Z dežja pod kap!
Še dobto, da jib imamo, komuniste namreč! Kdo bi sicer bil kriv za vse težave, krivice in revščino »ubogega« slovenskega naroda. To zvemo tudi iz članka »Detnos na pohodu tvdi v naši občini« v prejšnji številki Naše skup-nosti. Iz poročila v časopisu vidimo tudi, da na tem usta-novnem sestanku ne bi imeli ničesar razpravljati, če ne bi podolgem in počez udrihali in dokončno »razkrinkali kotnu-nistično vladavino«. Ta ni napravila ničesar, razen da je
potiskala Ijudstvo v bedo in ga silila, da je prekupčevalo z devizami.
Ko govorimo o terorju in nasilju, bi lahko kaj rekli tudi o Obznani, šestojanuarski diktaturi in ckupatorskem na-silju in tako spoznali, kaj je resnični teror. Seveda pa so kritiki sedanjega časa to hote ali nehote pozabili.
Menda hodijo spoštovani kritiki z zavezanimi očmi po občini, ali pa so v silnem so-
vraštvu do vsega, kar kakor-koli diši po rdečem, popol-noma oslepeli. Vsi pa, ki ni-smo obremenjeni s kakršni-mikoli sovraštvi, pa le vidimo velik napredek, ki ga tudi se-danje krizno stanje ne more izničiti. Mogoče bi bilo do-bro zbrati podatke, kaj vse je biJo narejeno in primerjati s tistim, kar je bilo naprav-ljeno v stari Jugoslaviji. Pa še nekaj, tega seveda niso ali pa nismo naredili komunisti, temveč smo to napravili de-lovni Ijudje s svojim delom in odrekanjem. Razen številnih posameznikov, ki so skrbeli predvsem zase in za svoje premoženje. Mogoče je zgolj naključje, da so ti gospodje danes aktivni »demosovci«.
Ponavadi takim izlivom so-vraštva in nepriznavanja ka-kršnihkoli pozitivnih lastnosti svojim nasprotnikom v drugi fazi sledi poziv na križarsko vojno in uničenje vseh, ki drugače mislijo. Zato poziv na mir izzveni kot grožnja in opozorilo vsem, da se pravo-časno spametujejo, ker jih bo sicer doletela pravična ka-zen.
Iz številnih napovedi pa lahko pričakujemo, da bo »komunistična diktatura« za-menjana za »demokratično vladavino izbrancev«. Sicer pa je vedno tako, da delovni Ijudje pridejo z dežja kveč-jetnu pod kap.
M.M. (naslov v uredništvu)