to


SLOVENSKE NARODNE
JEDNOTE
( r,d>Uht Ia »pt%r»t|kl pro
•(•ril NIT t. UtrataU ar.
OfflM •# pKfcUCAUM: Mir k U«i4ili svt. Ttlspbsasi Lewa4ak 4M3.
J*- »•»•. •»	t-rrte
« Hmttk «.
CHicago, III., torek, 21. iTf«U (Auguet 21), 1923. ^'Ki«, M°° STEV.—NUMBER 196.
»Stlia Hoj. Act »I (M.
I
M
m še m \mn n« vidiku.
so 10 tem jriMi PV-msd Ustniki i« pri»i|irjl,
in proseča stavka Je fto vedno »olna. ;
STAVILI
rrtgits onevnm ae-godkev.
f Vt 1»iia le k.
3. »SIT. aMUri.^ m Ju.. 14.
- ■' trnu 't r^a.
tota.
tev sa KOVO ' NO POGODBO.
L t1 t f 4 aš;' ' -Atlantic Oity, V. j. — Zestop-i antracitnih preiuogokopov in mogarjev, katerih »por preti Dstavitf obratovanje antracitnih predi (pokopov v Ponnsjlvanlji in 1. septembra, so sc iznova so-it al i ns razgovor v tem meatu ob enajst ih doglbldn^. Obe stranki i-meta poleg glavnih Činiteljev Se v,-. Mlitcljev ni tem sestanku. I Včeraj Sc nI bilo opaziti, da bi kikra stranka pripravljena 1« količaaj popustiti v svojih za-ijitevab. Obnovitev pogajanj za no-it« mezdno pogodbo, ki ima »topiti v veljavo dne 1. septembra, ;'c bila dosežena edinole s posre dovsnjem zvezne premogovne ko-»isije, ki je konferirala s obema skupinama zadnji teden v nenryor-tkem meatu.
Obnovljena pogajanja ac bodo vriila ob natančnejšem opazovanju od strani zvezne vlade, kakor ee jc to godilo doslej. Oboji zastopniki bodo vsak dan poročali • svojem postopanju zvezni premogovni komisiji, ki se je vrnila v Washingtoo. kjer je predložila predsedniku Coolidgu poročilo o »rojih dognanjih.
Premogarji ao predložili premogovnim lastnikom enajst aa-! htev za pogoje, pod katerimi ao
|ap pogodbo. Z enp Uh te vej o p inogarjl dnevni po višek ▼ znesku
po $2 za 100,000 delavcev, ki imajo dnevna plačo, a za vse drnge, ki no plačani od kdaa in se njih plsče opirajo na število ton na-kopanega premoga, pa 20 odstot-
Vzlhteva ni bila doslej skoro nič omenjena, ke^je Slo dosedaj največ za priznanje nnije. Ta ta-htevs je med drugimi na prtem mestu.	'
Priznanje unije bi zahtevalo od premogovnih laatnikov, da bi pobirali od ovojih uslužbencev linijske prispevke ter jih izročali unijskem« vodstvu po takozva-nem odtegovalaem sistemu. Ker •o lastniki dne 27. Julija kratko-raslo odklonili to eahtevo, ao bila nemudoma prekinjena vsa polt janja med obema akupinama.
Predsednik Lewis je potem v imenu antracitnih delaveev pred trezno premogovno Jtomiaijo u-nsknll to zahtevo, Se bi WU lastniki pripravljeni ukiniti avoj od tegovalni sistem, pa katerem od tsgujejo od delavskih plač izdatke za atanarino, gorivo in druge ttvari, o katerimi zalagajo kom psnije avoje delavec.
t<a»tnik} ao pritegnili temu po-t"j i. nakar ao se pričela pegaja-njt pred zvezno komiaijo in a« končala, kakor nam je že znano Zvezna premogovna komisija je poizkušala doseči med laatniki in premogtrjI,sporazum, po katerem '»« "aj ne priilo do OUvke dne 1. *ptembra, čeprav'bi ea pogaja »jt *e ne končala dotlej.
I ^vrie se ni zaeno o svojimi to-rtriii v nobeni tozadevni 'točki drezal napram komisiji. Lastniki •» «e izrekli za nadaljevanje po-Ktjsnj na podlagi priailnega rastišča. Val ukrepi bi naj bili 1 javni od dne 1. septembra na-K<J Ali premoganiki zastopniki »mo marali ničesar sliiati a ka-i^m prisilnem razsodišču. ker so i>m i« vso doeedanje izkušnje po-fatiij kaj morejo pričakovati od m rani takšnega rtasodilČt.B
Ponovno konferiranje rudarjev in operatorjev z antracitncga polja. ■ '--e*
Predpcdnik Coolldgc je prejel pogoje za priznanje mehiško vlade.
fleneral Wood nehote podžiga Filipin.ce v boju za neodvisnoat.
Boj proti maskirenim bičarj«m bi linčarjem v južnih drŽavah;
Dva Slovenca sta izgubila življenje v kemmorerski rudniški k a tattrofi. J. ' p',,
Junaku Pavliei, ki je rešil 20 rudarjev, se je omrafil. um- t i
tnoismrtvo.
Poincare jc zopet iztreael jezo nad Anglijo. ,
Finančni kaoa v Nemčiji so na daljuje. -
Diplomat napoveduje razpod entente v enem meseeu. Maročanl pobili 500 Špancev. Jugoslavija sprejela predlog Italije glede Roke. Generalna stavka na Grškem.
oo ooev noansa-
JEV Z MEHEM) SE NE I <1 PRIDE TAKO KMALIlJ
Obdaaka pokarlja v
il-rll* avg. — Pod priti kom »k o nemške krize Je 4000 ' li»*kik pekov organiziralo »kupna pekarija v evrk«. da pri-hr«mj na premoga fMeHsti pri 1 rut^jt prodajni monopol aa to-hak «UmM in Avepl^ike. Is tok ' "'#pol^r as kasneje ra/< ^lik^ državne kooprretivne ©rga-'^eije. 1 9
JUNAKU SE JE ČIL UM.
0HHM-
Lakomnost amarlšlrth Interesov v Mehiki, ki ao vselej zelo pri um naši administraciji, najbolj zadr. žujejo vzpostavitev maUškega prijateljstva a to daftelo. '
PKBDUDVIS OOOLIDOB J* NEKI 8E BOLJ ITDIAKLOVJBV MEHIKI KAKOR HA&DIM«.
ht^ -
Washington, D. 0. - Optimi
sem, a katerim je bila j
sprejela veat o, sporazumu m
Združenimi državami in Mekikn,|
ko so pred nekolikimi dnevi po<^
pisali ameriški in mehiški zastop-,
NAPOVEDUJE
, t 8Tntiummx oez ito
|k|' ^ •
Keheneetady. N. V. — Chu. P. Hteinmetz, slavni elektrielat, je ropet napovedal srečne čase, ki pa pridejo šele v s*o letih, tekel je, da leta 2023. bo elektrotehnika tako razvita, da bo vse delo, ki ga človeštvo potrebuje, lahko opravljeno v štirih urah dnevno in preoatali ta« kodu delavci porabili za zabavo inif|B0fcrazl>o£ Sleherni delavee bo lahko imel po&tuioe pet meaccev v letu. <
IHCARE SE JE Z0-PET IZTRESEL. I
niki konvenčni za;>isnik, je izpod-4njegovih borod Jo ra«vidao, da
Slovoniki radar, ki jo dvajsetim tovarišem rešil Življenje, mora * T umobolnic^ •; - i
slovenski rudar, ki je po katastrofi v premogovniku št. v Kemmc
reru,
kjer je zadnji torek okrog ste rudarjev izgubilo življenje, izvršil kerojeko delo, ko je rešil dva^aet tovarišev gotove smrti, je bil v soboto pripeljan v tukajšnjo
l(ui cu-jiui /inmvuk mii
fM r eserii*tf garo^hFS
mn 40 zmešalo.
Pavlica je bil ob -čaau razstrol-be v 20. rovu skoro eno miljo pod aemljo — in z njim vfed jc bilo dvajset drugih rudarjev, katere je brez odloga pripravil na to, da so zgradili barikade zopor rtonoeni plin. Pavlica je pozneje gravil, da je imel eilno težko nalogo, k^jti tovariši ga niso hoteli ubogati in vaak čas so ho-teli podreti iarikade in aitl v gornje rove. Toda lelesna volj« Pavlice jih je obdržala na mesta. Cez oaem ur je prišlo do njih rešilno moštvo in jih našlo fic žive, daai so bili izmučeni in nekateri še napol mrtvi.
Pavlica, mož srednje rasti, Jb bil nervozen in slab drugi dan po katastrofi, ni pa tt kazal nobenih znakov slaboumnosti. Učinki so so pokazali šele.tretji dan. J/g.il>il je pamet in morali ao ga odpeljati v blsznico.
Ti. 11 1 ■ 1 '7 • i^p ft
Dvs Slovenci mrtva v ^. »^(ssisrsrslcl kfl tastrofi

la tadva Slovenca Mana podpor. bo organi mei jo 9. M. P. J.
Diaanondvilic, WfO. — Kakor vam Je še annno, ae je pripetila v Frontierju blizu mesta Kcmme-rer,
W.vo„ etrašna katastrofs. ki je zadela domala vsako hišo in družino v Kemmertrjn in Kron-tlerju. Med ponearečenei ni. kakor ališim. nobenega Člana B. N P. J., čeprav ata bila ubita v nesrečni jami med dragimi tjidi dva slovenaa. " ' A \
Jaz aem videl na listne oči 0-koli sto mrtvih pri pogrrbnika. Po aaro<lneeti Je največ Hlovskov ia takov, p*s tudi preeej Japoncev je vmea. Sedaj, ko vam ta pišem — (t J. dne 16. a v ga »ta) — so dobili veakaj 31 šivih In 99 mrtvih. Nekaj jih je le notri. Vsi upajo, da Jih dobe kvaln ven. to pa eeveda aartve.
Zaeedaj samo toliko. Ko bo kaj vel znanega, vam popiše« netan-focj« <*lo aesrefa. I> to naj šf omenin. da Je groza videti po 30 mrtvih ljndi aknpaj. kake IHe aa tleh ia kako p!akaj«> okoli njih njih so rovi ni ki .n krJe otroei. -ICkarles Praprotnlk.
rinilo mnenje, da' ne bodo prija teljakl odnošaji med tema <1 verna narodoma še dolgo vapoetavljeni
Te razpološenje r krogih administracije ae je pojavilo brž ko jo obiskal državni departmei bivši tajnik za notranje aadev Albert Fall, ki je vodil opoz proti priznanju mehiške vlado ki je neprestauo zahteval vo, intervencijo v Mehiki. Mo je aam eden največjih oljnih rudniških lastnikov v Mehiki.
Izjava, ki jo je včeraj izd predsednik Obregon in v ka jc povedano, da so niso me komisarji na konferenci izpuz v nobeno rsMpravo, stremečo a oblaženjem in izpremsmbo meh šklh postav in se niti nsjmanj ne oddaljili od ovojih ciljev, stremečih za prilagoditvijo revolucijo-narnilv idej mehiške leglalacije na*i čelom mednarodne postave, je potrdila mneuje tistih, ki ae vidijo v pogodbi nobeue reči, katere bi no bilo mogle Združene drftavo
M Francija rada toola ontento? I ia Pomkrjo. >
KAOB V KBMOlJI BB NADALJUJE.
Pariz, 20. avg. — Francoski ministrski predsednik Poincare je v nedeljo govoril o reparacijah In angleški noti v CharleviUu, kjer jc tU uied vojno glavni atan nemško nrmade pod povelja!vom kron-princa J,
Po najnovejših poročilih bo fr^uicoNki odgovor na angleško o z dne 11. avgusta jutri v donu.	je Poinearo' ne-
dvomno povedal v CharleviUu to, kar jo odgovoril Anglijli je jesno da jo Francija zavrgla m, kar
hoče Anglija
1'oinoare je rekel v glavnem, da fran< o*ko čete ostanejo v Poruhr ju toliko časa, dokler Nemčija ne preneha a pasivno resisteneo in Učne plačevati odškodnine) abso-
dobiti prefctremi leti, ko jo bito a,tt	»ro?lo«f
priznanje nkinjejio.
To, dt so te afriški interesi v Mehiki iskušail izogniti plavanju davkov od vaega v! Mehiki dobljenega ol£a In polastiti le kontrole nad zemljo, ki jo laatft-jejo v Mehiki, pa naj so v stanu dokazati avojo pravieo do nje, a-li ne, je bilo največja ovira vzpo. •ta vit v i prijateljskih odnoiajev z Mehiko. Kolikor jo doalej zaznala javnoat o podrobnostih, ni sedanja pogodba pgodila tistemu pri zadevanju.
Daai je v pogodbi določba za ustanovitev mešane terjat vrne ko-miaije, ki naj preišče ameriške terjatve za izgubo poaesti v Mehiki, vendar menijo tukaj neka teri ljudje, ki ao jim dobro ane-ne dejanake izgube, da ne bodo ameriški poaeetniki v Mehiki aa-dovoljni z ukrepi in določbami tiste komlaije. M' 1 Lincolnpvo ad ministracljo jo bila naatavljena podobna komisija, ki je imels preisksti ameriške terjat™ P™1' ameriški vUdl. Ta komisija pa J.« dovolila In priznala od pol milja > de, ki ao jo zahtevali Američan je, le $4,100,000. In ena četrtina dovoljenega in priznanega denarja je bila krivično izplašaua, kakor so dognali pozneje. Mehiški vUdi je bil potem tiati denar povrnjen.
