tudi družbene organizacije. Na osnovi predlogov je bil popravljen in povečan tudi prvotni plan proizvodnje oziroma družbeni bruto proizvod od II na 12,4 »Z«.
Oglejmo si stvar malona tančneje! Plan predvideva, da se bo družbeni bruto proizvod povečal za 12,4 “/», družbeni proizvod za 12,8*/., narodni dohodek pa za 13,6“/«.
Družbeni proizvod se bo najbolj povečal v industriji, in sicer za 15,2 •/«, ter v kmetijstvu, kjer je zajeto tudi podjetje AGROOBNOVA. Nad našim povprečjem je tudi gradbeništvo k 13,2 •/«. Panoga promet v naši občini letos ne predstavlja ničesar, ker zajemamo samo privatne prometne storitve.
Panoga obrt ima nizek porast družbenega proizvoda %)■ in sicer zato, ker je v njej obračunana družbena in zasebna obrt. Družbeni sektor obrti namreč povečuje svoj dražbeni proizvod za 11,2%.
Stran 4 St. 3
Ztio/ volivce*
RAZMERJE
MED GOSPODARSKIMI IN NEGOSPODARSKIMI INVESTICIJAMI
Podjetju bodo skušala za gospodarske investicije uporabiti 45 "/# več sredstev kot lani, ali 79"/« ; 21 “/« v koriut gospodarskih investicij. Odnos občinskih sredstev pu je 88”/« : 12“/» v korist negospodarskih. Skupen odnos je 54“/» : 46“/« v korist gospodarskih investicij, kar je v akiadn z zadnjimi priporočili go-spodarskeg-. razvoja v FLRJ.
Odnos občinskih sredstev, ki je močno v korist negospodarskim investicijam, je rezultat namenskih skladov za negeupudarske investicije. Zlasti prevladi'stanovanjski sklad s svojimi 640 milijoni in šolski sklad s 160 milijoni. Občinski investicijski sklad daje letos vsa sredstva za gospodarske investicije, razen 12,600.000, ki so namenjena po okrajnem planu za podvoz. Tudi sredstva gozdnega sklada gredo vsa v gospodaiuke namene. Zbir investicij v naši občini za leto 1962 predstavlja vsoto 3.185.787.000 dinarjev, od tega za gospodarske investicije 1.719.562.000, za negospodarske pa 1.466,225.000 dinarjev.
Realizacija tako velike vsote pa bo odvisna od tega, če bo gospodarskim organizacijam uspelo sredslva, ki so v zaključnih računih za leto 1961 obračunana, dejansko sprostiti za investicijsko potrošnjo.
l-ctos v planu prvič posebej prikazujemo izvoz. Zdaj so instrumenti izvoza bolj stimu.ativni, zal« ne moremo dopuščati, da gospodarske organizacije pri uvojeiM planiranj« in gospoda i j cu ju gledajo samo prsi
daleč pred seboj in se zadovoljuje, jo k tein. če Inbko prodajo svoje proizvode doma, čeprav bi jih lahko prodale na zunanjem trgu.
POZOR NA PLAN IZVOZA!
Naše gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo z izvozom, planirajo za 70*/« večji izvoz kot lani. To je zelo visok odstotek, vendar je po izjavah predstavnikov gospod n iških organizacij realen, ker je dohil potrditev že v letošnji tromesečui realizaciji.
I a odstotek naj si nikakor ne bi zmanjšal, nasprotno — vse leto Iho-mo morali stremeti zn povečan jeni.
Naj večji odstotek izvoza pripada elektroindustriji (1EV), nato obrti (IIRASI), nato pn kovinski industriji. P« količini pa pripada prvo luisito trgovini (800.0tm.mm deviznih dinarjev), nato elektroindustriji elektroindustriji 226,000.000 deviznih dinarjev.
Posebno mesto v našem planu izvoza ima neblagovni izvoz, ki ga indvarinlu predvsem pod i etn IN-TERTRANS in ADRIA AVtOPRO-MET. Tu izvoz /ugotavlja 386,000.000 deviznih dinarjev.
Naše gospodarske organizacije, ki proizvajajo za izvoz, sc vse premalo potegujejo za investicijska posojila v banki. Zlasti manjše vsote hi lahko takoj pridobile, seveda ob primerni dokumentaciji izvoza. Investicijska banka nima vlog i/. ljubljanskega okraja. Naša družba pot,več* posebno pozornost izvozu, zato se je treba potruditi, dokler ue bo prepozno.
Družbeni plan obravnava predvidevanja v vseh panogah gospodarstva in v vseh gospodarskih organizacijah. Vsaka gospodarska organizacija ima uvojo problematiko, vendar tu ni mogoče vsega obravnavati. Naj se dotaknemo le gradbeništva. Gradbenih storitev v naši občini bo približno za 12*/« več kot lani. Oe j»a pogledamo, za koliko jih povečujejo naše gradbene in inštalaterske organizacije, pa vidimo kaj nizek odstotek »A */«, To kljub vsemu ni realno ju Im potrebno ponovno ugotoviti, koliko je njihov jiesimi-zem upravičen.
Dražbeni (dan objavlja programe, probleme in financiranje vseh skladov. ki so pri ljudskem odboru. Prvi je občinski investicijski sklad. Ta bo imel letos na razpolago z* osnov** sredstva 15* .906.0*0 din. za obrat*a sredstva pa 120.099.999 din. Napravljen je tadi plan razdelitve osnovnih sredstev, po katerem se največ _— in to 1/3 predvideva za eleklroindnsfrijo. nekaj manj pa za u služnost no obrt. Vse. mzen za elektroindustrijo, im predstavlja obveznosti iz mreteklib let. Kakor lani tako tudi letos daje naš in vesti-cijski sklad določen* sredslva z* podvoz in kmetijstvo po okrajnem planu.
sklad za solstvo. DOHODKI PROSVETNIH DELAVCEV, TELOVADNICE...
Sklad za šolstvo bo imel letos 100 “/» več sredstev kot lani, pred-vsem zato, ker so letos v n jeni tudi vsa investicijska sredstva zu šol.dvo. Za osnovno dejavnost predvideva
336,589.000,	za investicije 159,266.000, zu dotacije drugim šolskim skladom 72,000.000 in za operativno rezervo 32,521.000 dinarjev. Skupno torej 617,448.000, kar je za 153,000.000 dinarjev več, kot ima sredstev ob-eiiiKki proračun za svojih os'a trli 6 služb.
_ Največji del dohodkov skladu zu šolstvo je 40% občinskih proračunskih sredstev (400.437.000 din. kaiere smo namenili skladu zato, ker sredstva. ki sc stekajo v sklad po zvez. nih predpisih, predstavljajo le I13.00‘).ooo dinarjev, kur seveda ne zadostuje niti zu investicije, kaj šele zu osnovno dejavnost šol. V šolski sklad se direktno steka tudi 5 “/, dopolnilnega proračunskega prispevka. kar znaša 35,000.000 dinarjev. Očalih 10“/« dopolnilnega jmojučiiu-skega prispe* ka gre v občinske proračunske dohodke, in ker dajemo v š«Mt i sklad 40 “/« teh dohodkov, gre dejansko še 4 “/« ali skoraj *'«. kar predstavlja v absolutnih številkah 634*90.990 dinarjev ud »kapnili 19549*0.91*9 dinarjev, kolikor m- bo predvidoma zbrala na račun <5 •/« dopolnilnega pruroru niškega prispevka.
Brugram sklada za šidstvo predvideva tudi za 24.5 ‘k večje osebne dohodke prosvetnim delavcem, obenem pa je predvidel*« plačevanje 5 */« dopolnilnega proračunskega prispevka, tako da bo zneslo neto jiovečanje osebnih dohodkov za 23“/«.
Pri investicijah naj omenimo predlog zbora volivrev v Ktožicuh in sklep zbora volivrev v Savskem naselju. V Saviikem naselju so sklenili, da bodo predlagali ljudskemu odboru, da letos zagotovi začetek gradnje telovadnice pri šoli, drugo leto pn da zagotovi konec te gradnje. V Stožirah pa so priporočili, naj se letos telovadnice financirajo tako, da jih bo čiiuveč usposobljenih zn vadbo. V zvezi s tem je raz-širicnu seja občinskega odbora SZDL odobrila spremembo programa iuvci,tiran ju v šolstvo, tako da bomo letos dokončali tudi telovadili-ro pri šoli v Stožieah. telovadnico v Savskem naselju na začeli graditi, z zagotovitvijo, da bo drugo leto ilo-i'raj ena. Tn sjaremerabn je že upo-šh-vnnn v programu sklada za šolstvo.
SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO JE SE VEDNO HUDO OBREMENJEN
Iz programa sklada za stanovanjsko izgradnjo se lepo vidi stremljenje, da bi začel samostojno politiko, toda še vedno ga močno obremenjujejo stare obveznosti, ki izvirajo večidel iz politike investiranja v preteklih letih. Sklad ima v programu gradnjo stanovanj v lastni režiji in za prodajo ter varčevalno službo za pridobitev stanovanja. Prav tako ima v programu nadaljnje ' kreditiranje izgradnje stanovanj članom ZB pod (»osebni mi, lažjimi pogoji.
Toda vsi ti dobri nameni se lelos še ne bodo mogli po(»ol«otiia uresničiti, ker je sklad preobremenjen z obveznostmi, zlasti do Zavoda za zadružno gradnjo. Naš stanovanjski sklad je moral prevzeti okrog 290.000.000 dinarjev kredita za tiste zadružnike, ki grade pri Mas preko Zavoda za stanovanjsko gradnjo. Ker je naš sklad prišel zaradi tega v neenak muložaj z drnginti skladi ljubiianskih občin, je dobil pomoč v obliki posojila pri Mesini hranilnici in pri republiškem skladu za stanovanjsko	tako da bo
moral zdai iz svojih sredstev kriti •e dobro tret Urno «*seb obveznosti. Seveda zaradi drugih obsežnosti fe tretjine ne bo mogel pokriti naenkrat. temveč v treh ledih, z letošnjim prvim nakazilom v višini 3949*949*9 dinarjev.
Smi*,tvM dragih skladov m manjša in imajo to napako, da so mnogo premajhna za uspešno reševanje problematike na področjih, za katera so skladi ostanovl jeni. Zlasti to vetja za komunalni in cestni (sklad.
Naj ob tej priliki povem, da prvotni program izgradnje Titove ceste s širino 42 m od podvoza do nove Linhartove ceste (do Kačiča) odpade in du prav tako odpade izgradnja Linhartove ceste preko Kučiča. To sporočilo smo dobi J od okraja in sekretariata za premci pji IS obe-
zvrznn ljudska skupščina na nedavnem ^ zasedanju. Prvotni predlog združevanju sredstev gospodarskih
organizacij smo zmanjšali od 225,1)01).««« din na 14«,«00.00« dinarjev, ki jih delimo na vzdrževanje cent uo gospodarskih organizacijah v višini 65,000.000 dinarjev, tako da prispevki gospodarskih organizacij zu ostale negospodarske investicije znašajo le 75,000.000 dinarjev. V planu izdatkov za negospodarske investicije je ostal prispevek za bolnišnico v Ljubljani, nadalje prispevek krajevnim skupnostim v višini
10.000.	000, začetek izgradnje vodovoda v Črnučah in stroški zu nadomestna stanovanja na Titovi cesti skozi Ježico v višini 32,000.000 dinarjev. Izpadla sta prispevka za izgradnjo zdravstvenega doma zu Bežigradom ter oprema za vzgnjno-varstvene ustanove v višini
3.900.000,	vendar smo povečali dotacijo krajevnih skupnosti od
7.000.	000,na 10,000.000 dinarjev.
