Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št. 20 („Jutro" XIX., št. 112 a) Ljubljana, ponedeljek 16. maja 1938 Cena 2 Din (jpravuistvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- gartnerja. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št. 3122. 3123 3124. 3125 to 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. LETOŠNJA GLAVNA SKUPŠČINA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Daleč nad 200.000 sokolskih pripadnikov — Prisotnost češkoslovaškega Sokola in bolgarskega Junaka Beograd, 15 maja. p. Dopoldne je bila v prostorih beograjskega Sokola Matice letna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije Zborovanje je bilo odlično obiskano ter so se ga poleg mnogoštevilnih delegatov sokolskih žup iz vse države udeležili tudi kot zastopnik Nj. Vel kralja polkovnik Durbešič. minister za telesno vzgojo dr Miletič zastopnik patriarha Gavrila vrhovni židovski rabin dr Alkalaj delegati češkoslovaškega Sokola in bolgarskih Junakov, kot zastopnik senata senator dr Uroš Krulj. zastopniki poslanske zbornice, predstavniki vojnega ministrstva, beograjske občine ter mnogih kulturnih in nacionalnih organizacij. Skupščino je ob 10 dopoldne otvoril prvi namestnik starešine SKJ Engelbert Gangl. ki je v svojem govoru pozdravil prisotne ter poudaril važnost sokolskega dela. ki naj se do viška stopnjuje v letošnjem jubilejnem letu. Del svojega govora je posvetil spominu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. z obljubo, da bodo jugoslovenski Sokoli vedno budno čuvali njegovo zapuščino Nato je pozdravil mladega našega kralja, našo radost in ponos ki mu pošiljajo vsi Sokoli svoj pozdrav Nadalje je pozdravil delegate bratskega češkoslovaškega naroda in bratske COS. Iz predloženih poročil je razvidno, da je imel Sokol kraljevine Tugoslavije v preteklem letu 107.223 odraslih članov, 19.344 članic, skupno 126.567, nadalje 19.641 naraščajnikov, 8363 naraščajnic, skupaj 28.004, 35.648 moške dece in 28.264 ženske, skupaj 63.912 sokolske dece. Vseh pripadnikov Sokola kraljevine Jugoslavije je torej 218.483. V savezu je bilo preteklo leto 830 društev in 1400 čet Največ pripadnikov SKJ je kmetskega fftonu in sicer 25.2"/o, državnih nameščencev je 13.6u/o, obrtnikov 11.9%, učiteljev ia profesorjev 9.3°/0, zasebnih nameščencev 8-zdravi resornemu ministru in drugim predstavnikom oblasti. K jubileju Jakoba Zadravca je prispela še cela vrsta brzojavk, med njimi čestitke generalnega tajnika za TOI v p. dr. Windischerja tajnika dr. Pretnarja, trgovskega društva Merkur in Glavne državne obrtniške zveze. Prvi je kot domačin pozdravil zboro-valce predsednik Obitniškega društva Vavpotič, ki je v vznesenih besedah slavil tehnični in kulturni pomen ročnega dela in poudaril trdno voljo obrtnikov, da se ne dajo podjarmiti od strojev in turbin. Laško je bilo od nekdaj mesto živahno razgibane obrtniške podjetnosti. V prejšnjem stoletju je cvetela zlasti usnjarska, pozneje pa sta se razvili predvsem čevljarska im ključavničarska obrt Dokazi zgodovine so imena laških obrtnikov, ki imajo dolga desetletja dela za sabo: Marija Krener, častna članica društva, ki vodi svoj modni salon že od leta 1878., tkalec Miha Kranjc, ki ima svojo delavnico od leta 1884., pekovski mojster Ivan Selič, čevljar Franc Kokol, krojač Konrad Kvajrtič, kovač Maks Košir, krojač Ivan Berger in zidarski mojster Ivan Kranjc, ki so vsi že v prejšnjem stoletju začeli svojo ofort. Zborovanje so pozdravili še zastopnik hrvatskih obrtnikov Vol-čanšek ^larodmi pos3air.ee Pleskovič, ki je viharno pozdravljen sporočil pozdrave vseh naprednih slovenskih poslancev in senatorjev iin obrtnike pozival k slogi, zakaj samo skupna sila lahko rodi uspeh, podpredsednik Elsbacher, predsednik Združenja trgovcev Herlaih, zbornični svetnik Ambrožič in podpredsednik zveze Vahtar. Obrtniki terjajo pravice Nato je predsednik Rebek v Izčrpnih izvajanjih poročal o položaju obrtniškega stanu — k njegovemu poročilu se »Jutro« še povrne. Zbornični svetnik Ambrožič je na kratko očrtal potrebo zaščite obrtnika, tajnik Iglič je poročal o vprašanju organizacije in strokovnega tiska — glasilo zveze »Obrtni vestnik« izhaja že 21. leto. Blagajnik Urbas je razvil podroben načrt za izvedbo obrtniškega socialnega zavarovanja, za katero so zbornice že pred petimi leti pod vzele živahno akcijo. Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija: Predstavniki slovenskega obrtništva ugotavljajo, da so razmere, v katerih se nahaja obrtništvo kljub navideznemu izbolj-šenju gospodarskega položaja, nevzdržne. Hkratu ugotavljajo, da tudi organizacije cele države žal ne morejo zabeležiti nika-kega uspeha in se dobiva vtis, kakor da bi bil obrtniški stan podrejenega značaja v ekonomskem sestavu naše države. Ko ugotavljamo to žalostno dejstvo, pozivamo odločujoče činitelje, da posvečajo vprašanju obrtniškega napredka popolno pozornost posebno pa, da se brez odloga uredijo nastopne pereče zadeve: 1. Takojšnja izvedba predloga zakona o šušmarstvu, ki so ga stavile obrtne zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic mi-nistrustvu že leta 1935. 2. Ukinitev izvrševanja rokodelskih del v državni kaznilnici v Mariboru ter opustitev režijskih del po avtonomnih ustanovah in industrijah. 3. Izvedba starostnega zavarovanja obrtništva v smislu določb obrtnega zakona. 4. Izpopolnitev predpisov za pavšalno obdavčenje pridobnine za male obrtnike v vseh mestih, ki zaposlujejo do 4 pomočnike in uporabljajo pogonsko sile do 4 KS. 5. Ustanovitev gospodarskega sveta v smislu čl 24. ustave. 6. Odločujoča oblastva naj zagotove potrebna sredstva za strokovno izpopolnitev obrtništva in njegovega naraščaja. 7. Izvedba finančne zaščite obrtniškega stanu. Slovensko obrtništvo se zaveda svojega velikega gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena za narodno gospodarstvo. Iz tega razloga hoče lojalno sodelovati pri gradnji in izpopolnitvi velike in močne, nacionalno edine Jugoslavije. Resoluciia je bila sprejeta z živahnim odobravanjem, nato pa je predsednik zaključil zbor z izjavo, da se bo prihodnji obrtniški tabor vršil po vsej priliki v Novem mestu. Popoldne so si udeleženci ogledali še moderne naprave nove pivovarne v Laškem, ki bo v kratkem začela obratovati, nato pa se je na vrtu hotela Henke vršila ob sodelovanju laške godbe domača zabava. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 2 Ponedeljek, 16. V. 1938 Spomenik kralju Zedinite!ju so včeraj slovesno odkrili pri Sv. Jurija ob dčavnici Sv. Jurij ob Sčavnici, 15. maja. Od vseb strani so prispeli ljudje k slovesnemu odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Zelo močno je bil zastopan tudi Maribor. Sv. Jurij je bil ze od ranih ur v prazničnem razpoloženju, vsa vas je bila v državnih zastavah. Zjutraj je igrala malonedeljska godba pred šolo, nato pa je nastopila Drava iz Maribora na slavnostnem prostoru in odpela nekaj pesmi. Po maši pa se je pričelo ljudstvo zbirati na slavnostnem prostoru pred šolo, kjer stoji spomenik. Navzoč-na so bila vsa društva, zlasti Sokoli in gasila Ob 11. je šolski upravitelj g. Ivanšič otvoril slovesnost z lepim pozdravnim govorom. Ob toplem pritrjevanju je narodni zbor sprejel vdanostno brzojavko kralju Petru II. l Nato je povzel besedo domačin univ. prof. dr. Ilešič in orisal veličastni lik nepozabnega kralja. Govor je zaključil z vzklikom: »Razgrni se zavesa!« Nato je padla zavesa s spomenika, ki Je delo akademskega slikarja Njka Pirnata iz Ljubljane. Na podstavku iz pohorskega granita, ki ga je izvršil mariborski kamnosek Rozman, in v katerega so vklesane zadnje besede viteškega kralja Aleksandra: Čuvajte Jugoslavijo!, je kraljev doprsni lik. Ob odkritju je zaigrala godba »Hej Slovani«. Učinkovita sta bila nastopa šolarja Tantla, ki je deklamiral pesem »Prisego mladine« in učenke Kocunove, ki je dekla-mirala »Pesem kralju mučeniku«. Po petju združenih pevskih zborov so sledili polaganje vencev, mimohod Sokolov, gasilcev in fantov in koncert vojaške godbe iz Maribora. Pri slovesnosti so bili navzočnl sreski načelnik dr. Farčnik, zastopnik mariborskega mestnega poveljnika podpolkovnik Maslak. orožniški kapetan Makovec in drugi Lepa slavnost, ki ji je prisostvovalo okrog 7000 l judi, bo ostala vsem v neizbrisnem spominu. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 15. maja. Druga majska nedelja je bila skoraj poletno topla. Ze zarana so Ljubljančani v trumah odrinili iz mesta. Izredno živahna je bila pa tudi dopoldanska promenada. V Zvezdi je med pol 12. in pol 13. koncerti-rala vojaška godba pod vodstvom kapel-nika g. Herzoga. Popoldne je pa bilo pravo romanje na Ljubljanski grad, kjer so vrh Cirilmeto-darji priredili tradicionalno jurjevanje. Imeli so srečo z vremenom. Zofka jim ni mešala štren, zato se je na Gradu kar trlo ljudi. Ob zvokih dveh godb — zunaj pri Sentiakobčanih je igrala sokolska, znotraj pri Šentpeterčanih pa Zelezničarska — se je razvila prav imenitna zabava, pri kateri so prišli vsi na svoj račun, saj so bili vsi paviljoni izvrstno založeni. Upati je, da bo prebitek prireditve prav lep, Majski večer mladinskega strelskega odseka Mladinski odsek strelske družine v Ljubljani je priredil snoči v dvorani Kazine krasno uspeli prvi majski večer. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel komandant dravske divizijske oblasti general g. Laza Tonič. Akademija se je začela z državno himno, ki jo je zaigral orkester pod vodstvom br. Bana Borisa. Druga točka je bil slavnostni govor predsednika mladinskega odseka strelske družine br. Savnika Dušana V uvodu je pozdravil zastopnike komandanta dravske divizije, polkovnika g. Zivano-viča in predsednika ljubljanskega strelskega okrožja komandanta mesta generala g. Dodiča, predstavnike oficirskega zbora, dame častnega damsikega komiteja, narodnega poslanca g. dr. Fuxa, gospode gimnazijske ravnatelje in profesorje in vse ostalo občinstvo. Zatem je orisal program mladinskega odseka strelske družine: »Vsi narodi posvečajo največjo pozornost prav mladini. V njej vidijo zagotovilo in up bodočnosti. Prav gotovo je, da potrebujejo mladi narodi. kakor je naš jugoslovenski, mladino, ki je prežeta s pravim globokim nacionalizmom. ki je borbena in zaradi tega vsak trenotek pripravljena pokazati to svojo ljubezen do domovine na braniku svojega naroda in svoie države. Mi, predstavniki današnje mlade generacije, želimo okrepiti svojo jugoslovensko miselnost in jo izklesati do tiste čistosti in klenosti, ki bo prosta vseh plemenskih in drugih prir tako da bomo vedno in povsod, pa naj nas postavi življenje pred še tako hude naloge, v prvi vrsti Jugosloveni. prav tako pa tudi dobri in ponosni, svojemu jeziku zvesti Slovenci. Vsi za enega, eden za vse. to mora biti eeslo. kajti raztrgani bi propadli, vsi skupaj pa sestavljamo enoto, ki ji pripada ne samo njeno sedanie, temveč še mnogo ugledrtejše mecto v sklopu evropski držav Zd-avo telo, jeklene mišice in sokol ie oči moramo imeti, da bomo znali prijeti tudi za orožje in da bomo mogli re= kot nravi prekaljeni jugoslovenski borci služiti svoiemu narodu in svoii državi. Nai ? i vi Ni Vel. kralj Peter TI.« Nadpdnia točka ie bila recitacija 2u-pp-n^ičpve *P°crni mlad'ne«. ki jo je recitiral recif!ic',cki zbor mlad^ko^-, odc*>ka strelske družine. Nato je zaigral br. Cig- lič Zvonko na klavir (Chopinov Nocturno v Es-duru) Za svoja izvajanja je bil deležen prisrčnega aplavza. Sestra Suhadolnikova Jelka in br Osrekar Milan sta zaigrala na klavir in violinčelo Cajkovske-ga »Pesem brez besed« Zatem je ob burnem aplavzu br Grošelj Božo zapel Pav-Cičevo »Uspavanko«, pri klavirju ga je spremljala Cimperičeva Mladi tenorist je moral pesem ponoviti. Prvič se mu je poznalo, da je imel nekoliko treme, a drugič Je že pel kot pravi operni tenor. Poslednja točka je bila Offenbachov »Intermezzo in barkarola« iz opere »Hoffmanovih pripovedk« in Verdijeva »Triumfalna koračnica Faraonov« iz opere »Aide«. Oboje je izvajal orkester br. Bana. . ._ Po sporedu se je razvila prisrčna zabava s plesom ki je trajala še čez polnoč. Mladinskemu odseku strelske družine čestitamo k lepemu uspehu. Prleški večer v štruklje vem hotelu Društvo prijateljev Slovenskih goric prireja vsako leto svoj družabni večer, na katerem se zberejo Prleki, da si s prleško pesmijo ob dobri kapljici »povežejo duše«. Letos so imeli družabni večer pri Štruklju. Bil je lepo obiskan Po predsednikovem »guču«, je zapel kvartet, ki šteje pet članov, tisto znano: »So štirje fantje vkflp stopili, so loške griiške dol trosili.. .€ Med posameznimi točkami programa so se servirale »hajdinjače«, ki jih pa v Ljubljani ne znajo delati, zato so vzbujale splošno negodovanje in je prav prišel predavatelj, ki je hotel svoje ljube rojake obvestiti o svojih posmrtnih dogodivščinah. Ker je bil majhen, so mu morali pod-staviti stol, da so ga lahko vsi videli. Kvartet je pa zopet pel: »Muzikantar biti. to je žmeten ston, na gostuvaje hoditi me Je sron ...« Osrednja točka programa Je pa bila pr-leška himna o pridnem študentu. S tem Je bil program izčrpan ln rojaki so se predali razpoloženju, ki sta ga vzbujali harmonika in sladka kapljica. Kronika nesreč Dan je potekel brez pomembnih dogodkov Na policiji so imeli popoln mir in tudi v bolnišnici niso imeli mnogo opravka s ponesrečenci. Pač pa so morali popoldne trikrat na pomoč reševalci. Najprej so šli v Stepanjo vas. Tam je v Kregarjevi gostilni balincala večja družba in je eden po nesreči vrgel tovarišu kroglo tako močno v glavo, da mu je prebil lobanjo. Majhna nesreča se je pripetila popoldne tudi na igrišču »Reke« Pri nogometni tekmi med »Reko« in »Zetom« iz Zagreba jo je po nesreči skupil Zagrebčan Zvonko Dogan. ki ga je neki Rečan nehote sunil v rebra in ga nekoliko poškodoval. Doga-na so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč in se ie lahko že z večernim vlakom vrnil v Zagreb Po^rieie so morali reševale? tudi v Zgornjo Šiško, kier se le bila 221etna Ivanka H sprla s svojim fantom in je v obupu pila og1,;kov dvokis Jadrno so jo preneljali v boinvSmVo. kier so ji izprali želodec in je že izven nevarnosti. elo In uspehi naših planincev Včeraj se Je vršil lepo obiskan občni zbor Slovenskega planinskega društva Celje, 15. maja Danes so se zbrali v Celju planinci, da po-lože obračun za svoje delo v preteklem letu. Zborovanje se je vrš lo v veliki dvorani Narodnega doma. Od podružnic jih je bilo zastopanih 23. od 145 delegatov pa 126. Predsednik osrednjega odbora SPD dr. Stanko Pretnar je otvoril občni zbor s pozdravom na zastopnika občine Fazarinca, zastopnika sreskega poglavarstva podna-čelnika dr. Hartmana, komisarja Korena, zastopnika mariborske tujske prometne zveze in zastopnike tiska. Predlagal je. da se pošlje našemu najvišjemu planincu mlademu kraju Petru n. vdanostna brzojavka brzojavni pozdravi pa več ministrom, banu in drugim. Potem je podal kratek pregled smem/,", ki jih zastopa Slovensko planinsko društvo ko stopa zdaj v drugo leto po reorganizaciji, ki je prinesla posameznim društvom dosti več avtonomije, kakorpa so jo imeli prej. Odbor stremi za tem, da bi zbudil ljubezen do naših planin. SPD je bilo že v začetku svojega delovanja tudi izrazito narodnoobrambno društvo, in morda je delno tudi njegova zasluga, da imamo danes v naši državi marsikateri kraj. ki bi bil drugače nrinadal tnlmi. Ba1 so bile dobe. ko so po naših hribih rastli planinski domovi tulcev In se le čula. tam le tuta govorica PoHrohno naro^nno^ramh. no nalogo utegne društvo rtobtt' tud' zdal aH pa v prav kratkem času. Društvo si mora vzgojiti čim več naraščaja, ki bo po- kazal dovolj ljubezni do dela. Zdaj je na najlepši poti, da to doseže. Nato je podal tajnik dr. Brilej tajniško poročilo iz katerega posnemamo naslednje: Društvo je v tesni zvezi s centralo jugoslovenskih planinskih društev in Slovenci smo glavno gibalo njenega dela. Tudi letos bo SPD uveljavilo svojo vodilno vlogo v zvezi. Močna vez nas spaja tudi z Asociacijo slovanskih planinskih društev, kjer ustvarjamo skupaj s Čehoslovaki, Bolgari in Poljaki podlago in pogoji za razmah slovanskega alpinizma in poglobitev medsebojnih odnošajev med slovanskimi narodi. Letos bo kongres asociacije v Pragi, ki naj bi se ga udeležilo čim večje število naših članov. Društveno vodstvo je skušalo pri vsaki priložnosti uveljaviti interese planincev. Bilo je tudi v stalni zvezi z Zvezo za tujski promet. Trudilo se je. da bi čim bolje organiziralo reševalno službo v gorah. Lep napredek kaže delo pri vzgoji planinskega naraščaja. Trenutno ima Slovensko planinsko društvo 30 podružnic. Vse so imele leta 1937. 