Kakor gre glas. Je predsednik Coolidge manj vnet M sporazum z Mehiko, kakor pa je bil prodsed nik Hsrding. ko je imenoval ko miaije v meseeu maju. Malo prej, ko je bila komiaija imenovana, j< Coolidge. ki Je bil tedaj le po : predsednik Združenih dršov. primerjal Mekiko Ruti ji. To vest j« Coolidge taiae zanikal. Vzpoata vitev normslnih rszmer v ameriških od noša jih z Mehiko lakko prinese i sprememba v adailaUtra
ini'.'iio\a n jat)BMaai,udno komisiji'
» zvedeneeJTkl naj določijo, koliko
100 IDIOTE PODŽIGA nUPINCE V 00-Jl) ZA NEODVISNOST.
Vladat Železnioo aa fUipinzkem otočju 00 najboljši dokaz, 4a jo filiptaiko ljudstvo ipooobao vo dltft tvojo lastne sadov«.
oenebal wood jb poibku ftal uboolti 2elbikioe nbwyorAkim kapi TAUBTO*.
Waskington, 0. (Federated Prcas.) — To, da Iskuša general-bl governer I^eonard Wood Uvajati diktatoreko oblast na fillpln skem otočju, še bolj podžiga 10. 000.000' Filipincev k temu. da bi se osamoevojili ter postali r.eod v i sen in samoatojsn narod. Fill-plnaki voditelji ao potlanili svoje domače in atrankarske spore na atran, da morejo tako z združeni mi močmi nastopati proti reakel jouarnl politiki NVoodove odmini-straelje.	• (
Isjavo, ki jih je podal bivši ge neralni govsrner na Filipinih, W Cameroa Forbes, v govoru pred političnim zavodom v frllltam*. toarnu, Mas*., češ, -da imajo Fi llplnei preveč oblasti v vodstvu lastnih aadev in da niao sposobni vladanja, lapodbijajo dejstva In podatki, ki jlk je objavil'fillpln ski presblro.
Deželno šeleznioe na filipia skem otočju, ki jih je isknšal ge-n.M-alnl govorne r Wood izročiti a-meriškim kapitalistom, ne da bi posvetoval o tem koraku ■ o točeni, so aajboljši dokaz aa ljud ako sposobnost v reševanju last nih aadev. Od 1, 1014, do 1. 1916. ao bilf Železnice v zasebnih rokah, In kakor j# poročeno, so *te»

Tornado aa Poljakom; II
Berlin, 20. avg. — Is Variave Javi jejo o sitnem tornadu in H plavi v Plotzu ob »Al VUli, «0 milj ftovmiozapflduo ml Varšave; 38 oseb Je izgubilo življmje.
elrdal4,borb0 g biki po
dru esracv. f
Madrkl. 20. avg ~ Kzdajo ao-bote Je sto oseb spletni« na etrrlui eerkvr v Sntlrr« Deadi Mitt Halam«ure. a kate^ to luMHi gW deti borko t I4ki v bližnji areni W«*ha ps Of y podrla m VI ' , ■ u,,ka dovoli Je Mte ubitih in 70 Mj ali manj ranjenih.	• '
jt Nemčija v stanju plačati; Francija je pri volji znižati eeloknpno vsoto nemške odškodnine sa toliko za kolikor Anglija in Amerika znižata hjnna posojila Franciji,
Poiueare jc dejal, da Francija Žeil ohraniti prijateljstvo z Anglijo in drugimi zavezniki, kljub temu pa noče izpremeniti avojega stsllšča. Med vrstieemi njegovega govora ae lehko čita, da IH Francija rada Imela entento in obenem Poruhrje; rada bi Imela nemško odškodnino in nemško zemljo.
Poineare Je aitiral verssjUko pogodbo, na podlagi katere jo bila po njegovem mnenju Fraaeija opravileugi aaaeati Poruhrje. Pobijal je očitke Anglije, dk je oku-pecija Porubrja zakrivila l>r«xpo selnost na Angleškem, rekoi, da se je železniški in parniški promet Anglije povečal izza okupacije. V vsem njegovem govora ni bilo najmanjšega migljaja, da bi Franeija kaj popuetil^ od tvojega repara-cijakega programa, paš pa Poinea* re pričakuje, da popuatl Anglija in ae pridruži Franciji. Kntentt lahko osUne, Če hoče Anglija; mir 1 Nemčijo lahko pride vsak čas, toda le ped pogoji Francije. Francija upa, da aaveznikl in ves nevtralni svet podpre njeno politiko — in poiem bo vse dobro. '
Berlin, 20. tvg. — Finsn/ni in gospodarski kaos v Nemčiji te nadaljuje. Krvavi izgredi so prenehali, toda nesadovoljnost delaveev Jt večja kot Je bila adaj prej In nove stavke to nt obzorju. Uslužbenci državne banke ao zagpoalli a štrajkom. It predaednlk banka n« sprejme aaeaj voditelja njihovega sovjHa, ki Je bil sadnji teden ad-ulovljen, ko Je sabtevtl, da »ort predsednik banke odstopiti. Ti-skeraki delt vel ao naznanili, da ae pridružijo stavki iz simpatij. To rameni, da bodo tiskarski etmji, bi tkkaJo denar, s*pet počivali »n konfazija prejšnjega tedne se pa* novi.
Ljudstvo v splošnem Je ailaa ncrrntna la skrajno nezadovoljno vsled stalno neralfajallh eea. To-varna sa tovarno sapira vrata, ker laotaiki ao morejo ali nol»jo ugoditi zahtevam dalaveev za pls fevanjr tMtde v zlatih markah.
Zdaj krožijo bankovci po eU mfljonov mark Davtrska vlada Je zahtevale v	da Ji drlavaa
tiskati dva>et mi* IJard mark dnevno; ker pa baakt t Dalje na X atrani.) -
ENOTNA POUTlOMA AKCIJA
Chieaga, 111. — (Fed. Presv.) — Krajevni organizacij« far* marske-delavsko stranko v Chi-esgu se Jt obrnila na krajevno socisliat ičaa organizacijo v svrho nslizlraujs enotne poli* tlčne fronte pri hlišajovlh se volitvah. Hoelalistl so se cd-■vali in lavollli odbor petih, ki ho v kratkem« konferiral s od« l»orom Ksrmer-Lsbor ptrty glo-'de skupm ga pcograms.
POLOM ENTENTE PRI BE f ENEM MESECU.
vaelt Železnice
Prvo leto, 1417, Jt narsdila vit-dt A 16,039 pozo v dobička, 1. 1010. 241,742 peso v, a L 1910. pa 3M,. 4M peto v.
Uspešno obratovanje vladnih železnic je Izvrsten agled, kateremu je kotel general Woorf napraviti kom- Isdeltl Je bil nsjem-ninsko pogodbo, po kateri bi ntj bile prišle fllipinsks železnioo neuryorikim ktplttllstom v roke. Otoški, ursd ni ki niso mtrall pod-pisati t late najemninske pogodbe. wood ja zapreti!, dt bo dtl zt-preti narodno banko. Ali Fillpln-ei so mu rekli potem, dt bi v takem slučaju nemudoma poobltttl-It filipinski Ingislaelja gotove čl-nitelje za ustanoviti? druge btn-
l.
vtfciJi
Nt razpolago j< prsoej podat-kov, M kažejo obeešno Ub^jlt-nje na vzgojnem ifolju, v soeljsi nih aadevah, v eeataik rečeh in obdelovanju zemlje. u
Nekaj opozlelje, naperjene pro-ti filipinskemu prizsdrvsnju M neodvisnost. }e prihajalo od strani Deant C, Worolerjt, ki Je bil pod Forbeeoin tsjnlk zt notrtnje stdeee in ki si je priztdevtl do-biti mod njegovo tdmlniztrteije velik del filipinske zemlje v svo-jo Isst. Z drugimi ktpHslittl, ki ao kar nartvnoet po\,dsll, dt aa-morava jo porabiti fillplasko o-t oŠ je ta roke. ki naj dosežs Iz to*no kupčijo, poizkuša genertl Wood ukiniti privilegije, ki tt si Jih pridobili Fillplael.
Konflikt mtd Aaglijo ia Praaoijo jO tekma ga podjarmljenjc . Ntašijt ki gotpodttvo
Ptrlz, 20. tvg. — (Poročt C. F. Bertelli.) — 1*0 mnenju odllč. nega ztvezntlkegi diplom 111, ki ii gotovih ^izlagovDOČe dati svo-joga imena v Javunst, jo ,ententi obsojena na ratpad v enem more. en. Njegova lajtvt sledi 1
"Konci la definitivni prelom meA Francijo jn Veliko Uritanljo mori priti proti koncu teptembra. Prelom Je še tuktj, toda diplomat, ako natezanja bo odgodllo uaodni dtn ta več tednov, V slučtju, di medtem pride ncptičtkovaua Iz-premembt v angleški vladt« tedaj aledl razpad otitente še prej. Kdi* na izpremrinbi, ki je mogoči tit . Angleškem, bi bili, dt pride na krmilo deltvtka vlidt 1 MaeDo-nnldom nt čelu. Progrtm te ttran-ke glede reptrtelj in mllitaH«m^ v obče Je dobro man in Polnesre bi ne oatal niti en dan v stikih t angleško delavsko vlada. f W Mtta ptaU4W>i, ki pride is defl-^Ifiinom. bt> silno padoo
•iMlf; f^fVfflrka«'
kor It nlkdtr. To sntčl finančno krizo in gotpodersko If^ufnzljo na Frnncoakcm, r/ Ji"1 '
Fakt je, da Anglija itt Vrane I Js zdaj tekmujete, kdo prvi »klene ekonomsko svežo r Nemčijo, Kstc 1 okoli dobi Nemčijo nt 4voJo strm, bo vlidtla Kvropo -r In ta ta cilji gospodovo K v rope ss zdaj tepeta AagUJa in Francija.
Nemčija s svojimi ogromnimi induitrijtini in priroduim lx/gs-stvem Je obsojeni it neksj Čtst — dokler so ne opomore — nt vt-lilttvo, Vprašanje j« le, dali bo vtatlka Frtnelje tli Anglije. L Angliji In Frtntij« hočeta ime-ti Nemftljo aa vszalko, tt itkori-Ščtnje v svojem lastnem interesu 1 rasllka Ja It v t^aliati,'kako otvo. Jitl Nemčijo. Kraneljg hoče doted to silo, Anglija pt t dipioinaeijo in ekonomsko slretegljo,
Frtnelje okvajn Nemčijo 1 bsjo-neti bi topovi, Anglija pa t btn. MHL. Angleških bankirjev ni videti in Angliji vt ntjbolje, ksko jih je treba rabiti, v
Vpraštnje torej Jc kdo bo močnejši t topovi tli banki rji f
Vprašanje Reka Ja za-pet t4reiaaaM.
^gi^sss^
Belgrad, Jugoslavija, 20. av« polurtdaa "TrlMuia" poroča, da Jc jugo»lovs«»»ka vlada sprejela predlog Italije, ki ee glasi, da se adOtinUtrselja Kcke poveri mešs-nl ltaliJa»mko Jagoslevanaki ,ko-
■MJ).
Btamkalijskijev m«nieter obeajea.
Bafijt. 10. avg. - OWv, polj;-dr Udi mln^-r Wvša Ktsmbnlij-skljeve vlade, Je Ml obeoj«« na Jfi le» r** In 20 let izgube vseh eivU-nih prav le Toda Obov se nehaja i I fati In ebsoilbo ostsne papirja.
obvbbalvr fttbajk ma
Vltdt Ja
IlA
aretirati Itljt stavki.
vodi

Atene, 20. tvg. - Hlasks, ki Jf izbruhnila včeraj v Atentb In nt. katerih drugih krajih, je posttlt splošna, železniški promet piliva la meetom preti pomanjkanji* ži l I
Urška vlada je odredila, dt st roditelji sttvke aretirajo In pa*
sta v! Je pred vojao sodišče, ..... »
M a tisodt Batov pnmllošši
Moskvo, 20. avg, Movjciakt vlada Js ob priliki še«Hatnire okli* ranje moke r< publike pomiloe<lla na tlaole Jetnikov prva kategorije. Mem spadajo deaerlerjl iz rdeče armade in mornaric«-, isgrednlk; ki «o se uprli sapUmbi eerkvtnlh zakladov In oai kmetje ter dela v. si, so priaoatvovall raznim proti«' sevjataklm gibanjem.
Cbiesfo In »kolieai V s#wla r« stalno In gnrko. Ubki >išnl » hr*. »i T^mKrsturs r jtb 94. le na nreki naJvUja TA, imjni«Ja At 1 Holnee izbir eb 4 dni, tikle 0I17 11.
(J«lij. 31-11)
C»n« ofUffrv po 6oyr»om. Kokopto - — vrači
(J«lij. 31-11)
PROSVET
■SfcOVZMSKE NAUOONZ POOPOH« .