Čeprav ne jircdvidevamo novih
sredstev za izgradnjo zdravstvenega doma, jih bomo nekaj imeti vendarle na razpolago, tako da ga bomo letos lahko |M»kriH. T« sredstva (so lanske pogodbene obveznosti delavskih svetov, ki še niso realizirane. Nerealizirane obveznosti znašajo
24,239.000	dinarjev, nepotrošenih sredstev za zdravstveni dom j»a je še 7,0804)90 dinarjev, tako da znaša, jo Jctošaja sredutva 31,319.000 dinarjev. Upamo, da bomo tako kot lani dobili nekaj sredstev tudi od social nega zavarovanja.
NAMESTO TROLEJBUSA AVTOBUS?
Prav tako nam ostane še 21,196.000 za izgradnjo trolejbusa do Črnuč. Limi smo v Črnučah v glavnem gradili postajališču in obračališča za avtobuse oziroma trolejbuse, ker se več iij dalo napraviti, pa tudi sredstev ni bilo. Na zadnjih zborih volivcev — ob razpravljanju o družbenem plan« — pa je prišlo brez dogovora do enakih sklepov na 4 zborih 'volivcev, in sicer, naj ljudski odbor doseže, da se vpelje na
Po zaeetkiu obsežnih del v zvezi « podvozom: presedanje na avtobus pred gostilno Kučič
s tnilckusu
nem s priporočilom, da po svojih možnostih izvršujemo še naprej vse priprave, da bi lahko kasneje, ko bodo sredslva na razpolago, dela takoj pričeli. Naš plan zato še vedno predvideva nekaj stroškov za nadomestile prostore, za del koleklorja ju razsvetljavo, vendar letos ne nameravamo rušiti niti gostilne Kačič niti drugih objektov na novi trasi Linhartove ceste.
Nova Titova cesta skozi Ježico ni bila planirana zu letos, zalo bomo. kolikor bodo sredslva dopuščala, delali naprej na pripravah. Vsekakor moramo letos pripraviti lokacije in načrte za nove objekte, ki bodo nadomestili porušene. Vse te spremembe so v planu že predvide-
OBCUTNE SPREMEMBE V NEGOSPODARSKIH INVESTICIJAH
Precejšnja sprememba pa je doletela negutipodarske investicije. To •jireinenibo je narekoval položaj v gospodarstvu, ki ga je analizirala
Uniji Ajdovščina—Črnuče avtobusna m ne Irolejbusun proga. To svojo zahtevo zbori volivcev opravičujejo s tem, kej ,ho trčim za irojej-bus napraviti novo linijo od Ajdovščine do Kučiča in od Ruskega carju na Ježici po novi Titovi cesti do c nillč. Torej več kot polovico nove ooije. Bolje bi bilo odstraniti še linijo od Kačiča do Ruskega carja in jo uporabiti kje drugje, namesto "je pa vpeljati avtobusno linijo.
ZARADI VEČ JIH IZDATKOV —
več ji: obveznosti
l.elošnja proračunska sredstva so ustvarjena po istih načelih kol lani, le da je hilo treba zaradi večjih in novih i/.H.ilkov predpisali oziroma povečali tudi nekaj davčnih ob-veznoti. Predpisan je večji davek nn maloprodajni promet (od 3 nn 6“/»), večji dopolnilni proračunski prispevek (od 10 nn (5»/»), večji davek na prodajo alkoholnih pijač (na 20“/»! »n večja občinska dohodnina od kmetijsIva [(mi 17 im 25% v povprečju).
SPREJETJE
družbenega plana in proračuna
Nada-ljtrvtinje s 4. stra.ui
S pomočjo teh predpisov in večjih osnov /,a izračun lahko letos predvidevamo okrog 2.štMUt00.0<tn deljivih in nedeljivih proračunskih dohodkov. Ta vsota seveda pripada delitvi, in sicer dobi zveza 10“/», deljivih dohodkov, republika 35°/», okraj 12*/>. občini pa ostane 43“/» deljivih dohodkov. Občina te odstotke deli še naprej, in sicer 4“/« v medobčinski sklad za strokovno šolstvo, ?*/• v medobčinski-sklad za ne-
organizacijah lahko povečajo v skladu s storilnostjo, ki znaša po
zaradi prenosa novih obveznosti z okraja na občino. Tako smo pre-
naselil planu *)“/»; drugič, da se bodo vzeli skrb za V VI in borce NOV,
osebni dohodki v javni in državni upravi ter zavodih dvignili od (3 na 25 */» in več odstotkov, tretjič, da bo za 3"/« več delovne sile in četrtič, da se proračunski prispevek iz ntsebnili dohodkov letos obračunava po mestu stanovanja in ne več po delovnem mestu, kar je za našo občino ugodno, smo lahko prepričani, da bomo planirani znesek iz tega naslova realizirali. Za vsak
gospodarske investicije in 12,5 “/» za primer pa lahko primaknemo še financiranje programa skupnih predvideno rezervo v višini 48 mili-mestnih potreb. Ko izločimo še jonov dinarjev.
40"/» našemu skladu za šolstvo, nam
ostane za občinski proračun Proračun dohodkov in izdatkov se 511,315.000, in če odštejemo še za od prvotnega predloga ni bistveno posebno rezervo 100% dobimo spremenil. Pri izdatkih so se spre-463,797.000 dinarjev.	menile le postavke za izgradnjo ga-
skrbstvo, rfr,v»t,e.o zaščito, državno upravo, komunalno dejavnost, za negospodarske in-
vesticije, dotacije, anuitete in zervo.
Povprečno so se proračunski izdatki dvignili za 29 */», posamezne
čevo za svojega. Spremenili so se tudi stroški državne uprave, ker so se nekateri zneski iz nje prenesli med dotacije kot n. pr. dotacija okrajnemu sodišču.
Nekateri volivci niso bili zado-
postavke pa tudi za več ali manj. voljni z večjimi dajatvami za pro-'tako so n. pr. za zdravstvo porasli račun. istiK-asno ia so kiiiizirali. izdatki za 39“/» t. j. od 23.000.(10(1 ker za njihov kraj ni predvidenih na 32,000.000. Precej so se dvignili več sredstev. Naj povem, da smo le-tudi stroški državne uprave, in si- tos proračunske dohodke morali zvi-cer od 112,000.000 na 137,000.000, če- sati ne samo zaradi logičnega več-prav je previden©, da se osebni do- jega obsega stroškov, temveč tudi liodki uslužbencev, »prave ljudskega odbora smejo povišali le za 15%.
Nekoliko se ! odo dvignili operativni izdatki zaradi novih uslužbencev oziroma opreme. Te uslužbence je bilo treba sprejeti zaradi prenosa številnih pristojnosti od okraja na občino. IVIcd funkcionalnimi stroški
službo za državljanska stanja, za promet, orožje in razstrelivo, za potna dovoljenja in izvrševanje upravnih kazni. Vse to je zahtevalo 7 novih uslužbencev na občini, novo opremo v njihovih pisarnah, kar iie:s stane okrog 9,000.000 dinarjev.
Letos smo prevzeli tudi financiranje Okrajnega sodišča II. ki zajema 4 občine. Zanj smo morali zagotoviti 12.000.000 dinarjev. Nov izdatek je tu premija za mleko, in sieer za vsak liter mleka, prodanega na območju občine. 5 dinarjev. K tem 5 dinarjem dobi proizvajalec mleka še 5 dinarjev regresa od zveze. Na ta način je proizvodna cena mleka, ki do sedal ni bila pokrita, nekoliko plačana. To nas stane 6.000.000 dinarjev.
Novi izdatki so tudi orizuavalnine borcem NOV v višini 2.100.000 dinarjev. Poleg teh je še nekaj drugih izdatkov, tako da novo snrejete obveznoiti predstavljajo tretiino letošnjega povečanja proračunskih dohodkov.
Morda je obrazložitev prekratka in preveč jedrnata, da bi vsakomur vse pojasnila. Zato pa vsakdo lahko zahteva, da mu v prihodnji številki podrobneje obrazložimo ta ali oni odstavek. Na vprašanja bomo radi odgovorili, če nam jih boste zastavili!
Popoldanski pomenek mladih grad hiacev.
pa je kot nov izdatek tudi regres za mleko v višini 6,000.000 dinarjev.
P in n nci ra nje komunalnih zadev, vzdrževanja cest, snage itd. se je dvignilo samo za 11,000.000, in sicer na 66,000.000 dinarjev.
Anuitete so se letos podvojile in predstavljajo znesek 42.500.0000 dinar jev. rezerve pa smo planirali 48 000.000 dinarjev. Ta rezerva je zelo važna, zakaj celotni dohodki so napeti, in če se ne bodo 100-odstotno realizirali, nam bo zelo koristila.
Na zborih volivcev je bilo slišati pomisleke glede povečanja prora-člirskega prispevka iz osebnega dohodka. Toda če pomislimo, da je to povečanje nlanirano: prvič na tem, da se osebni dohodki v proizvodnih
Smernice in naloge družbenega piana
za leto 1962
Upoštevajoč priporočila plenuma Socialistične zveze delovnega ljudstva (gl. 1. in 2. stran), je občinski ljudski odbor po izglasovanju družbenega plana in proračuna sprejel naslednje smernice:
■ V vseli panogah gospodarstva, zlasti pa v stroki elektroindustrije, kovinsko predelovalne in kemične industrije, je treba stremeti, da ho letošnji plan proizvodnje ne samo dosežen, temveč tudi presežen, kar je treba doseči z večjo storilnostjo, z izkoriščeivjem vseli proizvodnih kapacitet, z drugo in tretjo delovno izmeno, s povečanjem obratnih in osnovnih sredstev ter z jačanjem neposredne delavske samouprave.
® Za dosego čim boljših proizvodnih uspehov in za reševanje tre-
nutnih objektivnih težav, ne pa za reševanje hrezperspe . ■ vnih gospodarskih organizacij, naj si delovni kolektivi solidarno pomagajo s prostimi denarnimi sredstvi. Taka sredstva naj preko občinskega investicijskega sklada, oziroma po vsaki zakoniti poti, Kratkoročno posojajo za obratna in osnovna sredstva.
■ V cilju močnejšega nastopanja na skupnem tržišču iu za hitrejši ekonomski in družbeni napredek naj !>c sorodne gospodarske organizacije skušajo združiti v vseh za-
Skiepi 13. sssa o zbora in zbora proizvajalcev
Občinski ljudski odbor je odbril predlog odloka o spremembi odloku o notranji organizaciji upravnih organov ObLO Ljuhljaua-Bežigrud, predlog odloka o spremembi in do-nolnitvi odloku o sistematizaciji delovnih mest pri upravi občinskega ljudskega odbora Ljtibljana-Beži-grad in predlog odloka o določitvi položajnih plač uslužbencev uprave ObLO I ,jubljana-licžigrad.