7.641 redn'h članov, kar pomeni proti prej šnjemu letu porast za 50 članov. Poleg tega pa imajo mladinski odseki 1.633 članov. akademska skupina pa 1.171 članov. Tako znaša celotno število vseh članov SPD 10 445. PoHružn'ce SPD Imalo 58 plan'nskih postojank Mnn1 razveseljivo le razmerje med člani In naročniki glasila SPD »Planinskega Vestnika«, kur imamo pri nad 10.000 članih le 2.123 plačujočlh naročnikov, to je komaj petino. V naših planinskih postojankah se je v zadnjem poslovnem letu vpisalo 97.534 planincev, prejšnje leto pa 84.005. To število pa seveda še ne pomeni resničnega števila obiskovalcev, ki Jih je dosti več, ker se marsikdo v spominsko knjigo ne vpiše. Letošnji padec proti lanskemu letu je treba pripisati slabim vremenskim razmeram, zlasti v avgustu, pa tudi v maju. Od obiskovalcev odpade na Jugoslovane 73.233, na Avstrijce 3.775, na Italijane 208. na Angleže 267, na Cehe 590, na Nemce 1.011, ostanek pa na druge narodnosti. Gradbeno delo posameznih edinic je prav živahno. Na Veliki planini je Osrednje društvo kupilo nad 20.000 kvadratnih metrov sveta na lepi razgledni točki in namerava tam postaviti nujno potrebni planinski dom. Na Velem polju je potrebna nova planinska koča. Osrednje društvo je že izdelalo načrte, dela pa ni bilo mogoče izvesti zaradi nenaklonjenosti domačinov, ki so zahtevali za les pretirane cene. Upamo pa. da se bo to vprašanje v doglednem času uredilo. Dom na Komni je bilo treba opa-žitt ln so znašali stroški okoli 85.000 din. Glavna gradbena akcija Osrednjega društva pa je prezidava »Zlatoroga«, ki ni več ustrezal sodobnim zahtevam za letoviške kraje. Prezidava s preureditvijo bo zahtevala skoraj milijon dinarjev. Savinjska podružnica bo začela graditi dom na Golteh in bodo znašali stroški okoli 400 000 din. Podružn'ca v Mojstrani bo letos odprla na sedlu Mlinci novo planinsko kočo, ki stoji na zelo lepi razgledni točki. Obe go-lišW ko« je prevzela v svojo oskrbo jeseniška podružnica. Kadilnikova koča je zelo slaba in jo bo treba v kratkem obnoviti. Kranjska podružnica je prevzela Valvazor-Jevo kočo na Stolu, ki Jo bo podrla in na-mestu nje postavila novo. Ta bo stala okoli četrt milijona dinarjev. Novomeška podružnica pripravlja na Goriancih primerno planinsko postojanko. Rateška podružnica je preuredila kočo v Tamarju: vanjo je investirala nad 50.000 din, do popolne pre-gradltve pa je še daleč ker bo stala ta še 110.000 din. Tudi na Pohorju je zrasla nova planinska postojanka. Slovenjgraška podružnica je postavila kočo pod Kopo, moderno urejen planinski dom. ki Je stal nad četrt milijona dinarjev Dom na Kofcah je prevzela tržtška podružnica za 270.000 din. Ista podružnica je lani odprla planinsko zavetišče v Gozdu ob vznožju Kriške gore in v planšarski koči na Bistriški planini. Trboveljska podružnica pripravlja na Ku-fflu novo postojanko. To pa so seveda samo glavna dela. Podružnice so se zelo brigale tudi za vzdrževanje planinskih poti in orientacijskih naprav, ki stanejo vsako leto znatne vsote. Zlasti se kaže potreba po čim boljših zimskih markacijah z betoniranimi podstavki. Reševalni odsek Je Imel letos precej dela. saj so od lanskega marca do letošnjega leta terjale gore 17 žrtev, od tega samo pod Storžičem devet mladih fantov. Naj bo planincem, ki so plačali ljubezen do gora s smrtjo, lahka planinska zemlja. SPD Je posvečalo največjo pažnjo svojemu glasilu »Planinskemu vestniku«, za katerega se pa člani žal dosti premalo zanimajo. Društvo pripravlja knjigo o alpski flori, ki jo piše profesor g. Petkovšek. Knjiga bo razkošno opremljena s slikami v barvah in bo stala nad 140.000 din. Stroški se bodo pokrili delno z laročili v naprej, delno pa s podporo obla' ev. Osrednje društvo pripravlja tudi Izdajo novega albuma planinskih slik, v katerem bodo zbrani posnetki očeta naše planinske fotografije Bo-gumila Brinška, dalje pa še izdajo izbranih del Janka Mlakarja ter s kartami in skicami opremljen seznam markiranih potov v območju SPD. Alpinskega muzeja za enkrat še ne bomo dobili, ker je mestna občina ljubljanska preklicala svojo obljubo, da bo dala prostore za muzej. Vse podružnice so imele lani 24 predavanj. To je zelo nizko število ln bo treba poskrbeti, da se v prihodnje poveča. Vsaka podružnica bi morala imeti letno vsaj tri predavanja. Stroški za predavanja niso visoki, če se vzamejo domači predavatelji. Tudi knjižnice so posamezna društva Izpopolnila ln jih je doslej po naših kočah že 38. Veliko pozornost posveča SPD planinski fotografiji. Za fotografsko razstavo v Novem Sadu so podružnice poslale tja res prvovrstna dela, zato so pa od 25 nagrad odnesli člani SPD 15 nagrad, med njimi vse prve. Osrednje društvo je priredilo več fotografskih večerov s praktičnimi va-JamL To Je v glavnem pregled dela osrednjega društva in njegovih podružnic. Blagajnik g. Pučnik je povedal, da so znašali lani celoletni izdatki Osrednjega odbora 22.705 dinarjev, dohodki pa 534 dinarjev več. Za prihodnje leto je bila spet sprejeta Ista članarina, to je 25 dinarjev, prispevek glavnemu odboru 3 dinarje, pristopnina pa 10 dinarjev. Ker se je izkazalo, da Ima odbor premalo članov, so bili med letom kooptirani še štirje odborniki. Med samostojnimi predlogi jc zbudil mnogo pozornosti zlasti predlog osrednjega odbora, da bi vse podružnice začele voditi akcijo proti tuji propagandi. Predlog Je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet. Ruška podružnica prosi, naj odbor ukrene, da se uredba o turizmu toliko izpopolni, da bodo lahko tudi turistične organizacije predlagale ekspropriacije v primerih, kjer bi tak ukrep koristil turizmu. Tako se bodo preprečili v bodoče razni procesi za služnostne pravice, ki so pogosto samo navadne sekature. V tak proces je zapletena prav zdaj ruška podružnica. Skupščina se je izjavila, da je treba uporabiti vsa možna sredstva, da se ne bi javnosti koristna dela onemogočala zaradi raznih privatnih interesentov, zlasti tam, kjer so taka dela tudi nacionalno delo. Mež'ca je predlagala, da bi imelo SPD vsako leto enega ali dva tabora, s čimer bi se povečalo zanimanje za društvo. Predlog se 1e sprejel. Za reševalni odsek je poročal dr Brecelj, ki je omenil, da ima odsek od leta 1933. organiz!rano moderno reševalno službo, ki pa jo ie treba še izpopolniti. Predlagal je, da ostane še nadalje isti reše\'alni prispevek. kakor Je bil doslej. Pač pa naj si nabavijo reševalne priprave vse tiste podružnice. ki Jih še nima 1o. Pri volitvah Je bil stavljen predlog, da bi vodil društvo še nadalle Isti odbor kakor zdal. Predlog je bil sorlasno sprelet samo name^tu umrVga odborn'ka g. Janeza 1e bil izvoren na.« nr'Hub Meni flln!ncV; e Kunaver. nnrrtpstv orts^orvvSpiTfl p- 4ot'rr nrp^lngal. da bi se sestavil enoten poslovnik za vse Premiera velike drame Iz zakulisnega življenja filmskih ateljejev TRGOVEC LJUBEZNI JEAN GALAND KINO MATICA, TeL 21-24 Ob 16., 19.15 In 21.15 ari podružnice, ki pa bi ga seveda vsaka podružnica prej odobrila. Dolga Je bila debata o zaščitenih rastlinah, ki jih ljudje neusmiljeno uničujejo. Izzvenela je v dve želji: da bi se proti uničevalcem nastopalo z vso strogostjo, hkratu pa naj bi odločilni čini-telji vzgajali mladino k ljubezni do prirode. Odbor se je pooblastil da. določi {z podpor, ki jih dobi, 5000 dinarjev za »Planinski vestnik«. Načela se je tudi debata o pre-potrebnem jugoslovenskem planinskem filmu in so pri tej priložnosti zborovalci izvedeli, da se banovina že sama peča s to mislijo. Zbor je to namero pozdravil. Po zaključku občnega zbora je pozdravil zborovalce zastopnik celjske mestne občine g. Fazarinc. Popoldne so zborovalci napravili izlet na Celjsko kočo. Izredno prisrčno je Kranj pozdravil bratske bolgarske pevce Kranj, 15. maja Kakor je >Jutro« že poročalo je bil bolgarskim pevcem prirejen v Kranju prisrčen sprejem ki 6e je razvil v iskreno manile-stacijo bratstva in vzajemnosti. Ko so si gostje popoldne ogledovali mesto, so jih meščani navdušeno pozdravljali. Višeik manifestacij pa ie bil koncert v Narodnem domu. V nabito polni dvorani, je prišlo do tako mosočne manifestaciie, kakršne Kranj doslej še ni doživel. 0-1 pesmi do pesmi je prekipevalo navdušenje, in ko je na koncu prvega dela koncerta pozdravili bratske goste gimnazifeki ravnatelj dr. Simon Dolar, je navdušenje doseglo višek. Dr. Dolar je govoril tako od srca. da Je vsa dvorana s pevci vred začela gromko manifestirati za jugoslovansko-bolgarsko bratstvo bi vseelo-vansko vzajemnost. Bolgarski bratje so bili močno ginjeni ln sta dirigent Kočetov ter predsednik PeŠev to pokazala tudi vidno, ko sta se pred občinstvom i dr. Dolarjem objela in poljubila, kar je seveda ponovno rodilo navdušen aplavz. Gospodične Dolar-jeva. Benedikova kn Dolenčeva, so pri tem izročile Plovdivskemu zboru lovorjev venec e spominskim trakom, dirigentu Ko?etu in predsedniku PeŠevu pa krasne šopke gorenjskih nageljev. V Lmenu zbora se je zahvalil Pašev in podaril v spomin granitni relief Plovdiva z željo, da bi naše bratstvo ostalo trdno kaikor ta granit V drugem delu koncerta se je navdušenje ob vsaiki pesmi ponavljalo im eo morali dodati še nekaj pesmi. Na zaključku pa te vsa dvorana skupno z tolgarfkimi pevci mogočno zapefla himno >Hej Slovani«. Po koncertu je gostom priredila mestna občina skupno z vsemi društvi banket in ie ob tej priliki dx. Simon Dolar nagovoril bratske pevce in iim zagotovil naše iskreno prijateljstvo. Hkraitu pa se je obrnil na do-moče predstavnike društev