^m^rmmkrmmti
Uvedel n obdolžitve, je
— ob
GLASILO | LAITSTIHA
JED NOT l
mtm
>no»«ytvo S6.C M TM, har »«
t.si
nmuv m vm, kw im h« i
"P R O S V E T A"
-THE EKLIGHTEH * E N T "
o«.	Ha^ Brnso* Sasjetfc
TSSStSTu^M mo f sia,
I Advegžnc ret rnjuiud'st£«<e«
and ftof >cn eeentrl— "MKMHKhTOI" *
rstes on yeeme»c
brfmo*) »4 4saads W Ifiee JS.oo p«? y»«f, '_
TAKTIKA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA".
♦	* ■■ ' M;' ••*,, '. 1 ' / •fe^i
• 1,1 1
•Tsko ns pojde!
"Amerikanski Slovenec" se zdsj zvija, kakor pes, ako mu kdo stopi na rep. Mohor Mladič, glavni nadzornik j. 8. K. J. je poslal "Amerikanskemu Slovencu" pojasnilo o Brozichevi aferi. Pojasnilo je pisano stvarno in razumljivo, da ne potrebuje prav pobenegs komentarja. "Ame-rikanski Slovenec" je pa Zjasnilo komentiral seveda po svoje in ns tak način, ki se med časnikarji ne smatra- za dostojnega.
Da ss naši čitatslji prepričajo, kako znajo v uredništvu "Amerikansksga Slovenca" komentirati taka po-jssnils, prinašamo pojasnilo in komentar dobesedno, ki .sta izšla v štev. 89 % dne 17. avgusta t. L:
" "GLAVNI BLAGAJNIK NI PONEVERIL JEDNOTI K. J.) NITI-CENTA"?
(J. S.
Pojasnila nadzornika.

Chicago, II]., U. avgusta 1923.
Canjona HndsiHfoi—
čitel sam r štev. SS s dne 10. avgueta v "Amerikansks ML 4a ja W1 dami blagajnik J. 3. K. J. George L. Brozich odstavijsn od glavnega odbora. Kakor tudi, da ja po-navaril Sa SO tisoč Jadnotinaga denarja. Kar pa ni resnic Kar sa čutim kolikor toliko prizadetega kot glavni nadzornik Snanjana Jednote, moram resnici na ljubo aa izjaviti, da glavni blagajnik George L. Brozich nI poneveril gori imenovani Jednoti HITI CENTA. Mi glavni nadzorniki 4»o pregledali natančno njegova knjiga In jih aaŠH v rodu. Torej ja nasmisalno prod-bacivati SSH kako poiseverbo. Resnica je bils^ da sa ni ttdola-ževal glavnih saj, balam so sa rrlllo SI., 23. In S4. julija r glav-nam uradu r Eljr, Mlnn. Za bntaro aa ja pa opravičil, da je proveč zaposlen. Dno 24. julija jo prilal mm sajo ko orno ramo zaključevali In nam polotil plomono roeignacijo, bntaro jo potrdil, da mu nI nmgoča nadaljevati Jadnotinlb poslov, na kar smo rpeignacijo sprejeli in izvolili začasnega blagajnika. Toliko r naznanilo članstvu naia slama Jadoota.
MOHOR MLADIC, nadzornik J. S.
■i 0
K. J.
Opomba uredništva t
Da na bo kdo mislil, da smo na lam maatu zadnji teden podlago "predbncivali", tam potom lajavljaamt da ja prod nedavnim došlo r Jollot noko pismo o toj sadevi, ki ga jo pisal mol, kateremu jo bajo vse ono izpovedala asaba, kl jo bila okoli 14. julija ua Ely, Minn.
Tudi mi upamo, da ja bilo vsa izmišljeno, toda na pri nas."
Fin je tak komentar! Pred nedavnim js došlo v Joliet neko pismo o tej zadevi, katerega je pisal baje neki mož, kateremu je vss izpovedala ona oseba, ki je bila okoli 24. julija na Ely, Minn. Torej neko pismo in neka qpeba igrata glavno ulogo! In to naj služi za (dokaz? Takih dokazov ne jemlje noben človek zdrave,pameti za resne in resnične. Ravno Uko bi bil "Amerikanski Slovenec" zspisal, da je pri kateri drugi podporni organizaciji nekdo poneveril pol miljona dolarjev, ker je došlo v Joliet neko pismo, ki ga je pisal mož, kateremu se je neka oseba izpovedala.
Pametni ljudje ae ne dajo farbati s takimi pojssnili, ampak vprašajo, da je ta moi, kateremu se je neka oseba * izpovedala, kdo je pisal neko pismo, katero je došlo pred nedavnim v Joliet Dokler "Amerikanski Slovenec" ne bo pojasnil tegs, kar je najvažnejše za slovensko jsvnost v Ameriki, ne bo s pranjem samega sebe na ta način prav nič dosegel pri razsodnih ljudeh. ,
Ako je "Amerikanski Slovenec" nasedel kateremu poročevalcu, naj to prizna odprto. Tako odprto priznanje ni nobena sramota, kajti dosti časnikov js is nasedlo sls-bim in napačnim poročevalcem. Ampak vztrajati v zmoti in namigavati od strsni brez jaanih dokazov v uredniških komentarjih, pa ni častno. Časnik, ki se posluii take taktike mora končno te priznati, da je zgrešil pravo pot. Včasi vzame dalj časa. da se uredništvo takega lista pritira
pata.« — Marion v Ohlju je farmarsko mesto, ki šteje kakih 30,000 prebivalcev. Ali dne 9. in 10. avgusta je tam kar mrgolelo ljudstva, ako pomislimo, ds je bilo po povprečnem itetju tsm do 100,000 obiskovalcev, ki so prišli k pogrebu pok. predsednika Združenih držav. Hotelov je bJlo le 100 proeentov premalo sa te dneve.
Vpričo tolikega ljudstva ni Čudno, da sem onega jutra čakal od petih zjutraj, ko Sem se zbudil, pa do desetih dopoldae, da sem prišel na vrsto. Kdor je bil prvi, ta je prej prišel v hišo, kjer je le-žal pokojni prede. Harding na do mu svojega očeta v rakvi. Zbudil sem se bil poleg neke hiše na trsti, ker vojaki, ki jih je bilo vsepovsod dovolj, da so vzdrževali red, nam niso pustili na trato poleg hiše, do čaaa, da j* vstala hiš-ua gospodinja. Vojaki so na glas veleli, naj nam pusti proste, da lahko posedemo sli f* vležemo krog njene hiše. V znak zahvale za to uslugo smo ji pleskali z ro Hip. Tako sem se rimdil med družbo vsakojakih nepoznanih o-seb. Tam je bila dama v svileni obleki, drugje bogatin la drugi. Ko smo vstali, smo si drug druge-mu otspali travo s oblek. Bil je dan enakosti
Pogrebnih dogodkov ne bom o-plsoval, la toliko rečem, da mi ni bilo žal, da sem šel v Marion, O-hio. Na pokopališču sem si bil namreč preskitol prostor na nekem velikanskem nagrotraem kamnu in t vrha tistega sem prav od blizu gledal pogreb. Bakev so pripeljali k votlini, kamor so shranili začasno njegovo truplo. Le nekaj korakov pred rakvijo je korakala v črni žalni obleki i Harding, poleg nje čHito v belem oblečena aestra pokojnika In družba s tremi pari. Prttal j« kratek pogreb, pevci so zapeli ža lostinke in paator je držal na grobni govor, da moramo enkrat vsi umrčii. Zamliljen «em gledal veiikaše in miljonarje, med katerimi so bili tudi Edison, novi predsednik Coolidge, debeli Tslt, najvišji jmdnik Amerike in mno go miljonarjev, ki »o šli s iklo-njenimi glavami in solznih oči. Gledali so smrt, edino pravično na svetu, ki sc ne da podkupiti ne preprositi.	.
Trobenta je zapela zadnji po-tdrav, v ozadju je sadoncl Klas h topa. Počasi so se pomiksli da 1 jc z rakvijo pokojnega jredsed-nika Združenih držav proti pro-atoru pod zemljo, kl je bil obdan z venci od mogotcev iz vsega sve-ta. Cvetlice so pripeljaU sem na »edmih velikih vojsških tovornih avtomobUih. Tu je bil venee pri vencu in ravnotako okoli Hardm-gove hiše je bil^r«« v cvetju in veneih iz evetli« zbranih z vsega sveta, kar vsa je spominjalo ns minljivost sveta In pravično amrt - Matija Pogorelo.
odvedli tonska jeio.
Sporočila bom kakor hitro bo mogoče kaj več. - J. Hribar.
zrnu p« k a'"a'
HMMH	V nasslbtsi
Kellog, ki je oddaljena oeemnajst
4ujiu	u»	^ " *■---*-----»» j>i
prilika postreči s pogajačsmi, ker tevilnih neodstranjenih ir.,]lui. H) trudili sidsti palačo. Vabi kov. Vse jotičua spravijo v -1Vll
rf	i. bH obdrUv.n ^ P'™^ ; ^^Tte
tVZ
■P %, ,.**<* Lorsinčanje, pridite iu •
gajto nam, da vam bomo mogle ob
je 23 v malem človeku bi
, -	,!! ■P^laiku,
bi mora poslušati* kailja;
hropenjt! jetičaifc. Ozračje j
polnjeno z vlago, ki priha!M «
mo tudi vse ostale žene in dekleta,
da pristopijo v "Ooepodinthi
Ooal Blnff. Pa. — Meseca marca so otroci tukajšnje šolo "za-stavkali", češ, da ne gredo več v šolo, ker učitelj mr. Stark dela z njimi nekaj grdega. Mnogo so po-p reševali dečke, kaj je na stvari, da nc marajo v šolo, pa nobeden ni hotel povedati. Dolgo so si šepe« tsli, dokler ni slednjič »vedel vse utvari od- dečkov uek mož. Prišlo je na dan grdo govorjenje iu pri-endete je skoraj polovieo šole. 8ta-rišt od prisadetlh otrok so hodili
piknik ru^rjev in topilničarjev dne 11. in 12. avguata. Tu imajo nekako kompanijsko unijo, ki se »ure Wardner Industrial Union. Komu služi taka unija; lahko ve rsak treznomUlsči človek in nI trebs dalje tolmačiti. Že v tem se vidi, da imajo, najnižjo plačo izmed vseh delavcev v tej okolici.
Na tem pikniku je obdržaval govor senator William B. Borah iz drŽave Idaho. Niso bili vsi naši rojaki iz bližine navzoči na tem pikniku in tisti, ki so bili navzoči, fSjatcri ne razumejo dobro angle-kHue, >.ato je tu »nalo izčrpka iz Jerebovega govora, kot ga je pri-nesel eclen tukajšnjih listov,
Henstor Borak je predvsem govoril o domačih zadevah, o pro blomih, ki jlk imamo doma. "Dvc-jna važnima problemoma nasproti zre danes ameriško ljudstvo,je rekel. To sta problema sa porabo narodnih davkov In pa za ursvna-nje žitnega in drugega trga. Od teh dveh problemov, ki sta naj bolj potrebna rešitve, je rekel Borah, da so potem odvisni tudi drugi problemi, ki bodo pravnani šele tedaj, ko bo vlada kaj ukrenila v teh ozirih. V »resi z ameriškim trgom, ki mora biti uravnan, senator meni, da so tudi trgi produktov v tttjesemstvu. Le na podlagi lirsvnsnje trgov je mogočo ustvariti mir, po katerem hrepeni ves svet.
Prvo je rekel, da je treba vpo-staviti trge sa ameriške produkte po svetu in pri tsm je v prvi vrsti treba pridobiti trgovske zveze z Rusijo.
"Med šestnajstini leti mojega življenja ▼ javnosti — jo izvajsl senator — sem naletel |e na vse vrsto in načine organiziranih laži toda nikdar še nisem naletel na tsko dovršen produkt lažniivcev kot so laži, ki krožijo o raifiicrali v Rusiji."
V svojem govoru dalje pa Je Borsh zanikaval, da je kak bolše vik ali komunist, kakor ga hoče nakazati velikomestno časopisje. Bolicvistične vja<le tudi ni rago-v,ar jal, a naglafal je, da je treba aedanjo JjolševistiČno vlado r Rusiji priznati le is tega rasloga, ker tji bil to prvi korak k dosegi svetovnega miru. "'V Evropi ne moremo imeti miru, dokler bo 140,000,000 njenega prebivalstva izven zakona. Priznanje neke vla-de še ne pomenja, da s tem odo-brsvsmo njena dela. Priznavali mao na primer Turško, ali s tem še nismo zatrdili, da so mssakr tieočev Kristjanov bUl pošteni in zakoniti. Priznali smo Japonsko, toda to ne pomeni, da smo odobrili brezsrčno pogodbo radi Koreje. Po mojem mnenju je edino pravo, i h takoj prianamo sedanjo vlado Rusiji." Tako je razkladal Borah še dflje in is vsega njegovega govora se je dalo posneti, da je odločen zagovornik priznanja sov-jetske Rusije in ureditev raznih meddržavnih sporov s pomočjo javnih konferene, na katerih nsj bi bilo enako zastopani vsi prizadeti nsrodi. — J. * Jaakson.
slogi je moč. Pokažimo torej, da tudi me lahko kaj pomoremo k napredku. Če naa bo več, bomo ležje in boljše opravljale svoj posel. Vsaka lahko pove in naredi kaj koristnegs.