S temi odloki je bil vsklajen položaj občinskih uslužbencev z novimi zveznimi predpisi o javnih uslužbencih.
Sprejet je bil odlok o občinskem prometnem davka nn alkoholne pi-jace. s katerim je določeno, da se plačuje od prometa alkoholnih pi-jii( v gostinstvu od doso/eiui nro-dame cene prometni davek v višini -0 odstotkov.
Oba, zbora sta soglasno odobrila poročilo prisilnega upravitelja podjetja Planica Šport, tovariša Lojzeta Savoma. Odobrena je bila likvidu-cipi obrtne delavnice kovačnice v Dolu pri Ljubljani.
Sprejet je bil sklep o najetju posolila za gradnjo (stanovanj članov /.U. v višini 30.000.000 dinarjev.
(lobren je bil prenos enonadstropnega lesenega provizorija v Crto-"iirovi ulici št. 3/« na Okrajni Ijud-ski odbor Ljubljana.
Na predlog Mestnega sveta in okraj nega ljudskega odbora Ljub-Ijuina je občinski ljudski odbor dal soglasje za vplačilo sredstev občine za kritje nekaterih medobčinskih potreb.
Odobrena so bila sredstva zn medobčinski sklad za strokovno šolstvo v vi«,ni 32.000.000 dinarjev, za medobčinski gozdni sklad v višini
1,000.000 sli«, za gradu jo atestac
bolnišnice v Ljubljani P).800.000 dinarjev m pa za regies kmetijskim posestvi. simžheiiega sektorja v višini ca. ■.-ntl.lMO dinarjev.
Na predlog svetu za splošno varstvo in sveta za varstvo družine je občinski ljudski odbor pooblastil stanovanjske skupnosti iu krajevne odbore za izplačevanje enkratnih rs51|t|,d' Tellih socialnih pomoči. Odobrena je bila uporaba nacionaliziranih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš, in sicer: Milki in Stanku Rener iz Ljubljani, Prešernova ulica 29 — parcela številka 178/3 v Janševi ulici, Ivanu in Mariji Brank iz Ljubljane, Vilharjeva ul. 3 — parcela številka 681/3 in (>Sl/4 na Ježici. Ivanu Brezniku iz Č rnuč 19/a — parcela 333/15 v Črnučah, Janezu in Mariji Trpin iz Ljubljane, Triglavska ul. 4 — pare. 107/30.
Za ureditev okolice gramozne jame je bilo sklenjeno, da se odkupi del parcele, ki je last Martina Babnika iz Tomačevega. Zn ureditev trolcjbusncga obračališča v Črnučah so bila odvzeta potrebna zemljišča bivšim lastnikom Ivanu Rotarju iz Črnuč 157 in Ivanu Pečarju iz. Črnuč 163. Pekarni Ajdovščina je bil dodeljen del parcele št. 436/3 ob Samovi ulici za postavitev garaže. Bredi Perne iz Ljubljane, Janševa 17 pa je bilo dodeljeno zemljišče parcelu 184/t za gradnjo stanovan jske hiše.
Odobrene so bile poroštvene izjave podjetiu Mod na oblačila iz Ljubljane. Titova cesta št. 43, Cementarni iz Ljubljane. Vodovodna 3/a, Cestnemu nodietju v l.inhljani, Linhartova ulica »n i>f>dj»*tin Agro-ohnova iz Ljubljane, Črlomirova ut. 4.
Za direktorja podjetja Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Likozarjeva ulica je bil imenovan ing. Gregor Kersnik. Za poslovodjo obrata pekarne Ajdovščina v Samovi ulici št. It) je bil imenovan Martin . Štefančič.
Izdano je bilo soglasje občinskemu ljudskemu odboru Ljubijanu-Cen-ter, da se imenuje za direktorja zavoda za zaposlovanje delavcev Jože Žumer. Za namestnika direktorja pod jetja Lesnina iz Ljubljane, Parmova ul. 41 je bil imenovan Marjan Planinc.
Dolžnosti člana Mestnega sveta so bili razrešeni Franc Bolta, Rudolf Meglič, Darko Smerkolj in ing. Zvone Zakotnik.
Na novo so bili izvoljeni v Mestni svet dr. Stanko Lajovec, Ivan Dimnik. Dušan Dolenc in Lojze Štrus.
Za načelnika oddelka za komunalne in gradbene zadeve je bil imenovan ing. Štefan Horva'
Dolžnosti člana sveta za trgovino je bil na lastno željo razrešen Stane Škof, na njegovo mesto pa je bil imenovan dosedanji član sveta Marjan Križaj. Za novega članu sveta je bil imenovan Jože Skoberne iz Ljubljane, Rodičcva 17.
Na lastno željo je bil razrešen dolžnosti predsednika sveta za splošne in notranje zadeve Franck Sladič. Na njegovo mesto je bil imenovan Metod Lampič, uslužbenec Glavnega odbora SZDL Slovenije. Dolžnosti etana istega sveta je bil prav tako na lastno željo razrešen Darko Smerkolj, na njegovo mesto pa je bil imenovan Alojz Majcen, uslužbenec podjetja »Iskrat Kranj.
konitih oblikah. Tako pot naj uberejo tudi obrtne gospodarske organizacije, ki se ne morejo pohvaliti z uspehi, kajti sicer ite bodo, razdrobljene kot so, vzdržale v boju za ekonomsko stabilnost, ki ga je sprožil novi gospodarski sistem. Tudi trgovine na debelo imajo letos pomembne naloge. Majhne, sorodne, samostojne trgovine naj skušajo pridobiti in jih modernizirati, hkrati pa naj odpirajo nove maloprodajne lokale in ustanavljajo nove servisne delavnice, zlasti za popravila strojev in aparatov, ki jih prodajajo.
■	Zaradi nujnosti večanja gospodarske moči občine, ki ima velike potrebe po izgradnji objektov družbenega standarda, je treba razpoložljiva sredstva vlagati v gospodarske investicije, da bi tako zagotovili pogoje za stalno večanje družbene .a standarda. S tem v zvezi moramo tistim gospodarskim organizacijam, ki se že dalj časa pripravljajo na novogradnjo iu rekonstrukcijo, pomagati, da začno čim-prej realizirati svoje načrte. Vsem drugim, ki z novimi investicijami brez večje škode lahko počakajo, pa zaradi težke gospodarske situacije priporočamo, da to tudi store.
■	Da hi gospodarske organizacije imele v perspektivi čim hoijše pogoje za prodajo svojih proizvodov, pa tudi zato. da bi ustvarile skupnosti iu sebi čimveč prepotrebnih deviznih sredstev, so dolžne, da letos vložijo kar največje napore za povečanje izvoza. Pri uresničevanju te naloge ne moremo trpeti izgovarjanj. da nekomu ni treba iti na zunanji trg, ker, da lahko doma proda vse. Gospodarske organizacije, ki proizvajajo blago, katerega zunanji trg išče, morajo to blago izvažati, kajti le na ta način si bodo pridobile izkušnje in trg, ki jim bo v naslednjih letih več kot potreben.
■	Osebni dohodki ij povsod, zlasti pa v proizvodnih organizacijah naraščajo v skladu z večanjem storilnosti, večanjem proizvodnosti in ekonomičnosti poslovanja. Gospodarske organizacije naj stremijo za tem, da bodo tisti del čistega dohodka, ki ga ustvarijo nadptamsko, usmerile v svoje skh.de, ne pa uporabile za osebne dah on ko. Natančno morajo vedeti, kolikšen je tako imenovani komercialno-konjunk turni uspeh, in sredstva iz takega uspeha brezpogojno usmeriti v svoje proizvodne sklade.
hodki pridobiti le v skladu s pravilniki o osebnih dohodkih. Osebna potrošnja se sme dvigniti le v proporcionalnem merilu z večanjem proizvodnje in dviganjem produktivnosti dela.
• Komunalne naprave, ceste, javna razsvetljava, kanalizacija, vodovodi itd., so splošna potrošita stvar, za katero je dolžna iskrheti celotna komunska skupnost, zlasti še zato, ker je cestni in komunalni sklati občine neznaten nasproti potrebam. Gospodarske organizacije naj zato letos v okvirit predpisov skrbe za tiste ceste, ki jih obremenjujejo s svojimi vozili. Občani naj s prostovoljnim delom posipajo ceste in kopljejo jarke za vodovodne napeljave. tla bi tako z razpoložljivimi sredstvi lahko napraviu čimveč. Investitorji novih zgradb naj vnaprej plačajo komunalni prispevek, dolžnike komunalnega prispevka pa je treba iztirjati tudi preko sodišča, če ne gre drugače. Novonaseljeni prebivalci naj bodo strpni, če ni mogoče takoj urediti vseh komunikacij, in naj se zavedajo, da so v občini še stara naselja brez asfaltiranih cest in celo brez vodovoda.
Organi ljudskega odbora in stanovanjskega sklada naj vodijo politiko zazidave takih območij, ki so komunalno kolikor toliko že urejena, individualno in vrstno gradnjo hiš pa naj omejujejo le na področja, ki jih urbanistične zasnove in zazidalni načrti občine preti videva j o oziroma omogočajo. Tutli na ta način se bomo izognili velikim stroškom za nove komunalne naprave.
• Krajevne skupnosti, t. j. krajevni odbori in stanovanjske skupnosti se morajo še nadalje usposabljati za izvrševanje nalog, ki so prenesene nanje. Posebno skrb morajo posvetiti vzgojnovarstveuini ustanovam, da bodo v njih dobili zatočišče predvsem tisli otroci, ki so družbene pomoči v taki ali drugačni obliki resnično potrebni. Ko bo dovolj teli ustanov, bo pot vanje odprta vsem, seveda po ekonomskih cenah, ki morajo biti že sedaj merilo poslovanja. Ker zdaj starsi otrok, ki so v teh ustanovah, se' ne morejo nositi vseh stroškov poslovanja. daje ljudski odbor preko sklada za šolstvo finančno pomoč.
Kraicvne skupnosti naj še nadalje ekonomsko utrjujejo obrate utdnžnostne obrti in servise, toda
■ Odnos med osebnimi dohodki in skladi podjetja se ne sme večati v korist ttsehiirh dohodkov, temveč naj se veča v korist skladov. Povsod. tudi v iavnih službah in državni »nravi, oziroma povsod, kjer so zj-eli pogoji, se umsjo osebni do-
Nadaljevanje na 6. strani
Zbot volivcev
Stran 5 Št. 3
DEVETLETNA B.LAnCA MLADIH HARMONIKARJEV:
250 nastopov širom po Sloveniji
AH je to »direktiva« ali priznan je ■.— ne venii.. Pridom domov in najdem listič z besedami:	Prosimo, da
napišete zn Zbor volivcev članek o delu harmonikarskega krožka Delavsko prosvetnega društva Svobode Stoižice-Ježica.« No, prav.
Predstavljati se nam ni treba, saj nas tako in tako ž.e poznajo skoraj vsi prebivalci občine Bežigrad. Skorajda ni dvorane, kjer ne bi že nastopili mladi harmonikarji z Ježice in Stož.ic, saj bo 1. 1963 obhajal ta harmonikarski zbor že desetletnico.