z željo, da ee čim prej ustanovi tudi v Kranju Jugosloven-sko-bolgarska liga Žrtev neprevidnega ravnanja z bencinom Pri zažiganju cigare se mu Je razbila steklenica bencina KoSca, 15. maja Košca fe majhno hribovsko naselje in Ima slaba pota v dolino. Večino dnevnih potrebščin ei nabavljajo prebivalci v Zagorju. Tja je stopil po opravkih tudi stari gospodar Mrak. Domači in sosedje eo mu naročili, naj prinese še to in ono iz trgovine. Med drugim je starec kupil za soseda tudi steklenico bencina Mrak je poeedel ▼ Zagorju tudi malo v gostilni nato je pa krenil nazaj v domače klance. Med potjo se je še blizu doma ustavil in hotel pokaditi cigaro. Pri nažiganju cigare pa mu je zdrknila iz rok steklenica z bencinom in se razbila. Pri tem se je mož ves polil t bencinom. Ulkresal je vžigalico kn plamen je v trenutku planili v gorljivo tekočino. Ves v plamenih je 6tari mož začel vpiti na pomoč. Stekel je do bližnje hiše. Preden eo mu mogli vašeami pomagati, jo dobil Mrak že resne opekline po rokah, glavi m vsem telesu. Da bi ublažili nesrečniku hude opekline, eo mu nudili sprva kimetie kar domača zdravila. Ker pa s« je stanje staremu možu izredno poslabšalo, 60 ga [*>-nesli v dolino in so ga z vlakom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Vsi pomiluje;« nesrečnega moža, ki najbrž ne bo prebolel hude nesreča Mura je naplavila neznanega mrliča Hrastje-Mota, 15. maja Ko je v petek popoldne v Hrast ju pri čukovi žagi ob Muri neka ženska nabirala suhljad, je naletela na neznano moško truplo, ki ga je bila Mura odložila na obrežju, ženska je prestrašena o nenavadni najdbi Obvestila sosede, ti pa oblastva. Tja se Je napotila tudi komisija te Slatine Radesncev, ki še ni mogla ugotoviti identitete. Neznanec, okrog 45 let star moški, oblečen je bil samo v spodnje perilo. Najbrž ni naš državljan. Praske ki jih ima po telesu, so povzročile veje in skalovje ,ob katere se je truplo na kdo ve kako dolgi poti zadevalo. Po ogledu so truplo spravili v krsto ln ga pokopali na kapelskem pokopališču. Objave Prihodnja produkcija gojencev državnega konservatorija bo v petek 20. t m v veliki filharmonični dvorani. Na tej produkciji se bodo izvajala le dela naših domačih avtorjev. Zato ima produkcija naslov »Slovenska produkcija«. Spored in druge podrobnosti slede. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Avtoritarna ustava v Litvi Kovno, 15. maja. b. V petek je stopila v veljavo nova avtoritarna litovska ustava, ki je odstranila še poslednje ostanke parlamentarnega in demokratičnega sistema, ki iiih ie še poznala ustava iz leta 1928. Politična opozicija se v Litvi po novi ustavi zakonitim potom ne more več uveljaviti. Za poij-sko narodno manjšino v Litvi je bil včerajšnji dan poseoen praznik. Prvič je bilo dovoljeno. da so se smeli Poljaki sjx>mn:ti smrti i pokojnega maršala Pilsudskega e komemo-■ rativnimi prireditvami, kar je znak nove atmosfere v odnošajih med Poljsko in Litvo. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Suh zrak, ki prihaja od Azorov, pokriva sre-dnio. vzhodno in južno Evropo, kjer povzroča jasno in toplo vreme. Nizek zračni pritisk na angleškem otočju povzroča pritok vlažnega in nekoliko hladnega zraka z Atlantskega ooeana proti zahodni in severozahodni Evropi. kjer prevladuje oblačno vreme in ponekod tudi dežuje. V Jugoslaviji je ja«no in toplo v veej državi. Najnižja toplota Užice 3, najvišja Mostar 25 C. Zemunska vremenska napoved: Jasno ln lepo vreme v vsej državi, razen na skrajnem zahodu, kjer bo oez dan nastopilo slabo poob lačen je in bo bržkone ponekod calo pršilo. j.-., Vsemogočni je poklical k sebi v 85. letu starosti življenja našega nepozabnega In ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, gospoda Josipa Primožiča veleposestnika in gostilničarja Id je danes, 15. maja, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. maja, ob 10. dopoldne lz hiše žalosti, Pristava, na farno pokopališče Križe. Pristava, Tržič, dne 15. maja 1938. žalujoče rodbine: PRIMOŽIČ, ELSNER, GLOBOČMK »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 3 Ponedeljek, 18. V, 1938 ^t)n^i)ana nad prepadom V vrhu je vse nespremenjeno, Ljubljana pa je visoko izgubila v Zagrebu in padla na predzadnje mesto Predzadnje kolo ligaških tekem se je končalo z najslabšim izidom za Ljubljano in z najboljšim izkupičkom za Je-dinstvo. Presenetljivi pa so prav za prav vsi današnji izidi razen onega med Gra-djanskim in Ljubljano, ki pa je pri vsem tem za najbolj črnoglede nekoliko previsok. Dve tekmi sta se končali remis, in sicer na škodo beograjskih favoritov BSK in Jugoslavije, ostali dve beograjski enajstorici pa sta proti pričakovanju pridobili kar štiri točke. Najbolj važni sta oni dve za Jedinstvo, ki se je z zmago nad Concordijo rešilo iz nevarnega pasu iin sta zdaj zelena kandidata za odhod iz lige samo še Ljubljana in Concordia. V vrhu tabele je situacija ostala nespremenjena in bi jo mogla obrniti drugače samo velika presenečenja v zadnjem kolu. V XVIII. in zadnjem kolu, ki bo junija meseca, se bodo sestali še naslednji pari: Ljubljana—BSK, Hašk—Jedinstvo, Slavija—Concordia, Bask—Gradjanski, Jugoslavija—Hajduk. Do tedaj pa bo prvenstvena tablica takale: BSK 17 11 3 3 43:23 25 Hašk 17 11 2 4 36:20 24 Gradjanski 17 10 3 4 49:21 23 Bask 17 8 2 7 34:28 18 HajduL 17 6 5 6 31:33 17 Slavija 17 6 4 7 22:26 16 Jugoslavija 17 5 5 7 21:21 15 Jedinstvo 17 4 4 9 13:32 12 Ljubljana 17 3 4 10 22:40 10 Concordia 17 4 2 11 22:49 10 V naslednjem naša poročila. Gradjanski : LJubljana S: 1 (3:0) Zagreb, 15. maja. Na igrišču Gradjanskega sta bili danes odigrani dve ligaški bitki, in sicer najprej med Haškom in Jugoslavijo, nato pa med Gradjanskim in Ljubljano Gledalcev je bilo okoli 5000 Zaradi važnosti za nas začnimo z drugo! Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ljubljana: Pogačnik, Jerman, 2itnik, Slapar, Pupo. Vodišek, Lah, Cankar, Vovk, Čebohin, Erber. Gra.djanski: Glaser, Hiigl, Brozovič, Ko- vačevič, Jazbinšek, Kokotovič, Smeli- ček, Antolkovič, Wolfl, Cimermančič, Pleše. _ Ljubljana je v prvih 10 minutah zaigrala dovolj lepo in je Erber v tem odlomku dal Glaserju priložnost, da je moral pokazati vso svojo umetnost. Zogo je rešil v kot. Po 10 minutah pa je Gradjanski uredil svoje vrste in začel s široko razpredeno ofenzivo, ki mu je prinesla v 17. min vodilni gol. Ljubljanska enajstorica se je zdaj skoraj popolnoma razbila in ni nudila nobenega pravega odpora več. Najslabša je bila prav za prav obramba Res je, da je Pogačnik ubranil nekaj težkih žog, imel pa je tudi šibke trenutke Oba branilca nista bila dorasla nalogi, da bi držala napad, kakor ga ima Gradjanski Med krilci sta bila Slapar in Vodišek dobra Pupo pa nad vse požrtvovalen, toda manj uspešen. Napa i je nudil raztrgano sliko. Vsega je izvedel morda pet lepih napadalnih akcij, ki so dale slutiti, da ti mladiči nekaj znajo, toda bili so vse preveč boječi in manjkalo jim je pravega poleta do končnega uspeha Izjema je bil samo Erber, ki se je prav dobro držal do konca, razen njega pa ni bilo v napadu nikogar, ki bi bil segal do višine nasprotnikovega napada. Gradjanski je zaigral z velikim elanom, velikim znanjem in veliko sigurnostjo Kombinirali so naravnost sijajno in so dali tako ljubljanski obrambi ogromno posla. Glaser je dvakrat posredoval zelo težko toda obakrat uspešno. Edini gol so mu spravili gostje v mrežo prav iz črte pred golom. Odličen branil&ki par sta bila Hiigl in Brozovič, zlasti slednji, ki je to pot igral na neobičajnem mestu. V krilcih je oil najslabši Jazbinšek, oba stranska krilca pa sta bila prav dobra, zlasti Kokotovič. Napad razen Cimermančiča ni imel šibke točke in je funkcioniral brezhibno. Igra je bila v prvem polčasu precej napeta in na dostojni višini Ko so pa »plavi« imeli tri gole naskoka, so pod vplivom solnčne pripeke popustili tudi oni in proti odmoru igra že ni bila več posebno zanimiva. V drugem polčasu je postala igra popol-riDma enostranska kajti Gradjanski je še bolj uveljavil svojo premoč iz prvega polčasa. Da domačini niso dosegli še več golov. je samo zasluga vratarja Pogačnika, ki se je v tem delu igre pokazal zares dobrega vratarja. Tik pred koncem igre se je Ljubljani posrečilo iz gneče pred zagrebškimi vrati potisniti žogo Glaserju med drogove in tako zabiti vsaj častni gol. Gole so dali po vrstnem redu: Cimermančič (1:0), Pleše (2:0), Wolfl (3:0), Cimermančič (4:0), Smeliček (5:0). Cankar (5:1). Tekmo je sodil g Djoka Zivkovič, ki ni bil baš velik mojster svoje stroke. Hašk : Jugoslavija 1:1 (1:0) V predtekmi sta nastopili enajstorici Haška in Jugoslavije Domači so bili v tem srečanju brez dvoma boljše moštvo na terenu. V prvem polčasu je