Prihodnja seja sc •''vrši dne 9. septembra točno ob enih popoldne v dvorani Slovenskega narodnega doma. Na svidenj*4nc 2. septembra. — II. tajnica.


Kaj Je Leaveiiworth?
Ghioago, BI. "Leavenvrorth je vladna tovarna za izdelovanje kriminalcev", je izjavil J. O. Bentall, politični jetnik ,ki so ga izpustili od tam dne 24. julija. Bentall, eocialistični kandidat za goivernerja v državi Minnesoti le ta 1916 je bil po protišpljonaž-nem zakonu obaojen na dve leti ječe in odpeljan v Leavenworth, kjer je odslužil 18 mesecev, potem pa bil brezpogojno oproščen. S^Mneaito je, da je bil ta minne-Sbtski rsdikalec izpuščen takoj nato, ko so progresivei pometli v Minnesoti in izvolili Magnusa Johnson a v senat, ter s tem za palec prikrajšali življenje admini straciji. . •
Opisovaje avoje dogodljaje > ječi je Bentall. katerega naloga je bila v ječi, da je stregel v jet niški bolnišnici, pravil: "Jetniki skušajo na kakoršien koli način, da ostanejo pri življenju. Toda šivljcnaka nevarnost je tam večja kot kjerkoli drugje na svetu. V kopaliičnih prostorih in po ležiščih ao zarejališča neštetih bacilov vseh vrat nalezljivih bolezni. Če bi drugi jetniki vedeli, kot sem vedel jaz, kake vrst bolezni nosijo nekateri jetniki, ki rabijo vsi isto jedilno popodo, bi rajše Aolgo časa prej stradali predno bi jca'ii ic istih posod.
sobo, tudi $e še niso v neo2dr»v Ijivem italiju, da se okužijo med tistimi, ki neprestano pljuvajo ia bruhajo iz sebe kri .Spal sem^n, tistem prostori med nepsdrav. ljivo bolnimi in kuharji so tudi spali tam. In bai v tistem p<*io. pju v neposredni bližini umirajo, čih za jetiko so kuhali jed /a v„. jetnike jetniki-kuhsrjl, kt m, ,,„;; 1 spali med jeti&nimi.	.
Nihče ne more niti slutiti. k«k strašen nered in zločinska nemar. nost vladata v tej ječi, ako j,; bil sam jetnik.
"Trideset sodrugov I. W. so stlačili v luknjo, kat< n» sti htražila dva velika v dokinrtuo ječo obsojena črnea. Ce je nekdo obsojen v dosmrtno ječo, se nima bstl nikogar vsč. In ti dosmrtni obsojenci se labavajo s tem, pretepajo jetnike, ki so jim izro-čeni pod kontrolo. Nek mlsdi jetnik jo 1>il taki pretepen in o«u. | van od onih sUsž, da je bilo v nevarnoati njegovo življenje radi udsreev. Bil je močan in z<lw mladenič, ali če bo še )idsj prišel živ iz ječe, ne bo 'nikdar ve-zdrav kot prej." ^
Svojo svobodo bo Blntall posvetil govorništvu za propagira, nje k oprostitvi vseh političnih jetnikov. Pomladi bo šel v Evre.
Grška republika čaka na volitve.
Atene, 20. avg. —■ Predstavniki sedanje vlade izjavljajo, da bodo oboroženo silo, ki jo imsjo na razpolago, zadušili vssko gibanje za republiko pred volitvami. Vo. litve za ustavodaj&o skupščino so vrfic v kratkem in če takrat rmc-ga republičanska stranka, se bo vlada mirno umaknila in repub-lika bq lahko okliče v štiriindvajsetih urah.
Ooadni požari v Franciji. Pari«, 20. avg. — Veliki požari so izbruhnUi v gozdovih ob Ri-
!vieri. Mnoge vile in hoteli so žc v pepelu in tudi vasi so v nevar-
•v pvov«.,«	UBU^UU UlUgB nost i.	1
Lorain, Ohio — Da širša jsv
okoli olJasti, pa ker je denar prva aost izve, kako nepredujemo a
rečin oči vidno več kot resnica, Slovenskim narodnim domom v je ostalo vse tiho. Tako bi bilo usši n^lbiniu.plšempar vrst^ Judi 0..10, da ni vM^J^^^tt
Stark k starišem nekfga dečka prosit, naj bi molčali in jim je ponujal denar. To pa je bilo kot ogenj v streho, sbrali so se skupaj ir. dali učitelja Starka sapreti.
Učitelj John W. 8tark je torej v pravi mlakuži. Aretirali so gs na domu njene seetre. Držijo ga zdaj pod poroštvom $1.000 rsdl dveh telo teških obtožb mrs. Anne C sdyjeve iz Ceal Bluffa radi ona-
dama. ksterega smo imenovale "Gospodinjski klub S. N. D." Pri t<j priliki smo sklenile prirediti sladoledno zabavo (iee crcem 'oclal) dne 2. septembra s pričet kom točno ob enih popoldne v a j.od nji dvorani S. N. D.
Članice kluba vabijo vse Slovence ter druge Slovane .da ss u d »ležite in iskažeto Ženskam čast
čaščenja In zlorabljanja njenega trud ia čaa, ki ga žrtvujejo v lest let starega sins, učenca v korist nas vseh. Skrbele bomo eoalblufški šoli, kjer je bil Stark v*m dobro postreči s rsznlmi pri-
Tudi na meh
učiteljski vodja zadnje leto.	in okrepšiU.
Na to prvo obtožbo pa eo sledile nbmo posabile do take izjave, ampak list mora končno le povedati, da> štiri druge obtožbe proti 8tar-| Večiai sa še otrdele noge, ker še
jc lagal, ko jc zalučal svoje obdoliitve v svet
Podlsgc za očitanje komu poneverbo ne tvorijo pisma, ki jih je pittala neka oseba, kateri se je neks drugs oseba izpovedala, ampak za tako podlago lahko slutijo le resnični fakti. In če •• Amerikanski Slovenec" teh fsktov nima, naj pove, da faktov nima in se naj nikar ne »sgo-varja na neko osebo, ki je poalala pismo na podlagi izpovedi neke druge osebe.	<
Toliko zs danes. A ko ne bo i>omagalo, se šo oglasimo, ker tako zuhteva intereo slovenske jsvnosti v Ameriki
ku. O resničnosti obdolžitev so bile saprisežene mm Jcnnle liri-Ur. mrs. Sarah Jefferson. mrs. Annle Hribar In Oeorge Gilmore. Vse ob<lolžitve proti Slarku so rodi ostudnega hi neeramnegs ob* nešsnja in povzročile eo mnogo ogorčenja med drugim učitelj-atvem šale, ko so olroei izpovedali aMlcljeve nspade nsnje.
Htarka m zaprli v Monengahela ječi kjer Čaka na poroštvo. Nek trgover is Donore ae je bil priglasi, da ho pologa poroštvo^ toda ko
vloigo nismd^plesale, bomo pa ^sedaj večkrat, da popravimo, ker smo dosedaj premalo brusili Čev-
J Bok I i boste; "Amen ta j no. ka boste pa rabile denar; kam ga boste dale l" Kakor veste, se brez peči biši ne more biti. Ce je pa peč. ja treba (ndl poeodr b drugo. kar jc potrebnt aa poatrežbo gaseetnikom 2a zadnjič sm malo ustrašile pri polaganju vo-drlnesa kamna, ker ni bilo mogo-Ae gostom primerno poet reči. Ne
NOTA wm NOVA KNJIGA!
ammmMmmmmmonsMMi ; ^ ,ptssmnHmams
"Pater Malaventnra"
"? kabareta"
Spisal Zvonko A. Novak. Ilustracijo nartaal
Stanko 2olo. Izdala in znložiU Književna matica S.N.PJ.
Povest iz življenja ameriških frančiškanov. To jo prvn slovenska knjiga ▼ Ameriki, ki ima izvirne slik«. Fina trd« vezba. Slane $1.50 s poštnino vred. Rojaki, aesite po tej knjigi, na bo vam Žal!
% Naročbe sprejema
Književna Matica S. N. P. J.
2657-59 So. Uwndnle A ve., Ckcago, lil.
1 •• >' v ' * .	>% ' • . - f-*	* VI t . H *.'■ •". '
Izpolnite, izrešite iss pošlJHo on gornji oaalov sladeči
Književna
N A ROClLN I LISTEK, tka 9. N. P. J.,
m
Tukaj pošiljam SI JO na knjigo Melaventura" la "V kabareta", pošljite teboj poštnine prosto.
Im« ...............:.........
Naslov .......................
"Pater sni
(Opombo: S sla ti denar.)
tem listkom Jo
tudi po
[Mgrtakracija vlada Ameriko.
^tunsks pravioe »toj« oad r MDi ilove Jkiml pravigoiai , pravi vrhovni scdoik.
ffc> Kord^Tvni »oJnlk v -vi York, )« spiaal čia-. ^ je bil objavljen v Heareto-aeJeljskih listih. Težko ŠC je lj kateri drugi sodnik r Ame-! tiko siratoo obsodil smeri-*,diščs kskor je John Ford. »j bledi njegov čisnck.v eo-
i: ...
(deset miljonov prebivsleev oieaih drisv sivi dsnes pod jo ne voljenih, neodgovornih luzadnjsškfh sodnikov. To je l in čss je, £a enkrat sremo iu faktu naravnost v obraz. >, jc oblast vladajočega sod-fra uzurpirana obleat, ne spre-ii ničessr na stvsri. Pokoriti aoramo tej oblasti toliko časa, kler se ustavs ns očisti tolme-lj, katero so ji vsilili sodniki, ititi ustavo pa so herkulansks »gs, ksjti sa uznrpaeijo sodni-r stoji združena plutokraolja »srni mogotci), ki kontrolira l vladajoči poUtišni stranki: publikance in demokrate, lita plutokracija gospoduje togim virom naših javnih in-rmacij, našim učnim savodom io veliki meri pocega tudi, v naše trike temple.	,
Pred civilno vojno so se sušnjc-fci v glavnem smatrali sa pln-krate. Industrije so bile takrat ilabo razvite in velikih kombi-sij kapitala, ki predstavljajo oes vladajočo plotokraefjo, Se bilo. Ns lsstnike sužnjev so dno leteli nspadi v kongresu; »instokrst jim je bilo poveda-i, ds je njihovs lastninsks praks do sužnjev nemoralna. Suž-jedržci se ps niso zmenili; zateklo ie k sodiščem, ki eo bila nji-eva zadnja in dobra zaščita. Skrili so, ds ao bili le njihovi i»rlja. tlji imenovani za sodnike. Naie nsjviije sodišče v deželi t bilo pokorno sužnjedršcem 'jegov prsvorejc v znani fsmozni »red Seottovi aferi je podaljša uienjatvo. Tako ai js ameriška pThtokra-ijl podvrgla zvezna sodišča dav-
svojign delodajalca ^led«? in iu stristTuh ln finančnih sadev. Zaščita bogaatve in'privilegijev pu»-ru v njegovem miiljcnju vedno stati nad zsščito človeka.
Prisnsti 'je treba, da ao advokat je kot ateu nczadnjakl. Nji. hove oči vedno gledejo nazaj. Neprenehoma iščejo precedentov, to ie prejšnjih slučajev ali vzgledov; kar ae je zgodilo enkrat prej, to mora biti podlage slehernemu sedanjemu dejanju. Njihovo geslo je: Nič nit novega. Kavno advo-katje ao najmanj sposobni vlada-ti v demokraciji, ki neprestano gleda v bodočnost.
Valie temu imamo pet nazad-njakov, pet sodnikov zveznega tf lovnega sodišč*, ki zajemajo svo-e znanje o praktičnih reueh iz itudiranja starih časov in ki po-tnaju moderno življenje le toliko, kolikor se mimogrede ozrejo nanj skozi okns njihovih samoatsnakih soban — ki ao si prisvojili oblsst racvsljavljanjs sskonov, spreje tih od ssstopnlkov izvoljenih od judatva, in ki pomešajo aakone, katere nam milostno pustijo, tol mačenja, popolnoma tuja beecdi-u in pomenu originalne postave, kakršna je bila sprejeta v zbor niči. |
Devet mož tvori vrhovno codi-Šče Združenih držav! Ako pet sodnikov glasuje za odlok, tedaj jc odlok pravoveljavni ^a k 1 j uček ao-dišča. Mnogi zakoni, dobri zakoni, ao bili izbrisau is askonika, ko jc pet sodnikov 'glasovalo proti štirim za rasveljanje.
En sam sodnik torej odločuje. In sam g\as volja v ton slučaju vol kakor glasovi vseh miljonov drlavljanov Združenih držav J
Če kongres naredi napako, 1-mamo v naših rokah oblast, da jo popravimo. Ako se predsednik zmoti, ima ljudstvo pravico, da sc iznebi takega predsednika. Am pak do danes še ni v neših rokah oblasti, ki bi jtopratila napako, katere naredi en ssm ns j višji sodnik, čigsr glss nadglasuje voljo ljudskega kongresa in pred sednikogj Sodnik nikdar ne pride pred ljudstvo, da bi sodilo o njegovih činih. Sodnik je imenovan do smrti, odgovoren ni nikomur in volilci vse dežele se ga ne moje jo iznebiti, dokler je Živ. ?