Deset let... Prvi harmonikarji so se začeli učiti pri pionirskem krožku Bdeča zvezda« na Ježici. Družina je rasla in čez leto dni so že zaigrali skupa j in nastopili na prvomajski paradi. Sledili so novi nastopi. Zaupanje učencev do učitelja je raslo, zbor je postajal čedalje boljši. Lela 1935 je začel zbor pisati svojo kroniko — album spominov. Pa ga prelistajmo!
Dne 10.. IX. 1935 — otvoritev odra v zadružnem domu v Tomačevetji. Druga slika — samostojen koncert na Ježici, It. XII. 1955. kdo bi danes poznal tistih 15 članov, ki so takrat nastopali! Tako majhni so bili, da z nogami še tal niso dosegli. . .
Ob Dnevu borcu« so zaigrali jtar-tizanskim materam in očetom... Igrali so naši armadi... Nastopili so na Gospodarskem razstavišču pred prihodom dedka Mraza, v Domu Ljudske milice, na proslavi pri Urhu... Naslednje leto v aprilu so spet organizirali samostojen koncert. Potlej so se začeli pripravljati na taborjenje v kamniški Bistrici.
Pred mano je slika taborišča v Kamniški Bistrici. I rije šotori, zastava, lepo urejena jedilnica (kalna prostem), ognjišče, oglasna deska, tarča za streljanje, lutkovni oder in seveda tudi harmonike — suj smo priredili koncerte za rudarje Rudnika kuoJiua v Č rni. Potem koncert za planince v domu Kamniški Bistrici. Zanimiva je /godba. ko nas je slišal rojak iz Amerike, ki je bil slučajno aa oddihu v tem gorskem zakotju. Igrati smo morali še in še. On pa je pokupil vse piškote, torte in oranžado, kar so jo premogli - planinskem domu. Do solz je bil gan jen. Dejal je: Tl i lejia domovina, ti nisi samo krasna, ti imaš tudi ljudi, ki te znajo opevati.« Res je bilo lepo in taki spomini ti ostanejo vse življenje v sren.
Obrnem list albumu — evo nas v Postojni. Po ogledu Postojnske jame koncert za pionirje in odrasle. Naslednja stran albuma nas predstavlja v Volčjem potoka, na slovesnosti hortikularnega društva. Drugi dan jm tem nastopu i bili kmalu izgubili za vedno zborovodjo Snoja, invalida iz. NOB. Moral je na operacijo želodca... 7 novim šolskim letom je že spet pri svojih malčkih. Zbor nastopi na partizanskem mitingu na Rašici. Leta 1958 že četrti samostojni koncert — pod sliko je napisano Zbor se veča iz leta v leto«, na sliki pa vidimo 27 harmonikarjev. Julija 1958 organiziramo
nizirnli smo tudi koncerte — v Crikvenici in Selcah — s prisluže-nim denarjem pa smo šli na izlet na Rab, kjer smo obiskali grobišče umrlih internirancev in okrasili spomenik s cvetjem.
Leta 1959 je štel zbor že 4-8 harmonikarjev. Takrat smo bili menda najbolj srečni. Od kulturno-iimct-niškega društva »Abraševiči iz Beograda smo dobili vabilo za sodelovanje na pionirski glasbeni reviji. Dvakrat smo zaigrali, dvakrat želi aplavz kot še nikoli prej. Še na cesti v Beogradu smo vzbujali j>t>-zornost. Mladina je klicala za nami: Evo ih Slovenaea, bravo Slovenci!«. Še zdaj si naši harmonikarji dopisujejo z beograjskimi pionirji. Da, to so nepozabni spomini...
Pa prelistajmo album še do poslednje slike, ki pa ni poslednja!
S koncerta v Stranjah na izlet v Kamniško Bistrico. Potem spet le-
tovanje v Crikvenici, spet sonce, morje, življenje konoert i .. .
Leta 19MJ smo ppinugilli graditi dom Svobode na Ježici. Sodelovali smo pri oddajah .Posavci, pokažite, kaj znate«. Bili smo na mladinskem festivalu v Naklem pri Kranju, kjer sta nastopila pred televizijskimi kamerami zbor in orkester. Med letom smo 40-krat nastopili. Dogradili smo doim Svobode in zdaj nastopamo skoraj na vsaki prireditvi. Tudi luni smo bili na morju iti smo priredili številne koncerte. Posebno ,radi smo igrali delavcem in uslužbencem tovarne TOPS, saj smo bili gostje v njenem počitniškem domu.
Dosedanja bilanca: 250 nastopov širom j>o Sloveniji. Številne zahvale jmslušalcev in družbenih organizacij so na jlepše plačilo harmonikarskemu zboru, pa tudi njegovo naj-lejiše spričevalo.
Vinko Snoj
Priprave za zdravljenje borcev NOV
Statistike nam kažejo, da je med zdravstveno pregledali:	elane iz
borci NOV čedal je več primerov Savskega nasel ja dr. Vrtačnik v Ztt-obolclosti. ki so potrebni takojšnje- vodu za rehabilitacijo invalidov na
ga zdravljenju. Ti pojavi so razum Ijivi, zlasti če upoštevamo, da gre za tovariše, ki so med vojno prenašali ogromne napore, v stalni duševni napetosti, v mrazu in dežju, zaradi česar so manj odporni kakor drugi ljudje, ki niso toliko prestali. Na zdravstveno stanje borcev pa vidiva tudi proces staranja, suj jih je dobršen del že v letih.
Komisija za vprašanja borcev pri Svetu za sphišiio varstvo ObLC) jc. začela pred dvema letoma organizirati preventivno zdravljenje vseh zdravstveno ogroženih elanov ZB. Pri tem so aktivno sodelovali tudi terenski odbori ZB in občinski odbor ZB, ki so zbrali podatke in predlagali posameznike za zdravljenje. Leta 1960 je bilo deležnih kurativnega in preventivnega zdravi jen iti 166 članov, v,letu 1961 že 291. letošnji plan pa jih predvideva 420.
Za razliko od prejšnjih let, ko je komisija organizirala lastne baze, se bodo letos člani ZB zdravili v raznih počilniških dompvih naših kolektivov. Doslej so v ta namen dali na razpolago:
Karoserija — 20 mest na morju v Zambratiii, Odpad — 5 mesta v Mnfinski, Iskra — 6 mest v Poreču, Ljubljanske mlekarne — 6 mest v Umaga, občinski sindikalni svet Ljubi inna Center — 40 mest v Kran jski gori ter 56 mest v Valicah in Selcih. Pogodbeno je urejeno tudi v Šmarjeških Toplicah, da se ho tam zdravilo 40 borcev. Za 20 borcev pa je predvideno, da bodo sami m ŠH kraj iu določili čas zdravljenja.
Medlem ko bo kurativno zdravljenje financiral okrajni zavod za socialno zavarovanje, bodo si roške preventivnega zdravljenju nosili občinski ljudski odbori, nekaj pa
■ inliartovi cesti, s terenu Stadion in Bežigrad — dr. Marolt in dr. Šarabon v zdravstvenem domu, z Ježice in Stožic — dr. Jamšek v ambulanti Stožiee, iz bivše občine Črnuče — dr. Kladnik v zdravstvenem domu v Črnučah. Vse tiste, ki so v delovnem razmerju in ki so predlagani za zdravljenje, pa ho pregledal dr. Šetina v zdravstvenem domu Bežigrad.
Pregledi so se že začeli. Vsi, ki so bili pregledani, bodo pismeno obveščeni o vseli podrobnostih, razen tega pa jih bo komisija povabila na razgovor, o zdravljenju ter sklenila z njimi pogodbe glede prispevka. Zn morebitna pojasnila jim je na razpolago oddelek za družbene službe pri ObLO Bežigrad.
F. K.
Zdravstveni dom čaka že predolgo
Ob prvomajskem prazniku smo ponosili imli na lo, da je v naši občini zraslo toliko novih zgradb in da je njeno območje še zmeraj tako rekoč eno samo gradbišče. Gradimo nove šole, nova stanovanjska naselja, zdravstveni dom itd. Kamorkoli te zanese pot. vidiš nove gradnje, nova poslopja. O lem berite reportažo na naslednji
struni!
^asbsni šoli se obetajo novi prostori
Ce ,iv.i po Smoletovi ulici in se us:avis pred hišo št. 16, ti vzbudijo pozornost mladinci iti mladfnkc, ki prihajajo v to hišo z raznimi instrumenti. To so gojenci Glasbene šole Franciju Šturmu.
Ta šola. namenjena mladini šiške in Bežigrada, je bila ustanovljena kmalu po osvoboditvi. Do letu 1960 jo je vzdrževala občina Šiška, ki je potem sklenila, tla ne bo več sama nosila stroškov. Zato je bilo potreb-
no v proračunu občine Bežigrad predvideti leta 1961 za šolo 6 milijonov dinarjev. Ker so se honorarji za profesorje precej povišali (prej so bili več kot nizki), ie bilo treba I. 1961 povečati finančna sredstva na 15 milijonov. Letos pa so potrebe" narasle na 17 milijonov.
Šola te desetruzrednu in ima okrog 500 učencev iz Bežigrada, iz Šiške pa nekaj več. Temu številu primerno prispevata občini finančna
Smernice družbenega plana
drugo tabor jen ie oziroma’ letovanje bidj člani sami (višina prispevka je
v Crikvenici. Petindvajset mladih harmonikarjev — to ni majhna stvar, to je pefindva j ct želodčkov, ki morajo biti vsak dan siti. No. z Martinom Šuštarjem svn jih kar do-hro h ran i la. taho da so rekli starši, d’t so se kar tnalo zredili. Pa mislile,’ da smo se samo zabavali? Ne. orga-
odvisna od socialnih razmer posameznika). V letošnjem 'ironičnim jo predvidena zn lo zdravljenje vsota
1,400.000	dinarjev.
Komisija ima že zbrane predloge posameznih terenov. Vse predlagane. ki jih je 507 fnajveč s terenov Savsko tuiseljrj in Bežigrad), bodo
Ali k<fe kal misli
na Vodovodno cesto
Ce dela kakšna stvar naši občini sramoto, jo dela prav, gotovo do skrajnosti zanikrna in zanemarjena Vodovodna cesta. Odkar so si Ljubljanske mlekarne uredile za zvezo s litovo cesto svojo lastno dovozno pot, je stanje Vodovodne ceste še slabše, le dni so si bralci »Dela« po zaslugi iznajdljivega fotoreporterja lahko ogledali ilustracijo Vodovodne ceste v mokrem vremenu.
Posnetek v suhem vremenu bi ne uspel, ker bi predmet zagrnil oblak pralni, ki ga morajo mimoidoči /.raven (ega še jiotrpežl jivo vdihavati. Dobra, stara Vodovodna cesta.
Po kateri so furmani vozili pesek
in mivko, ko o Bežigradu še sledu delovnega človeku. Prebivalci ni bilo, je zvožena in je doslužilu. okolišu Vodovodne cesto, ki
Njeno hrapavo in
zhrskajo iz lukenj in kotanj, luko delo pa se ne obnese in je škoda vsakršnih stroškov zanj. Vodovodni cesti je potrebna temeljitejša re-medura. Človeku ni treba biti dober računar, ker mu bo samo po sel)i jasno, du neprestani vzdrževalni stroški znašajo več, kakor bi znašali stroški za rekonstrukcijo in modernizacijo cestišču.