bila tekma prav lepa in užitna Hašk je imel veliko terensko premoč, pa je kljub temu zastreljal serijo lepih pozicij. V 15. min. je Medarič iz krasne situacije neubranljivo dosegel vodstvo. V drugem polčasu je Haškova igra precej popustila, bržkone največ zaradi tega, ker je hotela držati naskok pred Gradjanskim Jugoslavija je med tem pridobila na terenu, obe moštvi pa sta sčasoma začeli s precej robato igro, ki je sodnik ni znal zatreti. V 17 min tega polčasa je nato Petrovič ustrelil izravnalni gol in tako je ostalo do konca. Bask : Hajduk 1:0 (1:0) Split, 15. maja. V današnji ligaški tekmi je H 'duk dal zelo dobro igro. kljub temu pa so Baskov-ci spravili zmago Edini gol dneva je padel že v t^rvem polčasu iz prodora levega krila, odkoder je žoga prišla do Tomaše-viča. ki jo je poslal neubranliivo v mre^o Vse kaže, da situacija glede of-sida pri tem golu ni bila čista. Hajdukovo moštvo je v tej igri vse preveč kombiniralo, zlasti pred nasprotnikovim golom Baskovci pa so se na drugi strani vsi zgnetli v obrambi in domačim onemogočili vsak uspeh V drugem polčasu je Matošič ooslal enajstmetrovko v out in tako zamudil edino veliko priložnost za izravnanje rezultata Sodnik Mlinarič iz Zagreba je bil precej nesiguren. Jedinstvo: Concordia 1:0 (1:0) Beograd, 15. maja. Pred 2000 gledalci je bila danes na igrišču Jedinstva odločena usod^ Concordije že v 14. min. prvega polčasa Petkovič je streljal prosti strel visoko Arandjeloviču, ta pa je žogo z glavo potisnil v mrežo. Igra je bila v ostalem zelo razburljiva. Obe moštvi sta se zavedali, da igrata za vse V prvem polčasu je bilo Jedinstvo boljše moštvo, po odmoru pa velja enako za Concordijo, ki je imela nato vso pobudo v svojih rokah. Slika je bila takšna, da je celo občinstvo pritiskalo za Zagrebčane, toda domačini so obdržali rezultat do kraja nespremenjen. Zmaga je pripadla Je-dinstvu po slučajnem golu, po poteku igre pa bi bil rezultat moral biti vsaj neodločen. Tekmo je sodil madžarski sodnik Gom- basz. BSK : Slavija 1:1 (1:0) Druga tekma v Beogradu je bila na igrišču BSK-a prav tako pred približno 2000 gledalci. BSK je nastopil z eno. Slavija pa z dvema rezervama Igra je bila zelo ostra in temperamentna Sarajevčani so bili v prvem polčasu boljši in so v vseh pogledih prevladovali na terenu, tako da so BSK do odmora sploh ni mogel razviti. Kljub temu je prav domačim uspelo, da so po Valja-reviču dosegli edini gol Po odmoru se je situacija obrnila v korist domačih, zato pa so v tem polčasu Sarajevčani našli priliko. da so v 36. min. po levem krilu izravnali rezultat Neodločen uspeh ljubljenca beograjske publike je precej razočaral občinstvo. Ostale nogometne tekme MILAN: Italija : Belgija 6:1 (2:1). 30.000 gledalcev Italijansko moštvo je nastopilo v enaki postavi, kakor bo igralo prihodnjo nedeljo proti Jugoslaviji. BERLIN: Aston Villa : Nemčija 3:2 (1:1). V nemški reprezentanci je igralo 10 igralcev bivše avstrijske reprezentance. Gledalcev je bilo 100.000 — V soboto je Anglija zmagala nad Nemčijo 6:3. Tudi pred 100.000 gledalci. PRAGA: Slavija : Bratislava 8:0. čakovec se bliža cilju V predzadnjem kolu finalnih tekem za prvenstvo LNP so dobili po dve točki ČSK, železničar in Maribor Tri zmage treh favoritov v tekmovanju za prvaka LNP so takole spremenile prvenstveno tabelo: ČSK 8 6 1 1 18:7 13 Maribor 8 5 2 1 20:12 12 Železničar 8 4 2 2 27:14 10 Hermes 9 2 4 3 22:23 8 Kranj 8 1 2 5 10:23 4 Celje 9 1 1 7 6:24 3 V naslednjem naša poročila. Železničar: Kranj 5' 2 (i: 2) Kranj, 15. maja. Pred okoli 250 gledalci je bila danes tukaj prvenstvena tekma domače enajstorice z mariborskim Železničarjem, ki naj bi bila rešila nevarnosti, da ne bi ostala na zadnjem mestu v finalni prvenstveni tabeli. Kranj topot niti od daleč ni predvedel igre kakor v zadnji tekmi proti Hermesu. Dočim se je v prvem polčasu držal še dovolj dobro, je po odmoru igral popolnoma podrejeno vlogo. Gostje prevzamejo iniciativo takoj od začetka in že v 10. min. zabije Paulin mimo obrambe neubranljivo v levi kot. 1:0. Dve minuti kasneje prodre desno krilo Kranja skoraj pred gol, tam pa dobi žogo levo krilc Dedič, ki s sigurnim strelom izenači. 1:1. Igra poteka v lahni premoči Železničarjev in v 21. min. uspe desni zvezi Ronjaku. da iz prodora poviša rezultat na 2:1. Gostje pritiskajo še zmerom ter izsilijo zaporedoma tri kote, ki pa ostanejo vsi neizrabljeni. Zdaj se Kranj osvobodi pritiska, žogo dobi Unterreiter, ki strelja iz 16 m daljave na gol. Usnje se odbije in zopet je na mestu levo krilo Dedič, ki s pametnim strelom izravna. 2:2. Po odmoru se spet začne igra z lahno premočjo Maribora, toda takoj nato je tudi zapečatena usoda domačih, ki v pvrih minutah zastreljajo tri najbolj zrele pozicije. V 17. min doseže nato Železničar vodstvo po Paulinu (3:2) in posledica je, da se sesujejo vse formacije domače enajstorice. Bauma kot sredniega krilca mora zamenjati Unterreiter. ki pa je tudi ?e pri kraju s svo^m? močmi. V 27. min. je nato snet uspešen Roniak, ki doseže četrti gol za Mariborčan^. Odslej se i?ra samo še na polovici Krania. ki se stalno samo brani. 10 min. pred koncem doseže nato Paulin še peti sol in postavi končni rezultat. Železničarji so danes predvedli lepo kombinatomo igro ter so brez težav pre-haiali p^eko doma?" obrambe, ki ie popolnoma odpovedala. Bili so absolutni gospodarji na terenu in so zmago v polni meri zaclu*ili. Moštvo Kranja je odpovedalo predvsem v zadnjih formacijah, najbolj pa po krivdi šibkega srednjega krilca. Tekmo je sodil g. Reinprecht iz Celja, ki v prvem polčasu ni bil najboljši, pozneje pa se je popravi), bil pa je ves čas objektiven. Maribor : Hermes 4 : 3 iZ: 21 Maribor, 15. maja. Na Rapidovem igrišču se je danes za re-vanžno prvenstveno tekmo med ljubljanskim Hermesom in Mariborom zbralo le okoli 300 gledalcev. V tej tekmi je bil Maribor visok favorit, toda manikalo ni mnogo, pa bi bili Hermežani poskrbeli za presenečenje. Enai^torica Maribora dane« očitno nI bila v ve'iki formi To velja zlasti za vra-taria. ki je bil izredno slab. prav tako prečki nesiguma pa sta bila tudi branilca, ki sta uspela samo zaradi netočne igre Harmesovega napada. Krilska vrsta Je bila pod formo predvsem glede podajanja žog. Doseženi štirje goli so popolnoma individualne zasluge posameznih igralcev v napadu, zlasti Miloša ki so v drugem polčasu zaigrali z veli o požrtvovalnostjo in elanom ter tako spravili pod streho dve dragoceni točld. Velika ovira za nizko pri-zemsko igro pa Je bila visoka trava na igrišču, ki je prisilila igralce na visoko igro, ki je pač niso tako vajeni Hermežani so danes zaigrali prav dobro in so sem in tja imeli vso pobudo v svojih rokah. Velika škoda, da to moštvo v napadu nima nobenega strelca, ki bi znal realizirati številne zrele priložnosti. Zelo dobri sta bili ožja obramba in krilska vrsta, dočim se napad, zlasti v nasprotnikovem kazenskem prostoru, ni mogel uveljaviti. Tekma sama je bila zelo napeta ter ves čas ogorčena borba za točke, ki pa pri vsem tem ni prekoračila mej dovoljene igre Izid nekako ustreza poteku igre, toda priznati je treba, da bi tudi morebitna zmaga Hermesa ne bila krivična. Tekma je bila zlasti dramatična proti koncu igre, ko sta si oba nasprotnika pri staniu 3:3 prizadevala, da bi dosegla zmago. Če bi bil Hermes takrat igro zaprl, bi bil morda rešil vsaj eno točko, tako pa je izgubil vse. Uspeh domačih je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem. Tekmo je sodil g. Hobaher iz Celja v splošnem dobro. V predtekmi sta mladini Maribora in Ra-pida igrali neodločeno 2:2. ČSK : Celje 1: O (1: O) Celje, 15. maja Finalni tekmi za prvenstvo LNP med prvim in zadnjim v tabeli na Glaziji, je prisostvovalo okoli 500 gledalcev, čakov-čani so zmagali tesno, toda po poteku igre bi bili morali obe točki ostati boljšim Celjanom. Moštvo Celja je nastopilo s pomlajenim napadom, ki se je uveljavil prav dobro. Igral je skladno in z voljo ter je le levo krilo bilo prešibko. Napad sam ni imel pravega strelca, ki bi bil znal izkoristiti mnoge prilike za uspeh. V ostalem pa je moštvo spremljala tudi precejšnja smola. Krilska vrsta je bila v splošnem dobra, vendar ie b'l Slamič v sredini pod običajno formo. Ožja obramba je čvstila dobro in tudi vratar je bil zelo uspešen. Gostje so bili kompletni samo prvih 25 minut. V tem času so bili res tudi boljši od domaCh. V 26. min. so morali po ka-rambolu z domačim vratarjem odnesti Hrebaka z igrišča. Kmalu nato 1e bilo poškodovano še desno krilo Cakovčanov, ki je po«0ej samo Se statiralo. Mnogo znanca je pokazala krilska vrsta ln tudi oba branja sta bila odlična. Glavno zaslugo, da točki nista ostali v Celju, pa ima odVčni vratar, ki je branil