Ljudetvo naj protestira koli kor hoče, on se nc zmeni in lahko do kbnea svoje sluibc, te je do
kouvencija naredila velikansko! Drniinion uraitnnelail' napako, k« še dunes ni popravijojrniOlJlIlJ« Vr«QnU*lM?i
na.
Kekor ps je bils ta točka nado- ■ mokratična ln ultrako!iecryetivnJ.! so se delegstje ustavodajne koti i Vencije le uprli ln Štirikrat ra-' vrgli predlog, da bi imelo vrhovno sodišče oblast odprsviti kak aakoa, ki ga sprejme kongres.
Daairsvno niso naredili čisto demokratične uatsve, sp vsndsr pustili ljudstvu oblsst, de jo lah ko popravi.'De je ta oblaet učiu-kovita, dokazuje devstaejat popravkov, ki ao bili narejeni do da-nec. Odredili so todi, da as.lahko vrši druga ustavodajna konvencija, ki lahko ispremeni njihovo delo ali pa aprejme popolnoma novo uatavo, če države tako hoče-jo.	(•
Delegatje ao v splošnem bili to« llko demokratični, kolikor je bilo sploh mogoče v takratnih razmerah. 1'omisliti je treba, da so takrat bili nekateri elementi, ki so hoteli imeti monarhijo v Ameri ki namesto republike. Suverene države so čutile majhno potrebo po ekstrestfii demokraciji za svojo novo federacijo. Imelo so vso oblast, kar jc ni bilo reeervirane za oentralno vlado in uživale dovolj demokracije, kolikor so jc kotele Imeti. Več ko pol stoletja ni povprečen državljan prišel ti v dotiko s centralno vlado ln sploh nI Čutil, da je kje kaka dru ga vlade, rasen one v njegovi državi, IssvemŠi kadar mu je poštar isročil pismo ln kadar js vsaka Štiri leta volil predsednike ter kopgresnike vsake dve lati, ai kadar jc bila vojna a aunanjlm eovražnikom..
Prišla pa je oivilna vojna in na redila preobrat v političnih in ln duatrijeklh rasmerah. Ekatremno doktrino drševnih pravic, katore so ae dršale države eužnjedržeev, je sadel smrtni udarec. Vea naroc
paplrjiv na barzi. potniki Nandat
Hew Vork, N. T. (Jugoslovan aki oddelok F. L. I, 8.). — Pl neuČna uatsuovs. ki igra veliko vlogo v prodajanju in kupovanju t bondov in delnic, ln s katero ao vsi finančni ssvodl v oskl sveži,
l)»ua*.!J«a* 0. »r»lU
Podpora« Jedcola
lnV«>r|i. IT. iuntj* 1007 f irM lUinaU.
GLAVNI STANi £017-50 30. LAWNDALE AVB . ClttCAU?, ILLUCOia.
lavricvalni odbor: , . * UPPOAVNI ODSKK
r.u^ik Vi««.«i C.l«har,	A.4r.* VUrUk, R. g. O. t,
*■ " '	* ' ' " "	-' - ' * t ' —\ •CtialK«
,, -----■—---------ua>- ao KODCtt ■ » UJC B1U«UC, IV JC MU
O prej, predno si je m^erna de- konca svojega življenja meče as- Kongrea je aprejemsl zskonc
«m« nii« osvojila kongres in vo
že politične strsnke. Sedanji plutokrstje se drže gleda svojih aušnjedržkik pred nkov v izbiranju "varnih" aod-
likov. "
Namen mojega članka ni, da b
fga ali onega eodnilra obtožir ko-
^Fije; moja kritika ni oaperje-ia proti osebam, pač pa$*otl si-
temu našega pravoaodja in cko-
lomskemu sistemu v splošnem, Kakor zs čssa euženjetva tsko najo ie dsnes prednost pri Ime iovanju aodnikov možje, ki bolni po vzgoji, družsbnlh vezsh i vplivu okolnosti favorizirajo in-n*ese velikega businessa. Ako se hoče sodniški taqlidat rikupiti vse vladajoči plutokra-ij>, mora biti takega mišljenja »kor sodnik Robb nI pritivnem »dUču Kolumbijskega dlstrikta, ' j« "dnjič, ko jc obveljelo nje-ovo večinsko mnenje glede no-stavnoati zakona o minimalni •udi za šene, ianescl sledeči dlk-k' "Med tremi'temeljnimi prln-1". na katcrih.aloni vleda In za »tere vlada eksistira — zaščita •vljenja, avobode in laetnine — »"ščita lastnine prvi, glavni in šivečji princip." «odnik Sntherlsnd ns svera^m tjovnem sodišču, ki je podprl fuirnegs sodnika Robbe, je evU «tao istega mnenK vender pa 8 »oliko previdca, da ni izrekel *«J'?s privatnega ekonomekege "pričenja tako odprto in skora "'slno kot sodnik Robb. Neovrgljivs resnica jc torej, de • blišča od ssčetks nsše vlsde Majava in branik laatnlnskik Wne. bodisi v sužnjih, delnicah ^ bon Jih, ia te pravice Meje v , 1 nad vee mi drugimi ^Kkimi pravicami. K »dniki prihajajo iz kroge ad-in sieer U tistih krogov. ■Odlikujejo po izrednih zs-««ali. Mmpak ts zasluge so sa-^ r,te. ngmrsš da js dotio-1 d kakšno posebno, važno ■avd,, v sluioi trga ali onega na ali te ali one velike kor KcniAto, taks služba I'-•••dno velika £act fee odvetn'.-K 1' k-a povzdigne visoko nad -d V tkat J iB koašns ^nagrar Jjj g* aavsdno čaka, je'.mini. N«»a. ttednik mora so kot
je isnova oživel vsled bratomor« jib hotel kupiti, in osebno sil pl
skega konflikta. Naptugi strani so veliki železniški sistemi stiskali deželo v tesno msdsebojno zVczo; pomsgsl je telegraf ig silno je vplivalo bujno ae množeče čsao-plsjc. Državne meje so značllo vedno manj in manj — oerod nje vlada je bila vedno več in vee, Dance je povprešen držav-ljan stokrst bolj nsvesan na narodno vlado kakor ja bil pred c -vllno vojno.
kon v koš in kida krivico nO kri- da uravna nove razmere, ki so se vioo. Ustava sicer daje kongresu pravico, da lahko obtoži vrhovne sodnike in jih odstavi, toda to ls v slučajii, ako jim dokaže krivdo korupcije. Ker pa so taki dokazi nemogoči, bi bila vsaka pritožr be brez koristi.
Nihče nc moro reči, da vrhovni sodniki, tlači jo ljudske pravice všled korupcije. Prej kot korupcija je krivo njihovo, arhajeko mišljenje, njihovo oboževanje xla tega teleta lastninskih pravic ia njihovo reakcionarno prepriča-nje, da ss v njihovih glsvsh rodi jo pravoreki, ki so škodljivi no predku človeštva in izboljšsnju človeške drulbe.
Krut diktet atsrih ekonomov je pri njih zskon yseh zakonov, večen in nelzpremenljiv kekor zakon težnosti Stsre ideje, ki so jih nspredni ljudje davno zsvrgli, so njim še vedno sveti evangelij, katerega rinejo v sleherno evojo razsodbo.
Krivda tega tiči v uatsvl. V u •etavo je sioer bilo zasejsno seme demokracije, toda postsls je zakrknjena radi zapktenegs sisteme utežev in protiutežev nsčins, po katerem sc voli predsednik. Ustava je določila vlado gotovih naštetih oblasti; vae druge obla-sti, ki niso naštete, so bile rezer virene sa države. In povdariti jc treba, da ravno v posameznih dr žavah ee je hejde prava ameriiU demokracije.
Ustsvodsjslcl so bili modri možje, niso ps bili preroki. Imeli so pred očmi potrebe svojegs čs-sa, in kdo pravi, da se niso dobro zavedsli tskrstnih potreb? Niso pe mogli videti neših denešnjtli problemov. Kako bi bili mogli ve-deti, da se njihove domovine povzdigne v stopetdeaetih letih med prve ln najt>ogat*jše velesile ns svetu f r\
Hamilton — eden delegatov ns natavodajnl konvenciji — je pred-lege!, de ee voli predaednik do smrti b on nsj Ims obleat ime iz-
rodile in civilno vojne in tsko sc je zgodilo, da*so novi zskonl več krat prišli v konflikt s velikim denarnimi interesi. Interesi so se končno utekli k vrhovnemi*sod nču in vrhovni sodniki so ns p<x Isgi svojih prod potopnih pre pri čsnj sodili vedno tako, da so u godili nskuplčenemu kepitalu in škodili koristim nsvadnega ljw stvs, ne da bi bili po ustavi u pravičenl do takih aodb.
Postajali se predrznejšl ln pro-dranejši v recvcljsvljsnju skic-pov kongreea ln zakonov popa me«nih dr/av, ki so bili sklenjen v človečenske svrhe; podpirali so sodno prepovedi nižjih sodižč ln procese o razželjenju sodišč, v ka terlh so involvlrane zaporno kasni, izrečene brez porotne obrsv nave, rsdi kršitve kskegs asmo voljnega odloka, ksteregs je postavil kak nižji aodnik.
Nazadnjo jc pet eodnikov svea-nega vrhovnega sodiščs postalo najvišja oblsst v deželi, pred ko tero se mora ukloniti vse smeri* žko Ijpdstvo. Ustava, ne nihče drugI jim ni dal te oblafti. Mam & vn|. I
Pet mož, ki sede ns svojih sod nih atolih do smrti, je dene« pet pravih vladarjev Amerike. Pluto kracija diktira, kdo mora biti teh pet mož. Morajo biti plutnkislini po mišljenju, prepričenju družbi, vzgoji io šellf odgovoril niso nikomur — Izvsemšl pluto-kreeiji. vlsdl in ljndstvu'nlso od govorni. V vaeh ozlrih eo entite že vlade po volji ljudsfve, ki jc temeljni prinelp ameriške svobo de zs ksteregs uveljsvljefje izbruhnile ln zmegcle revolucije v Ameriki.
Lincoln je r*kel o Dred Seot tovl rszaodbl: "Bazveljsvlmo je in rszveljevimo na miren način." Take mora biti tudi naša naloge. Vei Amerišeni, ki ljubile dem* k r cel jo, moremo udrsetl vf*Ovue
_i (N«v«h, al. Wl.f«J»lk	V»grl*k, «r.4nik sUslU
apcavlislj S!«»tla PUlr 0«šl«a.	^	V: J; •
POROTNI OOIgKi
i^sgrtšiol
n«m SVO, n.r^H... O ki.. FrW A. VUer, Uu t\f, MU« T«rMj. hmm SO, H«a4.r.»«vaUt Pa., JU« O.ri.k, 414 W. M.» Si« 5sri.tfi.l4, JO, V
BOLNIŠKI ODSftJCi OSOCDNJk OCOOAIK« BU.	M37-80 g«. Uw.4a!e AvH
VZHODNO OKROtlgi J^bl.Jr.AM, In 000, M-m, Baa, P..
----------- jjj
Gr.i.l), 14011 P«ee«r A v.., CU«aU«C, O. ZAPADNO OKROŽJE i A.U. lul.r, B.b 104, OrM«, Kim, a.
Maa »Ur«, B«a IŠO. B«W. Mi««., m »mrmpii ' Mik. Segel, S40S g. Wi««h.it.r g»., Muvrer, UmV
|f Nodaomi odbori
Fr.«k lalu, sr«dsUalk, MM W. Mih »l„ Cklaaa., 111^ frank Ifmvak aOOO Pr«M«r Av.., CI.t.U«4, O , WUli«» gltUr, 0404 S«. Clalf
. Združitveni odbor:
J—. Stmk704O4 CNu« Cl., CUv*U«4, OhU. • VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K«ra. IUS ti, CUlr Ae., OUrataaC, O.
ideaea a «t. «4Ur«lkl, ki 4aUJ. t gleresm «r«4u.
je borss (stock esehange). To je i #ea 01, JilmiM^a. K.] al" laalkTiiatihe^ T«^W|aMbeea U^h* proator, kjer ss meictsrjl (brukr-i	^ ^ ^	7
r i) shajajo vsak dan za pro^la-, anje in kupovanje vrednoatnlh papirjev. Na bOrsi se trguje s o-Oiml bondi in delnissmi, kstcrlK trgovanje jo borsns uprava dovolila ; o njih ss pravi, ds so vpisani na borsi (listed on thc stock eschsnge), ia slabše ln bolj epekuletivne vrednote se dostikrat nahaje isven »anega poslopja — dostikrat pod milim ne->om ns eestl — neka postranska boraa, takoavanl "eurbmarket" sli kratkomalo "ourb"; tu sc ku->ovalci ia prodajalci shajajo vaak an in trgujejo a raznimi delnicami ln bondi.