Vemo in razumemo, da se brez potrebnih denarnih sredstev ne da nič narediti. Veliko ie šlo za novo Savsko naselje. Naj ne izzveni tu ugotovitev kot kakšen očitek, zakaj tudi tam^ so vložena sredstva koristno naložena: v dobro našega
jih. je
(Nailalj. s 5. strani) ne za vsako ceno. Letos je treba te obrate in servise nadalje združevati poa eno upravo, čeprav so nu območju več krajevnih skupnosti, jiri ustanavljanju novih , a se je treha posvetovati z organi ljudskega odbora iu obrtno-koniiMialno zbornico o možnosti m,tonavl janja modernejših servisnih obratov iu obratov ushižnostne obrti.
Poleg tega naj krajevne skupnosti svojo dejavnost razširjajo .še na področja zdravstvenih iu socialnih uulug ter komunalnih del.
■ Koristniki proračunskih sredstev in skladov tako občinskih kot lastnih morajo stremeti, dn bodo razpoložljiva sredstva čimbolj smotrno koristili, upoštevaje vsestransko in jiumetuo varčevanje. 1 prave naj ne večajo števila uslužbencev, j>ač pa naj dvigajo njihovo sposobnost. Šole naj stremijo za tein. dn se hodo stroški na učenca oziroma dijaka postopoma izenačevali. Stremijo naj, da se čimprej doseže približno enako povprečje prosvetnega kadra — po številu, po letih in po kvalifikacijah — na vsaki šoli. Podobno velja tudi za druge ustanove. Zdravstvene ustanove naj n. pr. streme za tein, da se stroški zdravljenja ne hodo več dvigali, zlasti
pa ne zaradi prevelikih osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev.
P Občinski limlski odbor naj s svojin i sveti, občinskim) družbeno-jiolitičnimi organizacijami in ostalimi samoupravnimi organizmi preko leta nenehno skrbi, d i bodo naloge, ki jili predvideva letošnji družbeni jdan in proračun, ne samo izvršene, temveč tudi jireseženc. Z občasnimi analizami naj lako sveti občinskega ljudskega odbora kot zbor proizvajalcev Uiiilslcega odbora. občinski sindikalni svet in drogi zasledit jejo upoštevanje smernic ter izvrševanje plana in proračuna. Kolikor bi ugotovili napake in neskladnosti, morajo vsi družbeni organi in organizacije s skupno intervencijo odstraniti napake iu ovire ter zagotoviti nadaljnji razvoj v sklad us lem jdanoni in resolucijami višjih politično-tcritorialnih enot.
■ Pri izvrševanju plana in proračuna nas. morajo voditi zlasti naslednje naloge:
—	večanje proizvodnje
—	dviganje storilnosti
—	posebna skrb za izvoz
—	vsestransko in smiselno varčevanje
—	kontrola upoštevanja smernic
—	kontrola izvrševanja družbenega plana ter proračuna.
sredstvu: Bežigrad 45 odst., šiška 55 odst.
Osebje na šoli je večidel stalno zaposleno, kolikor pa za posamezne predmete ni moč dobiti stalnega profesorja, poučujejo honorarne moči. Ustanovo vodi vsa leta marljiva ravnateljica tovarišica Udov-eevu, ki ji pomagata prizadeven upravni odbor in kolektiv.
Največja težava, s katero se vsa leta bori šola, so prostori. Njen sedež in glavni prostori so v Smoletovi ulici št. 16. v hiši, kjer imajo sedež tudi občinske družbene organizacije. Zaradi naraščajočih potreb teh organizacij ie šola čedalje bolj ulesnjcno. Njena soseščina, kajpak, marsikomu ni prijetna, saj gojenci stalno vadijo in se njihovi glasovi oziroma glasovi instrumentov razlega jo po vsej hiši. Pomožne prostore Mita šola tudi v osemletki na Črnučah, mi osemletki Borisa Kidriča in v bivšem občinskem domu na Ježici.
šola je vzgojila že precej talentiranih instrumentalistov, saj na njej poučujejo znani glasbeni pedagogi. Gojenci nastopajo na proslavah, prirejajo pa tudi samostojne koncerte. Nastopili So tudi že v J rstu. Vsekakor je lo ena najboljših tovrstnih šol v Sloveniji. Njeni absolventi lahko nadaljujejo študij nu srednji glasbeni šoli.
Da bi se šola še naprej razvijala, je občinski ljudski odbor sklenil rešili vprašanje njenih prostorov in je v ta namen že določil lokacijo m sicer na vogalu ob začetku Peričeve ulice, kjer je vzgojni zavod »Jelka*.
I redvidena je nadstropna stavba. G bo imela 2 do 16 sob za veži,a-nje, manjšo dvorano zn interne prireditve, upravne prostore ,0 sobo fa urlllv- l o sedanjih cenah hi sla-18 ' ‘'premo vred ok og 28 milijonov dinarjev.	| D.
kolanjnsto povr- jirav tako čedalje več, pa imajo smo tiste v kateri pristojnost spa- samo eno tiho željo: Dajte tudi nam
dobro cesto, zato. da ne bomo prihajali v mestno središče blatni, zaprašeni in jm zunanjem videzu zn-n ['k rni, zato, ker se' tudi mi radi lepo oblečemo in obujemo. Dotlej Pa bi nam naj uredili na vsej dolžini Vodovodne ceste vsaj asfaltiran pločnik, ki bi rabil samo za pešce.
Jože Vrbovšek
vz<jrž*''‘in jc te ceste, sicer ločijo z obliži in injekcijami gramoza tol-ccnca. pa ka j pomaga, ko ga težka motorna vozila in avtomobili sj)roti
Stran 6 St. 3
Zbot volivcev
.Vrstne hišice stanovanjske zadruge 'Franc Rozinau-Stane«, ki jih podjetje »Gradbenik« iz Lilije gradi «
polževo brziuo — že tretje leto.,.

In kaj gradijo tukaj?
Sprehod po gradbiščih bežigrajske občine
Cesto se začudeni sprašujemo: ki. bo stal mod ulico Bežigrad ter vKuj pa tukaj zidajo?« Razumljivo med Hranilniškp . in Einspilorjevo fci bilo, da bi to vprašal uas občan ulico. Ta štirinadstropen kolos ie Bu Viču ali. v Šiški, toda Bcžigraj- projektiral ing, arch. Jože Usenik, Sanj večkrat ne vemo niti, kaj se imel pa bo 108 stanovanj. Zal pa »padi pri nns. v naši komuni. Zato nisem mogel dobiti podatkov, kdaj sem se napotil k načelnika komu- bo blok vseljiv, kor bi nedvomno
Dinlnegu oddelka naše občine tov. Horvatu, ki mi je ljubeznivo pojasnil (kolikor je pač mogel), kaj vso bo v številnih stavbah, ki ra-fitejo v naši občini kot gobe po dežju. Nato sva so s fotoreporter-jeni usedla v njegovega spačka in
zanimala zlasti tiste bralce, ki se šo seda) stiškajo po premajhnih in nezdravih stanovanjih.
Nedaleč stran, im oglu Vodovodne in Samove ulice pa je že pod streho manjši blok, ki ga je projektiral ing, Dragan Tufolžie jz projektiv-
jpričoju križariti po Bežigradu. Žal nega biroja »Tehnika«. Izvajalec tovariš Horvat zaradi prezaposle- gradbenih del je znova Dolenjsko mosti ni mogel z nama, vseeno pa gradbeno podjetje iz Grosnplja. v mislim, da sva tudi sama teren kar blok pa sc bodo vselile družine dei dobro »obdelala« .n vam tako pred- lovnega kolektiva »Elektro Ljub-
Stavila vsaj večje gradnje.
Ijana okolica«. Zagotavljajo, da b&
Mondu ni potreba posebej pouda- ta stavba vseljiva na vsak način do riti, da jo ppdvoz zaenkrat največ- konca letošnjega leta. ja gradnja v noši občini. Zanj ve- 0(, Tcfjih Rradl)cnih objoktov naj ,n° le. daja de njo s .mino paro ottienimo S(, nasdk vrstnih hišic za
Politična šola (v ozadju) je sila impozantna
.	»	z i • i .1 i	•'	m-i	«./«i i v. j 11 iii vr	iiaacj n: v umij m mrvit /-a
,p r. ."Ha 1 f r° mV/'0Vi V vez o borcev, ki jih gradi gradbeno	,	^
cesti do 29. novembra letos. M.sl.m, po(jjetjc Slovenija ceste v .katastr- »Lesnina« iz Ljubljane. Kaj bo v kakor da bi v njej že bil pouk. lo-
idn si bomo po dograditvi pošteno	........... ...	.	■	•	■
Otldnlinili, ker sp nam ne bo treba več presedati s trolejbusa na avto-
oličini »Brinje«, torej nekako med Tolstojevo in Turnerjevo ulico.
bus prHosUlni Tnl^Vav “tako	Vr8t td* ‘,iSic ,8? Je ^
tliH in so se stanovalci že vselili.
pa ne bo treba več stati pred sto in stokrat prekletimi zapornicami. SrtVr pa je za podvoz značilen še en podatek. Podvoz bi namreč lahko primerjali s pravljično pošastjo, ki žre toliko denarja, kolikor ga vidi. Zato so se vse gradnje v občini umaknile nn drugo pozicijo in dale podvozu prednost. Toda brez strahu! Letos bomo gradili
več stanovanjskih blokov
Predvsem pridejo nn vrsto stanovanjske stolpnice v Savskem nase-
S'icer ne spada k temu našlo
njej, nam ni uspelo izvedeti, menda da investitor Obrtna zbornica LRS pa bomo tu vseeno onienili še Eb pa bo tu prodajni oddelek s stalno se je nenadoma znašla v finančnem tro-merilni in telekomunikacij' razstavo pohištva; sicer pa je za- škripcu in tako ie gradbeno pod- servis ob Glavarjevi ulici, ki ga g! njo naredil načrte ing. arch. Marjan	jetje »Gradis« prenehalo z delom,	^ijo po načrtih	ing, arch.	Marje
Makoter od industrijskega biroja.	Menda pa so končno zbrali pri-	Makotra. Ta	obiekt '/gleda
gradbeno podjetje Tehnika pa jo manjkljaj; ki znaša okrog' 80 mili- majhna tovarna, dograjen pa bo bo izgotovilo še letos.	jonov dinarjev in tako bodo v krat- letos.
kem nadoknadili zanuiiouo. Za pri-
Dve Soli	mer pa naj povem, da bodo teh
80 milijonov v glavnem porabili za
Strašansko mnogo tiskarskega ?i,rkot *»' nekaterfl . ma--n obrtni-’ skem naselju je tik pred otvoritvijo črnila (brez dvomu tudi navadnega) ^Ea (Jela. kar nazorno dokazuje.
nova	samopostrežna	trgovina,	ki	ie	sc je prelilo zaradi velike stavbe	kakšen Eolos je ta šola pravzaprav.	^	......
na las	podobna	samopostrežni	trgo-	ob Titovi cesti nasproti Stadiona.	Nasprotno pa tako imenovana po-	Pomanjkanje	finančnih	sreds'
vini ob Vojkovi ulici v stanovanj- Ta šola, kjer naj bi našli svoje učil- litična šola, ki stoji v višini Tol- bodo	podjetja, razen tega
ski skupnosti »Boris Kidrič«, saj ie niče vajenci raznih strok, torci ple- stojeve ulice desno od Titove ceste, bot]0 občinska podjetja izdel grajena po istih načrtih. V njej bo Škarij, frizerji itd., je /e- zdavnaj špecerija, bife in podobni trgovski pod streho pa tudi drugače izgleda,
na drugih pa dela bolj počasi napredujejo, vseeno pa upamo, da bo investitor. Zavod zn zadružno gradnjo, zbral zadosti sredstev in stanovalcem kmalu izročil ključe njihovih stanovanj.