mnogo nevarnih strelov. Celje nanade takoi krenko, toda kmalu nato se znaide-fo tudi gostje, ki preidelo v lahno premoč. V 8. min. streli* Bress-Tau°r iz hitrega prodora edini eol dneva. V 25. min. ee krasno streltana Pobrajčeva žog* odb'je od prečke. Ko odnese-io Hrebaka z lerš^a. izsrubiio Cakovčani na prodornosti in Celie prevzame prvo besedo. Po odmoru ie premoč Celianov še večia, ftfkovčnn? žanre jo igro in se samo 5e bra-nHo. V 20. min. prisodi sodnik enajstmetrovko nroti niim. k' na jo Riamlč pošlie mimo nrp*ke v aut To ie bila ena na1-prU!k za izra^manle rezultata' TV>-m***' so noTjio-tp Se stolno v nremr>či. toda nikogar ni nUH«>r. ki bi znal snravit' žogo v mrežo. O niihovl nremr,'li priča nalbolj razmerje kotov 11:2 v njihovo korist. Tekmo je aodH f. Nemec is Maribora a Številnimi napakami sicer pa objektivno. V drugorazredni prvenstveni tekmi je moštvo Hrastnika zmagalo nad Idiškim ■ 5:2 (3:0). V Žalcu Je celjska Jugoslavija, prav tako v prvenstveni tekmi n razreda, porazila domačo enajstorico Žalca s 5:1 (3:0). Zagrebški ZET v Ljubljani Reka : ZET 3 t 3 (3 :1) Ljubljana, 15. maja Agiltna Reka je dane« povabila na prijateljsko tekmo prvorazredno zagrebško enajstorico ZET^a. Obisk na igrišču ob Tržaški cesti ni bil velik, kar je pač glede na izredno lepo poletno vreme skoraj razumljivo. Rečauii so danes po lastni krivdi prišli ob zasluženo zmago. V prvem polčasu so i moli igno popolnoma v rokah. Bili so stalno v napadu in eo zasluženo dosegli tri efektne gole. Zagrebčani »o do odmora prišli do dveh golov, toda samo po krivdi levega krilca Reke. V drugem polčasu so imeli še to srečo, da so izravnali rezultat, sicer pa niso mogli iz nogometnega znanja nuditi nič novega. Kratek potek: V 4. min. doseže Barbar® 1:0 za ZET. V 6. min. izenači iz gneSe Aljan-čič 1:1. V 12. min. poviša Legat na 2:1 za Reko. V 14. m: JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 16. V. 1935 Zbor dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze Zaslužna dosedanja predsednica Minka Govekarjeva ie bila izvoljena za častno predsednico Ljubljana, 15. maja. Pod predsedstvom ge. Minke Govekar-jeve je bil dopoldne v magistratni posvetovalnici redni letni občni zbor dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze. Z zborovanja je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji. Po otvoritvi je imela zaslužna predsednica ga. Govekarjeva, ki je danes po štiriletnem predsedovanju odlagala predsedniški mandat, daljši nagovor na zboroval-ke. V njem je poudarila, da preživlja žen-stvo vsega sveta od leta do leta hujše čase. Ko so pred štirimi leti ob preureditvi Jugoslovenske ženske zveze na sekcije po banovinah znova postavljale načrte za delo, so bile polne zaupanja v boljšo bodočnost. V pričakovanju tega so se na vseh področjih borile za splošni blagor, posebno za vse, kar je v zvezi z interesi ženstva, otroka in rodbine. Dravska sekcija je neprestano stala na čelu vsega dela. Kakor živa ognjena nit pa se je vila skozi njeno delovanje vneta želja po miru, zbližanju in složnemu sodelovanju doma in med narodi. Ženske so bile premnogokrat potis-niene ob stran in zapostavljene, toda obupale zaradi tega niso. V svoj krog vabijo vse, ki jim je za trezno, pozitivno in po resničnem napredku stremeče delo. Pozdravne beseda je predsednica zaključila z ugotovitvijo, da vsa njih prizadevanja vendarle niso bila zaman, kajti nastopila je doba, ko jih od povsod kličejo k sodelovanju. Kakor je naše ženstvo v prevratnih dneh dvignilo svoj glas za ustanovitev Jugoslavije, tako naj se zdaj usmeri za geslom, da ne sme biti nič brez njih in nič proti njim, za politično, socialno in kulturno enakopravnost, z vedrim optimizmom in z globoko vero v važnost domovine in države pa naj stopajo dalje po poti, ki so jo v družbi kulturnega svetovnega ženstva spoznale za pravilno, pravično in edino častno. Govoru predsednice so sledila poročila odbora in komisij. Iz vseh poročil se je zrcalila žilava delavnost centralne organizacije našega ženstva, ne le za vsestranski blagor ženstva, temveč celotnega narodnega napredka. Plodno delo v preteklem letu Iz tajniškega poročila ge. Silve ExIove je bilo razvidno, da je v sekciji včlanjenih 20 ženskih društev. Sekcija je živela v živahnem sodelovanju z včlanjenimi društvi, agilno pa je bilo tudi njeno sodelovanje z glavnim odborom. Izvedla je veliko število širših akcij, med drugim za zvišanje prejemkov državnih uslužbencev, za vrnitev rodbinskih doklad in za polno draginjsko dokiado za poročene ženske. Z učitelj stvom je priredila" javno zborovanje za povišanje prejemkov javnih uradnikov in nameščencev. Zbirala je časopise in knjige za Slovence preko mej. Skupno s pravnicami je izdala spomenico s predlogi za spremembe določb rodbinskega, dednega in ženitnega prava. Na pobudo Splošnega ženskega društva je začela akcijo za izpopolnitev ženske bolnišnice in ureditev obupnih razmer, ki vladajo v njej. V Ljubljani je oskrbela vse priprave za razstavo del likovnih umetnic Ženske Male antante. Uspešno sta bili izvedeni tudi akcija za zbiranje otroških oblek in perila in akcija za našo narodno nošo. Med prireditvami so najbolj omembe vredne proslava 20-letnice majske deklaracije, razna predavanja in materinski dan s predavanjem ge Stebi-Pleškove o skrbstvu za starost mater. K temu osrednjemu delu sekcije pa se pridružujejo še neštete intervencije po potrebah vsakdanjosti. Specialno prizadevanje sekcij se je osredotočilo v delovanju po komisijah. Tiskovna komisija pod načelstvom ge. Pavle Ho-čevarjeve je preteklem letu mnogo razpravljala o vprašanjih, ki so se v zadnjem letu kopičila ob prevažnih političnih in socialnih dogodkih, ki so tudi ženstvo klicali k reševalnemu delu. Gospcdinjsko-gespodarska komisija pod načelstvom ge. Vike Kraigherjeve je izdelala resolucijo za zaščito matere, gospodinje in vse rodbine k osnutku novega občega državljanskega zakonika. Posebno pažnjo pa je posvetila preučevanju gospodinjskega šolstva in nadaljnji izobrazbi gospodinjskih pomočnic. Komisija za zaščito dece pod načelstvom ge. Olge Grahorjeve pa je delovala složno z Unijo za zaščito dece in zadnji čas tiidi s Protituberkulozno zvezo. Svoje delo bo zastavila za nameravano ustanovitev doma in posvetovalnice za noseče žene. pa za obvarovanje otrok in mladine pred jetiko in zdravljenje v primeru obolenja. Na predlo? nadzornega odbora je bila soglasno izglasovana ra zresni ca celotnemu odboru. Z odobravanjem sta bili nato sprejeti poročili predsednice Zveze gospodinj ge. Zupanove in predsednice Zveze gospodinjskih pomočnic ge. Petričeve. Obe sta ee bavili predvsem z vprašanjem primerne izobrazoe gospodinjskih pomočnic. Iznešeni 60 bili v tej zvezi zelo koristni in nujni predlogi. Ga. Martelanoeva je nato poročala še o delovanju revije »Ženski svet«, kateremu ne zadostujejo več le žrtve in trud izdajateljic. Zato so 6e morale obrniti na vsa ženaka društva s pozivom na gospodarsko sodelovanje in pomoč. ... Skromna, a iskrena zahvala Govekarjevj Sledile so volitve novega odbora. Izvoljene so tile za predsednico Mira Engelmamo-va, za podpredsednico Pavla Hočevarjeva, za tajnici Erna Muserjeva in Franja Babškova, za njih namestnico Nika Tauferjeva. za bla-gajničarko Anica Gogalova in za namestnico Minka G amperi »nova. V nadzorni odbor pa Ana Zupančičeva iz Celja in Marjanca Lindt-nerjeva iz Ljubljane. Zelo prisrčna je bila zahvala zborujoče ga ženstva ge. M in k i Govekarjevi, ki je odložila predsedniško mesto. V imenu vseh je spregovorila zahvalne besede ga. Angela Vodetova, ki je v kratkih obrisih podčrtala neprecenljive zasluge Govakarjeve za resničen napredek slovenskega ženstva. Dasi je ogromen del njenega prizadevanja ostal ne-opažen in sedanji čas še ni objektivno in nepristransko ocenil njenih zaslug, ki so bile pomembne tudi za slovensko kulturo sploh, ji slovensko ženstvo neomejeno vendar priznava, da je s svojo izredno osebnostjo stala na vodilnem mestu na {naprednejših vrst slovenskega ženstva z mladostno živahnostjo in vsem potrebnim zanosom. Posebne zasluge si je stekla z Jugoslov. žensko zvezo in ni klonila niti tedaj, ko so bile z delom zvezane sitnosti, le da je koristila skupnosti. Za skromno priznanje in zahvalo za to njeno delo so jo zborovalke na predlog ge. Vodetove izvolile za častno predsednico in ji v skromno počastitev izročile v dar šopek rdečih nageljnov. Po nagovoru nove predsednice upokojene ravnateljice ge. Engelmanove, ki je v smernicah za bodoče delo podčrtala predvsem važnost dela za narodni napredek in skrb za narodno državo in narodno obrambno delovanje, so bile izglasovane še naslednje resolucije Zveza gospodinj je predlagala zaščito