Velike važnost bora obstaja v teta, ds dajejo priliko imejitolju vsakega vrednostnega papirja, ki c saplaan na bbrsi, da ga prode, tadarkoli se mu poljubi. Človek, ki investira svoj denar v obvezni, ce oli delnice kake korporaeije, j e seveda bolj pripravljen vložiti svoj densr, sko ve, da Otore aa kupljeni vrednostni fm>ir dobiti gotovino nasaj, ksdnrkOli as mu sdi prav. Delniška drulba »u ss veda ne more povrniti denarje kat na zahtevo; ona potrebuje oni denar. Ako oseba, ki je vloUla avoj denar v bonde ali "šere" hoče dobiti nasaj avoj vlošenl de-nor, mora prodati avoje vrednost-ne papirje ko*u, ki je pri volji kupiti jih. Da nI borac, bi moral dotični imejitelj vrodnoatnih pa pirjev iskati okoli šloveka, ki bi
smeno nuditi svoje vrednote na prodaj, Tako poatopanjo bi stalo denarje, in dotičnlk bi moral do stikrat Čakati dolgo na avoj de nar, ko ga najnujneje potrebuje Boras pa mu nudi priliko sa ta kojšnjo prodajo bondov ln delnic v njegovi poecstvl. Ako so ti vpl ssni na borzi, on jih lahko proda vaak čas a posredovanjem "bro-kerja", kajti na borsi se bo ved no našel kdo, ki je voljen kupit dol^e vrednoetne papirje ob u gdftnl ceni. Človek vlago a^oj do-nsr v take vrednostne papirje, ravno zsto ker ve, ds more vsak Čal dobiti gotovino naaaj .potom prodaje.
Boraa igra tudi drugo važno vlogo. Ker je ona središče, kjer se kupuje in prodaja na veliko je ob euem postala aredlšče ln formacij o denarnem trgu. Tu ae izve, kOkšna jc v danem trenotku tržne cena tega ali onege pepirja in kako ta sli ona delnica al bond stoji, CoeopUl prinašajo borsna poročila, v katerih ao navedene vaak d§n tržne cene vaeh vrednoatnlh papirjev, kvotlranlh na borni, Te eene ae vedne menjajo, nekdaj malo ali nič nekdej pa kar skokoma. Tržna cena je v glavnem odvisna od raamerja Kil povpraševanjem in ponud bo. Ako je mnogo ljudi, ki bi ra di kupili, a malo prodajalcev, ec n« raae, ako je veliko ljudi, k bi redi prodali, a malo jih, ki b isto stvar kopIH, eens nsravno psds. Trgovci li) kankirji skrbno pačijo ns borzns poročila, ksji' se po njih rsvnsjo v'svojih po-slih.
Mnogo ljudi smatra borzo le ae Igralnico. Brezdvomno mnogo zle je apojeno z borzo, sli boraa ssms na sebi jc koristna in pe trebns institucije, katere dobre strani veliko prevagujejo slo, k Je a njo v zvezi. Najvešje zlo j" morde to, de mnogi neUkulen ljudje Iščejo lahke doblčk« po tom špekulacij na borzi, ffonecj trh špekulantov jc skoraj brei!
Fr.4.X!ta^lUUN.lp. tOOl-V? U. HČI*}!*
135 BTJaapeeSgS aSt ^
* VSE ZADZVK V ZVZZI Z BLAOAJNIIKIMI POSLI M ivi BUaaJalllvV I. N. P. J., MST-Sa Se. Lavašala A..„ CkUaf., III. Vat ^•^Q|teOa<yHlwa|e v al. laevleealM Wh.ru ae naj hUW«
Prisk
aada»rMga «4W«r«, 11*" «ssl«. |« s«er.J
•JTir^iC^rcisVtSt m*1
W Vsi Oaglsl b drugI okl. m»m«IU, «eU»l. ««r«i k*e«^Agl||ii^Jjsiasli.jaaj aa r«lllja as .asl.v
aar.l«laa le iet«h vsa har i "Presrala", SOST-SO
Eaznevestic
MAONUS jbkmbon OBSODIL
svisiri eiukvhi bamOmi
A SISTBM.
• — —
Aoatin, Minn, — Zvezni sens-tor Magnus Johnson, ki 'je bil pretekli meseo izvoljen s ogrom-no večino, je Unel n| shodu, ki ao je vršil deaet milj od tegs rnects na neki tamošnji kmetiji, preavj zanimiv govor. Ta kmočkl senator se jo pečal » kooperacijo ter hudo nepadel obratovanje zveznega rezervnega bančndga aiaUma, zavodi v vaoh Ksšah velekapiUU-zavodi v vse krešek veUkapitali-atom na roko, a to pa le kmetu na škodo. 4«
Johnson je dejal, do morajo kmet, trgovce 4n delavec sodelovali v politiki ln ekonomiji , ' Nadalje Je rekel, da so vas po. ročila, ki napačno tolmačijo njo-govc politične smernice, lažnjive. Zatrdil je, da *e bo do akrajnosll bortl aa kmečke koristi, ki l«-ž* v tem, da 'bo mogel kmet prodajati svojo poljske pridelke in dlttgo atvari primernim dobičkom,
"(tareroer Preus je dobd na zadnjih volitvah občutuo breo, je dejal aenator Magnus Johnson. '•Tako ae bo tudi »godilo še z mnogimi slsriml konseiAstivei na prihodnjih, t* * *U|i gosjakl ne bodo oprijeli kmetu in deleveem prijsznlh programov, bo nova na rodna progresivna stranka |H»kli esns v življenje."
. -------
Kardčani ubUi 500 Ipoooev v novi olenrlvi
Madrid. 10 svg, rn Po vesteh ls Msroks so reltelul Muri zopH v ofenzivi in v krvevi Utki v Tilor minil je psdlo 5(X> ftpanesv Moro če nI so proflrll skozi srcilišče žpsn ake armade, toda oba krila mi držite Vojni minister je dsnes >d redil transportiraiije svežih čet
v luBk
H0U, Maroko,' 3U. evg. -Mpsnski ranjetiei so poplsvili M« lili o in vse bolnišnic« «o jih polne. Krvavi boji divjajo ns vsej maročsnski fronti. 1 'a rla. ao. avg. Pfaneesko
Znomonje (Julija 31-23) pomeni, do vam Btpofalfift . itoča itn U dan. Ponovit« jo ppBVOČasno, dla vam llota M uetovlmo. Ako Halo um p roj moto, Jo mogolB VStBV^ Ijcn, ker ni bil pUlRB, Ako j« val list plačan in «a n« projmote, ja raogoio uatnv-Ijen, vsted napačnaga našlo* vo, pilila aam dopisnico ln navadita stad ln novU*slov.
Naši anatopniki so vsi dru-štvanl tajniki ln drugI na-stopniklf pri katarlh lahko plačata naročnino.
Naročnina aa colo lato |a
8.00 in in pol loto po I2.S0.
anl 3. N. f. I plalajo aa pol |aU 11.90 in aa colo lato »3J0.'
Za maslo Cbieago ta aa lato $6.80, pol lato $3.25.
Za Evropa stana <a pol lota $4.00, aa vee leto pa fl.00.
Tednik slana «a Evropo $1,70. Člani doplačajo samo BOo aa poštnino.
Naročnino lahko tudi aoml noži joto na naslovi *
UPUAVNISTVO
"PROSVETA*
2667 So. Lawndala Ava., CHICAGO, ILL.
krk
miru m „„ „aj . „ ________r '«n»lrane oblast in jih podvroM
vati govrrn^rje držav. Senat 1e Ijndatv«. katero jih je uatverile hotel imeti orejen po vzgledu {Io katero jih trpi" lordske zbornice v Londonu in lOH vci drugih »t v ari j. hotel po*ne-ti po Angležih. Propadel ps k a vasmi svojimi monerbuiit-rtlmi predlfgi. rssun rne»a — « itn*
(Nadaljevanje a prve strani.) note tega dovoliti, grozi Bevsr-
_____________________ . aka, ds bo tiaksla dener ne evojo
mu šidllču in nižjim eodHlem a»|pest ne osirsje se na Berlin.
Tajfrn osmKU 900 Kitajcev.
lloogkong. 'M evg. — Tejfun, ki je divjal zadnj« sobot« v Ma ?su, je usmrtil vel ke dvralo oeeb.
»' demenair reti. tln je zvest noranjn \ fkovnii ooAsIkov zte#. il>cko tto ljudi je otenlie z bor-
..... I	_ 7. . ~ . I il _ t_____I___1 ____I ... ......i«. In nbm. m It*
rnu de!o4e>.lcu ln snmofc«* nalogo; kot odvetnik i
> ai
^til.Haje U
ie žiVtJeo e. Te je bil ojr^v k a ml vred ne morju In okrog eto predlog - točka s Hamlltooov i*s > ttf ukkib in ranjenih ne
Izjeme propast. If**'*!	uradno porcIUo o poM*i»« v
si je stvar, ki jo le iskušeni •^franeortem Meroku se gUM. ds s«, kovnjski smejo z neko sigurno (j< frhnynemu pov^^iku franco-
i«lzih še t generalu l'orymlrsiiju po-I srešllo okupirati dolg kos terito jrijs med dvems armadana aiaro-(čanaklh valaŠ^v t neprrstaaib
I bojih, ki t rs j. jo že od U. avgu-MML < '
atjo. ___ PODTOAU (B /B 7-OFET
Brez gnenja aa^leškegs jezike
povrročil veliko ogoršenje med	r'
Nemci prvi# redi fegs. lwr je te	---
mo&iro najbolje v PorobrJ« in Ali veš, UJ trpi velika števt^ fdrogič ro« dejalva, ker je isto Ugvoaafcib doUvoe/ v Ameriki mat t o na cpH Francozov lete vslod spolnih bolezni, ki os poale ItM rešile 400 freneeekib pie- dlci občevanja s vle^.rrlt Ako nw*garjev zetove smrti v Courr.e. ne vol. narod al knjigo Zojo
BADA BI T^IDBLA,
kje at- nahaja rojak Anlcu ICrule«-. < 1 o i ti h Iz vasi Koillitlee ns Oornjl Hvkl ns Notranjskem, 1'rcd <|ve-ms letoms bit > tukaj na Varotil s sodsj mim < ulo, da ae usiiajs nekje v okolici NoPwi*ba, l'a. Cciiju. ae rojaki* proalih, ako kdo vc zh njegov naslov, naj tni to jiaznsni, aku bo ssm čital 1.1 oglas, naj se ml lakoj priglasi, poročali mu imam nekaj vainegs. MoJ ns^lov j. Antonija Km. lUrlVou ht , Vcrons, tu.	<Adv.)
v ZA KUHANJE PIVA DOMA
imem. e celegl slad. hm^ll, alaOker ia vae Oruge petrehKIse PMSealte m ae greanmdtc* A* J« dame grl eea, kuhani veZi. le neiMIIAi le na|^»-n«j*j. IMrfil |e i«Ci rbrvu m0«v, suklMle le resnih Uee^, ItC.
Ml v Cm Ceatavlm. aerotll. bo e» atl, iWeo v ra. Sreje.
(Irtirila«. ale4«l#srj«ei Is v er. /Ujsln« Irlrmilar damo pn*»r*ft P*' nost pri eečJOi nsr^dih. PIMe pe inf',mafije t.SI	* ■ r
FRANK OGLAR,
0401	A CUvalaeš O.
ZZZt i m^astrilirtičneoa "rro/rami — K«**, ko Mg tihsr i, naliv rad. mu."'ko"?'*^tokruknll '^^'MMf« je M agUMM^ ^ Um	v pramog^aiku.
f. n f L
Pevec*. ' Jimmm fllggict" Ja rrcalo duše aeaertšUoga preleta rtaU o') «ioo velike vejoc Dobi ci prt En.41 ter nI mati.I 0 tf t.
pomcttj
Josip Jti iit;
DOKTOR ZOBER.
«* * > . pv"111
(M®-)
_V teku v"-ga pogfvora jo , <U4
videt, da »e mu ne | zdi nje dm več tako <|olg, nje obraz ne več tako fvd in kolčen, temv^da je v tej priletni lanski in v nje odkritosrčni jšegi govorjenja nekaj ljubeznivega in da v vri,! neprUI) jenoeti nje vedenja vlada blago in dobro srce, kar pravijo, da ni vseh »terih devic lepo svojetvo.
Predno je Ivan znal kako, zavila je bile ona pogovor na droge reči, izprašala ga je bila o tem in onem, izpitala za vso njegove rasmere teko natanko, kakor ziujo le radovedne ženske.
"In starše imate lat"
"Očeta ne, mater pač, stara je in šivi pri teti moji/'
"Vi jo imate redit" t "Menim, da bi vam eama protivn^ga ne mogle povedati, ko bi vprašali nje."
"Bodite veseli, da jo imate, da ste tako srečni in da ji morete kako veselje delsti na stare dni. Glejte, jaz nisem bila tako erečna. Jaz nisem nikdar j. ozn sla matere svoje."
' Solza je ozlatila oko starki, a le mimogrede.
Potem je Ivaa Lieee vedel vso njo preprooto zgodovino. Amalija Keočsr je bila hči omikanega, ali nlšjega uradnika, ki se je pa kmaln potem za s^ojo leno, katera je po nje poroda uairle, tudi preaelil v večnost, zapnativši malo eiroto, a niš imetje. Pri tujik ljudem vsraale> elužils je potem za učiteljico pri raznih tujih rodbinah, kjer je jedla bridki kruh odvisnosti in slnšabnosti, do-kier ni prišla k sestri gospe Langmanove sa to-vsrišieo, katera jo je ros imela sa tako in Še sa veš, kajti ke je rano na tuberkulosi umrla, pri-poročila jo je svoji sestri na grad Pralsoek in tsko, je sedsj v druŠinl Langmanovi še mnogo let.