Ob ulici Luize Pesjakove v Sav-
Nočrti In komunolno delavnost
Nuj omenimo najprej zdravst' dom za letnim kinom Bežigr
£ ttiifiinni
IKIIKIKI ijjj
tudi instalacijo več ali manj Stoni. Bistveno pri tem domu je ■ graditev strehe, ker bi potem ob
kar vidno raste jz dneva v dan.
Pravzaprav je politična šola cel kompleks stavb, med katerimi je
nekaj objektov že dokončanih in v n-ška dela lahko stekla, njih pouk že nemoteno teče. Pozornost mimoidočih pa vzbuja dva-
.	. l •	J MU »MUM« UM*« V «»Ct	< c*'*
najstnaclstropna stolpnica — osreči- (]arskotJa razs$avišča severno od nji objekt te šole — ki je. že pod lotne(ra kompleksa GR. zn knt-štrelio in bd ena izmed najvišjih go	?p „arejeni in nova .
stavb v Ljubljani. V ten. komnleksu	kj wi} ^ bjla ()|) se(lani
bo mz,a. sredma ,n v.s,a pohttčna tl()lojl)|ls|u,m ot)rapalifir.u nn Tit
sola. ter internat Stavbe ,e proipk-	To<|n finan(,,lih srP(lstov za
tiral m/?, aren. Hrvoie Hrncjc (Mo-v.enija projekt), izvajalec gradbenih del pa je gradbeno podjetje »Teb-nika«.
Med bodoče gradnje v naši ob: pa spada upravna zgradba Gosi
Komunolno banko se bo selila
rs% ...
Posavskega «)!,! rastejo nova stanovanja
grndnic zaenkrat še ni.
Največja komunalne, gradnia 1 je bil nedvomno kanal ki ie zgraien od Stadiona oo ftorber«' novi ulici do Glavarjeve ulice od tu priključek do politične š< Letos pa bodo nadal ievali z gr njo kanala do šole v Sto/jcah. I Na vogalu Jakšičeve in Titove so razen tega nsfaltirali Tnnnir costc se dviga štirinadstropno stav- ulico, leto« pa rešili nekaj kor ba Načrte /nujo so izdelali pri Slo- milnih problemov v zvezi z ob veuiia projektu, gradi oa io Dol en j- zom.
sko gradbeno podietie i/ Grosnplja. Tako bi bil seznam občinskih g Tu Ijodo novj niode-ni prostori za denj v naši občini nekako izčrp bežigrajsko komunalno lipo’ o ki Nekaterih ouinišib gradenj nis-fc sedai v	orovi/oviiu ob mogli zajeti, prav tako pa tudi
Parmovi ulici. Sicer pa bo nova gradenj na oddaljenejših kra Kooniu.ilan bunka fokn nrostorna. občine, vseeno pa mislim, da se da boilo gornii dve nudstronjj ure- »liku nekoliko zbristrila in dn dili kot s|e no ven in ‘-/•'irev n *v» »no sedaj vedeli, kaj in kdo gr • drugi polovici letošnjega leta, z.a Bežigradom-	B. S
Iju. Dve sta Že sprejeli stanovalce, za ostale pa so menda že dobili po-ticbna denarna sredstva, tako da Im gradbeno podjetje »Gradis« v krit-E cm nadaljevalo z gradbenimi deli. Zavod za stanovanjsko izgradnjo pu bo žt te dni izročil stanovalcem • retjo stolpnico, četrta bo gotova konce letu in peta do konca aprila letu 1%V Tnko se bo že letos število družin v nnši občini občutno dvignilo.
I etos bo dograjen tudi velik blok v Posavskega ulici, ki skupni z že dograjenimi vrstnimi hišicami v okolici izgloda kot majhno naselje. Blok gradi Dolenjsko gradbeno podjetje iz Grosnplja. ki mimogrede Povedano v nnši občini grudi nai-'ee. V veliki stavbi pa bo našlo svoj novi dom okrog šestdeset družin.
Dolenjsko gradbeno podjetje iz
rosil p| ia p n ie te dni naredilo temelje /a še večji stanovanjski blok,
lokali, pokroviteljstvo nad to samopostrežbo pn je prevzelo trgovsko podjetie »Prebran«« iz [ :pbl»ppe, V bližnji bodočnosti pa boilo ob tej samopostrežni trgovini ričeti graditi še obrtniški center. Zaenkrat je moč1 videti le klet in prvo ploščo tega centra. Ko bo dograjen, bo notri čevljarska delavnica, šivalnica. frizerski salon, skratka obsežen obrtniški servis, ki bo okoliške pre. bividce brez dvoma v nemajhni meri razbremenil.
Lesno Ir go vi e »-ob Titovi ce»t
Nedvomno veliko zanimanje vzbuja zanimiva stavim ob Titovi cesti nasproti artilerijske vojašnice. Na šestnajstih vitkih opornikih se dviga prtetažna stavba, ki izgleda krhka kot škatlica vžigalic. Tu bo imelo svoje prostore trgovsko podjetje
To je šola za vajence raznih strok

Morda bo marsikoga presenetilo, da danes priobčujemo šport* ne prispevke le o košarki, toda ker smo se odločili, da bomo sistematično obdelali športno Muljenje o naši občini, smo se odločili najprej za košarko, ki ima iz dneva o dan oeč pristašev in je sploh postala slovenski šport številka ena. Razen tega pa smo dolžni irekoliko pomagati mlademu košarkarskemu kolektivu K K Bežigrad, ki se bo prav te dni spoprijel z nasprotniki v prvi ljubljanski podzoezni ligi, ter ostalim košarkarskiin moštvom, bodisi da so registrirana kot košarkarski klubi, ali pa da gojijo ta šport le o
lete in pel KK BEŽIGRADA
okviru TV D »Partizana«.
Sicer pa je naš prostor itak skopo odmerjen in ne bomo mogli
Fantje naprej V
obdelati vsega športnega življenja v naši občini, zalo sc obračamo na vas, dragi bralci, da nam posredujete čim več športnih dogodkov iz vašega okoliša, ker nam primanjkuje poročevalcev, dopisniško službo pa komaj uvajamo. Dopise pošiljajte na uredništvo »'/.bora volivcev« v Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bežigrad
Se ho mlado bežigrajsko košarkarsko moštvo uvrstilo v slovensko ligo?
Decembra meseca leta 1960 so nekateri vroči privrženci košarkarskega športa za Bežigradom ustanovili košarkarski klub Bežigrad in ni minilo še leto in pol pa se že širi glas d mladem odličnem kolek-1 tivu. Zato sem obiskal sekretarja kluba Toneta Sedlarja, da bi mi o razvoju tega kluba povedal kaj zanimivega. Z njim — sam je tudi igralec v članskem moštvu Bežigrada — sva se zadržala v prijetnem pogovoru dve debeli uri. Razen tega me je povabil, naj si ogledam njihov trening, kar sem tudi z veseljem storil.
Pred letom in pol so se za Bežigradom zbrali sami idealisti — navdušeni pristaši igre pod koši. in zaka j idealisti? Večina je bila namreč že aktivno včlanjena v raznih renomiranih klubih, kot pionirji ali pa mladinci, pa so vseeno začeli znova, brez vsake finančne podpore, saj so si opremo morali kupiti sami, pa tudi stroške za potovanja so plačali iz svojega žepa. Dobro pa so se zavedali, da bodo dobili pomoč samo, če se bodo izkazali in tako danes niso v prehudi finančni stiski, saj imajo kar dva mecena, in sicer občinsko zvezo za telesno kulturo in stanovanjsko skupnost Bežigrad, obenem pa moramo pohvaliti tudi TVD Partizana iz Savskega naselja, ki jim je odstopil svoje igrišče v Savskem naselju, v brezplačno uporabo. Začetka so košarkarji Bežigrada imeli »do-mačit teren sicer v jami ob osnovni šoli »Dr. Vita Kraigherja«, toda to igrišče ne ustreza zahtevam Košarkarske zveze Slovenije in sd se zato morali preseliti.
Prva tekma, ki so jo igrali po ustanovitvi, vsaj po rezultatu ni bila vzpodbudna za Bežigrad. Gostovali so v Šmartnem pri Litiji in izgubili srečanje s tamkajšnjim Partizanom 82:67. Po tej prijateljski tekmi so igrali še v Kranju in na Vrhniki, kjer so dosegli, sicer pičlo, zato pa svojo prvo zmago (66:64). Preden so nastopili v drugi ligi ljubljanske podzveze. so sodelovali še na turnirju v Šmartnem, na katerem so bili razen prireditelja še Partizan .Ježica in Partizan Kisovec. Bežigrajčane so domačini spet premagali, tako da so zasedli drugo mesto. Na turnirju, ki pa so ga organizirali nedolgo za tem sami, pa so se iim izdatno revanžirali 52:23 in zasedli prvo mesto.
Tekmovanje v drugi podzvezni ljubljanski ligi pa je bila le odskočna deska za ambiciozne Beži-grajčane. Sicer so sc med petimi klubi uvrstili na drugo mesto za ekipo Old boys, toda to je zadostovalo za uvrstitev v kvalitetnejšo sredino — v prvo ljubljansko pod-zvezno ligo. Tu jim bo znova najnevarnejši nasprotnik Old boys, toda pripomniti moramo, da so to bivši aktivni igralci ligaških moštev Ljubljane in AŠK, med katerimi je celo nekdanji državni reprezentant Amon. Ostali nasprotniki pa so moštva: Kamnik, s katerim se bodo srečali že 21. aprila v Kamniku, Medvode (srečanje bo dva tedna pozneje v Medvodah), nato pa bodo igrali vsak naslednji teden in sicer z Logatcem (doma), z Zeleno jamo (zunaj), ter s Trnovim in Vrhniko (doma). KK Beži-
gradu žreb nikakor ni bil naklonjen, saj bodo morali v jesenskem delu prvenstva v zadnjih dveh tekmah na tuje, razen tega po bodo jeseni na tujem merili svoje moči z Old boysi. Vseeno v svoj uspeh trdno verujejo, zlasti zato. ker upajo, da se bosta na kvalifikacijski turnir za vstop v slovensko consko ligo plasirali dve prvoplasirani moštvi. Nedvomno bi to bilo tudi prav, ker so Old boysi neperspektivno moštvo, sestaviieni jz samih starejših igralcev, ki pa zmagujejo često Ic z rutino in z ugovarjanjem sodnikom (večina igralcev Old boysev so tudi sodniki, zaradi česar sc iih nerutinirani sodniki boje). Ravno zaradi neperspektivnosti Old hoyev, menim, da ni prav. da se tako ovira mladim perspektivnim igralcem vstop med kvalitetnejša moštva. Toda če pri KK Bežigradu nimajo prevelikih skrbi zastran tega. se tudi nam najbrž ni treba bati. To dokazujejo tudi številne prijateljske tekme in turnirji, katerih so se Bežigrajčani letos udeležili. Januarja so sodelovali na turnirju v Trnovem, kjer so v izredno močni konkurenci zasedli tretje mesto za članom prve ljubljanske podzvezne lige Trnovim ter članom slovensko-hrvatske lige Sl uom, toda pred članom slovenske conske lige Škofjo Loko. Dosegli pa so ugodno razliko v koših, razen tega pa bi z malo več sreče lahko zasedli drugo ali oa celo prvo mesto, saj so z zmagovalcem Trnovim izgubili srečanje za bore tri koše razlike, jk>-tem ko so sredi drugega polčasa že vodili s trinajstimi koši razlike. Tudi v zimski ligi (rezultati so v sosednjem članku) so v svoji skupini zaigrali prav dobro in se uvrstili na prvo mesto.