rodbine in rodbinskega življenja preko ženinega dela v družini, ki naj se upošteva moralno in materijalno kot eno izmed najvažnejših poklicev in naj se temu primerno nagradi, zaščita rodbine pa naj se izvede tudi z narodno-gospodarskimi ukrepi. Zveza gospodinjskih pomočnic je nadalje predlagala, naj se postavi mladoletne brezposelne začetnice pod posebno nadzorstvo, naj se ukinejo privatne posredovalnice za službe, uveljavi naj se obvezni popoldanski strokovni nadaljevalni pouk za hišne po-močnice-začetnice, ki so zaposlene v meščanskih gospodinjstvih in poskrbi naj se za stanovsko strokovno izobrazbo gospodinjskih pomočnic v posebni šoli za hišne uslužbenke, da bi jhn bila omogočena višja kvalifikacija. Ta resolucija je bila izpopolnjena s predlogom ge. štebi-Pleško, naj se ta referat v ministrstvu poveri ženski, ker bi bile na ta način zahteve ženstva mnogo prej izvedene, kakor se je nadejati, če bodo odločitve v moških rokah. Ista gospa je tudi predlagala glede zaščite mater, vdov in sirot propagando obveznega ljudskega zavarovanja za starost z zahtevo po izboljšanju zakonodaje, z izboljšanjem zakona o zavarovanju za primer bolezni in z organiziranjem materinskih ferijalnih kolonij. Vse resolucije so bile soglasno sprejete in bodo odposlane na odločilna mesta. Na kraju je bila prečitana še spomenica, ki bo poslana ministrstvu za socialno politiko, OUZD, Mestni občini ljubljanski in Vrhovnemu socialnemu svetu. Njena vsebina je zahteva po razširjenju in izpopolnitvi ljubljanske splošne in ženske bolnišnice, poziv na ministrstvo za socialno politiko, naj zadostno podpre zdravstvene in socialne akcije pri ustanovitvi azila za noseče ženske, dnevnega zavetišča za dojenčke in podobnem. OUZD naj ustanovi za svoje članice-porodnice zavetišča in naj jim nudi na razpolago lastne bolniške prostore. Mestna občina ljubljanska naj preuredi pritlične prostore Delavskega doma v zavetišče za ženske, ki iz kakršnihkoli razlogov niso nikjer zavarovane in nimajo drugje zavetišča. MOL ali RK naj poskrbita za brezplačni rešilni voz ponesrečencem brez sredstev, da se izognejo morebitne nesreče, ki jih povzroča zavlačevanje prevoza v bolnišnico. Mestni vrhovni socialni svet pa naj skrbi za to. da se čimprej ustanovi dnevno zavetišče za otroke v predšolski dobi. tistih, katerih matere so preko dneva zaposlene. Maribor preko nedelje Maribor. 15. maja Lepa nedelja. Navdušeni planinci so delno že včeraj popoldne mahnili na razne pohorske postojanke. Številni Mariborčani so se danes odpeljali z avtobusi k Sv. Juriju ob Ščavnici kjer je bilo slovesno odkritje spomenika kralju Aleksandru I. Zaživel pa je tudi mariborski otok. Kopališče, ki so ga včeraj otvorili, je privabilo polno ljubiteljev kopanja. Zbor oblastnega odbora Jadranske straže V mestni posvetovalnici so se zbrali dopoldne delegati krajevnih odborov in poverjen ištev k rednemu občnemu zboru oblastnega odbora Jadranske straže. Zborovanje je otvoril dolgoletni zaslužni predsednik dr. Franjo Lipold.. Z občnega ztora so odposlali vdanostni brzojavki Nj. VeL kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu Pavlu in pozdravne brzojavke kraljevima namestnikoma Stankoviču in dr. Peroviču, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru za vojsko in mornarico generalu Mariču. notranjemu ministru dr. Korošcu im izvršnemu odboru JS v Splitu. Za tem je predsednik g. dr. Lipold v jedrnatih besedah podal splošno poročilo o delovanju v pretekli poslovni dobi. Iz poročila tajnika g. Janka Pirca je razvidno, da je v oblastnem odboru v Mariboru včlanjenih 18 krajevnih odborov in dve poverjeni-stvi s 3069 člami. Na teritoriju oblastnega odbora v Mariboru je dobro organiziran tudi Pomladek Jadranske straže. Poročilo o letovanju v Domu jadranske straže v Bakru izkazuje med drugim, da sta v domu letovali lani dve koloniji s skupno 135 otroki in da je prišlo v dom 27 ekskurzij z 766 otroki. Skupno je prenočevalo v njem 1137 os©b. Zaradi velikega števila odraslih članov so morali najeti lani še posebno vilo ob morju. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Ante Lavrenčič, je razvidino, da eo znašali dohodki okoli 614.000 dim, izdatki pa okoli 680.000 din. Premoženje znaša čez 511 tisoč din. Za nadzorni odbor je predlagal razrešnico dr. Leskovar. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bala soglasno izvoljena uprava z dosedanjim predsednikom dr. Framjem Lipoldom na čelu. Pri slučajnostih so ee obravnavale smernice bodočega delovanja oblastnega odbora ter se je sklenilo, da tc oblastni odbor 6. septembra razvil svojo astavo. Po dveur-nem trajanju je predsednik dr. Lipold zaključil leno uspeli zbor. Stanovanjski najemniki so zborovali v restavraciji »Pri novem svetu«. Obfni zbor je vodil predsednik g. Anton Mohor, ki je podal izčrpno predsedniško poročilo, med tem ko je o poslovanju blagajne poročal g. Mirko Feldin. Društvo šteje 1085 članov. V okviru društva se je lani ustanovil poseben podporni sklad, ki nudi članom podporo za primer deložacije. Novi odbor sestavljajo: predsednik Jože Kac. tajnik Anton Mohor, odborniki Jože Bačnik. Mirko Feldim. Rozman. Franjo Reicher, Hinko Kamer. Fran Menih. Ivan Safran in Franjo Novak: preglednika računov Dobaj in Breč-ko. Na občnem zboru se ie sprejela resolucija. v smislu katere zahtevajo stanovanjski najemniki v okviru zakona svojo stanovanjsko zaščito. V Sloveniji pokradeno blago so prodajali v Zagrebu Aretiran je bil trgovec Dražič. pajdaš znanega vlomilca Cirila Stebana, in izročen v ljubljanske sodne zapore Zagreb, 15. maja Na direkcijo zagrebške policije je pri-vedel komandir g. Strajnar iz Vač vlomilca 25-letnega Cirila Stabana, ki ima na vesti kopico grehov, storjenih po dravski banovini in tudi drugih krajih naše države. Steban je bil aretiran po roparskem na- padu v Mlinšah blizu Zagorja. Tam so ga zajeli, ko je sprožil zadnji izstrelek na svoje zasledovalce in se ni mogel več braniti. Ugotovljeno je bilo, da je oplenil Steban več hiš. Ker niso našli nikjer plena, so za-sumili, da je oddajal Steban s svojimi paj- Č22 drn in stm ; TISKARSKI ŠKRAT I t Kazenski sodnik g. Joža Kokalj je za soboto 7. t m. razpisal novo obravnavo proti Jožetu Prešernu. Vabljenih je bilo 34 prič. Razprava je rajala cel dan. (»Slovenski dom«. 9 V.) PREKRŠEK Zadeva je bila prijavljena policijski upravi. Elegantni gospod je dr Miletič, uradnik PAB v Ljubljani, in stanuje v bližini Medjatove hiše na Tyrševi cesti. Zasluži pač strožjo policijsko kazen zaradi prekrška nedostojnega vedenja na javnem prostoru. (»Slovenski dom«, 9. V.) ZAJCI Avstrijski Rotary-klub je poslal prošnjo sarajevskemu, naj mu preskrbi nekaj divjih zajcev, češ da so avstrijski zajci preveč degenerirani, tako da se resno boje za zarod te divjadi. Dopis avstrijskih rota-rijcev je sarajevski Rotary-klub poslal Zvezi lovskih društev, če mu more preskrbeti nekaj takih divjih zajcev. Zdi pa se malo verjetno — pravijo Sarajevčani — da bi Zveza lovskih društev mogla ustreči želji avstrijskih rotarijcev, kajti te zajce bi bilo pri nas šele treba naloviti, ko nimamo modernih odgajališč te vrste divjadi. In kdo bo tekal za zajci in jih lovil žive! (»Slovenski dom«, 9 V.) RAZSTAVA ITALIJANSKEGA PORTRETA Danes se je zaključila velika razstava italijanskih portretov, ki je trajala šest tednov Razstava je dosegla zelo velik uspeh, saj si jo je ogledalo preko 80.000 din. (»Jutro«, 10. V.) SREČA V NESREČI S posteljo vred je vrgel skozi zid podtaknjeni dinamit nekega kmeta iz vasi Gornja Mala pri Banji Koviljači. Dinamit mu je vrgel ponoči skozi okno njegov sosed, s katerim sta bila že nekaj časa v sporu. Eksplozija je bila tako strašna, da se je hiša vsa porušila, nesrečnega kmeta pa je vrglo s posteljo vred skozi zid na prosto. Priletel pa je vendar tako srečno, da se ni ubil. Dobil pa je težke poškodbe in dvomijo, da bo ostal pri življenju. (»Slovenski dom«, 10. V.) Hvala bogu zares, da se siromak ni ubil — samo škoda, da ne bo ostal pri življenju. IZBRANO SODIŠČE Med francosko družbo »Batignol« in našo državo je prišlo do tožbe pred izbra- nim sodiščem. (»Slovenski dom, 13. V.) Izbrano sodišče — kaj pa je to? Tu nekaj prikrivate, gospoda. Ali ne bi bili veseli vsi razbojniki tega sveta, če bi izvedeli. da se lahko hodijo zagovarjat pred sodišče, ki ga. recimo izberejo sami? BLAGOR POVODNJ1 Zaradi silnega deževja so reke zelo narasle. prestopile bregove in preplavile prostrana polja Močno je narasla tudi največja makedonska reka Vardar Pred. povodni j o sta zelo trpela predvsem Priština in Gostivar (»Slovenski dom. 13 V.) O. to sta še dobro odrezala Priština in Gostivar, da je prišla povodenj nadnju, če sta pred povodnjo morala toliko