"Sadi so me imeli dobri ljodje povsod, dobri ljudje, pravim, sli ne anajo radi imeti. Ia na stare dni sem še teko sročns, ds me veaj eno bitje rado Ima. f o je Ufts moja, ona me ljubi bolj nogo svojo mater. A tudi jaz bi menda umrla, ko je ne bi imele," j« končala svoje pripovedovanje.
"Torej se nisem tako močno moti), ko sem slišal večkrat, da vss je goepodičns Lina klicnla teto?"
"In ste mislili, da sem res rodna teta! Nisem, sli ssms ne vem, ksko js prišloi odkar govori, kliče me tsko, In sa njo še vsi drugI pri hiši To ml js ljubo. Hvala Bogu, isbajam lehko s vse-ml. Res ima človek pqJno skrili, tja čes ušess, sli delsti se more."
Lisec je hotel neljaj vprašati, toda Senčariea, naglo vstane in smejo! se pravi:
"Oj, o j, gospod Usse, glejte, keko govori vs, kakor br bila sto let le snsn* ln prijsteljs. In vendar svs bila še pred eno uro tnjs. Sedaj vi-dim, da sem stsrs, In da malo prihajam med lj\* dl. Preda o vegM, ksko in kdaj, ispovemo vse.7* • "Ali se smem tedaj v grad priti zalrvalltf" vprašs Lisec odhajajoča gospodično.
"2s »dajne, prosim vae, da nikakor ac. Naša gospa neče tujih obrsaov, ss niš ne. Zato tudi nikoli niksmor no pridemo, nogo v nedeljo k meši, kjer ps so, kskor veste, ekoro ssmi kmetski ljudje, In le tukaj se nc smeva s Lino nikjer potou-ditl."
"A vsndar v mesto hodite več krst z gospodično, tsko, kakor sem vss jas vpnrič videl, ko aem eo voiil som t4'
"V mesto t O, ko bi vi vodeli, ksko dolgo sem gospe prosils, predno ml jo dovolile Lino s seboj vseUl In samo za en dsnl"
Od togo dneva dalje ga je goepodičns SenČar-jeva mnogokrat obiskovala, In ko bi se bil ie tsko brsnll, moral je Is grsjske kuhinjo in klati,'H ksters je bllaTookrbljena le od prejšnjih čseov, jemati raznovrstnih reči v dar, daal mn je bilo le* \eduo prepovedano v gradu so osebno zahvaliti sanje. Navadil ae je na tak čuden pološaj tem le-še, ker v vgsi rea v gastsonomičnem ozlru nI bilo nlkske izbire, ln ker se je ns družbo stare gospo-dlčne kmalu tako privadil, kakor bi bila tadi njo-gova teta. Po dve url je mogel I njo govoriti la se je največ prav dobro sabaval, kar seveda joUem menj kaj poeebnegs, ker je bil ns Volčje-ku bres omikane dralbe. Mogel je tej atari len-skl nasproti biti tako odkritosrčen, kakor dobri materi, in morda ie bolj, kajti sčssoma ji je na svita nje povpraševanja pripovedoval celo a veselim humorjem nstsnčno hlstorijo prve svoje šludentovske "ljubesni" in kafco je naposled m stvar Imela smešen konec ter je on isprcvtdel, da je bilo vse vkup bolj .mladostno motenje asmogs sebe, nego resničen, ss vse šivljenje trajajoč čut. Tege livsemšl najboljšega svojega prijsteljs. ifl pripovedoval še nikomur.
Istotsko jI jo raaložil ns aje jsko diploma-tlčno stafljeaa povprsševsnjs. mnogo malih do-godb U svoje mladoeti .trpljenja svoje in veselja, kakor jih ima večina ljudi, a sa vendar smerom originslns.
la sa teke reči ter pripovedorsnjs. as teko — del bi — otročjo saupnoat eo poatsrne dobre Iraške hvaležne.
Kaj čude, če je tudi starka napoeled kakor kake mati našega saausa rada Imela In skrbele sa Ueea ter U ga bila lasih, kadar je govoriti ho. tel, poalušola do Rog sns hsko dolgo, ko bi jo ne bile klleelo delo domov. Tsko je bila pogostoma pri njem in govorilo sta vedno veš.
Te aje zaljubljenost - naj ee nihče ne spo-tihe ob tem aeprevem izrazu — j* imela vsšae nasledke. Omenjali smo ie. y kski zrini raameri je bila "teta" s mlsdo goepodično Korollno Uagmanovo v gradu. Ljubila jo je kaker hčer. in tudi Uaa jo imelo V nji edino «ree, kateremu je vae aanpevala, kajti mati nje. gra>ka gospa, ni niti s hčeejo govorila, tadi ne kader je bila adra-vs. ia ss hčer ts nI val brigala, nego da ja ja. ko-l>k*r ee je dal«, samotno dršale, sa vse drugo »krli popustivši Mr ličarjev I eelo za vso vvoje »led« deklice.
Si čuda. da je gospodične Hencerjeva na-•proti mladi svoji tovsrišlei 1% učenki govorilo
.kadar ni
šM
hvale
dobrega o tem novem gospodični zdel ts mladi gospod človeka
ds se je nje mlada fantazija s po-inženirja pečala tudi potem, govora o njem. pa tudi starka naaproti Ivanu o nji ki ji je bila najljubša na Ihliini, b hvalila nje dobra srce Itd. Tako je tudi Lisec hote in i gospodično vedno pozoren. Po sta-icm izkustvu je baš ono, kar je on ni smel v grad — najslajše in o. Zatorej je morda tudi pri Li-da nekoliko tudi zaradi nje ni smel ' — kakor je bilo soditi is gospe-besed — mnogo jjomagal, da tudi ja ni bila čieto prosta slik, katerih središče ja bila lepa goepodična.
Vsaj nobene nedelje nI zamudil ob desetih maše in postavil se je vselej pred ono krčmo, kjer jo grejska kočija čsksls, dg je mogel gospodično videti ia pozdraviti, ko se je s staro teto voaila
domov,
šopek cvetlic, ki jih je dobil ns dsn po teti od gospodične ss god, n žensko marnoetjo, kar je goepo-s nekoč s zadovoljstvom opazila, bila lehko povedala, da se je go-zardela, kakor pol zrele Scšnjs,ko teta tega zardenja ni opssdla, kajti rečeh tako previdna etariea je bila
namreč v dve kladi srci vršena Is-more razpel i ti far burno plame-kdo je bil kriv nego prvi slučaj, s ponevednkn tu nehotenim svo-
sodilf koliko ljubezni potrebnih ar« leše k večnemu pokoja, ki nieo bils nikdsr ljubljena! Koliko ljubezni polnih erc nima kam istrssti svojega Uobllja, nims kam ofcrniti bogastva toga mbrda edino plemenitega in blagega na materijalietišni somi ji 1 Ali, da se reslist vrae > prost, koliko ssmcev in ssmie ostane "tako", samo ker nieo imeli prilike, slučaja eli naredbe, dat' bi se bili savezsli.
Tako bi bil tudi naš Ivan Lisec gotovo po svojem odhodu iz Voljčjsks in od Prsžsnka stran kmaln iz misli pustil gospodično in niti nc s Prešernovim dohterjem za slovo pel: '
"Naj teko ti mirni dnevi Bog ti šivi teto atšro." > v
in jpai j tlak mo»t.ie |
Osmo poglavje.

, j Nekega jutra je Lisec neobieno dolgo spsl Bil je prejšnji dsn po oprsvkih v bližnjem trgu ia tam se je s nekim znancem dlje v noš pomudil, potom keano domov prišel	• Tf.
Ko uko v najprijetnejšem jutranjem polu-spanju Uši na postelji, čujc zunaj pred vrati kri-canje jeznega človeka, vrata se odpro in v nje* gošo izbo stopi majhen %auh, stsr gospod, drob-nege lica toda iskrih oči, sivih lss, ns glsvi rdeč fes ,kskor jo na vhbda med Srbi in Turki nsvs-den, s čisto stsrinsko civilno oblečen.
"Jaši ti vrag dušu! Sto hudičevi Kdo ti je dovolil f Kdo si ti, kaj imaš tu t"
Tako vpije tujec sredi izbe na Lisce, ki se je bil nspol v postelji vsdlgnil, in ga s srditimi očmi gleda in s prstom vrsts lcsšs: "Ven!"
Zadaj se prikale gospodar, krnet "Solsr, zadrega in strah se mu ns vidita na obrazu.
"Gospod dohtar ..." pokuša govoriti karnt. : i f* tv " Fg^ Ifigjf
•adsj j.. Lisec vedel, ksr je precej slutil, ds ima poslovati z gospodarjem izbe, v kateri je stanovsl na iupanevo odgovornost. To je torej tisti Sober!
"Hudič!" kolne stsrec Solsrja. "JCdo t| j«. re-kel kvartlretl v mojo poeteljo vsakega priteplna, ki teše skozi vas, pasja vera, jas ti pokažem!" V In obrnivli »o proti vrstom odide veh ter. kriši kmetu, da je Lisec le čul t "Naj bode kdor hoše, s nebes sli is pekls, ti tegs človeka in nje-govc espe ln ksr imš, vržeš ven, in sicer preesj, če ne, poetrelim tebe in njegs. Jsz te bom učil go-h podariti z mojo sobo!"
Li*ee je še slišal, kako se je Šolar hotel Iz-govarjati, ali kaj m* je Ustnik te sobe odgova-rjsl, čul ni več, le poesmesnl kriči so se čuli še s vrta sem. .	. -1:
' Vstane in eo oblači Ker je bil iz spanja sdraadjen ia je vea prisor trsjal le nekaj sekund, Lieee ai bil niti izpregovoril. Ali položaj mn je bil jasen. Tretjič je bil le v tem prekletem gnez-du Volčjaku bres stanovanjs. tretjič odurno ven vržea. "Mora posebno prokletje biti nad to vasjo, ali — pe me pregagjs nekov čuden demon," si je Uaer mislil. Grobo je vse to in nevljadno, grob je bil slučaj, ki mu pri županu nI dal speti, grobo ga je odpodila goapa v gradu. "A ta gospod Sober nI ns jmsnj grob. Bogs ml t Vsa ime-na ksšejo. da je takaj stsroalovsaski kraj, tudi "Zober" ima staroalovaaaki švenk, ali stsroelo-venake gostoljubnosti tu v tem krajo res nI."
Da lieee ni mogel, boš ker ne bil preželo la-nenadejan. ničesar odgovoriti staremu "snrove-šu". ki ga kar a "pritepinom' pita, to ga je t udi jesllo. Ohhajsla ga je volja, tu počakati, da se starec vrne. In sv.,j, ™rfno vreči ga Iz evoje iabe. prodno jo sapustl. Ne .ali poiskati ga In dati mu lekcijo o vljudmm vedenju, to sklene vseka-koučinlti.	, <
Sedaj je nmel, sekaj sa mu prej ljudje tako raznoliko govorili o Zobrovem gospodu, sekaj mu je aekoč rekla gospodična teta. da je tlatl doktor Zober strsšm človek, o katerem alti govoriti ao če, ker jo Is mraa strasa. ako se ga le domisli. Doktor medicine je bil. bsje v turški državni službi, tukaj porojen, prej je prihajal vsako leto aa pomled In ae jeaen m nekaj dal sem. Veš al bil Lieee niti od Henčariee zvedel o njem Resen pravljice svojega vosaika hi Šolarja, ki nista mo-gla bili čiste vira. nI se doeedaj alti trigal «aaj.
(Dalje prihodnjič.)
Pri nas na Kranjskem pravijo. • ia firolea šele v štiridesetem le-tu pamet sreša. Jas nc vem, kskor tirolski rojak je primoral nu» narod k Umu pregovoru, istotako m vem, kako sodijo nas v njegovih goratih rovtah — db^ro gotovo nc, ako je doktor Keeibaeher res Tirolec, .<£•» samo to mi je znano, da mora po novi ^ilni poata-vi vaak Avstrijec trideset let star biti, ako hoče v državni sbor kan didir|ti, da so se torej tudi Tirolci v pametnem obziru za celih deset let nazaj pomaknili. Lep napredek in posnemanja vreden, kaj nc, gospod Klpn! Ko bi vi tako re-skeionarni no bili, bi ram človek mataikaj priporočil. ',
Psrdon, gospica! Saj pišem vam "bresverske" svoje, pismo, in gospod kaplan se je prav zs-stonj ustrašil, misleč, fta so nanj aditoirane te vrstice. Glejte gs I mol je že zagrabil avaj črnilnik, napolnjen s blsgoslov-ljenim "alizarin", in pripravljen je }fM\,or Martin Luter irso črno robo meni ob glsvo zslučiti. Kaka sveta jeza, in vsa — zastonj!