Svojim bleščečim uspehom pa so v februarju, marcu in aprilu dodali še tri. Najprej so na Jesenicah premagali Jesenice, ki so sc lani plasirale na peto mesto v slovenski conski ligi 90:77, potem so v marcu premagali pod kupolo Gospodarskega razstavišča še Moste, ki so prav tako član slovenske conske lige in so bile lani sedme 48:47, nato pa so bili v aprilu poraženi v Trbovljah proti Rudarju, članu slovcnsko-hrvatske lige le z 79:66, kar je kljub porazu za trinajst košev pravzaprav velik uspeh.
Kvalitetni skok, ki so ga naredili člani Bežigrada, pa bi bil nedvomno mnogo manjši, če ne bi prevzel trenerske posle lani novembra trener Boris Buh, ki je ne samo odlično uvežbul svoje varovance, ampak je tudi povezal fante v še trdnejši kolektiv. Prav on je morda vzrok veliki gotovosti, ki vlada v kolektivu pred skorajšnjim nastopom v prvi ljubljanski podzvezni ligi.
Sicer pa za barve KK Bežigrad tekmujejo tudi mladinci, ki so v zimski ligi v svoji skupini zasedli tretje mesto, velik uspeh pa so dosegli pionirji, ki so sc na slovenskem prvenstvu v Murski Soboti uvrstili takoj za pionirji Olvmpijc in Ljubljane. V KK Bežigradu se mnogo trudijo, da bi izvežbali tudi solidno moštvo mladink in članic.
Za bližnje tekmovanje v prvi ljubljanski podzvezni ligi pa razpolaga moštvo KK Bežigrada s temi igralci.
■	Arne Kozina, rojen 1942, visok 184cm, študent gozdarstva, košarko igra že pel let.
■	Gorazd Urbanija, rojen 1939, visok 185 cm, študent veterine, košarkar je že osem let.
ali pa jih oddajajte o -nabiralnike, ki so pod javnimi tablam z »Zborom volivcev«.
Uredništvo
■	Jože Možgan, rojen 1939, visok 193 cm, študira medicino, košarko pa je začel igrati šele v KK Bežigradu.
® Aleksander Osipovič. roj. 1937, visok 182 cm, študent gozdarstva, košarkar je že osem let.
B Tone Sedlar, rojen 1942. visok 174 cm. študent elektrotehnike, s košarko se ukvarja že od 1954. letu.
• Dušan Vitorovič, rojen 1940, visok 185 cm, študira strojništvo, košarko je začel igrati pred šestimi leti.
■	Tomaž Rozman, rojen 1941. visok 188 cm, študira kemijo, svoio košarkarsko pot je začel pri KK Bežigradu. >
■	Primož Btaganje, rojen 1942, visok 183 cm, študira medicino, košarko igra že nekaj let.
B Ivan Ramšak, rojen 1938. visok 184 cm. študira kemijo, s košarko se ukvarja odkar je bil ustanovljen KK Bežigrad.
■	Dimitrij Žgur, rojen 1938, visok 175 cm. študent akademije za glasbo. igrati je pričel pri KK Beži-gr,"bi
B Franc Bezjak, roien 1938, visok 179 cm, študent gradbeništva, njegov prvi klub ie KK Bežigrad.
Sicer pa KK Bežigradu manjka igralcev, predvsem standardnih, ki so odšli k vojakom, tako da Ko moštvo nastopilo brez svojega najboljšega strelca in največjega po-bornika ustanovitve košarkarskega kluba za Bežigradom sploh, Andreja Korošca, ter nekaterih drugiK odličnih igralcev. Zato pa pridno trenirajo ysak teden, pilijo tehniko, izboljšujejo blokade, uvežbavnjo kon trn napade, tako da bodo tudi brez nekaterih najboljših igralcev: trd oreh svojim nasprotnikom.
B. S.
7&
tovarna nogavic SAVLJE
V	letih 1960 in 1961 smo dokončno rekonstruirali strojni park. To je vplivalo na povečanje števila zaposlenih, dvig storilnosti in seveda tudi na boljši finančni uspeh.
V	letu 1960 je bilo v podjetju za-KKslenih 161 članov, izdelanih je >ilo 300.611 parov/kosov, bruto dohodek pa je znašal 502,006.492 din, vrednost realizacije je bila za zaposlenega 3,118.000 din.
185 članov, izdelanih je bilo 889.289 parov nogavic, bruto dohodek je znašal 617,273.623 din, vrednost realizacije pa je bila na zaposlenega
4,807.000	clin.
Močno se je dvignila storilnost zaposlenega in seveda s tem v zvezi tudi vrednost realizacije, čeprav sc je v letu 1961 nekaterim artiklom precej znižala cena. Glede na povečanje proizvodnje je bilo nujno potrebno povečati tudi obratna sredstva, delno smo to povečanje krili iz lastnih sredstev, dobili pa smo tudi dodatni kredit za obratna sredstva v znesku 25,209.000 din. Ker pa naše podjetje predelava samo surovine iz uvoza, za kar je bilo potrebno največkrat kreditiranje tudi v naprej, tudi ta dodatna obratna sredstva niso zadostovala, zato je bilo potrebno večkrat najeti začasni kratkoročni kredit, seveda s precej visoko obrestno mero.
Vsi novi stroji so bili od oktobra 1960 do marca 1961 v šestmesečni poizkusni proizvodnji, za kar smo dobili pristanek od ObLO Ljubljana Bežigrad. Po pravilih bi morali biti ves ta čas oproščeni družbenih dajatev, za kar smo posebej vodili evidenco o proizvodnji in prodaji.
Toda komisija pri pregledu zaključnega računa za leto 1960 ni privolila v to, da bi bili od te proizvodnje oproščeni dajatev, z motivacijo da ni bilo celotno podjetje v poizkusni proizvodnji.
Večkrat je delavski svet sklepal o preusmeritvi proizvodnje, /.ato je predlagal tehničnemu vodstvu, naj l>i prenehali delati otroške dokolenke na novih strojih, ker je jugoslovanski trg prenasičen s temi artikli. Tehnično vodstvo je preusmerilo te stroje. S tem se je poveči.bi produkcija otroških holu-hop, ki so zelo
iskane na našem trgu. Prav tako so preuredili stroje, na katerih so izdelovali ženske krop mrežaste nogavice in sedaj izdelujejo blago za ženske hlačke z držki, za katere je na trgu tudi veliko povpraševanje. Ker je bilo veliko povpraševanje po ženskih nogavicah brez šiva. je delavski svet sklenil ob potrditvi zaključnega računa za leto 1960, naj se neizplačani osebni dohodki v letu 1960 porabijo za nakup strojev za brezšivne nogavice v vrednosti okrog 8,000.000 din.
V	Lescah smo kupili štiri stroje za izdelavo ženskih nogavic brez šiva. Ti stroji so bili popolnoma novi, uvoženi iz Italije in tovarna v Lescah jih je naročila, a jih ni mogla plačati, ker ni imela sredstev. Kolektiv ie veliko žrtvoval in sc odrekel tudi osebnim dohodkom za čim-boljšo ureditev strojnega parka. Popravili in nabavili pa smo nekaj manjših strojev.
Ob potrditvi zaključnega računa za leto 1961 je delavski svet pri delitvi čistega dohodka izločil
22,000.000 otl neizplačanega osebnega dohodka za sklad skupne porabe zn zidavo stanovanj. Predvideno je, da bi dali interesentom dolgoročna posojila, sami nteresenti pa morajo sodelovati z lastno udeležbo. Vsa pripravljalna delu za gradnjo so v teku in bo v kratkem izdano lokacijsko dovoljenje. S tem se bi tudi pri nas polagoma začel reševati pereč stanovanjski problem.
V	mesecu februarju in marcu letos, pa so se pri nas kot v vseh no-gavičarskih tovarnah pojavile gospodarske motnje, /uradi prevelikega uvoza ženskih nogavic se je ustavila prodaja na domačem trgu. O tej situaciji je večkrat razpravljal delavski svet, obveščal je celotni kolektiv, občinski in okrajni ljudski odbor.
Uvoženim nogavicam lahko konkuriramo v kvaliteti, nikakor pa jih ne moremo prodajati po ceni, po kateri jih prodajajo. Ugotovili smo, da bi z islo kvaliteto pod istimi pogoji kot delajo te nogavice v Italiji, tudi dosegli isto ceno.
Ker delamo nogavice iz uvoženega materiala moramo že pri uvozu
plačati precej veliko carino, barve, kemikalije, utenzilije so tudi uvoze- | ne m so drage. Poleg tega je re- j produkcijski material pri nas mnogo dražji kot v inozemstvu (papir- \ nate vrečke, oprema in škatle, da tu j ne omenjamo raznih drugih daja- i lev).
Da vsaj delno rešimo to krizo, ki upamo, bo kratkotrajna, smo pre- ; usmerili proizvodnjo v povečano izdelavo ženskih hlačk in otroških hola-hop.
Možnost izvoza nogavic imamo j samo v Poljsko in Romunijo. Na ; Poljsko smo že leta 1961 izvozili j okrog 10.000 parov krcplon ženskih J nogavic. Kupec jc bil s kvaliteto i zelo zadovoljen in je hotel narediti pogodbo za tako veliko količino, kot je bila v treh letih. Razumljivo, da nismo mogli sprejeti ponudbe, ker so bile cene j>rcnizke.
Delavski svet je večkrat reševal tudi prošnje za podporo raznim družbenopolitičnim organizacijam na terenu v občini in tudi v okraju. ’ Skoraj vse prošnje, pri katerih je DS uvidel splošne družbene koristi, je hitro rešil.
Delavski svet je odobril tudi po- j moč potresnemu področju Makarske, in sicer 1.000 parov krcplon moških nogavic.
Tudi z ObLO Bežigrad smo bili v dobrih odnosih. Vse finančne ob-* veznosti do občine so bile v redu in pravočasno poravnane. Tudi nak- J nadno zaprošena denarna sredstva za zdravstveni dom Bežigrad, za po- ] daljšanje trolejbusne proge Ježica — Črnuče in zn šolstvo je DS odobril in so bila v določenem roku nakazana. Ker smo se zavedali, da naš življenski standard ni samo osebni dohodek, da 16 ur dnevno živimo izven tovarne kot občani in so nni« razne zdravstvene usluge, kornunnU ne in druge naprave zn življenja nujno potrebne.