trpeti V AMERIKI JE DRUGAČE Trojčice je povila neka Anica Radoš, doma iz Benkovca v Dalmaciji. Ta srečna mati je stara 40 let in je imela že prej štiri otroke. Vest o rojenih trojčicah se je hitro raznesla po bližnji in daljnji okolici, saj tudi ni čudno, ko so takšni primeri tako zelo redki. V Ameriki je drugače, tam mnda ni prav nič tako čudnega, če se kdaj pri kaki hiši oglasi tako darežljiva štorklja. Pet ali sedem, to so številke za Ameriko. (»Slovenski dom«, 13. V.) —kra— Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad! daSi nakradeno blago kam drugam. Po vnetem zasliševanju je Steban priznal Vaškemu komandirju g. Strajnarju, da ima v Zagrebu ljubico, kjer je oddajal blago. Dobro zvezanega so privedli Stebana v Zagreb, kjer so ugotovili, da je govoril resnico. Ob tej priliki je prišlo še na dan, da so oddajali blago tudi tukašnjemu trgovcu Vladku Dražiču, ki je prodajal ceneno kupljene predmete svojim odjemalcem v Zagrebu in ostalih krajih Hrvatske in Bosne. Vaški orožniki so odvedli aretiranega Stebana nazaj v ljubljanske sodne zapore, zagrebška policija pa je nadaljevala preiskave, ki so obremenjevale trgovca Dra-žiča. Na podlagi dokazov so trgovca zdaj aretirali in so ga odvedli v zapore ljubljanskega sodišča, ki vrši preiskavo o številnih grehih drzne roparske in tatinske družbe. Zdaj se odgrinja zavesa mnogih vlomov, ki jim oblastva doslej niso mogla priti do dna. Steban je priznal enajst večjih vlomov. Koliko je tolpa izvršila tatvin, pa se niti ne spominja dobro. Kamor je prišel in kjer se mu je ponudila prilika, je kradeL Ce |je imel slab dan, se je spravil na posel tudi ponoči in je z orožjem v roki izvršil vlom ali celo roparski napad. Pri svojih nočnih poslih je imel vedno dovolj sotrudnikov. Steban je priznal zdaj med drugim tudi nočni vlom v trgovino g. Rancingerja v Zagorju in vlom v hišo šolskega upravitelja v Pečah pri Moravčah. Orožniške in sodne preiskave odkrijejo vsak dan kako novo zanimivost iz pestrega življenja Cirila Stebana. Del svojih grehov je izvršil pod imenom Karla Jekoša. Ob aretaciji so našli pri njem tudi potrebne listine na ime Karla Jekoša. Spočetka so menili, da je izvršil Ciril Steban zločin nad Karlom Jekošom in si je na tak način prisvojil Jekošove listine. Zdaj ap so ugotovili, da je Jekoš še pri življenju in je ta čas v zaporih novomeškega sodišča. Zanimivo je vsekako, da je bil Ciril Steban izpuščen iz sodnih zaporov pred dobrim mesecem; odsedel je zaporno kazen pod imenom Karla Jekoša. Komaj so izpustili nepravega Jekoša, pa je prišel v roke pravici pravi Karel Jekoš, ki še zdaj sedi. Umetnostno in zgodovinsko društvo je zborovalo Ljubljana. 15. maja V dobro zasedeni beli dvorani hotela »Uniona« je bil snoči občni zbor enega naših najuglednejših društev, Umetnostnega in zgodovinskega društva. Za uvod je imel univ. prof. g. dr. France Stelž nad vse zanimivo predavanje o »Ljubljani kot umetnostnem središču«. V njem je v kratkem obdelal umetnostno zgodovinski razvoj Ljubljane od srede XIH. stoletja do današnjih dni. Po predavanju, ki ga je spremljalo veliko število skioptičnih slik in ki so ga poslušalci sprejeli z velikim priznanjem, je predsednik društva g. dr. Fran Windi-scher otvoril občni zbor s svojim poročilom. Pozdravil je poleg vseh navzočnih posebej še zastopnika občine g. dr. Rudolfa Moleta. Ugotovil je, da so zadnja leta splošne krize, ne samo gospodarske, močno prizadela tudi Umetnostno in zgodovinsko društvo, ki mu primanjkuje delavcev in sotrudnikov. število tistih, ki prihajajo v poštev za sodelovanje, že tako ni veliko, stebri društva pa so preveč obloženi pri svojem poklicnem delu in pri drugih važnih ustanovah. Naše umetnostne zgodovinarje čaka še mnogo lepega in prav potrebnega dela. Temu delu pa so zastavljene meje. ker je društvo deležno le skromnih podpor .izdatke pa ima velike. Najbolj kaže društvo svoje plodonosno delo s svojim vsakoletnim »Zbornikom«, mora pa napeti vse sile, da pokrije stroške zanj. Podpore so v zadnji poslovni dobi naklonili društvu banovina, Mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica, poleg tega pa še nekateri zasebniki, ki so znali ceniti delo in pomen društva. Prav priljubljeni so ogledi umetniško pomembnih spomenikov, ki jih društvo prireja vsako leto. Največ zaslug za njihov uspeh ima častni predsednik društva monsignor Viktor Steska, ki slovi kot vzoren vodja teh ogledov, in njemu je zato društvo dolžno najlepšo zahvalo. Število članov je žal zelo pičlo in bi bilo treba pridobiti še vse številne prijatelje naše umetnosti za članstvo. Predsednik je končal z apelom na navzočne, naj ostanejo tudi v prihodnje zvesti člani in naj pridobivajo v krogu svojih prijateljev novih društvenikov. Tajnik g. dr. Rajko LoSar je med dragim sporočil, da je odbor sklenil, da bo odslej svoj »Zbornik« ki ga urejata dr. Štele in dr. Ložar, reorganiziral. V njem bodo samo krajše razprave, daljša dela pa bodo izhajala samostojno in jih bodo člani dobivali po zmernih cenah. Društvo je lani priredilo deset izletov, ki se jih je udeležilo skupno 347 članov. Izleti v inozemstvo so odpadli, čeprav so bili napovedani prihodnje poslovno leto pa se bodo vsekako vršili, ker bodo dovolj zgodaj sklenjeni dogovori zanie s potovalnimi pisarnami. Predavanj društvo v zadnjem času ni imelo, pač pa so člani sodelovali pri vodstvu po razstavi bratov šubicev. Blagajnik monsignor Viktor Steska je podal blagajniški obračun zadnje poslovne dobe, ki kaže okoli 24.000 dinarjev dohodkov in okoli 34.500 dinarjev izdatkov. Društvo je dobilo vseea nad 12.000 dinarjev daril, med tem 7500 dinarjev od banovine. 1000 od mesta. 1500 od Mestne hranilnice. ostalo pa od razmh požrtvovalnih podjetij in privatnikov. Članarina je vrgla skoraj 6000 dinarjev. Na drugi strani pa je imelo veliko breme v starem dolgu za tiskanie »Zbornika«, del njeeove imovine pa je bil zamrznil v banki. Društvo pa je zdaj že kolikor toliko sanirano in bo lahko po sorostitvi zamrzlega kapitala brez prevelikih ovir nadaljevalo svoje delo, saj premore okoli 20.000 dinarjev premoženja. Po- sebej se je g. blagajnik zahvalil gospej dr. Majaronovi in gospej dr. Pretnerjevi, prvi za zbiranje naročnikov za »Zbornik«, drugi pa za zbiranje udeležencev izletov, ki M bili brez njenega sodelovanja nemogoči. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta in odbor je dobil razrešnico. Pri volitvah je bil na predlog dr. Josipa Mala soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Windischerjem na čelu. Občni zbor je pokazal, da Umetnostno in zgodovinsko društvo pridno deluje in da se zaveda pomembnih nalog, ki si jih je bilo zastavilo. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 16. zaprto. Torek, 17. Haremske skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperar tivnega teatra. Izven. Sreda, 18.. Aleksandira. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. OPERA Ponedeljek, 16.: zaprto. Torek, 17.: Manon Lescaut. Premiersfi. Premierski abonma. Sreda, 18.: Lucia di Lammermoor. Red Sreda Gostovanje župevčeve in Gosti-ča. Četrtek, 19.: Rigoletto. Red Ceftrtek. Mladostno svež izgled Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s ASANA RDEČILOM ZA USTNA EV LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti. Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih — za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdeč3o za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube! Mrmmmm seseda 1 Din davek f Oln za šifro ali dajanj* naslova 5 Din Nffjmanl Si znesek 17 Din Tehnika strojnega ln stavbenega tudi z nedovršeno šolo če mogoče vojaščine prostega sprejmem v stalno službo. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Agllen« 12-96-1 inseriraj v „jutru"? <0 URODONAL RAZKRAJA SEČNO KISLINO Ali vam srce preveč močno bije ? — Vas zbada v srcu? To pomeni, da se v srcu skriva sečna kislina. Z IIDODOilALOM dosežete isti uspeh kakor s puščanjem krvi skozi seč (sečna kislina, ura-ti, oksalati) Revmatizem protln žolčni kamen nevralgija bolezni v kolkih arterioskleroza odebelenje. Sečna kislina osvaja postopoma arterije srca. Pri tem stvarja v njih največji del onih ate-romatičnih pločic, ki se tam nabirajo in zapirajo vhod v krvne prekate, pri čemer ovirajo delovanje srčnih zaklopk. To je zelo nevarno! Ce ste zdravi, ne smete čutiti delovanje vašega srca! Etablissements, Chatelaln 22, GRANS PRIDX — PARIŠ, Dobavitelj pariških bolnic — Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo STERILAV, Angl. Kem. farm. laboratorijev Beograd, Kneza Mihajla 33. DOBI SE V VSEH LEKARNAH. Oglas registr. pod S. br. 4271, z dne 12. m. 1932. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi f Ljubljani,