Pa res, dandanes bi bflčrkaj u-godno ap.isati kakega novega "Kljuke*" in kot "epitheton or-
" bi se mi pridejslo; "Oh, ti klunski ki jukec! * Ali pa bi se v noviškem "dreschflegeUUlu" u-stvarile kake nove molitvene bukve s lamentacijami na grobu Blei-vveia-Klečeplazovega. šolmajerje-nja in pri prikadni slovenski maši o priliki novega zborovanja deželnih . poslancev bi padel gospod doktor Klečeplsz ns svoja ogolje-na in zbroieua kolena in s sonor-glssom bi recitirsl to skupščino. Kako v vpliv, goapieal Gospod Koren bi posabil svoj tobak in sv6j nos, oše Bleweie bi poizkušal seknndirati, pa epdsuavši svoio onemoglost nssproti mladim močem svoja ljubioe, bi postal nenadoma melanholičen ; grof Barbo bi po stsri nsvadi framavrerjev kimal v strahu fajmošter. Tavča^ M se pa morda spomnil s#o je "ro barbare", ki jo prodaja, — funt po pet grošev. Razlag in Tine Zarnik — oh, ta dva bi pa zvedela kaj so kozje molitvice.
Goepice! U potrpfte !/ Prav mogoče je, da doživimo kaj take-ga. Kadar izlade Slov. Matica svojo dogmatiko s pepeževo nezmot-Ijivostjb osoljeno, bode bržkone razpisala darila za noVe molitvene bukve humorističnega ln reanege zapopadka Ja moški, šenski in srednji spol. Pravijo, da se je še ta prvi del oglasil kot piaatelj monaignore Luka Jeraa; sa drupri del pj| jc ponudil doktor Klečeplsz svojo izkušnje iz časov, ko jc nosil "dss schwarz-rot-goldene Band" čez arsjco ter kot nemški buri užival in pokončsval Babov in Gambrinov dar. Pravijo tudi, da potuje ICečcplas včssi ns Du nsj in kam drugam i namenom, dopolnjcvetf svoje nekdsnje veselo ln neveselo iskuatvo, ter da pogleda večkrat nego je treba pisatelju molitvenih spokornih knjig v razsvetljene prostore "dperls" iu "Valhale". Ni nem znano, sli Študira ta moderni apostol tam samo grešne ženske značaje z navadno nefnško temeljitostjo, ali pa jih izkuša pokoriti ter sebi in njim pridobiti večne zasluge. Ko bi bil ta mol pred tisoč leti prejel svojo sveto nglogo, bi bil gotovo nekod ns Gorenjskem > ksko mravljišče sedel ter sauiival ko-bilice in kebrc, zabeljene s kakim šmarnim paikom — dandanes bi pa le v dr. Bleisreieovi pratikl
vviptp ■ ' - -	■	ui».i.ii1 proRieiaJ
"Novic", kako* doktor Bloweia Nai i	auičjSo g|e,iu ,u|
^.Marada" m, torej le o*\ strani - in kaj hi t r-iovek J
BM|PPMrtfojiaa o <01ll k®
Naroda" ne. torej kaj čujete. Naj vzm torej povem, da jc naš o£c prav po očetovsko poljubil v zadujih "Novicah" c-nega svojih t inov, mialeč, da ima Baptisto pred/eeboj. Nc vem, ali bo g. K. kaj odgovoril očetovemu poljubu; menda ne, saj poznate, gospica, stari pregovor; "Kdor se med otrobe meša . . ." Jaz po, Baptista, sem tudi ono dobil, in sicer omenjeni: "Trotteltum".
Gospica I Meni se dozdeva, je nsš oče doktor Blew«U, vendarle sedaj na stare dni v kako
ipKiiujcinu v poezijo. jaz
jPIlBRlIk povsml^""
navadnem 2;vlJeaJ l^^svojiiiieUolin
HiPNterijtlaeJ ^^^^^^^Hflk stran i-,H dolgi penaionist a frno nabarvm
lUl brkan,	nako barak,M
ti
mravljišče sedel in začel kobilice , j '
jeeti, zakaj njegov "witz" se čuti kakor mravlja rde&ka na koži; la njegov humor je začel sksksti in kozeleo prebračevsti kakor ko-bilica ropotavka. "Auf den Bret-tern, die dic Welt bedeuten", bi naš oče le Se za kakega tretje vr-ste služiL in mogoče jc vendsr še, da bi bils zadnjega galerija njegov hvaležni avditorij. Tsm gori blizu nebes bi kar * nogami ce-pet ali, kadar bi igravec * naš oče' ko Shakcspcarjev Tersites zabavljal in grmel Ahileju: "Ti pea, ti krav«, ti —" tako dolgo, dokler ga ne M prijel Patroklej ter zalu-čil iz šatroa -J; — "živio" bi vpi-la galerija — gospica moja! tudi v pravi komediji življenja vpije in kliče našemu očetu "živio" in "slava" — žali bog! le zadnja galerija. Pa vendar kakor burkež ali "hsns-wurst" sliss Janez Klobasa v cirkusu se trudi in muči nsš oče ter si briše s čela pot, medtem ko klofuta na desnO in levo, psuje in vpije naprej ln nazaj — bog mu daj zdravje; kuha-ricem in onemoglim flekarjem bode morda Še marsikdaj k dobro-dejnemu smehu pomagal. — In kadar bode dokončal svoje snsn-stveno delo "Ueber dss hflhere Trottentum", potem morda sc bode našel kakov poet, ki bo opeval dela našega očeta v stancah \n tercinahv — niker nc govorive dalje, gocpiea — tolaživa se, ker "Zlati vek zdaj muzam kranjskim pride.
radi svoje nagibeno telo pr^l
^^^■fti ^lrv. H no tako poetičen kitkor oni pa*. d4 ^»šai Maye,
pelje danes svoj novi ovratniki I' angUise na izprebod. Le ,J zujva ju, gofipiec! PenzioniJ
je nali8i>animl
1
•rH-

imeli rdeče zaznamovanega. Ker je pa le naš čaa tako srečen, da more ln mora prcbavljati kolena tega moša skakljajo tudi zele ne kobilice bres etrshu po solnč-nlh aenošetih. in nsmeato Šaaljail levih koreninic razveseljuje nss
X.
A:W'-tfk*. ■	• . .
Br' aM^Vj^V^' . S ■ * i'i .▲Z1 ' T'
Kdor govoriti kaj. uc vc, on vreme h val' al' toži . . . Gospics! ksj ne, vi mi boste po "novišjco" očitali, da mislim morda po gori navedeni scutenci "o-trobe vezati," ako Vem povem, kako je lep današnji dah? Glejte, srarno nebo, na katerem ga ni oblaka, je ni meglioe, se tsko "mimoponosno" rszpenjs čez ta bore svet, ki je v vsej svoji smeSnl in resni norčavosti«vendsr tsko kresen in radosti pola, kskor da ne bi bil nikdar gostovsl onegs Čudnega sina, ki je štirideset let ns eni nogi »tal samo zsto, ds bi pozneje v nebesih po obeh dveh hodil. In glejte, gospics mojsl Tsko mirno in tiho jc po gostih dobrsvah In krog ob podnožju planin, kakor ds bi se bila stvsr-nies učila pri gospodih Barbo in Pokluksr, Kp sta le sedela v lesc-njaČi pred Ikotskiml vrati ter čakale, kdaj ju kdo kaj vpraša. Ds, da, kraseo dsn je! In solnce, oh, zlsto solnce pa pošilja tisoče in tisoče gorltih šsrkov sem dol za nas trpke Zemljane, — ko bi se le naš fajmošter ne jezil vssko nedeljo zarsdl lepega vremena, ki škoduje krompirju in repi, ter nc napravljal večnih procesij za dež in spet zs dež — ksko bi je jaz v svoji nedolžni veaelil tega jasnega jutrs. fo zeleni trevi in pe nelnem perjičju rszcvetujočih se msrjetic sc lesketsjo rosne ksplje v svojem divnem demaatovem svitu, kakor bi se morda bleščal na Njegovih prsih tisti "orden", ki je sanj prosil, — pa zastonj. Ns vrtib. po sedsnjem drevju se rdeče med košstimi vejami zoreča jabolka In krsj ceste s polne jabla-Ui ae%svctijo debeli čebularji Uko
trocicem, ki skakljajo p., travi I ae mimogrede ozira s kotom J jega očesa po rdešeličnih p0J njah, — dehteči vatlorezec pa ■ pouka inieressntnim gospodi! nam, ki pred njegovim poglede, tako nedolžno počešejo svoj« I reče oči O, Heine, zakaj nisi I ti ljubijančau 11 Verjemite J gospica! V m Zvezdi" m duha sluha o politiki. Vroeekrvail stavek ravno taka oknj« no ■ va slovensko brineto, kakor! domušni mladoslovenec, — 0 rih ni govoriti — germansko bloii dino. "Pa zakaj to ne velja starih T" bodete / morda vprtfag Oprostite, pa vedite, da so ri" jell po Očetovem zgledu Patd de Kocka študirati, in to je | atarega Don Juana taisto, kak« baje pater Gr^uterjeva pridigi ■ grofa Barba; — Paul de Kock Greuter vse absortirata.
In ksr se peozijc tiče — pravi jo, de jc nekov znsni profesor sle. vcnšČine razlagal enkrat Vodnih kov: "Na.Šgancih tropine in ki. slega zelja" — in ko je "tropine" izpeljal iz jezikov, ki so jih govs. rili pod Himalajo ali v KsnuVki, ne znam. kje — jc dejal, da jo ta jako poetičen izraz; čc so torej tropine tako.poetične, bogme, zv kaj bi Ms je rje v vstlorezec in nj«. gov a 1' anglaise nc imela pravice, pripisovsti si ono lepo lastnost.
Sploh bi se dalo. o poeziji mno-govoriti, pa to je jako nevarno. Zakaj, ako kot eksempelj svetj poezije -naveden znano:
Preljubi svet Lcnurt, kak^ si ti svet. | o sicer dejali, da jc to lepj, hvalevredno pesem; sko pa pojem
daljei
Imaš majheno fjuio, ^ pa, dosti deklet, me bodo gotovo razvpill, dn s<-oi "bresveriii konkordatobombož' oh saj pravim, najbolje jc, človek fl^c poezije tam kakor di-nw jn* v "Zvezdi" pri lajtnza-tih in trgovinskih pomočnikih^ H In bog obvaruj, da bi mi prišlo na um, njega poetičnega imenovati, da kar zapazim, s kakim far* skim obrazom ogleduje nežni cr4 ljubljanskega ženstva. Samo k* dsr se oglasi on v kstoliikea društvu s kako ognjeno spostrofo za v jetnike v Vatikanu — potM .u ——_ —♦u... kskor S
oh potem je poetičen Fslstsf v kolu ~
(Dalje prihodnjič'.)
II—»
V
Za NorvoanOst Slab Spanee-Slabo Prebavo
Za Ss s« debl MdajV*^ ff^ K kak« Hitro N»f*-T«M M , 7TI—farlss je pOW|«»
■rn« Ah Ir^nlM
_______ __	n—^»ti
tivakliM« la 4mj» M>n
njih moi v»<lrMJlT«.t Inn.Ut* »Um .gum, dob'r Uh. flu Hram atol, navjvlmj* tn M«WrU«
Marf Mi-. '■till M W»ll I
k«i v mimm
• i>r«jmll» n m knh
M"*
asnit Oj
_ »k« 1
U Vlivati m ( , rp* »m
M-TM* alN>yi ismUjm m i«t.> In ua«TclJni
OJ t VMII tokanuih.
»It« •• ta In aata J lekarnar)«.J mil *M 4a*ar. »M-..wJllSa

vaak lakarnarjMv^. Hjla m r*!<
in Klečeplaza "beegsteakin kar-lšarno kakor Klunov obraz, keder M/m*	'pošlje "Vfeterland"-ovo uprevn^
Cul sem tudi. da ee je Slov. Ma
št v o evojemu dopisniku zasluženi
tiea namenila izdati izvirnp in na petek za vrievaino poročilo, da se lastne Izkušnje ae opirajočo ncm.!j< kje na Notrenjakem kaka fa
ško obravffavo "Ueber dae hS-here Trotteltum." ki ee bede pri dejala kot nekov komentar k gori omenjeni molitveni knjigi. Go-apod doktor Blelnreia. ki se je sem sa to delo najbolj sposobnega spe snel radi mnogoletne lastne in ae j lastne izkušnje v mnogovrstnih i kužnih in neknžnil, gnojnih in j parklje vih strokah, je radovoljno prevzel ta šaatai poeel in s svojo lepo v konjakih hlevih gojeno In uolik.no "mankro," je poslal pr-ve svajo. v Imenovano delo šefa jalo. duhovito opazko v sada jih
rovška kuharica pridušila, da bode Hoben Izvoljen. Pisani metuljčki ee ziblje jo po travnikih, in če-belice brenčijo od cvete do eveta, bcr&c drhtečo sladčico tako prid no in veaelo. kakor M ne bil le nikdar " framasouskl kloštrobu-tar" medene potice jedel; blodni vetrič pe maje počasi veje in vrhove sivih vrb ob bližnjem potoku — goepiee. ali ni na lepo T
Ljubljanski f Mu ter p* TOamr
svojo praznično aukajo s klina In SO a debelim repom v . oki napol i v "Zvezdo", kjer opazujejo trn-
pivssoutm. NAVaS-PABO
i AFAvznr
m«, i* »a. o* » waa.S«.
f. i. SlZ
f«a> a es. n ^
• Novieeh ' svojim T» nerošnl- ;kooogi lejtuaatl gori ia doli roš-kom. da bero iu strme aad petin i I je je a svojimi neobhodnimi no-
v«e