Stran 8
Zoot volivcev §♦. 3







ki je lansko leto praznoval desetletnico svojega obstoju, je podjetje, ki prevzema izgradnjo industrijskih objektov. V prvih letih svoje dejavnosti se je podjetje vključilo predvsem v izgradnjo objektov za industrijo celuloze in papirja. Za te velike objekte je »Industrijski biro« prevzemal predvsem izdelavo tehnoloških projektov ter uvoz opreme, nudil pa je tudi pomoč pri izvedbenih delih in poskusnem pogonu novih tovarn. Med te tovarne spadajo zlasti: Tovarna rotacijskega papirja Dnro Salaj« v Vidmu-Krškem. Tovarna celuloze iu papirja v Prijedoru, Tovarna natron papirja v Maglaju in Tovarna celuloze v Banjaluki.
Industrijski biro pa ni sodeloval samo pri izgradnji novih objektov Za industrijo celuloze in papirja, temveč tudi pri rekonstrukcijah tovarn iz te industrijske panoge, posegal pa je s svojim delom tudi na druga industrijska območja, ko je sodeloval pri izgradnjah in rekonstrukcijah npr. steklarne v Hrastniku. Rogaške Slatine, Bella v Črnomlju. Kartonaž.ne tovarne, Novo-lesa itd.
Sledeč razvoju naše industrije, pa Industrijski biro ni ostal pri svojem prvotnem konceptu. Ne samo da je podjetje pričelo širiti svojo prvotno dejavnost tudi na področje kemične, kovinsko-predelovalne industrije. industrije nekovin in lesnopredelovalne, temveč je pričel širiti tudi obseg svojih del. Od projektantske organizacije se je podjetje razvilo v »inženiring« organizacijo. ki prevzema poleg izdelave idejnih, glavnih in izvedbenih projektov, skratka tehnične dokumentacije, tudi vodenje in nadzor nad gradbenimi in montažnimi deli, nabavo uvozne in domače opreme, Vodstvo poskusnega obratovanja ter spravilo objekta v redno obratovanje. K tem delom spada še skrb za pri učit e v kadrov investitorjev in tistih, ki prevzemajo obratovanje objektu. Vendar naloga Industrijske-
ga biroja s tem še ni končana, ker mora spremljati nadaljnji razvoj tehnike ter na željo uvajati pri že zgrajenih objektih novosti, da bo mogla tovarna uspešno in rentabilno plasirati svoje izdelke na domačih in tujih tržiščih.
Iz navedenega izhaja, da Industrijski biro s svojimi deli prevzema odgovornost za postavitev celotnih objektov, za njihovo rentabilnost, funkcionalnost, kvaliteto in dosego predvidenih kapacitet.
Med inženiringi, ki jih je prevzel Industrijski biro, naj omenimo zlasti tiste, ki se nanašajo na izgrad-
njo novih tovarn celuloze v Tvan-grudu. Sremski Mitroviči, Drvarju in Kočanih. Poleg tega izvaja podjetje' inženiringe za tovarno metanola v Lendavi, tovarno melamina in ultrapas plošč v okviru Kemične tovarne v Kočevju ter zn druge, številne izgradnje novih objektov.
Pri prevzemanju inženiringov pa se Industrijski biro ne omejuje samo na našo domovino, temveč por nuja tovrstna dela tudi v inozemstvu. Te naše ponudbe se nanašajo na izgradnjo različnih novih industrijskih objektov v Egiptu, Indiji, Jordaniji, Perziji ter Iraku.
Vendar podjetje ni ostalo samo pri izvajanju inženiringov, temveč že lahko prevzema izgradnjo celotni h tovarn in objektov. Teh del seveda ne bo izvajalo jiodjetje samo, temveč bo vključevalo gradbena in montažna podjetja ter proizvajalce opreme. V tej zvezi naj omenimo, da ima podjetje tesne stike z domač« strojegradnjo in drugimi izvajalci, ima pa tudi poslovne stike in e pogodbeno dogovorjeno za sode-o vanj e z dobavitelji opreme iz inozemstva — za tisto opremo, ki jo domača strojegradnja še ne izdeluje, Pri sodelovanju z zunanjimi
dobavitelji opreme pa se naše pod-jetje ne zadovoljuje samo s tem, da njihove izdelke vključuje v izgradnjo, temveč zahteva od teh firm, da določene svoje proizvode dajo v izdelavo naši strojegradnji, ki bo na ta način mogla osvajali nove proizvode in s tem zmanjševati uvoz.
Razvoj Industrijskega biroja je dokazal, da je to podjetje znalo slediti potrebam izgradnje ter s tem nakazalo pot razvoja in vključevanja projektaniskih organizaci j v izgradnjo industrijskih obiektnv.
Osnova v proizvodnem programu je vodikov peroksid. Z uporabo tega kot glavne surovine pa je krenila proizvodnja v smeri različnih kemikalij z visokim odstotkom kisika, tako imenovanih persoli.
Potrošnja vodikovega peroksida je v industriji pa tudi izven zelo raznolika; ta je toliko večja, čim razvitejša je industrija. Zlasti je opaziti nagel vzpon v potrošnji v povojnih letih. Ce je tako v razvitih državah, moramo pričakovati enak porast proizvodnje tudi pri nas, predvsem v tehniki beljenja in perspektivno v pogonski tehniki. Najmočnejši potrošnik je vsekakor tekstilna industrija, kateri šele z velikim presledkom sledila kemična in papirna industrija, kateri šele z velikim presledkom sledita kemična in papirna industrija, prva zlasti v proizvodnji plastičnih mas in sintetične gume, kjer igra vodikov peroksid vlogo polime-rizatorja.
Zaradi ilustracije, kako si vodikov peroksid naglo utira pot, navajamo primer ZDA, kjer je leta t')46 predstavljal v uporabi belil ni h sredstev vsega 2>°/c. Deset let kasneje pa je ta odstotek skočil na 95. Vodikov peroksid ima namreč v primerjavi z drugimi belilnimi sredstvi velike prednosti, zlasti glede na klor in njegove spojinč, ki pa pri nas še vedno zavzemajo prvo mesto. Belina je najbolj izrazita in trajna, medtem ko po beljenju s klorom prehaja počasi v rumeno nianso. Čvrstost vlaken se pri uporabi peroksida zniža komaj za SVc, medtem ko se zniža pri kloru do 20®/«, s čimer je oškodovan le potrošnik. Povsem isto velja tudi za izgubo na teži. Naprave za beljenje tekstila najeda klor z znano naglico, pri uporabi vodikovega peroksida pa ni tako. Klor uničuje tudi sluznico dihalnih organov, medtem ko je vodikov peroksid popolnoma nenevaren, celo nasprotno: dezinficira. Pri uporabi vodikovega peroksida obstaja precej manjša nevarnost tvorbe oksice-luloze in hidroceluloze; čas kuhanja bistveno skrajša. Izpiranje tkanin po obdelavi s peroksidom niti ni potrebno, ker sta produkt razkroja vodikovega peroksida kisik in voda. Iz lega razloga je vodikov peroksid tudi najčistejši reagent V tehniki. Ti in še drugi momenti so v naprednih državah skoraj povsem iztisnili klor in belil ne tehnike.
Kateri so razlogi, da smo pri nas v uporabi peroksida še tako daleč za drugimi državami?
Tu bi v glavnem podčrtali konservativnost tehničnega kadra, ki se boji nepreizkušenih novosti, ekonomska računica pa ga ne interesira dovolj. Drug razlog bi našli v dejstvu, da obstoječe naprave za beljenje s klorom še niso dotrajale, in je razumljiva tendenca, du se izkoristijo do kraja. Celo višja cena vodikovega peroksida od klorovih spojin se navaja kot razlog. Ce pa vzamemo v poštev posledice beljenja s klorom (izguba na čvrstini tkanine, najedanje naprav, obolenje dihalnih organov), je vendar vodikov peroksid dosti cenejši. V odnosu na ceno tekstila pa je uporaba vodikovega peroksida tako neznatna, da se pri Im2 povprečno poveča za 1 din.
Vodikov peroksid beli vse vrste vlaken: bombaž, volno, svilo, lun, konopljo, juto, ravon, umetne svile vseh vrst itd.
ELINKA
tovarna elektrokemičnih izdelkov
LJUBLJANA, ŠENTJAKOB OB SAVI
t




podjetje za promet z odpadki
: t
odkupuje vse vrste odpadkov:
železa, litine, barvastih kovin, papirja, tekstila, kosti, stekla in gume
V-.
Odkupne postaje v vseh večiih krajih Slovenije
LJUBLJANA Parmova ulica 33
Tolalon: 32-86«. 32-732
Podjetje za razdeljevanje	,
električne energije
Elelctro - Ljubljana okolica
LJUBLJANA, PARMOVA UL. » telefon St. 33-766	.
z ekonomskerai enotami:
Zasavje, Dunžale, Notranjsko. Grosuplje Elektrokovinska delavnica Tacen Elektromerilni servis. Ježica ’
Avtopromet Črnuče
Dobavljamo električno energijo industriji in Široki potroSnji, projektiramo, gradimo; popravljamo in umerjamo števce iir merilne garniture ter izdelujemo električne vode in naprave, potrebne konstrukcije, vključno razdelilnike in transformatorske postaje.
>
tm
n
£
n
C
h
10
> o I pri Ljubljani
proizvaja:
vse viiste suhih mineralnih barv za apno, olje in klej,
oksidne barve za fasade im cement,
prvovrsten steklarski kit,
vodotopne Juboflor barve — zelo enostavna uporaba tudi za nestrokovnjake, z njimi lahko vsak stanovanje barva sam,
Jubocolor barve, ki se lahko umivajo, primerne za fasade in notranja dela,
Juholit posebna plastična masa za polaganje sodobnih tal. Primerno za vsakogar, konkurenčno drugim materialom,
Tapetofix specialno lepilo za lepljenje vseh vrst tapet, papirja, kartona itd.,
Jubinol sodobno mrzlo lepilo za les, usnje, karton, papir itd., odporno proti vlagi,
Juhin odlično lužilo za luženje vseh vrst lesa. Primerno za vse izdelke za izvoz,
Egalit — sredstvo za izenačevanje barve( lesa pri luženju z Jubin luži lom.
Delovni kolektiv po solidnosti in kvaliteti svojih izdelkor in uslug znanega podjetja
Avtoobnovn
Ljubljana, Bežigrad 11
C E S T IT A VSEM S VOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJ, PRAZNIK DEL Al
Kot najvočje avtoremoutno podjetja v LRS »a s svojimi uslugami priporoča za vsakovrstna popravila kamionov in avtobusov znamke TAM, FAP in CSEPEL tar vozil FIAT domače proizvodnje. Generalno popravljamo vozila TAM Pionir, TAM 4500 in "FIAT 600 po zamenjalnem načinu »troja. Popravljamo in obnavljamo hladilnike In akumulatorje vseh vrst, opravljamo najraznovrsfnejša avtokovaška, avlo-ličarska iu avlokaroserijska dela, popravila karburatorskih naprav za bencinsko Dieslove motorje, vsakovrstna okro-glinska in ploskovna brušenja motornih gredi glav itd., izdelujemo najrazličnejše nadomestne avtodele, posamezno in serijsko.
Servisna služba TAM in FAP.
Strokovni nasveti — izvodrtiška mnenja.

I
f